123. Sttvilka. . f Liihiiiii. i Rtik. 31. uia 191Z. XLV. lelo. .Slovenski Narod* velja v I phifani na dom dostavljen: v upravniitvu precman «Jo teto.......K24— četo teto......' . K 22-— pol leta.......» 12-— pol leta........li — č*m leti ....... 6*— četrt teta.......5*50 aa mesec.......2"— aa aatsec...... 1-90 Doniaf naj se fiankirajo. Rokopisi se ne vnčafo. Vr*4ni*tr*: KasHova aOica at. * (v pritiitju tevov telefon at. 34. Ukafta vsaic Au sva*er i*v*aaaai ma*«lj« ta praznika. , lnserati veljajo: peierostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vul, za trikrat ali većkrat po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naroemne, reklamacije, inserati itcL | to ie administrativne stvan ---------------- Pmim6xu atevilka veli« 10 vinari ev. ---------------- Na pismeaa naroćila brez istodobne vposlatve naroenine se ne ozira. „Narodna tiakaraa" talafon at. SS. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ceio teto.......K 25-— ćelo leto.......K 30-— pol leta ....*.. » 13*— , četrt leta....... 6*50 za Amcriko m vse druge oczele: na mesec......2*30 ćelo leto......K 35'— Vprasanjem «1ede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. Usra rni&fvo: Knaflova alica st. 5 ;.w ^jiialna razprava in k pođrob-"emu prebiranju posameznih določb paragrafov odsekovega predloga .'■'* zbornica potrebova!a morda še 14 dni. Od^eknvt prcd*ogi bodo brezdvomno z vclikansko većino sprejeti — kar se bo zgodilo potem, to pada na odgovornost vlade, ki se bo morala prepričati, da ne gre prezirati volje parlamenta in bede urad-ništva, da ne gre zlorabliati uradni-škega zakona, ki je ljudska potreba — kot izsiljevalno sredstvo v dose-go novih davkov in v nala^anje novih finanenih hr^men za naiširše vr ste parlamenta. Mada se ne more kar komoil-- ^ovarjati, češ: denarja ni in za; ^.adnikom ne more pomagati. Dajte torej sredstva, cenjeni gosnndie poslanci! ^ -^ . ^ !uiiirv^ . .tN v teh iinan-cijalnih skrbeh, ki težiio državne blagajne, skrajno pasivna. Ne Ie, da se ji ne posreći doseči pri strankah kompromis radi davčne reforme (ki ni nemogoC). temveč tuđi tam, kjer je vlada sama poklicana in zmožna !>Krreti za državno gospodarstvo, ne >:ori ničesar. da. ona eelo direktno nasprotuje raznim poskusom, zmani-šati stroške uprave, kar bi csmošoćHo prihranke. ki bi se lahko obrnili uslužbencem v prid. To niisel je v današnji debati oštro in precizno po-včaril poslanec dr. Rašin dMlado-čeh), ki je v svojem izvrstnem govoru navedel tuđi prav osupliive in karakteristične dokaze, kako malomar-no. da. sovražno se drži vlada, ki sama tolikrat kriči, da je treba upravo zbolišati in reformirati napram vser* ""■-• -- hnim poskusom, ki naj om« . . moderniziranje staroko-pitnega državno-upravnega ustroja. Z velikim r n je bila pred ne- aavnim čas . -nastavljena tako-z\ana cesarska k a za reformo drža\-ne uprave. \ njo so bili od viadarja samega poklič1"5 najodlič-nejsi strokovnjaki — tf . 1 :e hotela zadobiti ta komisija natančni '-d v notranje upravno postopa-:..w. -poznati hibe in grebe admini-strative — je trkala na zaprte duri. Zvedelo se je, da so ministrstva v posebni zaupni kurendi zaukazaia uradom, varovati napram »radoved-ni^ komisiji kar najstrožje — uradne tajnosti, to se pravi, vlada je s\oie vrađe pozvala naravnost. da tajijo vse, kar je gnilega v na^i a iministra-tivi; torej pravcata — in tokrat ofi-::-^a — pasivna rezisunca proti li državne uprave! Sicer pa je tuđi dana ia debata pokazala, da ie v parlamc u Ie nrav malo zagri7^rnfi sovražni1 »v našega javnega u*' istva. Po poslancu Sc!ioiswohlu so dancs tuđi nemški klerikalci proglasili, da hočej-j glasovati za odsekove predlože; za-stopniki nemškega konservativno-klerikalnega kmeta se sramujejo iti med sovražnike ubogega sluge in uradnika, izvoljeni zaščitniki prosvit-Ijenega socijalno-katoliškega duha, ki zastopajo v parlamentu slovensko ljudstvo, so e d i n i, ki ne privosčijo iavnemu uslu/bencu niti holiše pls-če. niti državljanskih pravic! Tuđi v specijalni debati se hočejo gospovlie Verstovški in Korošci pokazati kot oštre nasprotnike uradniške prelio-ge — seveda kot strogi opozicijonaici — in Ie zato. Tako bodemo čitali v klerikalnih listih. Kot strogi opozici-jonalec in obstrukcijonist je torej glasoval dr. Verstovšek v naučnem odseku, v katerem vede svoi boj proti vladi na učiteljskih hrbtih, proti nezaupnici naucne-mu ministru. Dr. Verstovškovega početja ne bodemo znova označevali. dejstvo samo, da ta delegat klerikalnega kluba v naučnem odseku obstruira, potem pa izreka vladi zaupnico (pozitivno povedano), govori več, ka-kor vsaka. tuđi najostrejša heseda. Pripomniir.o Ie se, da je veljala ta nezaupnica naučnemu ministru, ker se je le-ta izrekel proti predlo-gom glede znane sprememhe § 55. državnega šolskega zakona, ker se jt torej izjavi! proti temu, da bi vlada prispevala deželam. ako te ure-diio učiteljske plače v okviru XI. do VIII. plačilnega razreda. Z ministrom vred noče dr. Verstovšek. da bi se učiteljem zboljšal gmotni položaj, to-da med obema je razlika. Minister se sklicuie na avtonomistične pomisleke in predvsem na dejstvo, da država nima denarja. Dr. Verstovšek pa ne; on ne prizna, da bi država ne imela za šolske prispevke denaria, saj je stavil danes ćelo predlog, da naj pri-speva tuđi deželam in občinam za solske stavbe in vzdrževanje sol sp!oh, on torej obstruira v naučnem odseku edino zgolj Ie iz sovražno s t i proti učiteljem. Za boga. kaj, ko bi tej ubogi pari zrasel, čim bi se nahajala v nekoliko ugodnejsih razmerah, greben in bi popolnoma raztrgala verige, v ka-tere jo vklepa danes klerikalni valpet. Med poslanci se je danes popolnoma očitno povdarjalo, da je Vr-stovškova obstrukcija ne Ie izraz skraine sovražnosti napram narodnim kulturnim pijonirjem, temveč d a je naravnost naročena. Na koncu odsekove seje se je odigral naslednji karakteristični prizor. Ko je poslanec Vrstovšek glasoval za vlado, je bilo čuti glasni posmeh in slišati pikre opazke. Rdeč od jeze je dr. Vrstovšek protestiral, da se ga »zasmehuje« — toda dobil je odgovor. Poslanec Zenker je kratko kon-statiral, da se poslanec, k i razpravo obstruira, potem pa glasuje za vlado, ne srne č u 'J i t i n i č, čc ie sedaj v s e m jasno, katerim namenom da služi njegova obstrukcija. To, z odobravanjem sprejeto obsodbo, je moral dr. Vrstovšek mirno vstakniti v žep. Njegova ob-strukcijonistična opozicija je sedaj popolnoma razkrinkana. Klerikalna taktika postaja v £>stalem čimdalje sumljivejša — dr. Šusteršič je oprav-ljal danes samaritansko delo ter obi-skal bolnega ministrskega predsed-nika. Z ozirom r.a dejstvo, da priha-jajo sedaj h grotu Sttirgkhu in poli-ticis Ie uradni referenti, je izrazil zlobni politik mnenje, da je tuđi dr. Susteršič bil pri ranortu« ter poročal o dosedanjih korakih in uspehih svoje taktike.- Misel, da daje »opozicijo-nalec« vladnemu šefu račune o svojem delovanju, ie sicer parađrksna, toda ta paradokson je vendar — Ie samo navidez. ker opravlja klerikalni klub v resnici Ie vladne posle in izvršuje v parlamentu vladna povelja ... V parlamentu se je pred današ-njo sejo povpraševalo sem in tja: ali bodo pričeli Rusini obstruirati? Toda ostalo je vse mirno. Rusinski voditelji so dovolili vladi še kratek rok. Do 1. junija hočejo vedeti vse-bino cesarskega lastnoročnega pis-ir.a, ki naj iniciiira rusinsko univer-zo. hočejo pa tuđi poznati vladno naredbo, ki bo uravnala pripravljalna dela, ter hočejo imeti garancije, da bo rusinsko vseučilišce stalo v Lvo-vu. Po meri. v kateri bo vlada ustre-gla tem njihovim zahtevam, bodo uravnali Rusini svojo parlamentarno taktiko. Pravijo, da se nahaja v njihovi togi meč naiostrejše obstruk-cije, ki bi postala parlamentu nevar-na in pa palmova veja mirnega vla-dinstva. Grozijo z bombardoni, bobni in klopotci — toda taka predčasna naznanila se malokdaj uresničijo... Tekom dne se je pojavilo v parlamentu bas glede Rusinov precej optimistično naziranje — vse se tola-ži, da juha ne bo tako vroča, kakor trdijo kuhani. V rusinskem klubu samem se radikalni in zmerni elementi še sami nišo med seboj pogodili. V ostalem je parlament poln po-gajanj, konferenc in posvetovanj. Akcija južnih poslancev, ki stremi za tem, da dobijo južne dežele pri-merne kompenzacije za severne vodne ceste, se zdi biti uspešna. Vlada je pripravljena predložiti parlamentu primerno naknadno predlogo, ki bi naj upoštevala najnujnejše vodogo-spodarske potrebe avstrijskega juga, in sicer s pokritjem cea. 60 mi-lijonov kron. Jutri ob 2. popoldne se vrši ob navzočnosti ministra Trnke posvetovanje vseh južnih poslancev, in morda se pokažejo pri tej priliki že natančnejši obrisi kompromisa, kate-rega mora vlada skleniti, ako sploh resno misli na izvedbo in parlamentarno rešitev vodocestne predloge. In to je vprašanje ... Tekom dne so zborovali razni važni odseki, tako proračunski, brambni. naučni. O njih in o poteku seje naj sledi kratko poročilo. Seja se je pričela ob 11. do-poldne. Finančni minister Zaleski je predloži! zakonski nacrt o prodaji nepremičnih državnih objektov. Nato se je pričelo drugo čitanje zakonske predloge v službeni prag-matiki. Kot prvi je govoril poslanec vitez P a n t z. V svojem govoru je razpravljal o naraščajočemu zadolženju uradni-škega stanu ter izjavil, da so vladina sredstva za rešitev uradniškega vprašanja čisto nezadostna. Časovni avanzma irna vrednost samo za pi-sarniške uradnike, za konceptne pa je pravzaprav brez pomena, ker ne bodo nič hitreje avanzirali kakor doslej. Perečega vprašanja, tičočega se zadolženja konceptnih uradnikov, vladna predloga ne skuša resiti. Če bi bila vlada pred petimi leti pričela z upravno reformo in če bi sprejemala, ne kakor doslej, po 5 od sto, ampak po 3 od sto novih uradni-kov, bi imela sedaj 10c/c manj urad-nikov, a tuđi brez uvedbe novih dav-kov vsako leto na razpolas:o 40 mili- LISTEK. Lepl stricBh. (Bel-AmU Francoski spisal Quy de Man- passant — Prevei Oton 2 u - pančiČ. Dru^i deL (Daije.) Zasmeial se je: »Ker se bojim, - -- ne bi osmešil.« ^ reMa je z rameni: »Kaj šei 1 \ si delajo tako in prav nihče ^ ni ne smeie. Kar svoje ime raz- Uciiie: »Da Roy«. To ie prav Mata.« Od^ovoril ie takoi, kakor člo-ek. ki se ie s tem prašanjem že oavii: »Ne, to ne gre. To je preveč priprosta pot» prenavadna. preveč zrnom, izz sem si bil mislil, da bi vrci ime svojega kraja, od začetka 1 literaren psevdonim, potem pola-goma bt ga pritaknil svojem«, nato psu ic pomete, bi presekal syo|e ime na dvo§e» kakor ste mi vi nasve-tovali.« Prasala ie: »Vas rojstni kraj ie ^amelen?« »Da.* Toda omahovala Je: »Nak. Kon-Cmca mi ne ugaja. Ćakajte no, ali se ne bi dala besede ... Cantelen ... malo premeniti?* « * \zeia je bua pero z nuze ter je cečkala imena in studirala, kak°> lice imajo na papirju. Kar vzkliknc: »Cak no. čak no, to-le!« Pomolila mu je listek in čital je: »Gf)spa Durov de Cantel-* Par trenotkov je premišlja!, potem je izjavi! svečana: »Res, to ie prav dobro.« Ona ie bila vsa očarana in je hi-tela: 4>uroy de Cantel, Durov de Cantel, govna Duny de Cantel. Iz-vrstno, izvrstno!' In s prepričaniem ie pristavila: *In videli boste, kako lahko je pripraviti vse ljudi, da to spreimo. A treba je zgrabiti pravo priliko. Zakai pozneie bi bilo prekesno. Kar jutri se začnite podpisovati pod svoje pod-listke »D. d. CanteU, in pod dnevne vesti kar samo »Duroy«. To delajo no listih dan na dan, in živ krst se ne začudi, ako si zdenete pisateljsko ime. Na poroćni dan to lahko še malo sprem* nimo, svojim prijateljem pa porečemo, da ste se bili iz skromnosti in vsled svojeiara stalisča odrekli plemenitemu »du«, ali pa ne porečeva sploh ničesar. Kako je vašemu oćetu ime?« »Aleksander.« Zarnomliala ie dvakrat ali trikrat zaporedoma: *Aleskand-*r, Aleksander,« prisluškuje, kako zvene zlogi. potem je zapisala na belo polo: *Oospod »n trojna Aleksander dv Roy de Cantel. Vašemu blago- rodju vljuunu naznanjata, da se je po-ročil j^ospod Oeorges du R.">y de Cantel. njiju sin, z gospo Madelčno Forestier.« Oledala je svoj rokopis nekoliko oddaleč, vsa vesela povoljnega vtiska, in je rekla: >Prav nič, samo malo spretnosti, in vse se obnese. kar Ie hočeš.« Ko je bil zopet na ulici in je bil za trdno sklenil, da se bo imenova! posihdoh du Rov, in ćelo Ju Rov de Cantel. mu je bilo pri srcu, kakor da je prišel do nove veljavnosti. Bolj prešerno se je koračil, čelo ie nosil bolj strmo, brki so mu sršeli podjet-neje, kakor pristoja plemiću. Pri-jelo ga je. da bi bil najrajši pripove-doval pasantom: »Jaz se imenujem du Roy de Cantel.* A komai je prisel domov, se ga je loril nemir ob misli na gospo de Marelle. in nemudoma ji ie pisal ter jo prosil, naj priđe drugi dan na sestanek. »Slaba mi bo predla,« je pomislih »To mi bo rojila!« Potem pa sr je izbil vse iz glave s prirojeno mu lahkomiselnos*jo, s katero se je otresal neprijetnosti v življenju, in je začel pisati osoljen članek o novih davkih. ki bi se morali uvesti, da se ohrani državni pro-ročun v ravnovesju. Za žlahtni pridevek »de« je za-hteval po sto frankov na leto, za na- slove od barona do princa po petsto do tisoč frankov. In pod članek se je podpisal: D. de Cantel. ' - Drugi dan je dobil urno pošto od svoje metrese, ki mu je naznanjala, da priđe ob eni. Nekoliko vznemirjen je je priča-koval, sicer pa odločen, da pojde naravnost do cilja, ji pove vse takoj od začetka; potem pa, po prvem raz-burjenju, ji razloži po pameti, da ne more ostati vecen samec, in ker go-spod de Marelle trdovratno živi, je , moral misliti na drugo, da si jo vza-me za zakonsko drugo. Vendar je čutil nepokoj v sebi. Ko je pozvonilo, mu je začelo srce utripati. Vrgla se mu je v naročje: »Do-ber dan, lepi striček!« — A njegov objem se ji je zazdel hlađen, pogledala ga je in je prašala: »Kaj pa ti je?« »Sedi,« je dejal; *nekaj resnega se imava pomenitu« Sedla je, ne da bi snela klobuk, samo pajčolan je odtegnila nad čelo, in je čakala. Povesil je bil oči; pripravljal se je, da bi začel. In potem počasi: »Draga moja, zelo sem v za- dregi, zelo žalosten in ves zmeden j radi tega, kar ti moram priznati. Ljubim te zelo, ljubim te zares iz dna * srca, in tako me tlači bojazen, da ti i bom prizadejal bolečine, še bolj nego novica sama, ki ti jo bom po-vedal.« Prebledela je, začutila, da se trese, in je zajecijala; »Kaj pa je? Hitro povej!« Spregovoril je z žalostnim, a od-ločnim glasom, s tisto hlinjeno po-trtostjo, katero kaže človek, kadar boce povedati kako sr eno nesrećo: »2enim se.- Vzdihnila je kakor ženska, ki bo izgubila sedaj, sedaj zavest; bil je bolesten vzdih, globoko iz prs; sapo ji je zaprlo, govoriti ni mogla, tako težko je sopia. Ko je videl, da ne pravi ničesar, je povzel: »Ne veš, kokiko sem trpel, predno sem prišel do tega sklepa. A brez stališča sem, brez denarja. Sam sem, izgubljen v Parizu. Poleg sebe moram imeti koga. ki mi predvsem lahko svetuje, me tolaži, podpira. Iskal sem zaveznice, sodružnice, in našel sem si jo!« Utihnil je. Upal je, da mu odgovori, bil si je v svesti togotne jeze, silnih izbruhov in psovk. Eno roko si je bila pritisnila na srce, kakor da ga hoče pridržati, in še vedno je iztežka in sunkoma dP hala, da so se ji dvigala prsa in se ji je stresla glava. Prijel jo je za roko, s katero se je opirala na naslanjač; a trdo mu jo je odtegnila. Potem je zamrmrala nekam topo: »Joj, moj bog...« (Dalje prihodnjiC) Stani SLOVENSKI NAROD. 123 štev^ jooov kron za nreditev orađnt&th plač. Govornik ie končno stavi! reso-lacijo, naj vUda uradmkom zajamči, da bodo dobiM svoj delcž pri pnhran-kih. ki se bodo dosegli i upravno reformo. Dr. Ra sin se je v češkem ic-ziku krepko zavzel za zahtevc urad-nikov. zlasti onih, ki so v mžjih kate-gonjah. Poslanec Schoiswohl je v imenu mn$kih klerikalnih pcafamcev izjavit da bodo le- ti glasova! sa vse odsekove predloge. Ko ie govoril se Ttalijan T o -ne 1! i, sia bila izvoljena za glavne govornike baron Hock in S t e -slovitz, nakar se ie razprava pre-kinila. Domobranski mtnister (leorgi je odgovori! na več tnterpelacij. med dragimi tuđi na interpelacijo poslan-ca dr. Tresić-Pavičića glede uvrstitve rekrutov iz Primorja v vofno mornarico. Poslanec dr. S t e i n w e n d e r in tovariši so vk>žili interpelacijo glede zopetnega pođraženja železa. Koncem seje je maloruski posia-nec dr. Oknnievski urgiral odgovor vlade na njegovo vprašanje glede maloruskega vseučilišca. Ob pol 4. popoldne je predscdnlk zaključi! sejo. Spomini iz dobe ustanoiitue Hm • • (f .. inje . (Konec.) Znano ie med Slovenci, fenko plodonosno d ci uje češki odbor ^io-venskega Planinskega Društva*, ki mu je duša slovenskim in slovanskim akademikom prisrčno naklonjeni profesor dr. Chodounsky. V oni dobi se je ustanovil na incijativo »Ilirije pri tem odboru S. P. D. češko - slovenski akademični krožek. Kmalu nato pa se je v društvu samem ustanovil še posebni tehnični klub, ki ie prlrejal razne ekskurzije v različne industrijalne zavode, katerih je v Pragi zelo veliko število. To leto }2 priredila *Ilirija« rin ' ^iverzi lepo obiskan manifest shod, ki se je vršil pod predsedništvom prof. Choudounske-ga ter v pris— *: * :J -'"^a rektor-ja prof. dr. h ^ in mnogih drugih univerzitetnih prof^sorjev m kier so bila zastopana vsa češka akadetnična društva. Ta sliod se je izvrši! v čast slovenskih akademikov in >Iliri|e«. O naših zahtevah je govoril obširno in jako iepo dr. Ivan Lav-renćič. pisec kot predsednik društva pa je tolmačil šolske zadeve Sloven-cev v češčini. Kmalu nato se je vršil v Ceškem Brodu lepo uspeli slovenski večer, kjer je nastopil pevski zbor društva. Istodobno se ie vršila tuđi znana »pout< k nagrobnemu spomenikov paulih Husitov v Lipane pri Češkem Brodu, kamor roma vsa-ko leto velika množica češkega !jud-siva. Tega romanja se je udeležila takrat tuđi Ilirija , ki jo je v svojem govoru državni poslanec Klofač še posebe pozdravi!. V oni dobi je nastalo na Hrvaškeni vMiko gibanje proti tedaniemii banu Khuen - Heder-varvju. Hrvaški akademiki so priredili v zvezi s češKirni političnimi strankami tuđi v Pragi posebne sho-đe, katerih so se udeleževali aktivno tuđi slovenski akademik i. Za Slovence je govoril gosp. dr. Ivan Lavren-čič. Društvo »Ilirija^ se je udeležilo nadalje znamenitih Husovih slavnosti dne 6. jttlija ter veselice ?l" '^ke Matice« v Riegrovih nasadih. Izređno lepo je us?x*k> društvo pri veliki narodni prireditvi »Narodne Enote Se-vero - češk* skupno s čtam hrva-skega društva »tfrvat«, ki se je ravno takrat ustanovilo v Pragi. lirvaški in slovenski akademiki UirianU so se s danicami »Narodne Enote Severo-Ceškc združili v posebni mešani zbor pod spretnim vodstvom prof. Piska-Čeka, ki je sedaj konecrtni zborovod-ja svetovno znanega češkega pev-skega društva »Hlahol«. Zbor je nastopil pri teh velikih slavnostih, ki so se vršile na razstavišču in pozneie še enkrat v praški »Meščanski Besedw v izvirnih slovenskih in hrvaških narodnih nosali. Prilikom teh sla\ nosti se ie vršila posebna Jugoslovanska akademija, pri kateri so sodelovali znani hrvaški dramatik RajČ - Lonj-ski, znana tragedinja dezelnega gle-dališča v Zagrebu, ga. pl. L. Schra-mova ter znani simfonični orkester »Češke Filharmonije . Lep prolog k tej akademiji je zložil tedanji litri-jan« Janko Pretnar. sedaj srednješol-ski profesor v Gorici. Po akademiji so zaplesali na prostem s spremljeva-njem godbe slovenski in hrvaški akademiki salonsko hrvaško kolo. Spre-vodu ki je šel skozi ćelo mesto Pra-go, so stali slovenski in hrvaški akademiki na četu, in sicer nekateri na konjih, dru^i v slikovitih skuninah na tren, lepo dekoriranih vozovih, katerih osnutke je izdelal akademični slikar prof. Germ. Iz navedenega je razvidno, da se je v prvem letu svojega obstoja > Ilirija« v resnici vsestransko razvijala in delovala. Na eni strani je obudila s temi mn-^'^i-ojnimi večeri, shodi itd. v ce~ :i veliko 7an'*mnnje ne samo za slovenske akademike, tem-več rudi za težnje in zahteve slovenskega naroda, na drugi strani pa so tuđi slovenski akademiki stopili s Ce-hi v ožji stik, spoznali njih dobre in slabe strani ter se pri njih mnogo na- i učili. Posebno je treba opozoriti na dejstvo, da so takrat slovenski akademiki prišli prvič v ožii stik s sokolsko organizacijo in z društvi. ki so si pridobili največ zasiu? za probudo češkega naroda, za njegovo šolstvo in ki so med češkim narodom propa-g,atorji takozvanoga podrobnega manjšinskega dela, V oni dobi so slovenski akademiki geslo in idejo po-drobnega manišinskega dela prvič pričeli razširjati tedi v svoji slovenski domovini in danes lahko onazuje-mo med nami že zadove.Omeniti nam je še. da je bil češko - slovenski aka-demični krožek pri češkem odboru S. marljivostjo oživotvori! postavitev nove slovenske planinske koče na Koritnici pod Mangartom. V resnici je kronika Ilirije< v prvem letu izredno bogata. Društvo je nastopilo nič manj kakor 36krat v enem letu. Bodisi javni shodi ali predavanja, ali umetniške razstave, ali zabave — povsodi je bila ^Ilirija prisotna. Takoj prvo leto sta bila iz-voliena častnim članom društva znani politični profesor dr. Choudonskv, ki mu je podarila Ilirija« po akad. slikanu Vavpotiču prekrasno izdela-no diplomo, ter slovanski rodoljub Jan Le£O, ki je spisal med drugim prvo češko - slovensko slovnico. Kako plodonosno je bilo takoj pričetkom društveno delovanje, je razvidno tu-di iz dejstva, da so oklic, ki ga vsaV-> akademično društvo pred pričetkotn novega akademičnega leta izda na slovenske abiturijente in ki ga je izdala tuđi »Ilirija, komentirale mm-ge češke novine in da so med drugi- j mi Narodni Listy« pisali naslednje: riift« v Prafi, ki }c čefti javnosti dobro znano, si ie pnUobiU> novih zsl-slug z izdanjem oklica, s katerirn vabi slovenske abiturijente v zlata slo-vansko Prago. Veseli nas, da prizna-va akademično društvo »Unija«, da se pri nas slovenski dijaki čutijo, ka-1sor med brati, da je praško prebival-stvo njim naklonjeno, da v Pragi in sploh na Ceškem spozna va slovenski dijak velik kulturni, gospodarski in politični napredek bratskega slovan-skega naroda. Ta korak se je imel 7tr zdavnaj zgoditi. Ni to naš patrijo-tičen egoizem. če pravimo, da bodo pri nas slovenski akademiki vedno toplo pozdravljeni. Korist ie v prvi vrsti na strani Jugoslovanov samih. Vsi jugoslovanski inteligenti trpijo na velikem razcepljenju idej, kar je posledica tega. da so se vedno iz-obraževali na šolah tujih narodov in tam vsesali v se najrazličnejše ideje, katere prinasajo potem đomov, pri tem pa pozabljajo, da mora ideja ravno tako, kakor človek zrasti iz last-nih živijenjskih pogojev. Skušnja 30 do 40 let je naučila .lugoslovane, da so se najlepši in najmarljivejši narodni delavci vračali iz kraljevske Pra-ge domov. Pozdravljamo torej z veseljem ta najnovejši korak delavnega slovenskega akademičnega društva ^Ilirija«. Tako kakor prvo leto, tako je delovala »Ilirija« tuđi druga leta plodonosno. Naj omenimo na tem mestu le Še veliki vsedijaški shod, ki se je vršil maja meseca leta 1904. pod predsedništvom prof. Jarnika. Tej slavnosti, posebno pa manifestacij-tkemu vsedijaškemu zborovanju, je prisustvovalo mnogo slovenskili aka-lemikov z Dunaja, njim na čelu akademično društvo »Slovenija*. Kot pooblasčenec slovenskih akademikov je govoril pisec. »Ilirija«, ki se je udeležila teh slavnosti korporativno, je bila takrat v resnici središče vsega dijaštva v Pragi. Med njenimi člani so bili v kolegijalni složnosti napredni, konservativni, socijalistični, realistični in podobni elementi. Na-vzlic vsej tej raznovrstnosti mišljenja je vendar »Ilirija« dokazala, da je tuđi med slovenskim! akademiki mo-goče akademično društvo, ki nima specifičnega politično - strankarske-ga značaja. Naj je dovoljena h koncu šc osebna opazka! Pisec teh vrstic je zastopal vedno stališče, da posebno v Pragi ni na mestu akademično društvo, ki bi imelo jasno določeni politično - strankarski značaj in program. Na Ceškem imamo vse polno političnih strank: konservativce, Staročehe in Mladočehe, realiste, socijalne demokrate, narodne socijaliste, radikalne naprednjake, radikal-ce itd. in vendar kadar je na dnev-nem redu kaka specifična narodna zadeva, tuđi politične stranke poza-bijo na svoje medsebojne domaće prepire ter nastopajo v takem slučaju edino in solidarno. Ravno v Pragi imajo torej slovenski akademiki najlepšo priliko, da si zamorejo razbistriti pojme, da razmotrivajo in proučijo natančno politične programe vseh teh raznovrstnih strank »procul negotiis< in da si no daljšem razmotrivanju in resnem premišlje-vanju samostojno ustvarijo svoje lastno politično in versko prepriča-nje. Do tega pa se gotovo težko priđe v društvu tovarišev, ki zastopajo vsi isto enostransko smer, pač pa je to lahko storiti v društvu, v katerega imajo pristop vsi akademiki. hrez razlike, le, da so slovenskega rodu. Nadalje moramo pomisliti, da ima specijalno slovensko diiaštvo v Pra- f[\ izvrševati še eno važno kulturno iialogo. Ono ima vendar dolžnost, da nastopa napram češki javnosti solidarno, da s svojim lepim solidarnim nastopom vzbudi v češkem narodu prisrČne in globoke simpatije zase in svoje kulturne težnje ter za težnje in zahtevke slovenskega naroda vobče in da na ta način dejansko koristi svojemu narodu. Pomisliti moramo, da se nahaja slovenski dijak v Pragi med bratskim narodom in da nima vsled tega napram istemu samo pravio, temveč tuđi dolžnosti. Najlepših simpatij si pridobi slovenska stvar med čehi s složnim nastopanjem. V poznejŠi dobi svojega razvitka, je »Ilirija« krenila na druga po-ta. Nekaj časa je bila izrazito svobo-domiselna, drugikrat se je postavila zopet v opozicijo proti radikalnemu društvu »Adrija«, bila je tuđi socijalno - demokratična itd. V najnovejši dobi pa je prišla do prepričanja, da je I ona pot najboljša, ki jo je hodila ob ■svoji ustanovitvi: v njeno sredo ime] pristop vsak slovenski akademik, hrez razlike političnega prepričanja. Pisec s svojega osebnega stališča ta najnovejši preobrat pozdravlja kar najprisrčneje. li koncu teh kratkih črtic izražamo iskreno željo, da bi združilo najstarejše praško akademično društvo »Ilirija« na podlagi svojega širokega programa v svoji sredi zopet vse slovenske akademike v Pragi. da bi zopet postalo središče in zbirališče celokupnega slovenskega dijaštva v Pragi v čast in slavo sebi in slovenskemu narodu v zmislu znanega češkega reka: »Bud'te ce-lek, a ne drobtove!« Itolijonslio - tursko vojna. Izgnani Italijani. Nemški konzulat v Carigradu je izdal do predvčerajšnjem 750 certi-fikatov za 18.000 oseb in 250 certifi-katov za repartiiranje po italiian-skem dobrodelnem društvu. Poraz Italijanov. V Pariz je dospela iz Buhaneza vest, da so tam doživeli Italijani hud poraz. Nad 5000 Italijanov je namreč začelo prodirati iz Buhaneza, Turki pa so Tih napadli iz zasede in po šti-riurnem ljutem boju pognali nazaj, pri čemer so izgubili Italijani naj-manj 145 mrtvih. Otoki. Vest, da bi bila ostala na vseh od Italijanov zasedenih otokih carina za inozemsko blago neizpreme-njena in da bi bili Italijani odpravili samo carino za grško blago, je po-polnoma neresnična. Konferenca. Glede vesti o sklicanju konfe-rence piše »Tanin*: Gotovi politični krogi so prepričani, da taka konferenca ne more pospešiti sklenitve miru. Kljub temu pa še vedno zahte-va gotova manjšina sklicanje take konference. Tuđi v Carigradu so nasprotni konferenci velesil. Mladoturška stranka v parlamentu je sklenila. da bo glasovala proti eventualnemu predlogu. da naj posije Turčija za-stopnike na tako konferenco, ker imajo mladoturki većino. Štajersko. Iz Celja nam piše nek član »Slovenske Straže«: -Vi hudobni in obrekljivi Iiberalci vedno očitate našemu društvu in skladu za obmejne Slovence, da ne polagamo nič javnih računov in da ne damo ničesar v slovenske narodne namene. Ravnokar pa smo pripravljeni dati obmejnemu Slovencu dr. Zanggerju — mož je sicer protestant, pa v Slov. ljudski stranki^ ima vsak pošten Slovence brez ozira na njegove verske in mo- i ralne nazore mesta — 2000 K za to, I ker je tako izvrstno branil našega odličnega in nedosegljivega somis-Ijenika Ivana Kregarja pred porotnim sodiščem. Če imate Iiberalci le piči-co poštenja in smisla za naše narodne in verske svetinje v sebi, bodete ta dopis priobčili, da nam ne delate prehude krivice.« (To seveda rade volje storimo, samo kaj porečejo drugi prijatelji obmejnih Slovencev k tej preveliki resnicoljubnosti? Op. uredn.) O slovenskem obrtniškem sho-du v Celju ve poročati graška židovska tetka »Tegespost«, da se ga je udeležilo 79 ljudi in sicer »po natanč-nem štetju<-.. 2e ta številka kaže prosto izmišljotino, s katero bi se najbrže radi gotovi celjski nemšku-tarski krogi tolažili za svojo blamažo z obrtniškim shodom. Pribiti je tuđi treba, da priobčuje taka poro-čila o slovenskih prireditvah tista »Tagespost«, ki je gotovim slovenskim krogom na Sp. Stajerskem >>ob-jektiven« in »dobro poučen list«. Kako neki se naj razvijajo slovenski dnevniki, če je na Sp. Stajerskem do 2000 naročnikov ;>Tagesposte«. In to baš med tisto inteligenco. ki ima vedno na jeziku tožbe o našem nazadovanju? V zahvalo za mastne do-hodke iz Sp. Štajerske pa »Tagespost« neprestano zahrbtno smeši in v nič devlje vse, kar je slovenskega. Iz Ptujske gore. Ptujski okrajni odbor je obvestil tukajšnje občine, da ne more ničesar prispevati za spremenitev občinske ceste Sv. Lov-renc - Pleterie - Cirkovci in dalje do račke okrajne ceste pri Šikoljah. To obvestilo se glasi sledeče: »Okrajni odbor mora zavrniti zgradbo imenovane ceste, ker se po privdi obstruk-cije slovensko (klerikalnih) poslan-cev v stajerskem deželnem zboru nahaja v zelo slabih financijelnih razmerah. Ptujski okraj ima od de-žele tirjati 36.702 K, katere bi moral postavno dobiti v 1. 1910 in 1911 za vzdrževanje in korekture čest. Ker pa deželni zbor štajerski ne more vsled obstrukcije delovati, ni dovo-lil tuđi deželnemu odboru izplačila omenjenih vsot. Ptujski okrajni odbor se nahaja vsled tega v tako velikih denarnih zadregah, da je moral ustaviti izplačilo vseh podpor. ker more s 40% okrajnimi dokladami le najnujnejše potrebe pokrivati. Dovoz gramoza na okrajne ceste se bode za polovico zmanjšal in več starih, že napol podrtih mostov se bode moralo ali zapreti — kar pa ni lahko mogoče — ali pa za silo reparirati. Kako pa bodo izgledale okrajne ceste, to naj prevdarijo davkoplačevalci, ki bodo morali plaćati veliko tisoč kron zato, da se bodo kasneje ceste zopet spravile v staro dobro stanje. Okrajni odbor bode moral najeti posojilo, ako hoče dalje gospodariti. L. 1911 se je odpisalo vsled vremenskih nezgod 26.000 K državnega davka; okraj je zgubil s tem okrog 10.000 K na do-kladah. Dežela dela dolgove — hu-manitetni zavodi morajo ostati od-prti — aparat mora funkcionirati na-prej. Ali tuđi okraj bo moral delati dolgove in zvišati okrajne doklade — 46.000 K nam močno manjka. Za fiienzi, zadnji tribunov. ZffodoTinski roman. Bpisal Wward Lytto« - liulwer. Deveti deL Prišlo ie pot em 200 toskanskih pešakov. Imeli so »noćne oklope in izvrstno orožje. Videlo se je, da so hrabri Ijudje, njjh veseli pogledi in njih prijazno vedenje je kazalo, da simpatizirajo z UiMlstvom. Cutili so res tako. kajti bili so Toskanci in pri-latelji svobode. Kazalo se je. da jih smatrajo Rimljani za svoje naravne zaveznike, zakaj pozdravljali so jih nerestano z besedami: >2iveli vrli Toskanci!« »To bodo slabi branitelji, se je misfff bistrooimH Colonna. -liarorii jih znalo ugnati v strah, drhal jih pa lahko zapelje.« Sledili so potem trobentači in za-stavonosci. Zdaj pa so klici veseJia zadašilo godbo. Na vseh koocih in krajth mesta ie naenkrat zagrrnelo: »Rienzi — Rienzi! — DobrodoŠel! — Dobrodošel! — Rienzi in svo-boda! — Rienzi rn pravična država! Z balkonov in iz oken so metali cvetke na njegov pot; z robei so mahali in vihteli zastavice — in marsi-kaka neopaiena sofza ie tekla ćelo čez bradata lica. Stari in mladi liudje so pokleknili in s sklenjenimi rokami prosili, naj nebo blagoslovi vraćujo-čega se poglavaria države. Senator-tribun je jezdil mimo — Feniks je šel na grmado. Ohlečen je bil v škrlot, ki je ves biestel od zlata. Ponosno ^lavo je imel razkrito in pripogibaioč se na vse strani, je počasi jezdil med mno-žico. Vsled razburjenia ni bilo na njegovem licu zapaziti sledov holezni in skrbi. Iz njegovih oci je sijalo upa-nje — triumf je dal njeeovemu obličju kraljevski izraz. Ljudstvo se ni moglo premagovati. Vse >e sililo k njemu, vsak je koprnel. da hi ga pogleda!, vsak je poskušal. da hi se vsaj dotaknil roba njegovega oblačila. Rienzi ie ustavil konja in posku-sii ljudstvu govoriti, a je samo jecljal. *(>dšk(xiovan sem,« je rekel, »odskodovan za vse — naj mi bo dano, da vas naredim srečne!« Množica mu je naredila prostor. Senator je jezdil dalje. A zopet ga je ljudstvo obsulo. V svoji razvneti do-mišljavosti so Ijudje mislili, da za tribunom hod i boginja starega Rima. A jezdila je za njim lepn kraljevska Ni-- 'ezdila je v snežnobeh in z dr^^ ..nostimi posuti obleki. Somin na njen ponos, na njeno lju-bezen do sijaja, je ljudstvo pozabilo in jo pozdravljalo skoro tako, kakor njenega moža. Smehljala se je veselja, njene ustne so drhtele ponosne ginjeMtli — nikdar se ni pokazala tako rredno Ijubezni kakor gospodstva, kakor sedaj. Toda Adrian ni gledal čarobne Nioc Bled« brez sape, trpetajoč po vsem životu, se je oprijemal zidu, oh katerem je slonel. Ali se mu sanja? Ali vstajajo mrliči iz grobov? Ali pa je to bila njegova Irena — živa Irena, ki je v melanholični Ijuh-kosti žalostna jezdila poleg Nine, zvezda poleg meseca? Sijajni spre-vod je izginili Adrianu izpred oci — vse je postalo okrog njega temno — za nar trenotkov je izgubil zavest. Ko je prišel zopet k sebi, je množica, pomesana med Rienzijevo sprem-stvo. drla kakor mogočna reka na-prej za senatorjem. Cez vse glave je Adrian videl zopet Ireno, a hrezšte-vilne zastave so mu jo kmalu skrile. Vsa kri mu je silila k srcu. Podoben je bil človeku, ki je mnogo let živel v strašni otrplosti in naenkrat zopet zagledal nebesko luč. Iz velikanske množice je bil v blizini Adriana zaostal en sam človek. Bil je to Cecco del Vecchio. »Ni me videl,« je godrnjal kovač. >Stari prijatelji so zdaj pozabljeni. — Dobro — dobro — Cecco del Vecchio so vrazi tirane še vedno — naj se imenujejo kakorkoli in naj se še tako lepo oblačijo. Ni me vnieL Hm!« n. Miskerađa. Vtisk, ki ga je bila Nina napravila na kardinala Albornoza, je kmalu obkdel. Albornoz je videl v Pir; ly\%% «amo hguro na šahovi deski, ki1 'a ; }kj premika ali žrtvuje, kakor je najbolje za zasnovani nacrt. Ko je bil kardinal dosegel svoj namen, ko je bilo cerkveno ozemlje zavojevano, Ivan di Vico podvržen in demagog Baroncelli uničen, se je kardinalu zdelo, da nikakor ne kaže spretnega in častihlepnega Rienzija ustoličiti za senatorja v Rimu. Rienzija ni zadr-ževal, a pomagati mu ni hotel. En dan notovanja je bil Rienzi oddaljen od Rima — a ni imel ne enega vojaka, ki bi ga na potu branil pred baroni. Morda ni Rienzi nikdar pokazal toliko razuma, kakor sedaj, ko se je šio za to. da premaga kardinala in razdere mreže njegove zvijačnosti. Kakor smo videli, je šel v Perugio in si pri Montrealovih bratih preskrbel vojakov in denarja za svoj povra-tek v Rim. Toda Montreal je bil v veliki zmoti, misleč, da Rienzi ne pozna nevarnega in zavratnega značaja dovoljene mu pomoći. Rienzi je natančno spoznal namene in naklepe Montrealovih bratov. Svest si je bil, da mu hočeta le navidezno služiti, zavedal se je, da se kot dolžnik ošab-nega in po visokih časteh hrepene-čega Montreala, obdan od vojakov Montrealovih bratov, nahaja y mreži, ki jo mora kmalu raztrgati, sicer zna to plaćati s svojo srečo in s svojim življenjem. Zanašajoč se na svoj bistri um, je zanesljivo upal, da naredi za svoje orodje tište, ki mislijo, da bo on njihovo orodje. Delal pa se je, kakor da brezpogojno zaupa svojim provencalskim zaveznikom, in cim je po triumfalnem sprevodu do-spel na Kapitol, je Montrealovo brata takoj odlikoval z najvisjimi častmi, kar jih je imel na razpolaganje. Na Kapitolu so bile to noč si-jajne slovesnosti. A Ijubši od vseh doživljajev in krasnega dneva je bil Rienziju nasmeh njegove Nine. Vse drugačne so bile misli, ki so navdajale Adrina Colonno, ko je sam sedel v žalostni palači svojega ponosnega rodu. Irena je torej živa — utekla je bila kugi in izraz njenega obličja mu je pričal, da misli še vedno nanj. A ko se je polegio prvo viharno čustvo blaženosti, da je Irena rešena, se je nehote vprašal, če ga okolščine ne bodo zopet ločile. $tefanello Colonna, vnuk starega Štefana, in po smrti očeta in brata poglavar mogočne hise Coionnov, je bil že dvignil svojo zastavo proti no-vemu senatorju. Utaboril se ie v svoji, skoro nezavzemljivi trdnjavi Palestrini, zbral okrog sebe vse pristaše Colonnov, in zdaj so njegovi podivjani vojaki pustošili vso okolico. Adrian je uvidel, da bodo Co-loni in novi senator že v kakih dne-vih zapleteni v vojno. Ali naj on sam nastopi proti svoji lastni krvi? 2e dejstvo, da ljubi Ireno, bi vzelo vsa-kemu njegovemu posredovanju značaj nesebičnosti in bi omadeževalo njegov glas. A stal je vendar na Ri-enzijevi strani, ne le zaradi svoje Ijubezni do Irene, nego iz lastnega po-štenega prepričanja, kajti smatral je Rienzija za sposobnega, napraviti v Rimu red. m T23. «e*. ftl OVENSII NAROD. Stran 3. I pcuiski okrajni odbor <>rntg L r.« — I Mi smo iz gospodarskih razk>gov za-I govarjal; delazmožnost štaj. dežeV I nega flora, posebno, ker smo videli, da hičcjo klerikalni postanci ob-5tnikci}o s tolikimi fcmotnimi žrtva-ini :a nas nadaljevati le iz strankar-skil ozirov. Naj se torel za take re-3i tagovarjajo klerikalni poslane i in sfctšajo pobiti argumente proti svoji blkomisebii strankarski obstrukciji. lutero navaja sedaj Ornig in njegova netnškutarska družba tako spretno T^oti njim. G. dež. posl. Ozmec si bo rrenda premislil. predno bo po vzgle-& mariborskega Škofa zopet javno ragovarjal Orniga. Prav mu bodi! V Slovenski Bistrici je dne 29. Biaia umri najstarejši mešcan Vin-ttne Sternberger. nekdanji festntk gornjebistriških fužin za ba-ker. Mož je gojil nekdaj hudo sovra-stvo do Slovencev in je za znani napad na slovenske zborovaIce v Sp. Sovi vaši dne 19. juni ja 1870 da! vse svoje tovamiške deiavce — bilo jih ie nad 60 — na razpolago. Zadnja leta je v miru preživel v svoji hiši v Slovenski Bistrici. Po rodu je bil Spodnje - Avstrijec. Društvene prireditve. Zveza narodnih društev priredi v soboto dne 1. juni ja ob pol 9. uri z večer v celjski *Citalnici javno predavanje. Predava v spomin dvesto-fetrrice velikega franeoskega misteca J. J. Rousscauja. ki jo obhajamo me-~c-ca junija — g. dr. J. L a h iz Ljub-.ne o *J. J. Rousseauju in prebuji narodov«. Predavanje bo zelo zani-mivo. zato vabimo k mnogoštevilni ndeležbL — Slovensko delav-skopodpornodruštvovCe-ffo priredi dne 9. juniia /let v Tr-- se vrši najprej javno pre- .:__..,.-- _:. J. Pučnika, na to pa domaća zabava s petjem in tambu-ranjem društvenega tamburaške^ia zbora. — Šentjurski pev&ki zbor priredi v nedejo dne 2. fmriia ori Nendfu pomladanski koncert z tim sporedom. Začetek ob 7. uri v twer. Sodelujejo gdč. L. S c h r e i-nerj'eva in dr. J. 1 p a v i c (klavir) ter g. K. K v e d e r (gosli). H koncertu so prisrčno vabljeni domaćini pa tuđi Celjani. Na sporedu je 9 točk. med njimi 6 pevskih. Drobne novice. Imenovana sta računska p< lika J. Vengušt za poštnega asi- ^ ia v Selztalu in F. Zupančič za poštnega asistenta v Ljubnem na Zg. Stajerskem. — ' m t n n v a n je za avskultanta , pravni praktikant Rihard Medatz pri I mariborskem okrožnem sodišču. — I Zgorela |e 24. maja ponoći rr^a nosestnika Matevža Oaluna v št. I Florjanu pod Bocem. — Iz Celja. V sredo je obsodilo sodišče 211etne- za kmečkega fanta Antona Perca iz Zagorja zaradi uboja in zapeljevanja n krivemu pričevanju na 10 mesecev težke ječe. Korosho. Drznost nernških žel. uradni-fcov. Iz Borovelj nam piše prijatelj ^ašega lista: Skandali na postajah državne železnice se vedno nišo nemali. V nedeljo sem se peljal po ►pravkih iz Svetne vaši na Kranjsko in zahteval pri blagajni na svetneva-škem kolodvoru dva vozna Hstka III. razreda do Bleda. Odgovor je bil Kratek Ich versteh Sie nicht^. Nato onovim mojo zahtevo in zopet kra-*ek odgovor >Wass uollen Sie?' Ker se mi je mudilo na vlak, pravim -bis Veldes*! in uradnik se vpraša wieviel* torej če me ne razume, kako on mora vprašati uievieK Od :k7C. oziroma iz usmifjenja mu vtak-rcrn dva prsta pod nos. ker še nadalje se mu izpovedovati se mi je zdelo preneumno. Torej te nesramnosti in te sikature nočejo nonehati. nasprot-no razširile so se že v popolnoma slovenske kraje, kjer nosijo postaje dvojezične napise in kjer ćelo prebi-* Htvo govori slovenski jezik, ar kaže. da so naši postanci, v prvi vrsti Snsteršičevci v parlamenta velike ničle. — Zaveden Rožan. Iz Borovefi. (Po zgledu sodnika MactaJ Odkar obstofe v Borovljah slovenska društva, so vselej svoje prireditve in veselice publicirala notom lepakov. Doljco časa so imeii ti 'epaki pred našimi podivianimi nem-kutarji mir in pokoj, a odkar je sod-ik Maci pokazal nemškutarskim turnarjem«* da se slovenski lepaki hrez vseh sitnosti lahko potrgajo in ^pravijo raz zid. od tistega časa se ponavlja to kulturno delo naših »tur-narfev«. Slovenci bodo temu činu odgovorili na pametnejsi način, in ^icer s tem. da bodo prišli dne 16. ju-nija vsi na Trato k Cingelcu. kjer se Homo po domače kakor med prijatelji zabavali. Na zdar! Porotno zasedanje v Celovcu se otvori 10. junija. Žhriaslca kasa se je pojavila zo-rvet v Brežah in okolici. Obolelo je ie već živine. Potar. V okolici Poreče pri Sv. Martmu je izbmhnil predsnočnjem nevaren požar, ki je uničil dvema posestnikoma hiši z vsemi gospo-darskimi poslopji. Pogorelo je tuđi več živine. Bila je velika nevarnost, da pogori ćela vas. Kako je ogenj nas ta L Se ni dognano, sumijo pa, da je bil pod tak njen iz maščevanja. Samomof starca. Pri Sv. Žte-fanu v Ziljski dolini se je obesil na neko drevo v sosednem gozdu 701et-ni posestnik L. Flaschberger. Vzrok žalost zaradi smrti svoje soproge, ki rnu je pred kratkem umrla. Smrt pri ddu. Tesar Peter Ehr-lich je padel pri sestavi strešnega stola neke nove niše v !>>lih s sle-mena in je obležal mrtev. Primorsko. KatoJiška morala. V sredo so aretirali in pripeljah v goriške zapo-re trobentača čukov v Vižpoljah, Josipa Sirka. zaradi nenravnosti. Povodom veselice katoliškega iz-obraževalnega društva v Vižpoljah, katere so se udeležili tuđi novopečeni Vižpolski čuki se je pregrešil Sirk nad neko nedoletno deklico. Stavka zidarjev v GoHd se se vedno nadaljuje. Organizacija zidar-jevr je razdelila v soboto podporo tuđi neorganizovanim. Več zidarjev je odšlo iz Gorice, da si poiščejo drugje delo. Napačnega župana iz Bat. ki je hotel pri podružnici kreditne banke v Gorici na podlagi ponarejenih li-stin dvigniti vsoto 5000 kron, so že nnieli. ^retiranec se\*eda deistvo . rati njego- vim trditvam. Promovirali je bil na graškem vseučiliš^u za doktorja prava trža-ški rojak, odvetniški kandidat dr. Andrej Sosič. Crnogorski kralj. Ladja avstro-ogrske vojne mornarice -Gea bo spremljala črnogorskega kralja in njegovo spremstvo povodom njego-vega poseta na Dunaju iz Bara v Trst. Konja in voz sta odpeljala voz-niku Cunji v Zavijah vrtnarja Peter Čok in ^tefan Kolarič. ko je šel voz-nik v neko gosiilno Odpeljala sta se v Trst. Tam sta hotela konja in voz prodati, toda voznik ie pravočasno naznanil tat\ ino. in policija je tatova pri prodaji zasačila. Konj in voz sta vredna 480 kron. Ribfl trz v Trsta je v zadnjem času zelo slab. Na trgu je malo rib in te se prodaiajo po zelo visokih ce nah. Izjemoma je pripeljal neki par-nik v Trst večjo zalogo zmrznjenih rib iz Amerike. Toda te ribe so domaćini kljub nizkim cenam le malo kupovali. Slavljenje kitajske ladje v Trstu. Dancs spuste v Trstu v stabili-mento tecnico torpednega rusilca ->Lun^tuana . ki ga je naročila kitaj-ska vlada. To je prva vojna ladja, ki jo je naročila kitajska vlada v Mvro-pi. Splavljenju prisostuje tuđi kitaj-ski poslanik na Dunaju. Trža$ka porota. Včeraj se je vršila pred trža^ko pf>roto obravnava, ki je podala tragično sliko družin-skega življenja. Obtožen je bil nam-reč sin posestnika iz oko1: je Isole Ivan Marčič zaradi očetoni« ra. Posestnik Marčič je bil namreč nepo-boljš!iivr pijance in zelo na len elo-vek. Pretepal je svojo dru/ \ ko se je vračal iz gostilne. Posebno je tr-pinčil svojo ženo. Ona mu je več-krat morala uiti in dobri sosedje so jo sprejeli in uhranili pred sirovim soprogom. I >an pred zločinom je de-lal ohtoženec na polju. K njemu je pritekla mlajša sestra in Kanu pri-povedovala, da oče mater zopet pre-tepa, in da jo je napadel z nožem. Ivan je letel domov in našel svojo mater sredi sohe v mlaki krvi. Ko jo je vzdignil in položil na posteljo, je videl. da krvavi mati iz hrbta, kjer je imela več uhodljajev z nožem. Slenil je. da maščujc mater. Poča-kal je drugi dan očeta, ko je prišel domov in ga napadel s srpom. Zadel ga je na vrat in mu zadal rano, vsled katere je oče umri. Ohtoženec deja-nje prizna, trdi pa odločno, da ni imel namena očeta usmrtiti, marveč ga le ostrašiti. Najbolj zanimivo je bilo pričevanje matere, — v nena-vzočnosti obtoženca — ki je podala sliko žalostnega družinskega življenja. Tuđi vse ostale priče govore v prilog obtožencu in opišejo očeta kot strastnega nasilneža in pretepa-ča. Po branju raznih spisov se je obravnava preložila na danes. Tržaški avijatik Vidmar priredi te dni več poletov v Cetinju in sicer na ravnini pred mestom. Iz politične službe v Bosi i. Na-mestnik deželnega šefa, tajni svet-nik Ju lij pl. Rohonvi je dospel včeraj iz Budimpešte v Sarajevo in je nastopil svojo službo. Ravno tako so nastopili službo tuđi novoimenovani sekcijski predstojniku I lilrt lostiliiiipjn i Postojio. »Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem« je priredila včeraj majniški izlet gostilničarjev v Postojno. Lansko leto so obiskali gostil-ničarji Bled, in ko so že na lanskem izletu uvideli, da so taki izleti vse-stransko velikega pomena za med-sehojno spoznanje in za podkrepe-nje stanovske zavesti, obenem pa tuđi nudijo izletnikom udobno zabavo in nas seznanijo s krasotami naše dežele, so se odločili gostilničarji že lansko leto za Postojno. Pokazalo se je včeraj, da je Zveza s to prireditvijo zadela v živo, kajti že samo udeležba jasno priča, da uvidevajo gostilničarji pomen skupnih izletov, obenem pa se je tuđi pokazalo koliko simpatij uživajo pri ljudstvu. Udeležba je bila nepričakovano velika. Zbirališče udeležencev je bil južni kolodvor, kjer se je sešla že pred 9. nepregledna rnnožiea udeležencev. Poleg Kranjcev — Kranjska je bila zastopana z vsemi okraji — so prihiteli v lepem številu tuđi sosedje iz štajerske in Koroske, v Postojni pa so se nam pridružili sosedje iz juga. Zastopana je bila tuđi češka (iostilničarska Knota po svojem tajniku P 1 e t e r k i. Posebni vlak je odpeljal iz Ljubljane ob 9. uri 20 minut. Odpr-ljal je iz Ljubljane nič manj kot 1221 izletnikov. — Vseh izletnikov v Postojni. vštevši domačine iz okolice je bilo nad 1700. Sprejem. Vožnja je bila ugodna, vreme najboljše za izlete. Ob 11. uri 12 min. je dospel vlak v Postojno. Med potjo je seveda sprejel se več gostov na postajah. Na kolodvoru v Postojni je pri-čakovala izletnike številna množica domačinov. na čelu jim zastopniki mestne ohčine g£. Josip Lavren-Č i č , inspektor Gaspari in notar Kobi. Med igranjem mestne godbe in burrtimi pozdravi domačinov so iz-letniki izstopili. Pred vhodom je pozdravi! došle £oste v imenu mestne občine do-stojnske g. Lavrenčič. Izrazil je veselje, da more pozdraviti mesto v svoji sredini izletnike, ki tvorijo združeni tako važen faktor v razvoju obrti in napredka. Biseri naše dežele kakor Bled. Bo-hinj. Postojna itd. morejo uspevati le, če jih upoštevajo vsi stanovi, posebno pa je važen v tem smislu ^ostilni-čarski stan. Zato želi. da hi preživeli izletniki v mestu par lepih ur in od-nesli iz mesta lepe spomine in se večkrat tuđi v kroj?u svojcev in svojih jrostov spominjali na krasote. ki iim jih nudi mesto. Zato jim kliče v imenu mesta >>I>ohro došli! Govorniku ie odgovoril predvodnik Zveze Franc Kavčič. Zahvalil se je za Ijuhezniv spre-icm in poudarjal, da se gostilničarji zavedajo svojih stanovskih dolžno-sti in z veseljem prihajajo v gosto-Ijubno mesto, da se ožje spoznamo in da vidimo naše naravne krasote, kar spričuje tuđi število izletnikov. Nato so šli izletniki v sprem-stvu godbe v mesto. kjer so se raz-delili po raznih restavracijah k skupnemu ohedu. Obisk jame. Po ohedu so se napotili izletniki v Postcjnsko jamo. Da bi popiso-val jamo na tem mestu. bi se reklo metati kamenčke v morje. Povolj je, če pripomnim, da so izletniki. ki jame se nišo videli. večkrat obstajali očarani od pozemskih krasot. Jama ie bila ćela razsvetljena, na plesišču je igrala mestna godba, postojnski pevski mešani zbor pa je zapel več lepih slovanskih pesmi. V jami je pozdravil izletnike načelnik jamske komisije, postojnski okrajni glavar g. P i 1 s h o f e r. Zahvalil se mu je v imenu Zveze g. Paternost iz Postojne. Odhod. 2e okoli 5. se je bilo treba poslo-viti od postojnskih gostiteljev in množice izletnikov so odšle na kolodvor. Po slovesu od spremljajočih domačinov so vstopili izletniki v vlak, ki je odpeljal ob 6. uri 8 min. iz Postojne. Množica domačinov je od-hajajoče izletnike veselo pozdravljala. Ob pol 8. je prišel vlak v Ljub-Ijano. kjer so se izletniki razšli. Izlet se je posrečil sijajno v vsa-kem oziru. K temu so Pripojnogli za- -i vedni gostilničarji, njihovi jJl jat i/' predvsem pa se mora pohvaliti Zve-zin izletni odsek in poverjenike po- sameznih gostilničarskih zadrug iz ćele Kranjske in iz sosednih dežel. V izletnem odseku Zveze so bili sle-deči gospodje: predsednik Fr. Kav-č i č , dalje Fran K r a p e Š , Leon Pogačnik in tajnik Alfons M e n -c i n g e r , ki je kot reditelj veliko in neumorno delal pri tehničnem vodstvu izleta. Dalje so bili v odseku Anton Cerer iz Kamnika, Vinko Ogorelec iz Škofeljce, Fran .P a-ternost iz Postojne in Fran Š u -š t e r š i č iz Žapuž. V Postojni pa je deloval se posebno voljeni podod-sek in sicer kot načelnik Franc Kavčič, tajnik Alfons Mencin-ger in blagajnik Leon P o g a č -n i k. »Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem« je pokazala s tem tako sijajno uspelim izletom, kako vidno napreduje in se krepi in koliko vsestranskih simpatij si je že pridobila in to ne samo pri nas doma, marveč tuđi pri tovariših v sosednih deželah. Dnevne vesti. + »Slovence« in Lenarčičeva izpoved. Izpoved bivšega predsedni-ka trgovske in obrtne zbornice Josipa Lenarčiča pred celjskimi porot-niki, da sta prišla potem, ko je jelo časopisje pisati o Kregarjevih slepa-rijah pri volitvah v trgovsko zbornico 1. 1909.. Kregar in Štefe k njemu na ljubljanskem kolodvoru ter ga prosila, »naj ne izvaja konsek-venc in naj jima ne dela težave«, ie /;i Slovenca« najhujši poper, ker se zaveda, da je ta Lenarčičeva izpoved za presoio Kregarjeve krivde odločilne važnosti, ker je s tem podan dokaz, da je Kregar nasproti Lenarčiču sam priznal svojo krivdo. »Slovenec bi torej rad fatalno Le-narčičevo izpoved na vsak način spravil s sveta. Ker pa te izpovedi ne more enostavno utajiti, pravi in zatrjuje katoliško glasilo, da je gosp. Lenarčič ono svojo izpo\red, obre-menilno za Kregarja, tekom zasliša-nia prekiical. Ker pa besedam njegovim dandanes živ krst več ne ver-jame. je čutil »Slovenec« potrebo, da pokliče v tej zadevi še na pomoč Kregarjevega zagovornika dr. Frica Zanggerja, od katerega si *e dal napisati pismo, v katerem Zangger potrjuje, da je Lenarčič svojo prvot-^ no izpoved glede Kregarja res tekom nadalinega svojega zaslišania prekiical. Nasproti tem »Slovenče-vim in dr. Zanggerjevim zatrjeva-njem o Lenarčičevem preklicu kon-statujemo le to-le suho dejstvo: Pri obravnavi dne 24. t. m. je zagovornik Erženov dr. Kukovec vprašal pričo Ivana Stefeta: Kako pa to. da ste nekoč šli s Kregarjem na kolodvor čakat bivšega predsednika trgovske zbornice Lenarčiča ter ga prosili, da naj radi falsifikacij ne dela nobenih težav? Na to vprašanje je !>tefe odgovorit: »Ne, se ne vem spominjati, pač bila sva na kolodvoru, toda nisva Lenarčiča ničesar prosila, marveč sva samo zahtevala, naj on afero o falsifikaciiali javno pojasni. To je nama obljubi!, a ne storil.-Na ta odgovor je dr. Kukovec pri-pomnil: »Slišite g. priča, g. Lenarčič je včeraj prisege!, da ste ga orosili, naj vam ne dela težav.« V ta dialog se je na to vzmešal Kregariev zagovornik dr. Zangger klicaje: > Er bat dann \viderrufen.« Z ozirom na to Zanggerjevo trditev je potem dr. Kukovec zahteval, naj se prečita dotični pasus iz sodnega zapisnika. In na ukaz predsednika dr. Roschan-za je nato zapisnikar avskultant N e n d 1 prečital dotični pasus, ki se ie glasil doslovno tako-le: »Da bi ne izvajal k on se k vene in jim ne dela! težav.« — To so deistva, ki jih ne spravi s sveta nobeno zavijanje in noheno tajen.ie in naj prihaja to od Slovenca« ali pa od njegovega naj-novejšega prijatelja in zaveznika dr. Frica Zanggerja! Sicer pa, ako ie g. Lenarčič res »prekiical- svojo nr-votno izpoved, zakaj potem ne dobi »Slovenec« od g. Lenarčiča, ki je znan kot vseskozi pošten in koncili-janten mož, tozadevnega potrdila? Ker ga ne more dobiti, saj vendar g. Lenarčič ne more potrditi dejanja, katerega ni storil! 4- »Devet deset i n vseh občin }e v klerikalnih rokah!« Tako piše včerajšnji »Slovenec«. Vzemimo, da bi bilo to res. Devet desetin vseh kranjskih občin je torej v klerikalnih rokah! Dobro. Sedaj pa vprašamo, kako pa so prišle te občine v klerikalne roke? Z vso sigurnostjo lahko trdimo. da je najmanj 50% vseh teh občin prišlo klerikalcem v roke samo slenarskim oototn. Prečna, Kopanje, Smarje, Šenčur, to so samo zgledi, kako je po kmetskih občinah zmagovala »ljudska volja«. V res-nici je ni na vsem Kranjskem klerikalne občine, katero bi si bili kleri-kalci pridobili s poštenimi sredstvi. In če bi naši somišljeniki povsodi ti- rali one klerikalne »poštenjake«, ki so pri občinskih volitvah »korigirali srečo«, pred sodišče, bi bilo slučajev a la Kopanje, Šmarje, Senčur cei le-gijon, da bi se sodišča vse leto ne mogla baviti z ničesar drugim, kakor samo s klerikalnimi volilnimi slepa-rijami. Je pač znano, da imajo kakor Ljubljana Kregarja tuđi razne kmetske in tržke občine svoje Kregarčke, katerim žalibog nihče ne gleda na prste. Če bi pa bili naši Ijudje tem Kregarčkom vedno pošteno za peta-mi in jim s pomočjo zakona mešaii Štrene, bi padlo 50% ali še več občin v napredne roke. Sicer pa s slepar-stvi in goljufijami se klerikalci po občinah ne bodo držali na površju in naj imajo sedaj tuđi v rokah devet desetin vseh občin. Napredno gibanje in odpor proti klerikalizmu nara-šča mogočno po vsi deželi, kakor priznava sam škof v svojem pastir-skem listu, zato ni več daleč čas, ko klerikalcem tuđi vsa njihova slepar-ska sredstva ne bodo več pomagala, da bi se vzdržali na krmilu po občinah. In takrat bodo občinski zastopi po deželi po pretežni večini prešli v napredne roke. + Občinske volitve v Spodnji Šiški. Včeraj smo poročali, da je vlada zavrnila rekurz socijalnih demo-kratov proti nadomestnim občin-skim volitvam. Konstatirati pa moramo, da tega rekurza nišo vložili socijalni demokrati, temveč privan-drovec Kreuzer v imenu nemško-klerikalne klike. Podpisal pa ni sam tega rekurza, temveč je pripravil do tega nekega Jazbeca, ki stanuje v njegovi hiši, kar je zelo značilno za Kreuzerja kot hišnega gospodarja. Čeprav misli Kreuzer, da bo zmasi-ral ćelo Šiško, vendar se mu dozda] še to ni posrećilo in se mu tudl ne bo. -r Delitev državne podpore v Žužemberku. V občini Žužemberk se je letošnjo spomlad delila državna podpora, obstoječa iz otrobov, tur-šice in tropin v letu 1911. po suši prizadetim posestnikom. V ta namen je vlada poslala na kolodvor v Za-tično 3 vagone = 30.000 kg teh pred-metov. da se po voznikih speljejo v Zužemberk. Naš g. župan in deželni poslanec Ivan Vehovec je v ta namen najel voznike in se je z njimi pogodil, da jim plača za prevaževa-nje iz Zatične do Zužemberka od 100 kg teže po 80 v, med tem ko je župan strankam, katere so podporo dobile za vožnjo zaračunal po 1 K za 100 kg ter ie vsled te čedne manipulacije spravil 60 K, ki so jih morali plačati reveži. V vladnem dopisu se je poudarjalo, da se mora podpora le resnično potrebnim razdeli-ti. G. Vehovec pa je osebe, ki so bile v resnici podpore potrebne in ne trobijo v njegov rog. zapodil in jim odklonil vsako podporo, med tem ko so njegov brat in njegova dva bližnja sorodnika. ki so vsi zelo imoviti, dobili podporo, eden je ćelo potem take otrobe v svoji prodajalni lju-dem no dnevni ceni prodajal. Ko se je g. Vehovca na to pristransko raz-delitev podpore opozorilo, se je on mogočno po prsih potrkat rekoč: »To podporo sem jaz izposloval, jo lahko dam kamor in komur hočem.« (?!) Ce se to deianje g. deželnega poslanca. župana in imejitelja srebr-nega zaslužnega križea z njegovim dostojanstvom strinja, naj presoja javnost ter se c. kr. vlada opozori, da naj g. Vehovea poduči, da je tako postopanje nedopustno in kaznivo. -r Promocija. Dne 7. junija bode na dunajski univerzi promoviran za doktorja prava odvetniški kandidat Janko Vidic iz Ljubnega na Gorenj-skem. — Umri je danes v No vem Vod-matu pri Ljubljani gospod Jožef Trškan. P. v m.! — Novakova milijonska zapu-ščina. vZeit« poroča iz Berolina: Neki vojak 107. pešpolka v Lipskem z imenom Maks Henker je podedoval šest milijonov mark. Pred par dnevi je dobil uradno sporočilo, v katere-mu se mu sporoča vesela vest. Maks Henker je rojen v Hohensteinu pri Chemnitzu, kjer ima še pet sester in bratov, ki so tuđi podedovali vsak po šest milijonov mark. Ta denar so podedovali po nekeni oddaljenem so-rodniku, ki se je pred več leti izselil v Afriko. Ta sorodnik se je imenoval Marko Novak, je bil trgovec z živino in je zapustil 160 milijonov mark; to vsoto dobi 25 dedičev, ki vsi žive na Nemškem. Poštne razmere v Spodnji ŠiškL Pošta v Spodnji Siski je zelo počasna. Navadna dopisnica iz Ljubljane v Spodnjo Siško rabi po tri dni, predno je dostavljena. Potrebno bi tuđi bilo, da se nastavi vsaj še enega pismonošo. Iz Spodnje Šiške. Včerajšnja »Zarja« piše, da je »neki narodnja-kar, ki je izvoljen v občinski odbor v Spodnji Šiški irVse ponaša okrog z moralo, po noči z dne 28. na*29. t. m. živinsko pretepel svojo mlado ženo ter jo spodil iz niše napol oblečeno.« Ker je to zlobno pavsalno sumniče-nje, pozivljemo »Zarjo«, da pove • Stran 4. * SLOVENSKI NAROD. 123 štev. ine ooega narodno - naprednega otoč. sretaUia, ki je to storiL sicer moramo to smatrati za navadno laž. Iz seje deždMCJi zdravstvene** sveta. V seji dne 11. maja t. L se je razpravl jato: a) o prošnji nekega tu-Kajšnjega zdrav nika, da se mu do-vo*i nstanovitev tti obrat zasebnega sanatorija: b) o nacrtu za novo šol-sko stavbo v Mostah in c) o neki vlogi za naknadno dovoljenje nadali-ne uporabe nekega rodbinskoga mavzo!e>a. Ptemeaitost srca in teški župnik. Iz Lesc nam pišejo: »V sredo, dne 29. maja okoli 12. opoldne. so igrajoči se otrovi zagledali obešene-ga človeka kakiti 10 metrov visoko na lipi vis-a-vis Prosenovi hiši v Le-scah. katerega so identificirali po-teui za čcvljarskega ućenca pri g. 2agmrju ravnotam. Ko je pri lipi zbrana množica ljudi čakala komisije iz Radovijice, prisel je med drugim! gledalci tuđi prečastiti gospod župnik Lovšio z Lesc tn je stopil pod lipo, kjer je gori imenovani obesenec 5e visci, z besedami: »Bog ve ali mu je kaj žal?* Nato inu je odgovoril neki delavec iz množice: »Ka) mu bo sedaj žal, saj ne ve nić vec!« Gospod fajraošter je na to odvrnil: »Ja kaj« seveda tistemle mesu tam-le gori ne, ampak duši, duši. no ja, saj to je dan-đncs moderno, eden se obesi, drugi nstreti, tretji potopi itd.« Namesto da bi gospod fajmošter. če bi bili kakšen kos dušnega pastirja. (pa ga nišo), vsaj rekli: >Ljudje, zmofimo cn očenaš za reveža. Bog vedi kaj mu je v glavo šintlo«, so pa rekli: »No temu bodo pa krave zvoafle«. in so **Jsii. (Prič zadosti.^ P1 v ranici imii mrt\aškt zvon ni zapel, ne pa. da bi mu bili druga će v cerkvi zvonili. Višje gospodje se sami more kakor hočejo. toda pogreb mora biti imetriten. da !e far denar dobi. za re-na niti eoe dobre besede nima-}o. i« - r. -i rimsko - kato- liski vju>rn puHu'. umJLi t* KiMantograi »Ideal« danes v petek, dne 31. maja speaalni večer s sfcdečim sporedom: 1. Vožnja po Schatzalp^ki železnici. (Zanimiva potovalna Mika.) 2. Hrabra otroka. (Amerii- i drama.) 3. Jajčno cvrtje a ia iJ?efke. Zlata kaplja« (L. Tratnik), Sv. Petra cesta st. 27. — Dirigira g. kapelnik Teplv. Začetek ob 8. uri zvećer. Vstopnina 4^» vin. rtorodno obramba. Mo^ka podružnica družbe sv. Ci rila in Metoda v Krškem priredi dne 7. julija t. L v proslavo 25letrticc svojega obstoja večjo veselico in prosi, da bi se ostala narodna dru- Izlet Ori - Mctodov« podmi«!-cc im Savo, Javornik \a Koroiko Bdo. Ciril * Metodova podružnica za Savo, Javornik in Koroško Belo priredi v nedeljo, dne 9. junija izlet v Žirovnico, kjer priredi veselico v znani gostilni gosp. Kunaverja po domaće pri Kuntu. Pri veselici sode-luie tamburaški zbor jeseniškega ^Sokola«, pevsko društvo ^Sava« in več drugih narodnih društev. Pre-titek izletne veselice se porabi za \ zUrževanje otroškega vrtca na Savi. Veselica se prične ob 3. popol-dne, vstopnina znaša za osebo 50 vin. Razne stvari. * Budimpeštanski izgredi v kinematografu. Z I>unaja pon>čajo: Policija je prepovedala kinematografič-ne predstave budimpeštanskih izgre-dov v tukajšnjih kinematografičnih gledalisčih. * Poiar v cerkvi. Iz Monakovega noročajo: V Anu je med maso začel goreti oltar. V cerkvi je nastala grozna panika. Oscm oseb je bilo težko poškodovanih. finega otroka so zme-Ckali. Petnajst žensk je bilo lahko ranjenih. * Skesaai morilec svojega sina. Iz Vratislave poročajo:Posrjdovalec služb W egehaupt v Velikem Mašvicu je na smrtni postelji izpovedal da je pred 15 leti usmrtil svojega lastnega sina ter zakopa I truplo v kleti. Dognali so, da je resnico izpovedal. * Zetezn&ka sezgoda. Iz Pariza poročajo: V Brian^onu je zadel voiaski vlak ob neko lokomotivo. — t ' ■ \ ■ • s- >. rrj\rn,ii .; :<) vojak ov je bik) več ah manj poškodovanih. * trtve pri povodnjih na CHrr-kera. -Nowoje \\r objavljajo skandalozno de?Ni- . Ja je bii Kackovski, šef tajne policije, za časa revolucije tajni izda-jatelj revoluciiskega lista. Denarna sredstva je dobival iz poticijskega tririi Krtacne odtiske je skoro ved-no Kačkovski sam bral. * Povodnii na Ozrskem. Med Karansebesuin in ["crdinandsber-gom je železniška proga pretrgana. V celem komita tu A rad že par dni neprene^ dežuie. Solyrnos je skoro p(,rw,;„;ma pod vodo. V Nov Moldavi že cei teden ncprenejioma dežuie. Osem his se je pod rio. Zelez- : i promet na obrežju r^ke Nera in ^ . ;ia je oviran. Tuđi v Diemrichu neprenbeoma dežuje. Reka Maros neprenehoma narašča. * Poskušen samomor. Iz Pariza poroćajo: Šiviija Dupoint v Rennesu ima zelo bogato teto 451ctno vdovo Oosselin. Kcr je Dupoint živela 7cio potratno, ji je teta zagrozila, da jo izdedini. Pred par dnevi se ie I Hi-point oblekla v moško obleko. si na-dela brado ter se utihotapila v spal-nico tete. Natresla ji je najprej p« pra v oči, na kar jo je poskusilu unv-.nti. Nato je pobegnila z ukradenim Je-naricm. O zločinki nimaju nobenega sledu. * Policist ustrelil policiiskega nadzornika. Iz Pariza ponnjaio: Neki polici^t je hotel predvćerajanjim na cesti aretirati neko pasantinjo. Neki moški. ki je šel ravno mimo, se je zavzel za njo. Policist ic pa mislil, da ima pred seboj apasa, ter je dva-krat nanj ustrehl. Neznanac se je mr-tev zgrudil. ^e nekega drngcga pa-santa je policist ustrelil. Na policijski stražnici so dognali, da je ustreljeni policijski nadzornik MonteiT. * Na račun umrlih duhovnikov je živel. Neki ehicaški !i«^t poroča, da je bil neki A. Erz obtožen velikih go-liufij. Te goHufije so zelo zanimive. Z največjo vnemo ie bral razne du-hovrniške liste, da bi izvedel, kje je umri kak duhovnik. Nato je poslal na naslove teh umrlih duhovnikov račune o raznih verskih knjigah in brošurah. katere mu je haje prodal. Sorodniki umrlega duhovnika so navadno ta račun plaćali in Erz je dobro živel. * Zdravniška konsultacija potom brezžicneKa brzojava. »Voće del Popolo*, ki i/haja v Filadelfiju pi§e o čudnem načinu kirurgičnega zdravljenia pacienta. Delavec na Swon Islandu, majhnern otoku v za-livu neworleanskem, si je zlomil nogo. Ker nimajo tam zdravnika, si je ponagal na prav čuden način. Radio-telegrafist poštnega urada je stopil v zvezo z ladjo. ki je bila blizu zali-va in ie prosi! zdravnika na ladji, naj rnu svetuje. kako naj postopa pri zdravljenju pacienta. Zdravnik je ta-koi odsp\oiii in telegrafist je tako pomagal delavcu, kakor mu |e zdravnik nasvetoval. Ko je bila operacija gotova, se je pacient zdravniku za-hvalil zopet s pomočjo brezžičnega brzojava. * Tujcev nodelo. V pariškem la-tinskem delu mesta se je v posled-njem času začelo čudno gibanje. — Trancoski visokošolci so začeli nekako postrani gledati tuje visoko-šolce. To sovraštvo se kaže pri raz-ličnih prilikuh. FrancosVi dijaki vi-dijo, da je tujili diiakov od dne do dne veČ. V zadnjem času so franco-ski dijaki zahtevali, naj se v bodoče v njihovo osrednjo zvezo »Associa-tion Generali des E'tudiants< ne sprejemajo več tujci, ker bi jih ti kmatu majorizirali. Temu se upirajo zopet tuji dijaki. V lucemburškem parku je prišlo ćelo do spopadov in je morala policija vmes poseči. * Kakšne prošnje dobiva mladi Astor. Mladi Astor, ki je dedič svojega očeta - milijonarja, ki se je po-nesrečil pri katastrofi parnika »Ti-tanic«, dobiva vsak dan polno pis-iTiov, v katerih ga prosijo razni tiud-je za podporo. Prosijo ga za precej \ isoke zneske. Tako je dobil pred par dnevi dopis, podpisan od sufra-getk, da naj ustanovi velik list kot bojno glasilo za ženske pravice, nadalje naj daruje pet milijonov za stradajoče Kitajce; neki mož v New Jersevu ga je prosil, naj da osušiti vsa ondotna močvirja, da na ta način spravi inoskite iz dežele. Nadalje naj zgradi vzorna stanovanja za delavce, milijon dolarjev na] da ki«t darilo za zrakoplovno tekmo itd. * Ljubitelji špargliev. Francuski pisatelj Fontenelle. ki je umri 1. 1757. v starosti sto let, je bil velik ljubitelj Špargljev. Pravil je, da je samo zaradi tega tako zdrav ter dočakal tako visoko starost, ker je šparglje. Itnel je prijatelja Duboisa. ki je bil tuđi velik prijatelj špargljev, vendar jih je ta jedel s surovim maslom, do-čim jih je jedel Fontenelle z oljem in octom. Nekega večera je povabila niadame de Tencin oba ljubitelja špargljev na šparglje. Da bi ohema ustregla. je ukazala kuharju naj napravi polovico špargljev z octom in oljem, polovico pa s surovim maslom. Fontenelle je prišel k pojedini prvi, dočim Dubois sploh ni prišel. Namesto njega je prišel sluga z ža-lostnim poročilom, da je Dubois umri. zadet od kapi. Revež , je pristavila madame de Tencin žalostno. Mrtev<■:, je rekel Fontenelle s solza-mi v očeh. Nefcaj časa ic žalosten se-del, kar naenkrat je pa vstal ter hitel v kuhinjo ter zaklical: Jean, pripravite vse šparglje z octom in oljem! Telefonska In brzojavno poranio. Državni zbor. Dunaj, .^1. maja. Zbornica je sklenila po izvajanjih obeh generalnih govornikov poslancev Stcslo\vi-cza in Choca prehod v specijalno debato. Aneksijski zakon. Dunaj, M. mu ja. Danes je izšlo zanimn'o, obširno poročilo poslanca prof. Redlicha glede aneksijskega zakona, ki je hil 9. t. m. v bosanskem odseku sprejet. Poslanec Redlich je z obširnmi referatom zakon, vzročil poslanski zbornici. Prodaja eraričnih nepremičnin. Dunaj, .^1. maja. Vlada je predložila zbornici predlog Rlcde prodaje državnih posestev med temi glede podaje stare konjeniške vojašnice v Celovcu, t^lede nepremičnin dunaj-ske živinozdravniške visoke sole, ki jih prevzame naučno ministrstvo v svojo upravo, dolje glede posestva v Trstu vlož. št. M in v (ireti vlož. st. M2. Nadalje prodaja erar oni del morskega /aliva pri Sv. Marku: kjer ima Stabilirnento tecnico triestino svoje delavnice. Sankcifoniran zakon. Dunaj, M. maja. Cesar je šank-cijoniral zakon z dne 17. maja 1912. glede zvišanja eksekucije prostega zneska pri službenih in mezdnih pre-jemkih, pri pokojninah itd. Ohčinske volltve na Dunaju. Dunai, M. maja. Mestni svet bo anuliral povodom verifikacije občin-skih volitev izvolitev socijalno - de-mokratičnega občinskega svetnika Forstnerja, ki je bil izvoljen v 4. kuriji v XV. okraju. Avtomobilska parada. Dunaj, M. maja. V nedeljo, dne 9. iunija se vrši na Dunaju pred ce-sarjem velika avtomobilska parada prostovoljnega avtomobilskega kora z Avstro - Ogrske ob navzočnosti kralja Nikolaja Crnogorskoga. Cehi ]n Poliaki. Lvov, 31. maja. Da se izravnajo narodnostni prepiri med Čehi in Po- Ijaki na Šleskem in da bo mogoče doseči medsebojni dogovor glede po-sestnega stanja Cehov in Poljakov na Šleskem, so se vršili pripravljalni pogovori med oberna strankama, ki so se končali s tem, da je bila izvo-Ijena češko-poljska spravna komisija. Danes se vrši v Krakovu konfe-renca poljskih članov komisije. Ogrska zbornica. Budimpešta, 31. rnaja. Razpolo-ženje v ogrski zbornici je zelo pesimistično. Pogajanja med vladno ve-čino in opozicijo se nišo končana. Ministrskega predsednika Lukacsa bo v kratkem sprejel cesar v avdi-jenci. Prihodnji teden pade odloči-tev. Budimpešta, 31. maja. Zbornica nadaljuje danes pri zelo slabem raz-položenju debato o brambni reformi. ()h 1. popoldne se je vršila konfe-renca voditeljev opozicije glede brambnega provizorija. Čuvaj. Budimpešta, 31. maja. Komisar Čuvaj se je odpeljal včeraj y Zagreb. Tekom dneva je konferiral z raznimi ministri o skupnih zadevah. Dogodki v Budimpešti. Budimpešta, 31. maja. Danes ob 6. zjutraj je skočil pri židovskem po-kopališču v Torni električni voz s ti-ra ter se razbil. Sedem oseb je težko, osem lahko ranjenih. Na sumu ima-jo delavce, da so položili kamne na tir. Madjarske sole na rfrvaškem. 7:igu;?\ :K nsai.i. G'a^om zadnjih poročil je na Mrvaškem in v Slavoniji 12 madjarskih sol, ki so jih zgradile ogrske državne železnice in v katere morajo pobijati železničarji brez ozira na narodnost svoje otro-ke. Na teh šolah podučuje 90 učiteljev 429S otrok. Tem šolam je treba prišteti se madjarske sole »Julian% katerih je na Hrvaškem in v Slavoniji 42, v Bosni in Hercegovi 3 s sku-paj 104 učitelji in 6200 učenci. V tem številu še nišo všteti konfesionalne sole z madjarskim učnim jezikom. Treba je pripomniti, da je število teh sol naraslo tako visoko sele od režima barona Raucha sem. Roniunski ministri na Dunaju. Bukarešta, 31. maja. Oficijozni UniversuU poroča. da bosta prišla romunski ministrski predsednik in zunanii minister dne 27. junija na Dunaj ter imela 2S. junija važen razgovor z avstrijskim zunanjim ministrom grofom Berchtoldom. Klerikalni izgredi v Bruslju. Bruselj, 31. maja. Snoči so imeli klerikalei v svojem katoliškem domu shod, ki se je končal z velikim izgredom. Klerikalni dijaki so napa-dli socijaliste in je prišlo do krvavih spopadov. Klerikalei so se morali umakniti in so zborovali za zaprtimi vrati, katere je moralo stražiti voja-Štvo in policija. Ko so se vračali klerikalni zborovalci. so klerikalni dijaki zopet napadli socijaliste. Med zborovalci so bili tuđi ministri, ki so hoteli nastopati proti socijalistom. Ko so socijalisti razgnali klerikalne napadalce. so pognali v beg tuđi ministre. Pri tem je bil tuđi bruseljski poslanec Colfs težko ranjen. Prepe-ljali so ga v njegovo stanovanje. Med demonstranti je nastopila tuđi policija, ki je morala rabiti orožje. Več oseb ic bilo ranjenih, veliko aretira-iiih. Klerikalni ministri so se ljudstvu silno zamerili in nobeden izmed njih si ne upa niti na cesto, ker se boji, da ga razžaljeno ljudstvo ne napade vsled brezobzirnega nastopanja klerikalcev proti delavskim, obrtni-skim in trgovskim slojem. Turski poslanik v Petrogradu. Petrograd, 31. maja. Tu govore, da bo turski poslanik v Petrogradu Turkan paša najbrže v kratkem od-poklican. Na njegovo mesto priđe najbrže turski zunanji minister Asim- beg. Albanija. Carigrad, 31. maja. Notranji minister Adil beg se je vrnil od svojega inspekcijskega potovanja po Makedoniji in Albaniji in je prisostvoval včerajšnjemu ministrskemu svetu. Poročal je baje zelo povoljno o položaju v Rumeliji ter izjavil, da je gibanje v Albaniji samo delo nekaterih agitatorjev. Belgrad, 31. maja. V zadnjem času se množe vpadi roparskih albanskih čet na srbsko - turski meji. Predvčerajšnjem so napadli Albanci ob srbski meji nekega srbskega pod-častnika in dva vojaka ter jih usmrtili. Udeleženi so bili tuđi turski orož-niki. Iz Vranje poročajo o drugem vpadu Albancev, pri čemer sta bila sin duhovnika in neki kmet ranjena. Kretskl postanci v Atenah. Atene, 31. maja. Kretski poslan-ci so izpremenili svojo taktiko, ter so sklenili na vsak način s^ udeleževati sej grške zbornice, Nasiloma hočejo vdreti v zbornico. Vlada je v veliki zadregi. Nemiri na otoku Cipru* Atene, 31. maja. V Limasoh na otoku Cipru so izbruhnili novi ntmi-ri. Neki Turek je zabodel dva orož-nika, na kar je dalo grško prebival-stvo zvoniti plat zvona in hotelo la-skočiti turski del mesta. Policija je potisnila množieo nazaj in ta je sedaj naskočila bazare in oropala trgovine. Tuđi neko mošejo so naskočiL Policija je oddala najprej salvo v zrak, potem pa streljala v množieo pri čemer je ustrelila 4 osebe, 80 p^ ranila. Nad Limasolom je bilo proglašeno obsedno stanje in mobilizirana angleška garnizija. Tuđi v Nikosi-ji so izbruhnili nemiri ter dospe danes tja stotnija angleških čet, da napravi mir. Stavka. Pariz, 31. maja. V franeoskiti pristaniščih so začeli stavkati prista-niški delavci. Kakor znano, se ie obr-nil danes v Londonu stavkarski od-sek na izvrševalni odbor nacijonalne stranke z zahtevo, da naj proglasi nacijonalno stavko v prilog takozvane »Trade Union«. London, 31. maja. Razpolože-nje med transportnimi delavci se je poslabšalo, ker se je konierenca razbila. Maroko. Pariz, 31. maja. General Liantetf poroča, da je 28. t. m. odbil naskok moćnih sovražnih kolon proti sever-nemu in vzhodnemu delu Fesa. Ne-kaj sto Berberov je prodrlo v mesto, Napadalci so se proti večeru umak-nili. 29. zjutraj so Francozi napadli sovražnika na severu. Na franeoski strani je padlo 5 mož, 8 jih je bilo ranjenih. Pariz, 31. maja. Iz Feza poročajo, da je situacija Evropejcev zelo neugodna. General Liautey poroča brezzično, da je položaj skrajno vz-nemirljiv in da se vrše ponovno tež-ki boji z vstaši. Francoske izgube so zelo občutne. Mehiko. Pariz, 31. maja. Velika zmagžt vladnih čet nad vstaši se v polni me-ri potrjuje. Vladne čete bodo v kratkem zopet zasedle ćelo provincijo Cihnahua. ker so se vstaši razpršili na vse strani in ker ne morejo dobivati orožja. municije in živil. Mora-lični uspeh zmage pri Rellanu je veli-kanski. V Mehiki so se vršile velike demonstracije za armado. Ljudstvo armadi zopet zaupa, ker je pokazala, da lahko zopet napravi mir. ITALUANSKO - TURSKA VOJNA. Ob azijski obali. Carigrad, 31. maja. Nasproti Sa* mosu ob maloazijski obali so videli predsnočnem 2 italijanski križarki. Turske oblasti so aretirale nekega sumljivega Nemca. ki so ga pa kma-lu nato izpustili. Shod trgovcev, ki ga je sklicala angleška trgovska zbornica, je sklenil protestirati pri velesilah proti eventualni blokadi Smirne. Zasedenje Klosa. Rim, 31. maja. »Carriere d* Tta-lia« poroča iz Aten, da je pričakovati v najkrajšem času, da zasedejo Ita-lijani otok Kios. Morda zasedejo prej še mali otok Nikarijo. Kljub ne-prestanemu nadzorovanju otokov od strani italijanskih vojnih ladij baje izkrcavajo Turki vedno nove čete na Kiosu, v Mitilenah in Samosu. Po-srečilo se je baje tuđi, da so postavili 11a Kiosu radiotelegrafično štacijo. Druge štacije so postavili za Smirno izven sfere italijanskih vojnih ladij. Na ta način bi bila zveza s Carigradom zopet perfektna in turska vlada bi lahko dala posadkam navodila in sprejemala od njih poročila o gibanju italijanskega vojnega bro-dovja. Rmečko pisama narodno-napredne stranHe Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pišamo, k5 je na razpolagx> vBakemu naprednomu kmetovalcn za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnilL upravnih, davčnih, pristojbinskib in vojaskih zadevab. Isključene ps so zasebne pravdne zadeve. — Pisama bc poslovala za sedaj Ie pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegrakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom katereinu je priložiti 10 vinarske znan>ko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pi-sarno narmlno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisama na razpola-g"o tuđi naprednim kmetskim župan-stvom. 123 itev.__________________________________________________SLOVENSKI NAROD. __________________________________________________Stran 5. Društvena naznanila. Veliko veselico v Hribarjevem gaju priredi »Napredno gospodario m prosvetno društvo za Krakovo to Trnovo« v slučaju lepega vremena, t MdeOo, dM lfc. fciafei t L; če £>i bilo pa slabo vrerae. se veselica prenese na pritiodnjo nedeljo. Na za-bavi se bode točilo pristno vino, vrh-vrlko pivo; dobila se bodo mrzla jedila, postavljen bo poseben Šator za Vavarno itd. Odboru se je posrećilo j >biti za ta dan vrlo domžalsko god-:--*. ki bode igrala vesele poskoCnice, ja se bo lahko mladina vrtela v I -azkošnem plesu. Posebnost letošnje veselice bo, da je obljubilo slavno vsko društvo »Slavec« svoje sode-* /anje. Druge stvari moramo za danes zamolčati. — Ta notica naj ve-!ja posebno p. n- društvom, da bi se pri svojih eventuelnih prireditvah uzirala na 16. juni]. Društvo inženirjev v Ljubljani, I u tri zvečer ob 8. v gostilni pri ^Ro- se.suuiek z zaniinivim predava- Slov. football klub * Ilirija* v ■ " M-anl naznanja svojini članom, _ - ;ši sestanek danes zvečer ob *>. uri pri Novem svetu. Ustašo**! občni zbor krajevne >kupr**e ■"?. v»«o«o policijskih in vojnih p- * i '■•- ani *^e ie vršil snoči v srebrni dvorani hotela »Union« :cr je referira! delegat g!avne^a dru-xiva na I>unaju. gosp. Karei Harbau-r, nakar je bil izvoljen sledeči od-*:K>r: predsedntk: namestnik držav-cza pravdnika gosr ■'- Kaiser; nje-v>v namestnik: or< i major g. H. Zeiler: odbomiki: orožniški rit- *er g. I-t" a « ;->n'wt. .iiU^ar*-' -—. ...... *. . renik. trgo- vec g. K . živinozdravnik £. Težina in kancelist Toplikar. Slovensko čebefarsko društvo -■-? I: ine 29. ifl 30. ^v":* v f. v u i --i jjfii pri novem 4ari}anišču dvodneven praktičen čebetarski tečaj za čcfcelarje, ki žele -popolniti svoje čebeUirsko znanje in ^ izvežbati v naprednem čebelar->tvu z modernimi panji. Glavni od-»or vabi torej čebelarje. ki se žele jdeležiti tega tečaja, da se pismeno >riglasijo najkasneje do 23, juniia t. L ia naslov M. flumek, dežel. sadj. učitelj v LhiT^:-»-= Posebno opozar-a čebelar^ . ažnice. da odpo-Ijejo k tečaju po enega čehefarja. ki ^i bil pripravljen pridobtjeno znanje .porabfjati pri svojem čefcelarstvu, k zgfedom in poukom vplival na razvoj in napredek v svojem okoliš«. Ker je ste vilo udele' -— — ^rro, -e bo vsakemu pru; ... . po dopisnici, ali je v tečaj sprejet ali ne. ^atančen snored tečaja in druge podobnosti bodo ru:'--T:--e v prihod-iji številki S!< ^a Čebelar- ja«. ? ' \i Sokol je eno najmlaj- -ih s*.^ ^ dru ste v. r ^ pokazo! že v tem času. odkar « ;. da ima dovolj življeniske meči. V rsil bi vse 'ažje svojo nalogo. če bi ime! na raz- "x>!ago več denaria. da bi si nabavil x>trebno orodje. Člani delajo in žrt- ujejo, kolikor morejo. Za na sa jo se a tuđi. da j:h rr l —'' l 'Hčani in asti napredni L,„ . . To sto- e lahko že v nedefjo, 2. :. ako ^e udeleže veselice, ki jo priredi Jruštvo na vrtu brata lvar»a Bricija. meli bodo kp sprehod. a tuđi d^sti zabave. Na sporedu so telovadne kupine, burka Mutasti muzikant-, -aljiva loterija, ^ - *• ^« • za dobitke td. Veselica se \ 3. uri. igra ob 5. uri popoldne. Pridite torej vsi irijatelji Sokolstva! Na zdar! —c. Šišenski Sokol priredi v nedeljo, Jne 2. jutifja pri J>tepicu veliko vese- ico. Ker je ravno v Spodnfi Šiski reha energičnega in ginoffieKa na- odnega dela. tedaj je potrebno, da z 'semi sredstvi podpiramo čilega si- >er^keea Sokola. Upamo, da prihite '? nedeljo Ljubljančanke in Ljubljsn- -ani v prav obilnem števflu v na- odno - napredno trdnjavo Spodnio >iško. Vrtno veselico priredi telovadno iruštvo Sokol v Št. Vidu pri Ljub- jani v korist sklada za Sokolski dom s nedeljo 2. junija 1912 ob 3. popol- fne na vrtu br. Fr. Sosteršiča (pri >lepem Janezu) v Žapužah. Snored: Šaljiva loterija. — šaljiva pošta. — ^es. — Pri veselici sodeluje slavna eteranska godba iz St. Vida. Vstop- lina prosta. V slučaju slabega vre- xna se preloži veselica na prihod- jo nedeljo. Izpred sodišča. ^orotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu. U boj. Na zatožni klopi sedi 421etni zi-lirski mojster Valentin Mole za-idi uboja, izvršenega nad Italija-m, 3l)letnim Valetinom Lenda-o, zidarskim pomoćnikom. Valentin Moie k izplačeval zidarje in dru- I ge delavce, ki so graditi hišo lani po-gorelemu Antonu Strupeku na Stepsku pri Mokronogu. Na praznik, dne 16. rnaja, so delavci počivali. l>rugi dati, 17. maja, tuđi nišo mogli delati, ker je cei dan deževalo. Ne-kaj delavcev se je razšlo, Valentin Mole, ranjki L e n d a r o, Anton Strupek in Franc S i m o n č i č so pa vedrili poleg kašče, kjer je imel in točil Mole delavcem žganje. Mole in Lendaro sta bila v pogovoru in Lendaro je med drugim dejal in se šalil z Moletom: »Mojster, jaz ne pojJem danes več na delo, če se tuđi zvedri.« Pri tem je prijel Moleta v sali za suknjo. Mole pa pravi: »Ča-kaj, ti hudič italijanski, jaz ti boni malo suknjo odrezal, ker imaš pre-dolgo,< potegne nanadoma nož iz žepa in ga sasadi Lenardi s tako silo v levo stegno, da ga privzdigne z zrak, nakar pade Lenardo na tla in izkrvavi po preteku nekaj minut, ker mu je Mole prerezal žilo odvodnico. Mole je nato zbežal, a sta ga kmalu vjela Anton Strupek in Simončič, ga zvezala in izročila orožniku. Mole se za^ovarja, da se je vse to zgodilo v šali in sicer na ta način: Pravi, da inu je Lendaro dejal. da na Laskem vsakogar, ki na praznik dela, ustrele ali pa zakoljejo, nakar je on vprašal Lendaro, kako se to z^odi in koliko col noža se mora zariniti v telo člo-veku, če ga zakoljejo. Pri tem da je pokazal odprt nož Lendari, ki se je po nerodnosJ nabodel nanj. Tnda obtoženčev zagovor se ne vjema z izpovedbama prič, kakor tuđi ne s prvotnirni izpovedbami Moleta in njegovim obnašanjem po uboiu, med in po aretaciji, kjer je orožniku pri: r»°vedova1: -»Taz hom ?e dal hr ii-wcm, kar j se jiii niura!« Zu- naTT^tvr • ^uje Moleta kot pijanca, prepirl. ^ « in človeka silovite, surove narave. Mole je bil žc predkaz-novan enkrat zaradi težke telesne ' ^kodbe. dvakrat zaradi lahke te-. Mie poikodbe in razmli drugih pre-stopkov. Porotniki potrdijo enoglas-no prvo glavno vprašanje o uboju. Sodni dvor ga obsodi na pet let težke ječe. pooštrene s postom vsako četrtletje in temnico in trdim leži-ščem na dan 17. maja. nadalje mora plaćati vdovi ubitega Lendara .^000 kron in povrniti stroške kazenskega postopanja, Požis* Juri Kavčič. 31!etni, sarnski de1avfec iz Železnikov na Gorenj-skem, je delal pri gradnji železnice v Semicu. Dne 1°. maja se je napotil proti Lršn'm selom, kjer je srečal ne-ke^a popotnika in z njim stopil v vinotoč. Ker je prišel na Uršna sela že nekoliko vinieru je posta! nadležen in začel razbijati steklenice. radi če-sar ga je nosestnik lože Klobučar spravil iz sobe in zaklenil duri za njim. Zunaj pa je začel Kavčič razsajati in* groziti, da bo hišo za-žgal. Vsled teh groženj in strahu pred ognjem je stekel Klobnčar po orožnike, da razgrajača vklenejo in spravijo iz vaši. Kavčič pa je med tem stal na cesti in vpil: »Krucifiks, kakor je Beg v nebesih, ta hiša bo nocoj gorela!" Nato je v naglici vtak-nil gorečo vžigalico v slamnato streho, zbežal iz vaši in legel v pšenico, kjer so ga orožniki prijeli in še isto noč prineUali rsa okrožno som-šče v Novo niestf-. Ker je bila preišnie dni šaša in ni v vaši zadosine t; lozine vode* razširil se je plamen n^ sosed-na poslepja in \*pepelil tretjino vaši. Zgorela je Vincencu K 1 o b u : a r j u kovačnica, skedeni, mnogo oglja in orodja, v skupni vrednosti 1226 K, njegovemu bratu Janezu K 1 o b u -č a r j u hiša, hlev, klet, skedenj, dva voza, dve sani, mnogo mrve in drugih stvari, v vrednosti 6278 K, Antonu Petrina hiša, pod in kozolec, v vrednosti 3700 K, delavcu Janezu Stergarju razne stvari in denar v kovčegu in mu napravilo 157K ško-ed. Pogorelci so bili zavarovani ko-maj za 3000 kron, dočim znaša skupna škoda čez 12.000 kron. Obtoženec ne taji dejanja, am-pak prizna vse odkritosrčno. Porotniki potrdijo vprašanje o krivdi, sodni dvor ga obsodi na 15 let težke ječe.____________________________ Mm ii M!! Ie zlkite dražbe n. Drila ii Metoda. Daaasaii list obsega 6 strani. Izdajatolj in im! govoru i urednik: Ra&to Pustoslemšek. f^stnina in tisk »Narodne tiskam«* . 1 JM.ođni salon Ivane ScJtillerl Sv. Petra cesta 31 i ^ priporoca ( ) slciniTLlPca vseh vrst f i ®?m < J Izvršuje vsa I popravila. f < ^^^ \ \:: Žalni JclobzzJci :: j vedno v zalogi. i Borzna poročeEa. L]ublfaAsha „Kreditna banka v Ljubljani- 0ra4ol kirt! daiiiske t>«rze 31. maja 1912 ■•(•ibsnl p.9IHI. 0CTlrBl *lW* ic „ majeva renta ... I 89-20 8940 1-2* , srebru! rent* . . . . { °2-0" 92'25 V'„ evstr. kronska renti . ,| 89 20 8140 1-, op. „ „ . . | «9-— , «9 20 4° „ krtn?»ko dežeino posoM'o 9225 ; P3*25 V . k. o. češke đež. bMke . 91*40 92 40 -rečke Is I. 1*60 «' . . . 440 — i 452 — ......1*64 .... 602 — 614 - „ tiske ..... ; ?9O-50 3^250 „ zeneifskc f.iidaje I 300 — , 312 — IL ,. 260--; 272- m ogrske Mooteftie . ! 245'— , 253 — H đmt. komunalne . | 4^2-— f04 — svstr krr^n.c . . . 4* Naiboijše pneumatike. \ H Lekarnarja Schaumanna ■ L' w*r zeBOmaCii^ sol -^n i 12 ____________ ^ t^ =ZI= in želodčne pasiiije ^^=^=1 © !sr ^»» je 30 let preizkušeno sredstvo proti vseh vrst želodčnim ■■gM^t \* % fli^F =-= boieznlm, motenju prebave in shajšanju. :-: &*£X \» 5j Sch^iusrsannova žeicdčna sol b | škatljica E 1*50. Zelodčae pastilfe omarica S 1.50. Razpošilja po povzetju \ ■m od 2 škatljic naprej. — Lekarna Schaumann, Stockerau pri Đunaju. wm H iobiTa se po vseh lekarnah in drogerijah. 3902 ffi i &>o nhko reduciranih ten ah i proda/a I „cHttgiešho skladišče oblek". ■ spomtađanshe obleke sa gospode, dečke 1 ta otroke, fer najnoĐejšo konfekcijo sa j dame ia deklice. i 0. jBerBtfoffič, Sjnbljana, SUesfui trg §. Krasna umetniška i*epi*odukcija v več barvah /\\ni;\ITK 6ROH4RJEVE SLIKE PRfflOZATRUBARJA M USTANOVlTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI MM M^^% Visoka Sft cm in široka 55 cm je na|- f%iJB ZWM\ lepsl okras vsake slovenske hiže. Ta ^£^C WM&> reprodnkcija je spl#h najlepsa in naj- X^%V mUfŠ^ dovršene i Aa kar jik imamo Slovenci. sxV%l mšOm Cena s pošto kron 3-20 DEal Stran 6' ______________________________ SLOVENSKI NAROD. 123 štev. Lepo in etno 1*7 stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pripadki se zaradi odpotovasja takoi Odda. — Vpraša se ■aHovsfea cesta 15, pri faltnita. f Scot fida nađ Uotliasc Se nanrođsi niša % gotpodarakim poalopjem in vrtom, v STeđiai vaši ob glavni cesti. — Naslov pove uprav. »SIot. Naroda.« 1894 Gospzdinio se sprejme takoj | Iliriji m l&n i0m 5nmiS* 5.' RaTnetaa se apf|— blagajničarka kajera je absolviraia kak trgovski teCaj. Steklanka trgiriu M. TUŠEK, UUBU ANA 5tai»i ti»g fttev. 2S i4O priporoCi r ■ ri : i* ih cenab svo>o bogato -aloro staklene in porc«lmsaste »•«■*•, svetilk, ofleAal, vukovrttnlh *lp la ok¥iri«T u podobe. - Pr«vx«t|« vmb steklarsJOfe dei pri ccrkvali in stavtaM. Mat solidne i &a in toćsa p*str«±fca. Mnkat li. Josip li v Trsim, Mova vlftca U, idiia. | Vstop takoj 1908 | iha ti Valvazorjev trg 4 se pripira tij. oiisini. [ 1 1 ——■•■!= i Samo kratek čas! fai Su uliti on B8l 9. iri: elitna predstava II fefrtkil oeifliait iu prazoikib 2 vel predstavi b» 4. P9fts!ii£ ii rt pol!. rveter. Zavarovsno proti -rseni tremsaskia 1909 neprilika«. ITS. ublllil Ul. Jfajvecje, najkrasnejše in najzrnožr^jse počjetje )Jvstro - Sgrske. [jela unnan terci Soboto 3. jani]at.L Ol¥oritvena predstava. Cene prostorom: Lo?a za 5 o^eb K 15"—; zaklopni sedež 1. vrste K 3--; zaklopni sedež 2. vrste K 240; 1. prostor 3. do 4. vrsta K 1 60; 2. prostor 5. do 6. vrsta K 1 20; 3. prostor 7. vrsta K 1---; galerija K — *40. Otroci pod 10 leti in vojaki imajo znižano ceno na vseh prostorih razven ložnih in zaklopnih sedežev 1. vrste. Prodj;roćaia vsiopnic v trafiki A. Sešarkovi v Šeienburgcvi ulici. Samostojen, bilance slguren knjigovodja ražen slovenskega, tuđi nemškega, lašlcega in franeoskega jezika zmožen, želi spremeniti službo. Cenj. ponudbe pod šifro »Samostojno mesb« poštno ležeče Ljubljana. 19S7 Dne 4. junija 1.1. ob 10. dop. se proda v Metliki na prostovoljni javni dražbi esenadstropna z vsemi gospodarskimi poslopji in le-pim vrtom nekdania „Pezdirčeva gostilna1". V hiši, kjer se izvršuje že veliko let gostilniska obrt, je novo urejena ledenica — in zlasti sedaj, ko se gradi belokranjska železnica, bo imela gostilna najlepšo prihodnjost. — Kdor želi natančnejsa pojasnila, naj se obrne na lastnico 1928 Hranilnico iii posoiiito v Semiču. ŠL 16965. T«—^ ,___ -^ __ 197S ]tf^f^|ii magistrat ljubljanski naznanja, da se bodo poćen>i % 13. jnnijeci 1912 vsak četrtek ob 3. ari popo!dne brezplačno stavile koze v veliki dvorani Itestncga doma. Vabijo se vsi starši, kojih otroci šc oiso cepljeni, da pnneso te k cepljeuju in k pregleda cepbeccev, kn se xrsi teden kasnejc na i-^tem kraju in ob istem času. Pri pregleda izroće se tuđi spritermla • Ctpljecju t?r bedi^ posebno se povdsr eno. da se v smis-u m!n;*teriTaine nared'e zahicva pri SOre^ema otrck v ljudsko *clo spričevalo o vspciao cepijenih koxah. Mestni magistrat ljubljanski dne 20. maja 1912. Župan: Dr. Jvjui Tavčar l. r. ZP ■ Dne 1. maja t. 1. pogorelo mi je jako lepo, sele pred osmimi leti novo postavljeno moderno »zdelano gospodarsko poslonjt?, katero sem imel pri zavanivalBici „Oensi aleM v Trsto za pnmerno svoto, vrednosti tega po-slopja zavarovano — Zatoraj izrekam tej zavarovaJmc, za njeno jako točno, takorekoč kavahrsko izplačavo za^aro-vaJnine, mojo iskreno zahvalo. Obenem pa tuđi priporoča'n z nrrno vestjo vsakemu zavarovancu, o potrebi kake-ga 7avnrovanja, to bvalevredno firmo „Generale" v T?sts. Lovro Sebenikar, 198^ posestnik na Uncu. Konfekcl|ska trgovina in zavod 2a izdotov&iije obiek po meri ■•■■■■■<*■■ i 111I1I121M9 ■■■■«■«■■■ ■■■■■■■««■ KaJIIIJlJcaiiCt ■^■■■■■■■a priporoča svoje izborne izšelke vsakovrstnih p^eiiiadiiih oblačilr Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. :sn::: Ilustrovan: ceniki na razpoSago. :::::::: ■^BhVbi ^flftiH ^bVB s*j^g* ^E^t ^EiH I Prešernova ulica štev. 7 v Ljuisljsini Preš@rnova ulica štev, 7 združena s UyU.t.J J IlUtfllJCIU, J lIldUiiiHH!, llailiiilllll Ili *^..J'f. SIUIISSi^ll!IQ!E!! ppiporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, I . ■« komptoarskega, risarskega, siikarskega in šolskega blaga ■" ■ I MT* nalbol|še kakovosti in po nainižflli ceoah. *W0i Papir Pisalne in risaine CrniSniki in utezi kaiicelijski, konceptu i, ministrsk i i n trgovski; kariran in DOil^ChŠ&iHC za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižj ih cenah I gladek; rastriran z eno in z dretna kolonama, papir za "m* *■ ^**^ ^ I pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; peresa, driala, svmčnike,, radirke, nsalni papir, risaine R^l^ril^tlniri^ I barvasti papir in papir za zavijanje, priprave, crtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve, ■»Cl^Jfil^^lil 11^17 I ^m ■ ■ «■ vb A^ umetniŠkc in pokrajinske, ljubljanske in kranjske, I ■ PgOlfSK© Knjige ■ lili© Trgovcem pri večjih naročUih izreden popast ! vseh vrst od najpnprostejših do najGne>žih vsake velikosti oaj pri proste jše in najfinejše, crne, vijolčaste in barvaite. ^ I __ ^ . . Narodna knjigama sprejema tudi narocila na Mape Solske mape J - ■ 4 ■ I za shranjevanje trgovskih pišem. » platna m \z usn,a ter lermena -a knjige. UlSHlIlv Sli* Olw I Mape za zvezke. "^ .9 7a»!4L: --.--- vseh sistemov - - - - - - I IVaSeVe po tovamiskib cenah; I ▼seh vrst in vseh veli kosti, barvasti in beH. _ _ ■ Spreiemaio se tudi narobila na zavitke s tiskano firmo « pisemslcim papirjem avstrijskoga in inozemske^a izvora dalje naročita na 5 v vseh velikostih, sa amai« la i« fosptde, za na- ^ , i# t m I Soiski zvezki vadno rabo in tud'"Z"11** vsakovrstne tiskovine vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovara. MlBIMIH namreč xavitke, ▼isltnioa, oznanUa) fakture, I Trgovci dobe poseben popust. za slike, razglednice in poezije trgavska pisma itd. itd. I