Celje - skladišče D-Per III 5/1990 a			
				II
	5000000804,12			C0B1SS s
		IlllgJ		1	
Leto XII — številka 12 — december 1990
Plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo
Odločamo se za trdo delo, za to, da nam bo kdaj bolje
Plebiscit ali ljudsko izrekanje izvedemo takrat, kadar želimo izvedeti voljo ljudstva o pripadnosti neki državi. Izvajamo ga vedno za različne narode v prelomnem obdobju, Slovenci se sedaj nahajamo v enem takšnih prelomnih obdobij. Izčrpali smo voljo po tem, da bi bili del Jugoslavije. Zato jo želimo zapustiti. Ker je odločitev izredno pomembna, se je sedanje vodstvo, predsedstvo in vlada, odločilo obrniti na ljudstvo, da mu glede tega izreče zaupnico in mu naloži, da to nalogo izpelje. S takšno zaupnico bo sedanje slovensko vodstvo lahko suvereno nastopalo pred lastnim narodom, pred Jugoslavijo in pred svetom. Plebiscit je bil pravzaprav predviden že vso tako imenovano slovensko pomlad. Vprašanje je bilo samo, kdaj ga izvesti. Odlagali smo ga zato, ker smo želeli, da bi Jugoslavijo zapuščali na čim bolj miren način. Pri razvezi smo želeli imeti za sogovornike demokratično izvoljene predstavnike ostalih republik. Glede na katastrofalne gospodarske učinke Markovičeve zvezne vlade, ki vztraja pri nerealnem tečaju dinarja in vedno novem povečevanju zveznega proračuna, in glede na vedno glasnejše vmešavanje ljudi iz JLA v reševanje krize so prišle vse stranke do spoznanja, da se mudi in da je potrebno plebiscit izvesti še letos.
Pri razmišljanju, ali ostati v Jugoslaviji ali jo zapustiti, pridemo vedno znova do zaključka, da v okviru Jugoslavije ne moremo skoraj nobenega problema rešiti bolje, kot bi ga lahko sami.
Če pogledamo gospodarstvo, ugotovimo dvoje. Prvič, da jugoslovanski trg ne deluje, in sicer zaradi srbske blokade in zaradi nelikvidnosti. Svoje blago lahko prodajamo samo še v delu Jugoslavije, pa še tam ga pogosto ne morejo plačati.
Drugič, naša zvezna država je izredno draga. O njenem delovanju in s tem o stroških zanjo praviloma ne moremo odločati. Ta država deluje sicer na jugoslovanskem povprečju, toda Slovenci moramo za njeno povprečno kvaliteto plačevati kar trikrat več kot povprečen Jugoslovan. Ali drugače, 8 % Slovencev pokriva 24 % zveznega proračuna. Ta država sprejema odločitve in vodi gospodarsko politiko, ki je običajno v nasprotju z interesi slovenskega gospodarstva. Še posebno groba je bila Markovičeva primerjava, da se bomo morali gibati tako hitro (počasi), kot se bo gibal njen najpočasnejši del. To v praksi pomeni, da bodo morali razvitejši deli države pospešeno podpirati razvoj v manj razvitih delih. Vsa dosedanja praksa v času njegove vlade kaže, da je mislil s svojo primerjavo resno. Naredil je vse, da se je denar iz razvitejših republik pretakal v manj razvite. Že tako osiromašeno gospodarstvo Slovenije se je tako znašlo tik pred bankrotom.
Vključevanje v svetovni razvoj je nujnost. Danes v svetu kot eno poglavitnih meril za sodelovanje z državami postavljajo demokracijo in spoštovanje človekovih pravic. Pri nas je najočitnejše kršenje človekovih pravic na Kosovu. Če pogledamo dejstvom v oči, nam je lahko takoj jasno, da tega problema v Jugoslaviji zlepa ne bo mogoče urediti. Srbsko-albansko sovraštvo se je tako razplamtelo, da v bližnji prihodnosti ni rešitve, če sploh obstaja. Poleg tega se v Srbiji izrazito uveljavlja velesrb-
stvo. Če pride do popolne povezave velesrbstva z JLA in tako imenovanimi Jugoslovani, potem bomo imeli zopet opraviti z državo, v kateri bodo nesrbski narodi zelo zatirani, če bodo še sploh priznani. Opraviti bomo imeli s kombinacijo gospodarskega in narodnega zatiranja hkrati. Za Slovence to pomeni gospodarsko nazadovanje in zmanjševanje pravic pri uporabi slovenščine, ki bo mogoče samo še občevalni jezik prebivalstva.
Nekateri menijo, da je za Slovenijo Jugoslavija izredno pomembna v obrambnem smislu. Ko pogledamo zgodovino, ugotovimo, da nam Jugoslavija praktično nikoli ni pomagala braniti našega ozemlja, niti si nismo po njeni zaslugi karkoli pridobili. Po I. svetovni vojni so bile jugoslovanske usluge pomembne le v odnosu do Italije, medtem ko smo si severno mejo, takšno kot je, izbojevali sami. Na koroškem plebiscitu pa je bila Jugoslavija bolj obremenilna kot olajševalna okoliščina.
V II. svetovni vojni je Jugoslavija razpadla kot hiša iz kart. Nakar smo se Slovenci, podobno kot drugi jugoslovanski narodi, organizirali sami in izvedli znameniti osvobodilni boj. Po vojni pa nam Titova Jugoslavija spet ni pomenila prednosti, ampak prej coklo v boju za naše meje, saj je znana Churchillova Izjava, da bi dal Trst vsakomur, samo Titovi Jugoslaviji ne. Vse kasnejše napetosti na naših mejah pa so bile posledica zgrešene jugoslovanske politike.
Za nas Slovence je pomembno tudi vprašanje vojske. Jugoslovanska vojska je načrtno urejena tako, da nesrbske narode odbija. 70 let nismo uspeli doseči, da bi Slovenci služili vojsko doma v
svojem jeziku. Tudi sedaj ne kaže nihče od tistih, ki se še zavzemajo za Jugoslavijo, niti najmanjše pripravljenosti, da bi na tem področju popustil. Slovence bi radi še naprej pošiljali po vsej Jugoslaviji in jih uporabljali tudi na Kosovu za zatiranje Albancev.
Spoštovane državljanke in dr-
žavljani Slovenije! V Sloveniji bo težko, v Jugoslaviji pa obupno! Zato se odločimo za samostojno In neodvisno Slovenijo! Odločimo se za trdo delo, za upanje, da nam bo kdaj bolje! 23. december naj postane naš praznik!
Milan Dobnik
Foto: Edi Masnec
Žive
naj
vsi
narodi,
ki
hrepene
dočakat
dan.
Moja dežela je naša država
Pričujoča izjava je skupna volja in mnenje vseh političnih strank v občini Žalec. Pozivamo vse državljanke in državljane, vse Slovenke in Slovence in vse tiste, ki čutite Slovenijo kot svojo domovino, da pridete v nedeljo, 23. decembra, na volišča in se odločite »ZA« neodvisno in suvereno državo Slovenijo.
Naša skupna domovina in mi, ki živimo v njej, smo skupaj na razpotju zgodovine, odločamo se v svojem imenu, toda odločamo se tudi za nasl.ednje generacije.
Odločamo se »ZA« predvsem zaradi tega, ker želimo sami odločati o svoji usodi, o dohodku, ki ga ustvarjamo, In o usodi naših otrok.
LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA Žalec SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA Žalec SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA -LJUDSKA STRANKA Žalec SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Žalec SOCIAL-DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Žalec SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE Žalec STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE Žalec
Srečno
Umrla je država. Najprej je to začel peti Andrej Šifrer, kasneje otroci, sedaj pa že vsi Slovenci. Poslavljamo se od enega najtežjih let za Jugoslavijo in Slovenijo po vojni. Naredimo inventuro! Saj to delamo ob koncu leta, ali ne? Ko bi pred dvema letoma napovedal dogodke v Sloveniji in Jugoslaviji, bi preprost človek rekel: »Nemogoče!« Ampak nemogoče je mogoče. To ni dokazala Kovinotehna, to smo dokazali vsi državljani Slovenije in Jugoslavije. Ampak zopet bomo vzdihnili: »Že mora biti tako.« Še zlasti zaradi politike, ki je dokazovala in dokazala, da smo vsi v Jugoslaviji izkoriščani: Srbi molzejo Slovence, Slovenci prodajamo predrago robo v južne republike. Kosovo je surovinska baza za Jugoslavijo .. ., pa saj to že vsi poznate! Veste pa tudi, zakaj se ljudje največkrat skregajo. Zaradi denarja. In ko pride do zapuščinske obravnave in oporoke, brat ne pozna več brata ... Kako strašna je slepota politikov!
V tem letu smo dobili prve večstrankarske volitve. Kar naenkrat so nekateri ugotovili, da so bili petinštirideset let v temi. Eni so iz teme že prilezli, drugi še lezejo, nekateri pa še kar izganjajo hudiča in dneva nikoli ne bodo videli. Njim tudi svobodne volitve ne bodo pomagale.
Evforija po volitvah je mimo. Sedaj pride čas streznitve. Z velikim pompom smo oznanjali de-
i99r \
N— a—AJ
mokratične volitve in demokratično družbo. Ampak same demokratične volitve za preprostega človeka ne pomenijo dosti, če temu ne sledijo dejanja. Mlada demokracija se bo morala demokratičnega obnašanja še naučiti, še zlasti, ker je le-to potrebno vsak dan dokazovati z dejanji, ne pa o njem zgolj pisati.
Preživetje! Pravite, da nihče o tem ne piše. Da se preveč politizira. A, da se demokracija težko prebavi. Socialna varnost. . . kos kruha in klobasa, pa delali bi radi. Čakajte, čakajte, tako hitro pa ne gre. Več in kvalitetno bo treba delati, konkurenčnost in tržne razmere so na pohodu. Tudi pas bo treba zategniti. Da ne slišite dobro? Dve, tri, pet let, pa mislim, da bomo splavali.
Robato in nelakirano smo to napisali, vendar je stvarem treba pogledati v oči. Ni vrag, da tudi nam ne bi šlo na bolje. Ampak na bolje nam bo šlo tudi in zlasti v samostojni Sloveniji, saj glede na razmere v Jugoslaviji Slovenci nimamo druge izbire kot to, da 23. decembra glasujemo ZA.
Plebiscit bo zadnje dejanje v letošnjem letu in ga bomo zapisali v inventuro. Potem bo usoda v naših rokah in samo v naših! Srečno v letu 1991 — v Evropi. Pa na zdravje!
Glavni urednik Franci Žagar
Novoletni živžav
Praznični dnevi so pred vrati, NOVOLETNI ŽIV-ŽAV pa se bo pričel v soboto, 22. decembra. Občinska zveza DPM in Delavska univerza vabita na prireditev, ki se bo pričela ob 16. uri v telovadnici osnovne šole Žalec. Gost prireditve bo priljubljeni Andrej Šifrer, prišel pa bo tudi dedek Mraz s spremstvom. Organizatorji pripravljajo torej zanimiv program s šaljivimi igricami, manjkalo pa ne bo tudi stojnic z novoletnimi darili. Prireditev bo posnel na video kaseto Silvo Mehtig in starši bodo kaseto lahko tudi naročili.
Društvo prijateljev mladine in Krajevna skupnost Žalec sta povabila dedka Mraza s spremstvom. Od 26. do 29. decembra se bo vsak dan ob 15.30 peljal s kočijo po Šlandrovem trgu. Malčke bo prva dva dni obdaril in povedal marsikaj zanimivega pred Namo, nato pa pred Sa-vinjko.
Za najmlajše so poskrbeli tudi v Občinski matični knjižnici, kjer bo pravljic in še marsikaj zanimivega na pretek.	Foto: T. Tavčar
Savinjčan
Novo leto je čas poračunov. Vsakdo rad pogleda nazaj in potegne črto pod minulo delo. Hkrati pa je dober gospodar že zazrt v jutrišnji dan. Profesor zgodovine in geografije, gospod Milan Dobnik, se trudi biti čim boljši gospodar. Medtem ko dela kot žalski župan, še vedno poučuje na celjski gimnaziji. Dela mu tako ne zmanjka. Pa si je kljub temu vzel tudi malo časa, da se je pogovoril z nami nekega deževnega jutra v ponedeljek, ko je bil pred njim zopet eden izmed tistih napornih delovnih tednov.
Gospod Dobnik, kako ocenjujete delo skupščine, odkar ji predsedujete?
»Delo skupščine je bilo v tem času kar uspešno. Pri delu ni prihajalo do večjih nesoglasij, razen takrat, ko smo stranke Demosa predlagale zmanjšanje sredstev za politične organizacije. Sicer pa smo delovali po načelu soglasja, tako da zaenkrat ni bilo potrebno nikakršno preglasovanje. Sicer pa na delovnem redu ni bilo preveč vročih tem, razen razprave o Odloku o obdavčitvi, kjer se je malo zapletlo. Šlo je sicer samo za nekatere nesporazume, se je pa pokazalo, da bo v skupščini dovolj težko delati, saj nima nobena stran v skupščini dovolj velike večine; zbor krajevnih skupnosti je trdno v rokah Demosa oz. Slovenske kmečke zveze podružnice Žalec, medtem pa je zbor združenega dela v rokah opozicijskih strank. Že zaradi te-
ga bomo morali v skupščini vedno iskati kompromisne rešitve.«
Kakšen je odnos med skupščino občine in njenim izvršnim svetom?
»Mi med sabo dobro sodelujemo. Zaenkrat ne prihaja do sporov. Delujemo tako, da v čim večji meri zadovoljimo potrebe vseh, iščemo kompromise, saj na že prej povedano niti nimamo druge izbire.«
Kakšno pa je sodelovanje med strankami, ki so prisotne v občinski skupščini?
»Tudi sodelovanje med strankami, vsaj po mojem mišljenju, ni slabo, saj nimamo izrazitega polariziranja med bivšimi in novimi strankami.«
Kakšno naj bi bilo organiziranje občine in krajevnih skupnosti v bodoče?
»Moje osebno mnenje je, da se morajo občine reorganizirati po zgledu evropskih občin. Kot sem pred kratkim izvedel v Italiji, majhne občine nimajo prihodnosti. Podoben trend razvoja se kaže tudi v Franciji. Optimalna občina bi bila velika nekje med 10 in 20 tisoč prebivalci, kar pomeni, da bi bilo treba žalsko občino verjetno razpoloviti. Če vzamemo samo komunalne dejavnosti, bi le-te pomenile za majhno občino prevelik strošek, sedanja občina pa je prevelika in tako občanom tuja, saj le-ti ne poznajo občinskih uslužbencev in podobno ...«
Omenili ste komunalne
Milan Dobnik
storitve. Kako bo občina v prihodnje financirala le-te v občini in po krajevnih skupnostih?
»Občina bo še nadalje opravljala komunalne storitve preko komunalnega podjetja, ki je organizirano kot javna služba. Potrebna pa bi bila konkurenčnost tudi na tem področju, da bi bile storitve še boljše in cenejše. Na območju krajevnih skupnosti pa bo vsekakor potrebno ohraniti iniciativo prebivalstva, saj sami prebivalci po navadi najbolje vedo, kaj potrebujejo. Pri uresničevanju njihovih potreb pa so pripravljeni tudi sodelovati z delom in sredstvi. Zame je to ena najlepših oblik so-
Jubilej teritorialne obrambe
22 let dela in uspehov
Podelitev odlikovanj, priznanj in pohval
Teritorialna obramba Slovenije praznuje letos 22 let uspešnega dela na področju SLO in DS. Njena vloga pa postaja v spremenjenih družbenopolitičnih razmerah še pomembnejša. Postajajo slovenska vojska, ki bo morda v prihodnosti nosila pomemben delež slovenske suverenosti. Želje po demilitarizaciji so zaenkrat res samo želje, sicer pa bo čas prinesel svoje. Nekako v tem duhu je
potekala tudi jubilejna slovesnost, na kateri so podelili državna odlikovanja, priznanja in pohvale.
V prostorih žalske Name, kjer je potekala slovesnost, so bili med gosti, poleg članov občinskega štaba TO Žalec, tudi predsednik SO Žalec prof. Milan Dobnik, sekretar sekretariata za LO in DS Anton Vesolak, dobitniki odlikovanj in priznanj ter predstavni-
ka družin Lobnikar in Artelj iz Marija Reke.
Zbrane je prisrčno pozdravil komandant TO občine Žalec Adi Vidmajer in nato v kratkih bese-, dah orisal dosedanje delo in prizadevanja TO v občini Žalec od njene ustanovitve do danes. Posebej pa je poudaril delo v času od 19. maja letos do danes. Besedo je nato povzel predsednik SO Žalec Milan Dobnik, ki je izrekel pohvalo in zahvalo OŠ TO za vse tisto, kar je storila, še zlasti pa je pohvalil njeno odločnost v minulih mesecih, ko ni popustila pod pritiski vojaških struktur. Glede demilitarizacije Slovenije pa je dejal, da so to zaenkrat zgolj utopične želje.
Ob koncu slovesnosti je sledila še podelitev odlikovanj, priznanj in pohval. Državna odlikovanja je podelil predsednik občinske skupščine Milan Dobnik. Prejeli so jih: Franci Satler — red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Marjan Golob — red dela s srebrnim vencem, Zdenko Terpin
—	red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, Damjan Kos — medaljo zaslug za narod, Franc Škrabe — medaljo za vojaške zasluge. Komandant TO ŽALEC, Adi Vidmajer pa je nato za izjemne uspehe, dosežene pri izvrševanju nalog v urjenju in vzgoji, krepitvi moralne enotnosti ter bojne pripravljenosti štabov in enot TO, izročil pohvale Borisu Goliču, Stanetu Lesjaku, Bojanu Drča, Marjanu Volpetu, Jožetu Vebru, Iztoku Lazniku, Radu Kovaču, Antonu Turnšku, Vinku Je-viču in Romanu Miklavžinu. Za uspešno in prizadevno delo pri izvrševanju nalog s področja SLO in DS za urjenje in vzgojo štabov in enot TO pa je komandant žalskih teritorialcev še izrekel in podelil zahvalo postaji Milice Žalec, družinama Lobnikar in Artelj iz M. Reke ter Ivanu Potočniku. Na regijski svečanosti v Celju, ki je bila nekaj dni prej, pa sta prejela pohvalo komandanta TO Republike Slovenije Tatjana Kuk iz Žalca in Vlado Štorman iz Prebolda. Pohvale komandanta TO Zahodno-štajerske pokrajine pa so še prejeli Ivo Volk iz Griž, Peter Helbel s Polzele, Damjan Justinek iz Trnave, Srečko Džudarič iz Zabukovi-ce in Vojko Hlabec iz Migojnic.
-	| I 4 « 4 B w ■ I »1 i v, ■.
' D. Naragtav
S svečanosti ob 22-letnici TO
REKU SO:
Adi Vidmajer — komandant teritorialne obrambe občine Žalec ob jubilejni svečanosti v žalski Nami
. . . »Teritorialna obramba je v 22—letnem obstoju v naši občini dosegla pomembne uspehe, katere priznavajo daleč navzven. Na podlagi doslednega izpolnjevanja začrtanega plana dela je naša TO postala organizacijsko utrjena — usposobljena v vseh elementih bojne pripravljenosti. Tako smo skozi vsa leta opremljali, izpopolnjevali in dobro usposabljali naše enote in štabe, ves čas smo vso pozornost posvečali — namenjali vlogi posameznika od vojaka do starešine. Skoraj ni bilo leta, ko ne bi naša TO prejela enega od večjih priznanj širše družbenopolitične skupnosti — tako federacije, republike ali pokrajine in občine. Seveda pa ne smemo prezreti pohvaljenih pripadnikov TO, kar smatram še za bolj pomembno. Živimo v času, ko se iz dneva v dan spreminjajo pravila »sodobnega« življenja. Ker ste vsi psihično in fizično prisotni ob teh dogodkih, bi bilo odveč, da vas na tem srečanju opozarjam in vodim skozi labirint sprememb jutrišnjega dne, a je prav, da rečem , bodimo pripravljeni in nepopustljivi. Seveda pa si štejem za obvezo in dolžnost, da vam nanizam nekaj vrstic iz mojega dnevnika TO od 19. maja do danes. Vsi poznate čas, v katerem se je razoroževala TO v RS. Tudi to vam je znano, da orožja nismo predali. Zakaj? Zato ker smo ga vedno varovali tako kot je treba. Vsi veste, da smo prestajali dokaj neprijetne ni negotove trenutke, kar se seveda navzven ni smelo občutiti. Moram reči, da smo teritorialci naše občine pokazali in dokazali, kaj je naša dolžnost, zato sem prepričan, da nam naši občani zaupajo. Teritorialna obramba se po letošnjem letu preorganizira na vseh nivojih, od republiškega do občinskega oz. območnega štaba. Vsekakor pa upamo, da bo TO še naprej močna in naša kpt doslej..’.«’ r ' -i- ‘čJn'' —i
delovanja prebivalstva pri urejanju skupnih zadev.«
Največjo problematiko predstavlja delo na socialnem področju. Ima občina Žalec pripravljen socialni plan dela v bodoče?
»Ne bi se strinjal, da je največja problematika na socialnem področju. To mesto zaseda gospodarstvo. Dobro gospodarstvo je tudi uspešno reševanje sociale, tako da mislimo, da je treba najprej rešiti gospodarske probleme. Pri tem pa lahko občina deluje v zelo majhnem obsegu, saj smo omejeni predvsem s federacijo in malenkost tudi z republiko. Če se bo uresničilo tisto, za kar si skupaj prizadevamo, bi se lahko stanje v občini bistveno izboljšalo. Sicer pa je res, da stanje zaenkrat kliče tudi k resnemu delu na socialnem področju. V občini delujemo po ustaljenih, že sprejetih načrtih, tako da zaenkrat kaj novega nismo sprejemali.«
Ko sem se poslavljal od gospoda župana, sem mu želel še veliko delovnih uspehov. Saj bo naše življenje le z njimi tudi malo bolj sprejemljivo. Brane Lobnikar
Ob Dnevu TO
Dobitniki
priznanj
Podelitev državnega odlikovanja pomeni dobitniku moralno priznanje za trud, ki ga je vlagal na raznih področjih dela in življenja. Enemu pomeni več, drugemu manj, za vse pa je to nekakšna obveza, da s svojim delom nadaljujejo in prinašajo nove vrednote v korist širše družbene skupnosti, države in naroda. Ob dnevu TO smo trem dobitnikom odlikovanj zastavili nekaj vprašanj. Povedali so nam:
MARJAN GOLOB — dobitnik reda dela s srebrnim vencem: »Skoraj polovico svojega življenja sem nekako prebil v enotah teritorialne obrambe. Marsikdaj so bili tudi težki trenutki, vendar pa se ti hitro pozabijo in ostanejo le tisti, ki se jih tudi sicer rad spominjaš. Še posebno pa so ti spomini prijetni, če jih obujaš v krogu svojih sodelavcev, tako kot danes, ko smo zbrani ob tem svečanem jubileju. Brez dvoma bi bil neskromefi, če tega odlikovanja, vsaj čustveno, ne bi delil s svojimi sodelavci — prijatelji, s katerimi smo skupaj izgrajevali našo TO. Vesel sem, hkrati pa tudi vem, da nas čakajo nove preizkkušnje in potrjevanja.«
FRANČEK SATLER - dobitnik reda zaslug za narod s srebrno zvezdo: »Zdaj, ko nisem več razporejen v enotah teri-
Marjan Golob
torialne obrambe, se morda še bolj kot prej rad spominjam dni in noči, ki sem jih preživel v krogu svojih enot in štaba. Današnji jubilej ponuja vnovično priložnost za kolektivno obujanje spominov. Vsi niso lepi, a sem jih doživel in imajo svoje mesto v moji glavi in srcu. Bilo je veliko lepih, prijetnih, pa tudi manj prijetnih trenutkov. Druščina, v kateri sem bil, pa ni in ne bo nikoli pozabljena. Priznanje, ki ga dobivam danes, sicer ni vojaško, vendar pa mislim, da je rezultat mojih prizadevanj in prizadevanj meni podobnih sodelavcev za razvoj in napredek TO. Vesel sem in mislim, da so z mano veseli tudi vsi moji prijatelji.«
ZDENKO TERPIN — dobitnik reda za vojaške zasluge s srebrnimi meči: »Že enajst let sem zaposlen na občinskem štabu za teritorialno obrambo. Moram reči, da smo v tem času doživeli mnogo lepih, pa tudi težkih trenutkov, ki so bili v večini primerov posledica slabega vremena s snegom, dežjem, bil je mraz pa tudi vročina, vse to pa rtast nrotfiralo pfi ižvajanju našega z-ačrtanega programa usposabija-
TU SMO - VAŠI SMO
Karikatura: Franco Juri
Sprehod po slovenskem časopisju
Slovenska skupščina je 6. decembra sprejela odločitev, da bo plebiscit 23. decembra 1990. Že nekaj časa pred tem pa so potekale burne razprave o tej, recimo ji, najpomembnejši odločitvi Slovencev. Lojze Peterle je v skupščini Slovenije dejal: »Pozitiven rezultat plebiscita ne pomeni nedeljske karte za odhod iz tega dela Srednje Evrope, pomeni pa prostejše roke, čiste račune, pomeni možnost za polet naših ustvarjalnih potencialov in pomeni približevanje Evropi. Prepričan sem, da k novi, kakovostni skupnosti jugoslovanskih republik in narodov najbolj pomaga čimprej evropeizirana Slovenija in ne pa preglasovana jugoslovanska provinca.« Sporazum so sklenile tudi politične stranke in v svoji izjavi napisale, da je osamosvojitev in neodvisnost Republike Slovenije temeljna politična usmeritev in cilj vseh političnih strank in skupin, zastopanih v slovenskem parlamentu.
Soočanje s kriznimi razmerami in odločanje za plebiscit pa poteka v senci groženj zveznega obrambnega ministra Veljka Kadi-jeviča. V Sloveniji in na Hrvat-skem smo najostreje zavrnili grožnje, da bi uporabili armado za razorožitev enot teritorialne obrambe v obeh republikah in nam tako preprečili izstop iz ju-goslavije. Janez Janša je ocenil, da je cilj Kadijevičevega intervjuja v Danasu odvračanje Slovencev od tega, da bi glasovali za odcepitev kot tudi podpora srbskim komunistom pred prvimi večstrankarskimi volitvami v Srbiji. Po vojaške dokumente ni bilo nikogar, 10. december smo preži-
veli mirno, vendar grožnje ostajajo. Kako dolgo? Italijanski zunanji minister Gianni de Michelis je bil na obisku v Ljubljani, kjer je odprl italijanski konzulat. Izrazil je svoje upanje, da bo Jugoslavija znala v celoti izkoristiti velike možnosti za evropsko integracijo, ki se v tem trenutku ponujajo. Odprtje generalnega konzulata republike Italije v Ljubljani je nov korak na poti vse tesnejšega povezovanja obeh držav. 7. decembra 1990 sta se v Hotelu Evropa, kako sim-bolično, sestala Franjo Tudman in Milan Kučan. Čeprav listine o ure-ditvi prihodnjih odnosov med Hr-vatsko in Slovenijo nista podpisala, pa sta vseeno razjasnila nekatere bodoče odnose med republikama.
Naj dodamo še to, da smo priča popolnemu razprodajanju tovarne Elan v Brnici v Avstriji, saj smuči Elan, še pred letošnjim polomom tako iskane in cenjene, prodajajo že za 99 avstrijskih šilingov. Po koliko pa jih kupujemo doma? 10. decembra 1990 so v Oslu Mihailu Gorbačovu podelili Nobelovo nagrado za mir. Na žalost je ni prevzel sam, kajti doma se ukvarja z zelo resnimi problemi — pomanjkanje hrane in nemiri v republikah. Na Poljskem je na prvih povojnih svobodnih volitvah zmagal legendarni voditelj gibanja Solidarnosti Lech VValensa. Tudi v Srbiji in v Črni Gori so na prvih povojnih svobodnih volitvah zmagali legendarni politiki in voditelji komunistične struje. Njihovo kolo zgodovine se bo pomaknilo naprej še kasneje kot naše.
Po slovenskem časopisju se je sprehodila Jasna Rode
Franček Satler
Zdenko Terpin
nja in krepitve bojne pripravljenosti naših enot. Še bolj kot sicer ostajajo tako lepi spomini na izredno tovarištvo, ki vlada med nami teritorialci, še zlasti med pripadniki občinskega štaba po vojni formaciji. Izredno dobro sodelujemo in rezultati, ki jih dosegamo, so po moji oceni predvsem plod tega tovarištva in spoštovanja drug drugega. Odlikovanja, ki sem ga danes dobil, sem brez
dvoma vesel, pomeni pa tudi obvezo za delo v bodoče. To pa bo* na razmere, v kakršnih smo, verjetno še mnogo težje.«
Tako torej dobitniki najvišjih letošnjih odlikovanj v okviru jubileja teritorialne obrambe v občini Žalec. Podobne odgovore pa bi verjetno dobili tudi od vseh drugih. V imenu uredništva Savinjčana vsem iskrene čestitke.
D. Naraglav
NADOMESTNE VOLITVE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC ZA 15. VOLILNO ENOTO
Občinska volilna komisija objavlja na podlagi 116. člena zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89, 5/90 in 10/90) seznam kandidatov za delegate v zbor združenega dela skupščine občine Žalec.
Kandidata za zbor združenega dela skupščine občine Žalec 15. volilne enote na nadomestnih volitvah 10. 1. 1991 sta:
1.	BERNARDA ČETINA, 1952, oec., pomočnik direktorja, Interna banka Hmezad Žalec, d. o. o.
Predlagatelj: Interna banka Hmezad Žalec, d. o. o.
2.	STANE MESAREČ, roj. 1951, gradbeni tehnik, Hmezad Inženiring Žalec
Predlagatelj: HMEZAD — Inženiring Žalec
voli se (1) en delegat.
PREDSEDNIK
OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE ' 1 ". ' Mjlan“Bratušek^/.
Anketa o ustavi in plebiscitu
Kam gremo—kaj hočemo?
Titove «Jugoslavije ni veo
Zadnja klapa bo padla 23. decembra. Scenarij, ki so nam ga v veliki meri pomagali pisati tudi drugi, je potrjen. Kadri dolgotrajnega snemanja se iztekajo. Montaža, škarje in konec bo vsega. Veter, ki veje čez hribe in doline naše včerajšnje skupne domovine, že obrača liste zgodovine. Smo na razpotju, ko se sprašujemo, kam gremo, kaj hočemo? Pred nami je odločitev za samostojno in neodvisno državo Slovenijo, pred nami je odgovornost za našo skupno usodo, za slovenski narod, ki si, po Cankarju, sam piše svojo sodbo. Bo ta prava ali ne?
Odgovor na to vprašanje ni lahak. Čas bo pokazal svoje. Dejstvo pa je, da poti nazaj ni. Sicer pa že pregovor pravi: Kakor si bomo postlali, tako bomo tudi spali. Sam plebiscit še ne rešuje skoraj ničesar. Tudi po njem bodo ostali problemi in dileme, kot so danes. Tudi po njem, vsaj na kratek rok, ne moremo pričakovati čudežev, ki bi rešili naše gospodarstvo, odpravili brezposelnost, vse večjo revščino itd. Ni pomembno torej samo vprašanje o samostojnosti Slovenije, ampak tudi vprašanja, ali bo življenje v novi državi znosno ali ne, ali bo slovenska država delovala po demokratičnih pravilih ali ne, ali bo uspešno reševala razvojna vprašanja ali ne, ali bo učinkovita ali ne? Torej, če se na plebiscitu odločamo za samostojno in suvereno Slovenijo, mora to hkrati tudi pomeniti, da se odločamo za demokratično in ekonomsko uspešno Slovenijo. In kaj menijo o tem zgodovinskem dejanju nekateri naši občani?
DARKO RUDL, ing. oblikovanja: »Nova slovenska ustava in plebiscit sta trenutno najpomembnejši vprašanji za bodočnost Slovencev. Moje osebno mišljenje o samostojnosti Slovenije je izrazito pozitivno, kajti šele tako bo nova slovenska oblast, doslej omejena in zavrta s številnimi neustreznimi zveznimi normativi, lahko sploh začela z bistvenimi potezami, ki bodo vodile k postopnemu izboljšanju slabega političnega in katastrofalnega gospodarskega položaja v Jugoslaviji in Sloveniji. Kratkoročno si od samostojnosti Slovenije in nove ustave ne obetam kvalitetnejšega življenja, kajti sedanje stanje, kot osnova bodoče nadgradnje, je preslabo za kvalitativne premike, srednje in dolgoročno pa je samostojnost Slovenije verjetno sploh edini način za postopen preobrat. Ta bo zahteval še mnoge spremembe in velikanski napor, vendar sem prepričan, da ga bomo Slovenci s samostojnostjo zmogli laže in z manj problemov kot sedaj.«
IGOR OCVIRK, študent VEK$-a: »Plebiscit in z njim povezana morebitna osamosvojitev Republike Slovenije je nedvomno dogodek, ki bo ostal v zgodovini slovenskega naroda, pa če ta uspe ali ne. Vesel sem, da iahko tudi sam odločam o dolgoročni prihodnosti Slovenije. S formiranjem lastne države se podajamo na področja, ki nam niso pozna-, na, zato tddi toliko ugibanj in dvo-
mov o tem, ali bomo zmogli. Predvsem nas skrbijo ekonomske posledice osamosvojitve. Toda državotvorni narod se ne sme vpraševati o ekonomskih posledicah svojih odločitev. Tako ravnajo le omahljivci. Mislim, da lahko s preostankom Jugoslavije gospodarsko sodelujemo tudi po osamosvojitvi. Tudi konfederacija ni izključena, v njo se navsezadnje povezujejo samostojne države po lastni presoji. Slovenski narod oz. vsi, ki sprejemamo slovensko kulturo življenja, smo vredni boljšega življenja, kot ga živimo sedaj in kot se nam obeta v prihodnji Jugoslaviji, če ne izstopimo. Zato dvomov o odločitvi na plebiscitu ne more biti. Vstopili bomo ne samo v Evropo, vstopili bomo v zgodovino!«
SREČKO KVAS, tekstilni
tehnik: »Slovenci bi se morali odcepiti od Jugoslavije pred desetimi leti, ko smo imeli še precej trdno ekonomsko podlago in boljše gospodarske razmere. Sem za neodvisnost in suverenost, ki pa jo bomo, kot majhen narod, težko dosegli. Vsi politiki govorijo o odcepitvi vse najlepše, nihče pa ne govori o dejstvih s katerimi živimo. Dejstvo je, da živim v času, ko se poglabljata ekonomska in politična kriza. Proizvodnja v DO vse bolj upada, delavci so marsikje na prisilnem dopustu, plače marsikje kasnijo po več mesecev, povečuje se brezposelnost in revščina, mnogim podjetjem grozi stečaj, delavci zgubljajo vse več pravic pri odločanju o dobičku. Kdo nam bo pomagal? Sami nimamo denarja. Vlada? To plačuje narod. Tuji kapital? Ta bo morda, če bo "prišel, lahko oživel proizvodnjo, toda za svoj interes — profit. Postanemo lahko hlapci tujega kapitala. Kakšna bo suverenost slovenskega naroda in s kakšno ceno jo bomo dosegli, bomo videli v prihodnosti. Rešitev vidim le v večji in boljši proizvodnji, ne pa v brezposelnosti in revščini. Mislim, da je obstanek v Jugoslaviji možen samo na podlagi konfederalne pogodbe, če bo do nje sploh prišlo zaradi tako različnih interesov južnih republik. Želim, da bi našemu vodstvu resnično uspelo pripeljati slovenski narod do prave in neodvisne suverenosti vseh živečih v Sloveniji, ter da ne bi bili izigrani z lepimi besedami.«
Hmezad-Kmetijstvo, dipl. veterinar JANEZ ŠKETA:
»Smo pred velikim, in mi-
slim, da pred neodložljivim dejanjem. Dileme za plebiscit ni več. Pomisleki, ki sem jih še pred kratkim imel, so sedaj, ko so se vse stranke, vlada in predsedstvo odločili za ta korak, izginili. Počutim se mirnejšega, k temu pa so svoje doprinesle tudi volitve v Srbiji, ki so tehnico prevesile v podporo plebiscitu. Res je, da ni možno predvideti vseh negativnih posledic, ki nam jih bo morebitna odcepitev prinesla, vendar čas je že bil, da se državljani Slovenije odločimo po svoji presoji in pameti ter damo naši vladi legitimnost za odločanje in sporazumevanje z ostalimi narodi oz. državami v Jugoslaviji. Delam v kolektivu, ki je nacionalno precej mešan in moram reči, da tudi pri njih nisem naletel na pomisleke o plebiscitu. Skrbi jih le, kakšne bodo njihove pravice in če ne bodo naenkrat postali tujci. Mislim, da temu ne bo tako, saj sam plebiscit še ne pomeni odcepitve, če pa jo, potem je morda ta korak nekoliko preuranjen. Res pa je, da kakšnih posebnih možnosti za skupno življenje, glede na dogodke v Srbiji, tako rekoč ni več.«
DRAGAN PAVLOVIČ, delovodja v Gradnji: »V Sloveniji sem že 22 let in zato mi ni in mi ne more biti vseeno, kako bo. Pravica volilcev vsake republike je, da sami odločajo o svoji usodi. S tega vidika plebiscit podpiram, hkrati pa mislim, da to še ne pomeni odcepitve, ampak možnost za legitimno odločanje slovenske oblasti v pogovorih o nadaljnjem življenju znotraj ali zunaj sedanje Jugoslavije. Nikakor pa se ne bi rad počutil tujca v republiki, v kateri sem preživel že več kot polovico svojega življenja, si ustvaril družino in se na nek način asimiliral v slovensko družbo. Upam, da bodo demokratični procesi res demokratični in ne bodo kratili naših dosedanjih pravic. Želel bi, da mostovi med dosedanjimi republikami ne bi bili povsem porušeni, saj to za nikogar ne bo koristno. Na vse skupaj gledam namreč z ekonomskega vidika, saj delam v DO, ki ogromno svoje proizvodnje plasira na jugoslovansko tržišče. Ne vem, če smo zmožni zapreti vrata v ostale dele Jugoslavije in se povsem orientirati proti zahodu. Mislim, da ne, in zato to tržišče vsaj še nekaj časa potrebujemo.«
DAMIR ŽLIBAR, ing. tekstil-no-kemijske tehnologije: »V
Sloveniji živim tri leta in imam tu le začasno bivališče, kar pomeni, da nimam volilne pravice. Vsekakor pa sem za pot, za katero ste se odločili v Sloveniji, saj je bilo glede na dogodke minulih mesecev to tudi za pričakovati. Slovenija je že pred časom nakazala pot, po kateri želi iti, tako da so danes pogovori o plebiscitu povsem normalna stvar. To pa še tem bolj, ker ni možno najti sporazuma s Srbijo. Enako se to do-
gaja Hrvaški in problemi so podobni, s tem da je zaradi narodnostne sestave na Hrvaškem korak do osamosvojitve mnogo bolj problematičen kot v Sloveniji. Če se bo Slovenija po uspešnem, plebiscitu odcepila od Jugoslavije, verjetno ne bo lahko, vendar pa v perspektivi s tem prihajajo le boljši časi. Minule volitve v Srbiji in Črni gori so pokazale, da je oblast, s katero Slovenija in Hrvaška ni mogla najti skupnega jezika, zopet zmagala in da jim bo to dalo še večjega poleta, tako da bo življenje z njimi, v obliki, kot si ga oni želijo, nesprejemljivo.«
ANTON AJDIČ, gimnazijski maturant: »Sem za plebiscit, tudi v smislu pregovora: Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi, sem za suvereno samostojno Republiko Slovenijo takoj, prav tako za čiste račune doma in za eventualno povezovanje z ostalimi deli sedanje Jugoslavije, za čiste račune, morda bomo tako celo postali dobri prijatelji. Bolje pa bomo živeli, ko bomo na vseh nivojih režijo, tako v podjetjih kot v državni upravi, zreducirali na minimum, ki bo še zagotavljal normalno funkcioniranje in bomo vsak zase in vsi skupaj vzeli za svoje, da moramo vsaj sedem (7) ur na dan DELATI, šele tedaj bo vrabec v roki lahko postal golob, oziroma ob še več dela marsikje celo puran!
Osnutek nove ustave Republike Slovenije je sicer že bistveno krajši, kot je trenutno še aktualna ustava, menim pa, da mora biti nova ustava po možnosti še krajša, nedvoumno jasna, določati mora le temeljne opredelitve lastninskih, družbenih in vseh drugih razmerij in odnosov v državi, konkretna le do te mere, da bo iz nje mogoče izpeljati vse izvedbene akte.
Le tako bo tudi razumljiva in učinkovita in je ne bo treba kar naprej popravljati in dopolnjevati.
FRANCI ŽAGAR, profesor:
»Razplet volitev v Srbiji in Črni gori kaže, da življenje v skupni državi nikakor ne bo več mogoče. Če smo še prej imeli pomisleke, jih po tem razpletu volitev nimamo več. Odločitev je na nas samih, da se izrečemo za samostojno, suvereno in neodvisno državo, ki bo sposobna biti oče in mati svojemu narodu. Uspešen izid plebiscita, o katerem sedaj ni več dvoma, o čemer pričajo tudi javnomnenjske raziskave, pomeni legitimnost naše oblasti pri vspo-stavljanju državnosti Slovenije, na drugi strani pa krepi njene pogajalske pozicije v Jugoslaviji in mednarodni skupnosti. Toda sam rezultat plebiscita formalno nikogar — razen slovenske oblasti — ne obvezuje. Po plebiscitu niti Jugoslavija niti svet ne bosta dolžna spoštovati rezultatov in demokratično izražene volje našega naroda. Upam in želim pa, da nas bo
svet priznal. S priznano državnostjo imamo tako mnogo več možnosti, da izplavamo iz težav, v katerih se trenutno nahajamo. Sledim razpravi o novi slovenski ustavi. Moti pa me pretirana centralizacija sistema, ki že meji na informbirojevske čase. Smo že preveč razvajeni, da bi se vračali 40 let nazaj. Čeprav je potrebno poudariti, da je bilo, in je še potrebno nekatere stvari zaostriti.«
SONJA TURNŠEK, predmetna učiteljica: »Dolgo časa sem bila prepričana, da še obstaja kakšna možnost skupnega življenja, vendar po zadnjih dogodkih, še posebno pa po volitvah, mislim, da res ni možnosti za uspešen dogovor za obstoj Jugoslavije. Iz tega razloga sem za plebiscit in za samostojno, suvereno in neodvisno Slovenijo. Hkrati pa upam, da vsi mostovi ne bodo podrti in da bodo možnosti za sodelovanje vendarle še obstajale. Še zlasti bo to važno na ekonomskem področju, saj smo Slovenci majhen narod, ki je bil v zgodovini večkrat izigran. Vezi z južnimi republikami, so sedaj že močno natrgane, prav pa bi bilo, ko bi ostali v konfederaciji in na ta način ohranili vitalne interese vseh narodov sedanje Jugoslavije. Mislim pa tudi, da nas bo svet, v primeru odcepitve, vendarle priznal kot samostojno državo. To pa še tembolj, saj vidijo, da glede na ukrepe in zakone, ki jih sprejema Srbija, ni mogoče govoriti o demokratizaciji te republike.«
JANJA RAMŠAK, predmetna učiteljica: »Mislim, da je plebiscit odločitev, ki je v danem trenutku nujna, čeprav ne vemo povsem na kakšno pot se odpravljamo. Upam, da je prava in da nas bo pripeljala v lepše in bogatejše življenje. Vse skupaj se je že dolgo pripravljalo in sedaj je dozorel čas, ko moramo združiti svoje moči in rešiti tisto, kar se še rešiti da. Samostojnost in neodvisnost Slovenije bo s plebiscitom prav gotovo potrjena, kako pa bomo to znali' izkoristiti pa je odvisno od nas samih oz. vlade. Ustava, ki smo jo sedaj nekoliko potisnili ob stran, bo urejala naše življenje in odnose tudi na področju šolstva. Tako kot na drugih področjih, je tudi tu še veliko odprtega. Pričakujemo poenotene zahteve na ravni republike, da bi se stvari v šolstvu poenotile in da bo bolj cenjeno kot sedaj. Večkrat imamo občutke, da ljudje podcenjujejo naše delo, predvsem pa si želimo sami dokazovati z delom, kar nam naj bi ustava tudi omogočala.«
V nedeljo, 23. decembra, bomo torej izrekli svojo voljo in oddali svoj glas za samostojno, neodvisno in suvereno državo Slovenijo. Izid bo prav gotovo pozitiven, to pa poleg vseh javnomnenjskih raziskav, nakazuje tudi ta pričujoča anketa.	D. Naraglav
Mnenji o ustavi
Slavko Košenina
Osnutek nove Slovenske ustave na široko opredeljuje pravice in svoboščine človeka in državljana, manj pa se dotika uresničevanja interesov in potreb občana v okviru lokalne samouprave. Več o tem pa Slavko Košenina sekretar občinskega sekretariata za občo upravo in notranje zadeve.
»Z občino kot lokalno samoupravo naj bi v naš politični sistem ponovno dobili inštitucijo, ki jo v demokratičnem svetu štejejo za temelj vsakega demokratičnega režima. Moč svobodnih narodov naj bi bilo ravno v njihovih občinah, to je osnovno izhodišče vseh naprednih družbenih gibanj med drugim tudi Listine Evropske skupnosti o lokalni samoupravi iz leta 1985.
Ustava uvaja nazaj klasično občino, za izvajanje nalog, ki so bistvenega pomena za uresničevanje interesov in potreb občanov na področju kjer ti bivajo in živijo. Občina mora biti blizu ljudem, biti mora tam kjer se pojavljajo skupni problemi. Občina mora imeti zagotovljene lastne dohodke, oblikuje pa se v mestu, naselju ali skupini naselij, ki predstavljajo lokalno skupnost, kot bivalno in življenjsko skupnost prebivalcev.«
In kaj lahko pričakujemo po sprejetju nove ustave na tem področju?
»Prav gotovo bo prišlo do nove teritorialne razdelitve občin, predvsem pa se bo povečalo njihovo število. Seveda pa se ob tem postavlja vprašanje, ali je potrebno poleg občine oblikovati še eno teritorialno skupnost za širše območje, ki je opravljalo javne naloge širšega pomena za območje več občin. Osnutek ustave ne govori o krajevnih skupnostih, zato bi bilo smotrno opredeliti možnost ustanavljanja krajevnih skupnosti kot oblike svobodnega povezovanja ljudi v posameznih krajih in zaselkih.«
D. N.
Peter Bekeš: Razprave o novi slovenski ustavi, ki so se in se še vrstijo po vseh krajih republike, je sedaj zasenčil plebiscit o slovenski suverenosti. Tudi v naši občini ni nič drugače. Ob obisku Petra Bekeša, ki so ga v goste povabili žalski prenovitelji, pa so bila ustavna vprašanja vendarle v ospredju. Vprašanja so se nanašala tudi v osnutku ustave premalo dorečena vprašanja o krajevnih skupnostih, ki naj bi dobile nov status ali bile celo ukinjene. Kaj o tem meni Peter Bekeš, član stranke demokratične prenove, pa smo zvedeli v razgovoru po končani razpravi.
»Mislim, da si krajevna skupnost in občna ne konkurirata. Ustava res sprošča pogoje za ustanavljanje občin, kar je tudi prav, saj s tem dopušča krajanom, da se odločajo, kakšno občino želijo imeti, seveda pa morajo misliti tudi na materialne posledice svoje odločitve. Kljub vsemu pa mislim, tudi če se bo število občin podvojilo ali celo potrojilo, da nikakor ne morejo nadomestiti krajevnih skupnosti. Teh je v Sloveniji preko 1200 in zlasti tiste na podeželju imajo neprecenljivo zaslugo za razvoj in napredek slovenskega podeželja v zadnjih dvajsetih letih. To je bil namreč tisti sektor lokalne uprave, v katero se država praktično ni mešala, razen na področju SLO, ki je KS nalagala vrsto neprijetnih in dragih administrativnih nalog. Krajani so tako imeli možnost sami odločati o vsem in s tem tudi zagotavljati sredstva za svoje potrebe. S tem je bil sproščen pomemben ustvarjalni potencial, ki je pomeni! hitrejše razvijanje komunalne ih prometne infrastrukture v slovenskih naseljih, neodvisno od volje takratne občinske oblasti, pokrajine ali republike. Ta izkušnja kaže, da bi bilo to možnost škoda ukiniti. Minimum korektnosti, ki ga jaz pričakujem od nove ustave, je, da bo ta možnost vsaj dopuščena, da se ljudje sami odločajo kako in kaj želijo v bodoče s KS.
D.'N.
Ustava ne sme omejevati razvoja
Stranka demokratične prenove je v dvorani Gasilnega doma pripravila javno razpravo o osnutku nove slovenske ustave. Strankine poglede in pripombe na ustavo je uvodoma podal Peter Bekeš. »Ustava mora vzpodbujati in razvijati ustvarjalnost, kar je pogoj za razvoj države. Razvoj pa mora temeljiti na zasebništvu in tržni ekonomiji. Soupravljanje in delovanje sindikata mora zagotoviti delavcu pravice in socialno varnost, standard moramo ohraniti vsaj na sedanji ravni. Stroške države moramo precej zmanjšati. Organiziranost in dejavnost krajevnih skupnosti je treba posodobiti in racionalizirati, vendar pa je to obliko organiziranja krajanov treba ohraniti, saj se je pokazala kar uspešno,« je uvodoma poudaril Peter Bekeš.
V razpravi je bilo slišati precej vprašanj in pripomb, ki so se nanašale na ustavo in plebiscit. Sicer pa so si bili glede plebiscita enotni, da se zanj moramo zavzeti vsi Slovenci.
jk
Janez Kraner:
Slovenci v tujini vas podpiramo
»Domov sem prišel tudi zaradi plebiscita, seveda bom glasoval za. Dogajanja v Jugoslaviji redno spremljamo, podrobneje pa so nas o nameri Slovenije obvestili vaši predstavniki, ki so nas obiskali v Kanadi. Tudi Slovencem v tujini nam ni vseeno, da je naša domovina tako obubožala. Marljivi Slovenci si tega niso zaslužili. Prepričan sem, da se je samostojna Slovenija sposobna izvleči iz težav, z vlaganjem kapitala smo pripravljeni pomagati tudi mi. Pričakujemo, da bo sedaj tudi zakonodaja vzpodbujala iniciativo in kapital zasebnikov, to pa bo zanesljivo garancija za gospodarski preporod Slovenije,« pravi Janez Kraner, ki že 23 let živi v bližini Toronta v Kanadi.
Zbor socialistov
V prostorih občinske matične knjižnice so se sestali člani Socialistične stranke in ustanovili območni odbor Žalec. Ustanovni zbor sta pozdravila tudi Viktor Žakelj in Milan Dobnik. Milan Zupanc, dosedanji predsednik OK SZ, je uvodoma ocenil delo v predvolilnem in volilnem obdobju. Dejal je, da se je članstvo po volitvah razšlo in da z volilnim izidom ne morejo biti zadovoljni. Sicer pa socialistična stranka na novih programskih osnovah pridobiva vedno več novih članov in simpatizerjev, za to so se odločili za ustanovitev območnega odbora. Viktor Žakelj je v razpravi poudaril, da bo stranka organizirana kot podjetje, to pa mora imeti svoj program, življenjski prostor, članstvo in finančna sredstva. Stranka pripravlja socialni program, ki ga v teh težkih gospodarskih razmerah še kako potrebujemo, pravi Viktor Žakelj. Milan Dobnik je podprl dejavnost stranke, ki lahko precej prispeva k razvoju demokracije, za katero se zavzema Demos.
Po ustanovnem zboru območnega odbora Socialistične stranke, je Viktor Žakelj odgovarjal na aktualna vprašanja še zlasti o plebiscitu in ustavi.	jk
Komentar
Evropa
zdaj
Pogoji gospodarjenja so tudi žalsko gospodarstvo pripeljali v boj za preživetje. Domači trg se zapira, izvoz ni vzpodbuden, družbene obremenitve pa se še kar povečujejo. Cene monopolistov rastejo in tako je vsakršno uspešno gospodarjenje nemogoče. Kriza, s katero se srečujemo že nekaj let, je dosegla vreliščno točko. Markovičev gospodarski program — up zadnjih let, se podira in so mu šteti dnevi. Sedaj bomo zastavili zadnjo karto s plebiscitom. Sami bomo morali biti kovači svoje sreče, izgovori na federacijo bodo morali v pozabo. Z lastnim znanjem in kadri bomo morali zaplavati v deroč evropski tok. Pravilo, da najprej splavaš, če te nekdo vrže v vodo, bo veljalo za vse, ki še želijo ostati pri življenju. To pa je seveda le ena plat medalje, druga je namreč država, ki bo morala končno zagotoviti pogoje, v katerih bo možno živeti v Evropi. Zmanjšanje obremenitev gospodrstva in tudi vmešavanje v gospodarstvo, vključno s kadrovsko politiko, pa je drugi pogoj, brez katerega poti v Evropo ne bo. Tudi v preteklosti smo doživljali zgodovinske trenutke, verjeli v obljube in upali v boljše življenje, pa je vedno bilo preveč če-jev. Plebiscit je dogodek, na katerega smo čakali celo stoletje. Samostojnost in neodvisnost sta temelja naše perspektive, na tem bomo morali graditi življenje z drugačnim pristopom in delom. Kakovost dela' bo garancija za boljše življenje. In če smo se odločili za Evropo zdaj, potem se moramo podvizati. Poti nazaj ni. Ne bo lahko, zagrabiti bo treba z vsemi silami in če vemo zakaj, bomo tudi to zmogli. Delo, poštenost in humanost nas bodo morali spremljati, pa bo lažje.
jk
Poročilo o zbrani pomoči
_ V neurju, dne 1. 11. 1990 je bilo poplavljenih 243 družin s 630 člani. V tem kriteriju so zajete družine, ki so imele poplavljene stanovanjske prostore — prostore, v katerih so bivali.
V začetni fazi individualnega popisa po gospodinjstvih je sodelovalo 24 aktivistov RK iz vseh prizadetih KS.
RK je takoj po neurju po Radio Celje objavil obvestilo, da sprejema pomoč in uvede dežurstvo. Občani so se množično odzvali in do 7. 11. 1990 smo zabeležili 63 darovalcev pohištva, gosp. aparatov, posteljnine, neposredno na sedež OORK pa so prinašali oblačila. Že 5. 11. 1990 je pričela dotekati tudi pomoč iz ostalih delov Slovenije, ki pa še vedno prihaja.
Pomoč smo prejeli od:
Skup. RKS
350.000,00 din, 2 kamiona s pohištvom, 60 jogijev, štedilniki, z odejami in posteljnino;
RK Jugoslavije — RK Novi Beograd
(8. 11. 90) 80 odej;
OORK Sežana
181.951,60 din, kamion z ozimnico (krompir, krma, fižol, olje, mast, korenček), posteljnino in oblačila in nam še obljubljajo pomoč;
OORK Lendava
1 kamion ozimnice cca 10 ton (krompir, koruza, pšenica, fižol);
KO RK Bohinjska Bistrica
147.142,00 din, 1 kamion pohištva, posteljnine, gosp. strojev, štedilnikov, peči na trdo gorivo, jogijev in oblačil'
00	RK Koper
1	kamion z gospodinjskimi aparati, pohištvom, posteljami, pečmi na trdo gorivo, posteljnino, obutvijo in oblačili;
REK Velenje
105 ton premoga;
- FARMACOOP Novi Sad
1080 jajc;
NEOPLANTA Novi Sad
mesni izdelki v vrednosti 10.000,00 din;
KOLINSKA Ljubljana
200 paketov Kolinska;
KRANJSKE MLEKARNE
198 kg sira;
KOM. STAN. PODJETJE II. Bistrica
gradbeni material v vrednosti 5.000,00 din;
JUB Ljubljana
2040 kg jupola;
CEMENTARNA Trbovlje
200 vreč cementa 10 t;
SUKNO ZAPUŽE posteljnina in brezrokavniki;
KRAJANI KS TABOR
3.400,00 din, organizirana akcija zbiranja ozimnice in zbrali so cca. 2.000 kg, vse pa so razdelili med prizadete v svojem kraju;
KRAJANI CENTER LESCE
60 kg moke;
SEKRETARIAT LO in OŠTO Žalec
vsak po 1 dan pomoč v prevozu;
SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC
nudil skladiščenje;
HMEZAD Transport
brezplačen prevoz s kamionom, 2 dni;
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE ŽALEC
nam je organiziral fizično pomoč, in sicer nezaposlene moške delavce, tako so trije delali do 27. 11. 1990 pri razdeljevanju pomoči, od 4. 12. 90 pa dela eden s šoferjem, žensko pomoč za urejanje skladišča oblačil.
Vsa zbrana pomoč se je razdelija po seznamu potreb in se še bo delila, ker materialna in finančna pomoč še vedno prihaja, ravno tako naraščajo potrebe.
Do 10. 12. 1990 smo razdelili vso prispelo darovano blago iz finančnih sredstev — 679.093,60 din, kolikor smo jih do 10. 12. 90 na naš žiro račun prejeli. Za potrebe prizadetih v poplavi smo nabavili:
16 ton krompirja,
5 ton jabolk,
5600 m! talnih oblog — topli pod Juteks,
169 ton premoga,
2000 I olja.
Iz teh sredstev smo poravnali stroške prevoza pomoči po KS in prevoza premoga, stroške malic delavcev. Denarnih pomoči nismo dajali.
Iz blagovnih rezerv smo prejeli:
1000 kg sladkorja,
1000 kg moke,
900 I olja,
600 kg pralnega praška.
Po zbranih podatkih smo prizadete v globali oskrbeli z ozimnico, posteljnino, talnimi oblogami. Kažejo pa se še potrebe po pohištvu — predvsem omare in kuhinjski elementi, ter potrebe po gradbenem materialu (cement izolacija, jupol).
(De)militarizacija Slovenije
Če človek že ni zaprt med štiri stene svojega stanovanja, mora biti res dobrega duha, da lahko spremlja in poskuša razumeti vse, kar se te dni dogaja v Sloveniji. Res je, da je čas, ko tole berete, čas praznikov in lahkoživo-sti. Zato naj bi pisal tudi o takih dogodkih. Prazničnih in lahkoživih. Sveto vam obljubim, da bom prav to tudi storil, ampak šele takrat, ko bo pravi čas za to. In naj mi bo dopuščeno in odpuščeno, ker mislim, da dandanašnji to ni. Govorimo o suverenosti, plebiscitu, pa tudi o (de)militarizaciji. O slednjem je zadnji čas veliko slišati, pa si skupaj oglejmo, kakšno naj bi bilo stanje na tem področju.
Dr. Julio Quari, profesor na Mirovni univerzi Združenih narodov v Kostariki, ki se je zadnji čas mudil v Sloveniji, je dejal: »Povsod so sami spomeniki vojaškim herojem.« Josip Županov, spoštovan sociolog, pa je že v šestdesetih letih ugotavljal, da je v Jugoslaviji zelo visoko vrednoten »herojski kodeks«, ki bi mu v novejšem času lahko dodali še »rambovskega«. Zvesti gledalci TV Slovenije smo bili počaščeni, ko smo lahko v eni najbolj gledanih oddaj te televizijske mreže spoznali, da je brzostrelka MGV 176 »orožje časa, ki prihaja«. Avtor slogana je ali doma nekje iz Bližnjega vzhoda ali pa je stavek preprosto prepisal iz kakega zapisa, ki datira v čas iznajdbe smodnika.
V novem osnutku slovenskega Zakona o obrambi in zaščiti je stvar napredovala v novo kvaliteto: z obrambnimi zadevami se bo odslej ukvarjala le država, tako da bo civilna družba osvobojena te obremenitve. Proces demilitarizacije pa ima dvojno možnost razvoja. Najprej lahko govorimo o »prevrednotenju vrednot«, če pa demilitarizacijo pojmujemo kot odločitev, da bo država v doglednem času odpravila vojaški aparat, vojaško industrijo in sklenila mednarodne mirovne pogodbe,
pa je stvar še bolj zapletena. Dr. Quan meni, da je sedanjost čas kolektivne varnosti. »Danes so države postale garancija, da ena država ne bo napadla druge. Če nimaš vojske, dobiš ogromno podpore po svetu. Cel svet se postavi na tvojo stran.« Profesor Quan je v intervjuju za slovenski tednih Mladina dejal: »Kdo pa bo napadel Slovenijo brez vojske, ko cel svet gleda na Vzhodno Evropo in še posebej na Jugoslavijo?« Podobno radikalno stališče v Sloveniji zastopajo liberalni demokrati, Zeleni in Center za kulturo miru in nenasilja. Dr Dušan Plut, član predsedstva RS, ugotavlja, da bi ob zagotovljenem mednarodnem statusu Slovenije morala državno mejo varovati policija, teritorialna obramba pa bi ostala paravojaška institucija, ki bi se v »prehodnem obdobju« ukvarjala z zaščitnimi, nevojaškimi vprašanji in bi se pri svojem delu povezovala s civilno zaščito.
Mag. Pavle Čelik, šef slovenskih miličnikov, misli, da bi lahko 4000 vojakov, ki danes varujejo mejo v Sloveniji, nadomestili 3 približno 400 miličniki. »Preden pa se želimo odreču vojski, se moramo najprej opredeliti za nevtralno vlogo Slovenije v Evropi in si pridobiti ustrezen mednarodni status.« Zoran Thaler, namestnik zunanjega ministra, je na pariški mirovni konferenci poskušal predstaviti nekoliko bolj umirjeno stališče, ki bi ga lahko strnili v načelo: vojska ne sme in ne more intervenirati v notranje politične zadeve.
Anton Lah, pomočnik ministra za industrijo in gradbeništvo, pravi, da se z vojaško industrijo v Sloveniji ukvarja 60 podjetij, kar pomeni 8000 zaposlenih, in letno med 150 in 300 milijoni dolarjev prometa. Po Lahovem mnenju je konverzija (preusmeritev vojaške industrije v civilno) sicer možna, vendar bi to zahtevalo denar in čas. »Moje osebno mnenje je, da bi demilitarizacija prinesla škodo.« Prof. dr. Anton Bebler, člo-
vek, ki je dolgo veljal za enega najsposobnejših za obrambnega ministra in je v čudnih partijskih kalkulacijah izvisel, podpira demilitarizacijo v smislu odprave militarizma. Osebno pa mu je naj-bljižji koncept oborožene nevtralnosti. Slovenija bi tako za obrambo dala približno 2,5 do 3 odstotke narodnega dohodka, kar pa je skoraj za polovico manj, kot daje danes v jugoslovanski vojaški proračun.
Ekipa Lojzeta Peterleta je pojem demilitarizacije sprejela zgolj deklarativno oziroma kot »vprašanje političnega prestiža«, kakor temu pravi Vika Potočnik, ki vodi skupščinsko komisijo za mirovno politiko. Dr. Dušan Plut poudarja, da gre pri demilitarizaciji za proces in ne za enkratno dejanje in »... da ne smemo začetek tega procesa premikati naprej, v »boljše čase«, temveč, moramo začeti s tem precesom sedaj.« In prav proces demilitarizacije lahko v Sloveniji začnemo zelo inovativno.
Ljudje, Slovenci pa še posebej, smo radi teatralični in mnogokrat govorimo o nekih trenutkih kot o zgodovinskih, usodnih, potrebnih enotnosti. Take izjave slišimo od raznih političnih veljakov, ponavljajo jih na televiziji in na radiju, vsekakor pa ne bi smeli prizanesti tistim, ki kakor pravi Slavoj Žižek, vsaj med vrsticami očitajo zagovornikom demilitarizirane Slovenije, da so potencialni izdajalci, ki hočejo »Slovenijo nemočno izriočiti pohotnim južnja-kom«. Tusti sposoben komunizma odpraviti, si drugega režima tudi ne zasluži, pravijo pa tudi, da ima vsak narod tako vlado, kot si jo izvolil meti.
Brane Lobnikar
Hvala
vam...
Zasedajo politiki, sestajajo se gospodarstveniki, vsi poudarjajo tržno gospodarstvo, ki nas bo rešilo iz krize, ki je vsak dan hujša. Času, ki je in bo še nekaj časa, bodo kos najbolj zdravi, sposobni, umsko in telesno čvrsti. Počasi ostajajo na obrobju ljudje, ki tej -kruti današnjosti niso ali ne bodo kos. Nekateri ne po lastni krivdi, saj niso krivi, da so se bolni že rodili, ali pa so kasneje postali takšni ali drugačni invalidi. En napačen korak ali trenutek nepremišljenosti in nesreča s podledi-cami je tu. Poleg ostalih težav, ki nas tarejo, nas 'je doletela še poplava, ki je bila za nekatere katastrofalna, za invalide pa še posebno uničujoča.
V takih težkih časih pa so rešitelji dobri, požrtvovalni, nesebični ljudje, ki so in še pomagajo ljudem v stiskah in težavah. Ta pomoč je večstranska. Nekateri pomagajo materialno. Posebna zahvala obrtnikom in zasebnikom, ki niso skoparili pri pomoči. Zelo velika pohvala vsem tistim anonimnim sosedom, ki pomagajo bolnim in invalidnim tako, da jim pospravijo stanovanje,.jim operejo, skuhajo, dostavijo stvari iz trgovine, jim nasekajo drv, ali pa če ne morejo drugega, jih obiščejo in stisnejo toplo dlan, jim nudijo lepo besedo. Hvalevredno dejanje je, da invalidu pomagajo pri delu na domu.
Če bomo ljudje ostali ljudje do sočloveka, nas ni treba biti strah prihodnosti, če bo še tako kruta. Za vsako še tako drobno dejanje, s katerim polepšate trenutke bolnim, nesrečnim invalidnim ljudem — HVALA VSEM!
Vsem dobrotnikom želimo zdravo, srečno in uspešno NOVO LETO 1991!
DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE ŽALEC
Komisija skupščine občine Žalec za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti
Poziva
občane, ki kaj vedo o kraju grobišč, številu žrtev, o okoliščinah, v katerih so bili izvršeni poboji; nadalje o podatkih in pričevanjih o pravno dvomljivih procesih In njihovih posledicah, naj te .podatke posredujejo komisiji v pisni obliki, po telefonu na številko 063/713-237 ali ustno na Skupščino občine Žalec.
Zbrane podatke bo komisija posredovala republiški komisiji za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti.
Vsem pričevalcem bo zagotovljena osebna integriteta in varnost.	Predsednik komisije
Franjo Žolnir
Preglejte volilni imenik
Sekretariat za občo upravo in notranje zadeve skupščine občine obvešča volilne upravičence, da lahko na oddelku za notranje zadeve do 21. decembra preverijo volilni seznam. Do tedaj so še možne dopolnitve. Pravočasno si torej uredite volilno pravico za plebiscit.
pTT PODJETJE CELJE P
SaSioW
1»'
\N
NOVO
leto
O.
Poslovno stanovanjski center
V Žalcu so pričeli graditi po-slovnostanovanjski center. Izvajalec gradbenih del je Gradis, gradbeno podjetje Celje, in sicer po sistemu gradnje za trg. Objekt bo lociran na zemljišču med Kardeljevo in Aškerčevo cesto ter med avtobusno postajo, trgovskim objektom Nama in vzgojnovarstve-nim zavodom.
Sestavljen je iz več enot. Štiri poslovnostanovanjske lamele bodo razvrščene tako, da bodo povezovale južni, starejši del naselja s severnim, novejšim delom, tako da se bo med novozgrajenim nizom in obstoječo avtobusno postajo ter blagovnico Nama oblikoval večji prostor s podobo manjšega trga, s katerega bodo dostopi v lokale v pritličju lamel.
Vzhodni del med vzgojnovar-stvenim zavodom in novimi objekti bo namenjen predvsem za potrebe prometnega in peš dostopa do stanovanj ter napajanje lokalov.
Jugovzhodno od niza štirih lamel ob pločniku Kardeljeve ceste bo objekt Ljubljanske banke. V pritličju vseh lamel so predvideni manjši lokali, med katerimi bodo tudi poslovni prostori Zavarovalne skupnosti Triglav, prodajalne Borovo, zlatarstvo, optika, razne trgovine, nekaj bistrojev ipd. Za nakup teh lokalov so že sklenjene s kupci predkupne pogodbe, razen za poslovne prostore, ki so v prvi in drugi etaži prve lamele in jih je možno še kupiti. Ti prostori so zelo primerni za razna predstavništva, pisarne ipd. V ostalih etažah druge, tretje in četrte lamele bodo enosobna, dvosobna in trisobna stanovanja z orientacijo prostorov vzhod—zahod.
Zaradi obsežnih predhodnih del (prestavitve obstoječih komunalnih vodov, rušitve treh stanovanjskih objektov in zgraditve treh nadomestnih objektov), ki vplivajo na ceno m! stanovanja in lokala, se je pričetek gradnje ne-
koliko zamaknil, vendar je rok dokončanja celotnega kompleksa zelo odvisen od prodaje stanovanj. V kolikor bodo stanovanja prodana v letu 1991, bo možno celotno zazidavo dokončati v tem letu, sicer se bosta lameli tri in štiri gradili v prvi polovici leta 1992.
Projekt je delo dipl. ing. arh. Jožeta Kopitarja z RC Celje, ki si je celotni novi kompleks zamislil tako, da bo ta tvoril blago povezavo med starim delom naselja na vzhodu in jugu ter novejšo zazidavo na severu mesta in hkrati ustvaril na tem mestu živahno središče — srce mesta.
Vse informacije o nakupu še razpoložljivih prostorov lahko dobite pri Gradisu — gradbeno podjetje Celje, na telefonu 26-634.
Želimo vam prijetno praznovanje in srečno 1991
Štorman na Vranskem
ŠTORMAN in DROLČEVA pred staro lajno v gostišču pri ŠOFERSKI MAMICI.
EDI MASNEC
V Ločici pri Vranskem je v teh dneh znani gostinec iz Šempetra prevzel od Štefke Drolc gostišče Pri šoferski mamici. Ta, nekdaj zelo priljubljena gostilna, ki se je ponašala z izvrstno hrano, ima kar 110-letno tradicijo. V zadnjem času je bila zaradi bolezni lastni-
ce zaprta. Štorman pa se je odločil, da tradicijo stare slovenske gostilne nadaljuje. Na jedilniku bodo še vedno ribje specialitete, golaž, jabolčni zavitek in drugo. V rekordnih treh tednih jo je popolnoma preuredil in zaposlil 8 novih delavcev. Kot je sam povedal, so
njegove sposobnosti še precej neizkoriščene in ŠOFERSKAJvlA-MICA ni zadnja v verigi odličnih slovenskih gostišč, ki bodo oz. že nosijo blagovno znamko ŠTORMAN.
Aero je ustanovil mešano podjetje
Aero ARM bo izdeloval visoko kvalitetna lepila in UV lake
AVTO ŽIVLJENJA V LEVCU. Jože Podmiljšak je v Levcu odprl najsodobnejši salon avtomobilov priznane znamke Renault. Poleg nakupa novega avtomobila, nudijo tudi nakup rabljenih avtomobilov in še servis. Skratka, Jože Podmiljšak, nudi vse kar si kupci želijo. E. Masnec
Podjetje Aero Celje je v Šem-etru, v nekdanjem tozdu Kemija empeter, ustanovilo podjetje v mešani lastnini. Aero je ustanovilo podjetje skupaj z nemškima partnerjema Karlom Hermanom Ritterjem in s Harryem Matter-nom. Ime podjetja v mešani lastnini je Aero ARM, podjetje za izdelovanje kemičnih izdelkov, sedež pa ima v Šempetru. Osnovni kapital podjetja znaša 2,1 milijona dinarjev. Nemška partnerja vlagata v podjetje stroje in naprave v vrednosti 700.000 dinarjev vsak, Aero pa vlaga v družbo 702.100 dinarjev v gotovini. Delež družbenikov je tako naslednji: Ritter
33.3	%, Mattern 33,3 % in Aero
33.4	%. V pogodbi, ki so jo že
podpisali, je zapisano, da o pomembnejših odločitvah odločajo le s soglasjem. S tem je tudi dosežen vpliv Aera na vsa pomembnejša vprašanja. Aerova partnerja zagotavljata tudi pravilnost tehnologije in ekološko neoporečno proizvodnjo.
Aerovo vlaganje v proizvodnjo lepil, premazov in lakov pomeni povečanje in posodobitev proizvodnih zmogljivosti ter organiziranosti učinkovite proizvodnje vi-sokokvalitetnih lepil, primerja, re-leasa in lakov na osnovi tujega znanja. Kar četrtino proizvodnje podjetja nameravajo izvoziti. Z razširjenim proizvodnim programom pa bi se izboljšal tudi Aerov plasma doma, saj večino izdelkov
podjetja Aero ARM sedaj izvažamo v Jugoslavijo. Podjetje, v katerem bo zaposlenih pet delavcev, bo najprej proizvajalo le lepila, primerje, release in UV lake, kasneje pa so dodatne razvojne možnosti zelo raznolike. Proizvajali bi lahko še samolepilne trakove, pisarniški in šolski program, samolepilni material za večkratno odlepljenje, samolepilne etikete brez silikonskega papirja, dekorativne samolepilne folije in lepilo v spray dozah.
Predvidevajo, da bo podjetje Aero ARM začelo delovati v začetku naslednjega leta oziroma takoj po registraciji.
Jasna Rode
DIMNIKI ZA POLJSKO
Sigma iz Zabukovice je prejšnji teden dokončala štiri dimnike sigmaterm v skupni dolžini 60 m. Gre za troslojni montažni dimnik. Do končne stopnje ga izdelajo v tovarni, sestavljajo pa ga segmenti, iz katerih je možno oblikovati dimnik različnih dolžin in tipskih premerov. Vrednost tega izvoza je sto tisoč DEM, kar je za Sigmo kar lep posel.
Na sliki: Še zadnji pregled, preden so jih naložili na poseben kamion.
T. TAVČAR
NINA V ŽALCU. Zasebno podjetje Sanles iz Žalca, ki ima že prodajalni s pohištvom na Polzeli in v Kozjem, je pred dnevi odprlo v Žalcu prodajalno Nina, v kateri se je izneverilo svojemu dosedanjemu prodajnemu programu. V njej namreč ponujejo uvoženo blago, in sicer od izdelkov iz kristalnega stekla, igrač, parfumov, žganih pijač, perila, posteljnine, prtov in raznih drugih okrasnih predmetov ter bižuterije, ki smo jo doslej kupovali v brezcarinskih prodajalnah, ki jih v zadnjem času na veliko zapirajo. Lastnik prodajalne Rudi BRAČUN je dejal, da je s to prodajalno in ponudbo v njej hotel zapolniti vrzel, ki je nastala prav zaradi zapiranja brezcarinskih prodajaln, v katere smo bili navajeni stopiti po blago za domače potrebe, velikokrat pa smo tam našli tudi darila za razne priložnosti in spominke. Z razstavljenim blagom, ki je sčveda tudi naprodaj tako usmeritev tudi potrjuje. Na sliki del zelo okusno urejene prodajalne.	t. TAVČAR
Pelikan v Preboldu
V prostorih nekdanje brezcarinske prodajalne v hotelu Prebold so pred kratkim odprli zasebno trgovinico, ki je namenjena predvsem otrokom. V njej je mogoče kupiti oblačila za otroke vseh starosti in igrače, v Pelikanu, kot se trgovina imenuje, pa prodajajo tudi darila za vse priložnosti. Cene so nizke in tudi zato je obisk kar dober. Prodajalna Pelikan je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 15.30 do 19. ure ter ob sobotah dopoldne. Prebold tako postaja vse bolj zanimiv tudi kot nakupovalni kraj, saj lahko ljudje od drugod izkoristijo tudi poceni nakupe v industrijskih prodajalnah MIK in Črne mačke, nato pa obiščejo še prodajalno
Prebujena Trnuljčica
Hotel Prebold kaže novo podobo
Slaba ponudba, upad gostov, nezanimivi aranžmaji in še bi se našlo kaj negativnega, so bili simptomi slabega delovanja Hotela Prebold v zadnjih letih. Da pa ni vse skupaj za odpis, nam v zadnjih nekaj mesecih skuša dokazati mlada upraviteljica tega hotela, ki si je svoje znanje nabirala v Dobrni, zadnje leto pa se je gostinskega posla privajala tudi v visokokakovostnih restavracijah Napoleon v Piranu, Portorožu in v Republiki Avstriji. Petra Jakovljevič je v glavni turistični objekt v Preboldu vnesla nov nemir in kar je najbolj pomembno — novo kvaliteto ponudbe.
»Odločili smo se, da bomo hotelu vrnili življenje,« nam je povedala takoj na začetku. Tako so v kratkem času obnovili deset hotelskih sob, jih popolnoma nanovo opremili, izboljšali so kadrovsko zasedbo, opravili spremembe v kuhinji, v pripravi pa je nov jedilni list. Povsem nekaj novega pa je organiziranje prodajnih razstav ruskih slikarjev v avli hotela. Tako bomo lahko v kratkem spo-
znali tudi same umetnike, ki bodo s svojimi umetniškimi deli prihajali v Prebold, kjer bodo v organizaciji hotela potekale tudi slikarske delavnice. Trenutno pa je top ponudba Hotela Prebold tajska kuhinja, ki jo v sodelovanju s Hmezadom opravlja skupina gostincev iz Bangkoka. V avli hotela pa je pred kratkim odprla svojo trgovinico Pelikan tudi Irena Vedenik, ki vam lahko v svoji ponudbi izredno ugodno proda vse od kavbojk pa do boljšega pisalnega pribora. Ob koncih tedna v hotelu prirejajo plese s skupino Mr. Paul, v avli pa naj bi v kratkem uredili še dve manjši trgovinici. Hotel Prebold naj bi v kratkem zopet začeli obiskovati individualni gostje, ki bi jim s kvalitetno ponudbo lahko polepšali bivanje v kraju pod Žvajgo.
Tisto, o čemer pa se zadnji čas največ govori v Savinjski dolini, pa se nahaja v kletnih prostorih. Uspešna poslovneža Sonja Jurič-ki in Borut Podlinšek sta v prostorih nekdanje diskoteke Aliba-ba ter kegljišča odprla visokokva-
liteten objekt z zaščitnim imenom INTER Club. V sklopu Inter Cluba deluje počni klub, mini casino ter fitness studio. Najbolj pa je zanimiv odpiralni čas: vsak dan od 16. do 24. ure, razen ob petkih in sobotah, ko je nočni bar odprt od 22.00 ure pa do 05. ure naslednjega dne. Tako bodo lahko gostje, ki si želijo gostinskih uslug najvišjega kakovostnega razreda pozno v noč, uživali ob plesni glasbi, erotičnem programu ter plesnih predstavah Kazine iz Ljubljane in končno dobili tisto, kar smo zaman iskali še pred kratkim po celi Sloveniji. Če pa hočete najdaljšo noč v letu preživeti v tem, trenutno enem najboljših klubov te vrste v Sloveniji, morate pohiteti z rezervacijo. Število obiskovalcev je omejeno, ponudili pa vam bodo izbrane hladne jedi v obliki ruskega bifeja.
Za Hotel Prebold si končno upam trditi, da je vreden obiska, saj boste lahko na enem samem mestu zadovoljili različne želje.
Brane Lobnikar
Internacionalna kuhinja
Gastronomskih užitkov ne bo manjkalo
V minulih dneh je kuhinja hotela Prebold doživela korenite spremembe, tako v kadrih kot tudi v ponudbi. Postala je internacionalno sestavljena in v njej se sedaj poleg domačih kuharjev sučejo $e Tajci, Švicar z švicarskimi in južnoameriškimi — karibskimi — recepti, madžarska kuharica in morda še kdo. Novih jedi z različnih koncev sveta tukaj prav gotovo ne bo manjkalo. Za to pa bosta, ali bolje rečeno, bodo poskrbeli tajski kuharji na čelu z Danny Suksawad in Roland Koella iz Švice oz. Dominkanske republike. Z ,obema smo napravili kratek razgovor in s tem potešili svojo in upamo, da tudi vašo radovednost.
Njuni zgodbi sta sicer povsem različni, oba pa želita spoznavati svet, ljudi, njihove navade in se še izpopolniti v gastronomiji svojega in drugih narodov.
Roland Koella je švicarski državljan, že od 16. leta dalje opravlja ta poklic, star pa je 38 let. Za ženo ima Slovenko, Celjanko, in to je tudi glavni razlog, da ga lahko najdemo v tem hotelu. Pred tem je bil zaposlen v hotelu Sporting v ST. Gallen v Švici oz. na Ka-ribih, v Dominikanski republiki, v hotelu Heavems kot prodajni menedžer. Z ženo Jolando Plahuta pa sta imela tudi svojo restavracijo. V Slovenijo sta prišla zaradi otrok, in sicer 11-letne hčerke in 7-letnega sina, ki je šel letos v šolo. Pravi, da je v hotelu Prebold samo začasno, njegov cilj pa je odpreti lastno restavracijo tipa Štorman. Za uspešnost svojega dela navaja neposreden kontakt z gostom, zmerne cene in kvalitetno ponudbo. Pravi, da jedilni list ne sme biti preobširen, vendar mora biti tisto, kar se ponuja, na najvišjem nivoju. In kaj bomo lahko poskusili z njegovega bogatega jedilnika? Priporoča narezano meso s šampinjoni in smetano Roesti s prilogo, orientalsko jed
Riz Casimir, file Stroganoff z uli-vanci itd. Tako na kratko o Rolandu. Kako pa je s Tajci? O njih pa njihov vodja Danny Suksawad.
Pravi, da so prišli v Prebold naravnost iz Bangkoka in da so prvič v Evropi. V kuharski ekipi je njegova sestra Suchada in dva sorodnika. V Bangkoku ima Danny manjši hotel z barom, vendar ga je želja po spoznavanju narodov in njihovih navad potegnila v svet. Star je 36 let in poln načrtov za prihodnost. Pravi trgovec. Predvsem pa bi se rad še izpopo-nil v gastronomiji. Ob koncu meseca odpotuje domov po njihove začimbe in bo že lahko pripovedoval svojcem o vtisih iz Slovenije. Pravi, da je naša dežela zelo lepa, da mu je Prebold všeč, vendar za zdaj še ni toliko posla, kot si ga želijo. Upa pa, da bodo ljudje, gostje, radi segali po njihovih specialitetah. V Preboldu bodo ostali tako dolgo, dokler bodo gostje želeli njihovo hrano. In kaj si lahko privoščite v njihovi kuhinji? Seznam je kar obširen, zato naj navedemo le del njihove posebne ponudbe, ki jo imajo ob koncu tedna. To pa je Pa sam ros — pečena riba z omako za 3—4 osebe, Kah mu ob — pečeno
DANNY SUKSAWAD
svinjsko meso z zelenjavo in Pa tod katiem pic tai — ribice s česnom in poprom itd.
Poskusili smo Peak kaj sodsai — polnjene piščančje perutničke in rečemo lahko, da so res nekaj posebnega. Velja poskusiti, vsaj iz radovednosti.
D. Naraglav
ROLAND KOELLA PRI SVOJEM DELU V HOTELU PREBOLD
EKIPA TAJSKIH KUHARJEV
■■--v
Braslovčam
imajo
najlepše
šolsko
okolje
Ena izmed posebnih nalog komisije za ocenjevanje pri Celjski turistični zvezi je vsakoletna ocenitev urejenosti šolskih okolij. Letošnja zaključna slovesnost, na kateri so podelili tudi pokale in kristalno vazo pokrovitelja akcije Rogaške, je bila minuli teden v Braslovčah. Kako je potekalo ocenjevanje in katere šole na širšem celjskem območju imajo najbolj urejeno okolje, je zbranim povedal častni predsednik Celjske turistične zveze prof. Zoran Vudler in med drugim povdaril, da si je komisija, ki jo je vodil Jaka Majcen, ogledala kar 65 šol na širšem celjskem območju in ugotovila, da so šolska okolja iz leta v
leto lepše urejena in vse kaže, da daje ta akcija dobre rezultate.
Vzorno urejenih šolskih okolij je 13, zelo lepo urejenih 12, lepo urejenih 19, urejenih 16 in skromno urejenih 5. Na Prva tri mesta so se uvrstile šole Braslovče, Polzela in Ljubno. Ob podelitvi so pripravili krajši kulturni program
učenci OŠ Braslovče, ki so letos že petič zapored osvojili prvo mesto. Pokal in kristalno vazo je učenki OŠ Braslovče, Alenki Vrunč, podelil predsednik celjske turistične zveze Slavko Sotler (na sliki).
Tekst in foto: T. TAVČAR
Braslovče in Polzela med najbolj urejenimi kraji v Sloveniji
Tudi na letošnjem tradicionalnem, že 22. tekmovanju za najbolj urejeni kraj Slovenije, sta bili Braslovče in Polzela med najboljšimi v Sloveniji. Med izletniškimi in tranzitnimi kraji so Braslovče dosegle prvo mesto v Sloveniji, med manjšimi turističnimi kraji pa je bila Polzela šesta.
Obrazložitev za Braslovče je: »Braslovče se postavljajo s svežimi fasadami sredi trga, s snažnimi cestišči, z vzorno urejeno šolo, ki krčevito brani svoj turistični nagelj, s prijaznimi ljudmi, z rožami in zelenjem, ki so kar kipeli z oken, balkonov,
zelenic in vrtov kot pena v prepolnem vrčku piva, le krajevno gostinsko in trgovsko ponudbo bi lahko še malce posodobili«. K tej oceni bi lahko dodali samo’ to, da se trgovska ponudba izboljšuje in da je KS Braslovče letos izdala svojo monografijo, ki opozarja tudi na turistično zanimive točke v Braslovčah.
Za Polzelo pa je obrazložitev: »Polzela ima dva bisera, šolo in njen prizdevni učiteljski tim s turističnim pomladkom v ospredju, ki pušča sledi po vsem kraju in v zadnjem času tudi že-po dolini, in tovarno nogavic, ki se po urejenosti okolja kosa z
Muro v Murski Soboti, malce nepospravljeno je tu in tam le še kakšno dvorišče.« Tudi tu lahko pripišemo, da so na šoli izdali knjižico: »Zeleno zlato moje doline«, ki s svojo bogato vsebino opozarja na hmeljarstvo, ki bi lahko bilo zelo privlačno tudi za turizem. Prikaz dela v hmeljarstvu in obnova hmeljarskih običajev bi lahko bili turistična atrakcija. Ali knjižica opozarja tudi na Hmeljarski muzej, na katerega vse preveč pozabljamo?
-F. J.
GOSTILNA PRIVOŠNIK vabi na
Silvestrovanje v dvorani KINA ŠEMPETER.
Igral bo ansambel MIX MAX. Rezervacije sprejemajo do 26. decembra, cena 300 dinarjev.
AVTOPREVOZNIŠTVO IN TRGOVINA »TIHI«
Pongrac 95, Griže
silvestrovanje
*
v dvorani Svobode Griže z ansamblom Nika Zajca.
Rezervacije z večerjo 360,00 din. Telefon: 063/713-254
Želimo vam vesele božične in novoletne praznike.
DOBER DAN	_ .	~
turistična agencija, prodajna	Turistična agencija Šempeter
vabi
•	nedelja, 23. december, ob 17. uri, farna cerkev Polzela BOŽIČNI KONCERT Akademskega pevskega zbora BORIS KIDRIČ iz Celja
•	sreda, 26. decembra, ob 16.30, farna cerkev Šempeter
BOŽIČNI KONCERT Akademskega pevskega zbora BORIS KIDRIČ iz Celja
•	četrtek, 27. decembra, ob 19. uri, galerija DOBER DAN VEČER POEZIJE
•	januar 1991, galerija DOBER DAN
JEZIKOVNI TEČAJI malo drugače (angleški, nemški, italijanski, španski, portugalski, francoski jezik)
SREČEN BOŽIČ, ČESTITAMO VAM OB NOVEM LETU in zato, ker ste dobro izbrali!
Tel. 701-305
Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure sobota od. 8. do 12. ure
Kar priznajmo, da se najlažje odpovemo tisti hrani, ki na našem vsakdanjem krožniku ni najpogostejša. Mislimo na duhovno — na umetnost, ki daje urejen status družine in družbe nasploh. Nimamo več toliko denarja, niti idej, niti časa.
Božič in novo leto sta že pravi čas, da sebi, prijateljem in sorodnikom privoščimo nekaj lepega, nekaj, kar bo dalo čutilom, mor-bežnem pogledu, dovolj hrane, ki se je ne bomo nikoli na-veličali. Ponujamo vam idejo, da v teh dneh izberete primerno likovno delo trajne vrednosti po ugodni ceni.
Galerija na vasi, galerija DOBER DAN v Šempetru, si je v tem letu pridobila veliko prijateljev, tudi med največjimi umetniki, ki običajno niso prav pogost gost v naših domovih. France Slana Josip Generalič, Ivan Lackovič—Croata, Apollonio Zvest, Veljko Toman, Josip Ipavec, Moly Donač so nekatera imena, ki so ponudila delček sebe vam. V glavnem gre za unikatno poslikane grafike seriografi-je, bakropise po res dostopnih cenah. Tudi med akvareli oljem in slikami na steklu boste lahko izbirali.
7 — december 1990
KRAJEVNE SKUPNOST/
Prebold
V	planinskem domu v Marija Reki so s skromno slovesnostjo, ki so se je udeležili predstavniki KS, PTT Celje, izvršnega sveta in vaškega sveta Marija Reka, zaključili program izgradnje telefonskega omrežja v KS Prebold. S tem pa se KS Prebold uvršča v sam vrh po številu telefonskih priključkov na 10 prebivalcev.
V	Preboldu so z izgradnjo telefonskega omrežja pričeli leta
1988.	Ob zbiranju interesentov za telefonske priključke pa je bilo le-teh kar 440. Najprej je bilo zgrajeno primarno in sekundarno omrežje v Kaplji vasi, Dolenji vasi ter Gornjem Preboldu. Z izgradnjo tega omrežja je bilo usposobljenih kar 132 telefonskih priključkov. V letu 1989 so pričeli z izgradnjo II. faze, ki je obsegala izgradnjo primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja v Gornji vasi, v centru Prebolda, v naselju Črna mačka in v blokovni soseski II. V tem letu je bila dokončana II. faza, pričela in končala se je tudi izgradnja lil. faze, ki je zajemala Marijo Reko. Skupno je nove telefonske priključke dobilo 277 naročnikov. Povedati velja, da so pri izgradnji omrežja ogromno dela opravili samo naročniki, v Preboldu pa tudi TT Prebold, ki je z izgradnjo primarnega dela telefonije v lastni režiji ogromno pripomogla h končni realizaciji izgradnje telefonije. Prav tako pa so krajani zgradili tudi celotno sekundarno omrežje
Zaključek izgradnje telefonije
v naselju nad tovarno in v blokovni soseski II, kjer so priključeni na omrežje vsi stanovanjski bloki, čeravno v času izgradnje tu ni bilo interesentov oziroma naročnikov. Zahvala za uspešno izvedbo pa gre zlasti redkim posameznikom, ki so s svojim delom pripomogli k izgradnji omrežja v tem delu Prebolda. In kaj so nam povedali ob zaključku te velikopotezne in dolgotrajne akcije naši sogovorniki?
FRANC KALŠEK, predsednik skupščine KS Prebold:
»Danes smo vsi skupaj lahko resnično veseli, saj nam je ob pomoči TT Prebold, PTT Celje in pa ob pomoči vseh krajanov, ki živijo na območju KS Prebold, uspelo realizirati in zaključiti največjo investicijo v minulih desetih letih. Bili bi neskromni, če ne bi rekli, da je bilo v to vloženo veliko napora, predvsem pa dela, ki je bilo amatersko, a uspešno izpeljano. Akcija je sedaj za nami, vendar tega ne bo mogoče pozabiti, saj problemov ni manjkalo. Rečem pa lahko, da bi v drugo šlo vse bistveno lažje. Želel bi, da bi v obdobju, ki nas še čaka, uspešno realizirali tudi vse ostalo, za kar smo se obvezali s samoprispevkom. Pred krajane hočemo, ob zaključku mandata, priti z odprtimi kartami. Želel bi, da vedo, da tisto, kar smo skupaj ustvarili, ostane v kraju, da je njihovo in da brez njihove pomoči vsega tega ne bi bilo. Krajevni samoprispevek se bo zaključil, nas bodo zamenjali novi ljudje, mislim pa, da
brez samoprispevka tudi v prihodnje ne bo šlo, saj bomo drugače obsojeni na stagnacijo. Tega	pa	si	ne-
dvomno nihče ne želi...«
IVAN SLAMNIK, namestnik direktorja PTT Celje: »Reči moram, da sem ob zaključku te akcije izredno vesel, da je uspela. Uspela pa je predvsem zaradi tega, ker smo gojili medsebojno zaupanje. Res, da je to lahko marsikdaj tudi tvegano, zlasti takrat, ko ni denarja. Toda trdim, da je tam, kjer je volja, kjer je zaupanje, tudi finančna plat drugotnega pomena. V začetku leta 1988, ko smo to akcijo začeli, vsi skupaj nismo verjeli, da bo tudi v teh višinskih predelih KS čez dve leti zazvonil telefon. Danes se to uresničuje in s tem je telefonska centrala obremenjena s preko 500 telefonskimi priključki, kar uvršča to KS v sam slovenski vrh po številu priključkov na 100 prebivalcev. Moram reči, da gre velika zahvala vsem, ki so v tej akciji sodelovali in zato tudi rezultati niso mogli izostati. Dobro smo se ujeli, postali celo prijatelji, to pa je tudi dokaz, da se da ob zaupanju in dobrem sodelovanju res narediti tudi tisto, kar se včasih zdi nemogoče. V Preboldu je bilo tako
FERDO ŠKRABE, predsednik vaškega sveta Marija Reka : »S to tretjo fazo izgradnje telefonije v KS Prebold, ki je bila vključena tudi v program krajevnega samoprispevka, smo prišli do telefonskih priključkov tudi mi,
Franc Kalšek
Ivan Slamnik
Ferdo Škrabe
Rečani. Telefoni sedaj veselo zvonijo in vsr skupaj smo lahko le zadovoljni, da nam je ta projekt uspel. Res je, da ni šlo brez problemov, potrebno je bilo vložiti ogromno dela in naporov, vendar na koncu uspeh ni izostal. Tako kot pred časom, cesta, je sedaj telefon za vse nas, tukaj v hribih, resnično okno v svet'. Marsikaj bo še potrebno storiti, vendar je telefon pridobitev, ki ima posebno težo. Vsekakor pa za nas ni razkošje, ampak potreba ...«
FRANC TRATNIK, predsednik režijskega odbora za telefonijo v M. Reki: »S tem, ko je zazvonil še zadnji telefon, je tudi moje delo zaključeno. Bilo je veliko raznih težav, vendar pa smo jih s skupnimi močmi uspeli premagati. Glavni problem so bila sredstva, saj je moral vsak naročnik v povprečju zbrati okrog
30.000	dinarjev. Skoraj bi že obupali, saj je bil to za marsikoga velik zalogaj, ob podpori KS in PTT pa smo vztrajali in sedaj smo lahko zadovoljni in srečni, da nismo vrgli puške v koruzo. Poleg denarja pa je vrednost telefonskih priključkov izražena tudi v delu, saj je bilo opravljenih 1140 efektivnih delovnih ur, kar daje akciji še pomembnejšo sliko. Vsem, ki so nam pomagali priti do telefona, to pa so vsi krajani KS Prebold (samoprispevek), iskrena hvala
Za konec tega zapisa morda le to, da se je ponovno, tako kot že večkrat doslej, pokazalo, da je v slogi, razumevanju in solidarnosti potrebno iskati ključ do uspeha.
Darko Naraglav
Franc Tratnik
Še o preverjanju samoprispevka
Ponikva
V prejšnji številki smo objavili prispevek Marjane Arnšek, v katerem je avtorica navajala govorice krajanov Ponikva. V njih je bilo namreč več dvomov o pravilni rabi sredstev samoprispevka. Na zboru krajanov, na katerem so obravnavali poročilo tričlanske komisije, ki je pregledala finan-
čno poslovanje, so ugotovili, da so govorice neutemeljene in povsem izmišljene. Predsednik komisije, Anton Lah, je povedal, da je komisija natančno pregledala finančno poslovanje v prisotnosti računovodkinje skupne finančne službe in predstavnikov občinskega sekretariata za občo upra-
vo ter ugotovila, da so bila sredstva krajevnega samoprispevka namensko uporabljena za program, ki je bil objavljen v Uradnem listu.
Prizadetim, omenjenim v sestavku Marjane Arnšek, se v imenu uredništva opravičujemo.
Janez Kroflič
TV D Partizan Prebold
Novo vodstvo uspešno — rezultati ne izostajajo
Intervju s predsednikom Janijem Laznikom
TVD Partizan Prebold ima dolgoletno tradicijo. Previharil je viharje, doživljal vzpone in padce, a nikoli ni kapituliral, pa četudi je šlo za prenekatera težka in pereča vprašanja. Kot na primer v zvezi z bazenskim kompleksom, ki z novima gospodarjema končno le kaže trajnejšo rešitev. Na področju športa in rekreacije pa je enkrat bolj, drugič manj, vedno sooblikoval življenje krajanov in tudi občanov naše občine. Z novim vodstvom, ki deluje od letošnjega maja dalje, pa so rezultati njihovega dela še vidnejši. To pa je bil tudi razlog za pogovor z njihovim predsednikom Janijem Laznikom.
Na vprašanje, kako ocenjuje čas svojega predsednikovanja, je povedal: »Moram reči, da sem to funkcijo sprejel z nekim strahom, saj je bila vrsta problemov, ki so zahtevali hitro in učinkovito reševanje. Še zlasti zaradi kopalne sezone, ki je bila pred vrati. Naš izvršni odbor je začel delovati z mesecem majem, rečem lahko, da smo kljub bojazni, s katero smo se podali na to pot, naredili morda celo več, kot smo sami sploh upali pomisliti. Prav zato sem z dosedanjim delom še toliko bolj zadovoljen. Upam in želim, da bo vsaj tako tudi v bodoče.«
Na katerih področjih pa ste v tem času delovali in kakšni so torej rezultati?
»Imamo ne_kako tri področja, ali bolje rečeno štiri, na katerih smo najbolj prisotni. To pa so košarka, tenis, mali nogomet in pa dejavnosti na bazenu, kjer organiziramo tečaje za neplavalce, nadaljevalne tečaje in pa rekreacijsko plavanje. Menim, da sc povsod doseženi dobri rezultati, navzven pa še najbolj izstopa seveda košarka, kjer smo v naši ligi še vedno brez poraza in na vrhu lestvice.-
Že vrsto let je preboldski ba-
zen buril duhove, vsako leto se je trepetalo za njegovo obratovanje, na Koncu pa se je na nek način tudi ta problem razrešil. Kako pa je sedaj s tem?
»Lahko rečem, sicer je to le moja ocena in pa ocena izvršnega odbora Partizana, in ne kraja kot celote, da smo naredili dobro potezo, ko smo bazen oddali v najem Miru llišinoviču in Jožetu Ocvirku, ki zaenkrat zelo dobro vodita ta kompleks. Dogovorjeni smo, da bomo v naslednjem letu pristopili še k radikalnejšim spremembam na bazenu in da bo sezonska ponudba še boljša, kot je bila letos. Na vsak način pa vprašanje bazena še ni dokončno rešeno, saj bo potrebno storiti še marsikaj, da bomo lahko povsem zadovoljni. Pri tem pa brez širše pomoči prav gotovo ne bo šlo.«
Od iger z žogo je košarka prav gotovo na prvem mestu v preboldskem Partizanu. O tem pa pričajo tudi vsakoletni turnirji generacij, ki sami po sebi govorijo o dolgoletni prisotnosti tega športa v KS Prebold. Kako je z njo danes?
»Košarka ima v Preboldu več kot 30-letno tradicijo, pred nekaj leti je kot tekmovalni šport nekoliko za/nrla, vendar pa smo bili vsaj prisotni na raznih pokalnih tekmovanjih. Pred štirimi leti smo se ponovno zbrali skupaj in začeli svojo pot navzgor tudi v tekmovalnem smislu. Vseskozi, od takrat dalje, smo bili nekje pri vrhu, vendar pa se nam ni posrečilo priti v višji rang tekmovanja. Letos pa smo zamenjali trenerja, ker je prejšnji iz zdravstvenih razlogov to nalogo opustil. Novi trener, sicer Pre-boldčan, Leon Srnec pa je z zagnanim delom in veliko mero strokovnosti spravil ekipo na prvo mesto v naši ligi in smo trenutno edini brez poraza.«
Za kakšno ligo pa pravzaprav gre, kdo so vaši nasprotniki?
»To je območna liga vzhod, kjer nastopajo ekipe Hrastnika, Brežic Belinke Ljubljana, Domžal, Janče Kosterov, Zaloga in mi. Glede na to, da smo trenutno prvi, upamo, da nam bo letos uspelo priti v II. republiško ligo.«
Tako kot povsod drugod dobiva tenis tudi v Preboldu vse več privržencev. Obstječi igrišči sta že skoraj premalo. Kako pa bo z novimi?
»Že pred časom smo ugotovili, da obstoječi igrišči ne zadoščata več, zato smo se lotili izgradnje dveh novih. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vse skupaj kasni, vendar bosta z novo sezono verjetno nared. Veliko dela je že opravljenega, material nakupljen, tako da ne bi smelo biti zadržkov, še zlasti, če nam bodo priskočili na pomoč razni sponzorji. Prebold je turistično zelo zanimiv, a premalo izkoriščen. Tudi to, v neki fazi, pomeni korak naprej. V neposredni bližini pa smo v tem letu že usposobili travnato igrišče za mali nogomet, okrog katerega bo v prihodnosti udi atletska steza, tako da bo ta kompleks potem zapolnjen in v-funkciji,'kot jo je predvidel
Zahvala
krajanom
Gasilsko društvo Žalec se zahvaljuje vsem krajanom Krajevne skupnosti Žalec za finančno pomoč od zaključku leta z željo, da tudi v bodoče ostanejo naklonjeni tej humanitarni organizaciji.
Društvo želi ob 110-letnici svojega delovanja, ki ga praznuje v naslednjem letu, vesele božične praznike ter zdravo in zadovoljno novo leto 1990.
Gasilsko društvo Žalec
Poplavljeni se zahvaljujejo
•	Družina BIZJAK OZ. MLINARJEVI iz Letuša 50 se najlepše zahvaljujejo vsem gasilcem za reševanje živali, Kmetijski zadrugi, Kmečki zvezi in Rdečemu križu za materialno pomoč in vsem krajanom, ki so jim pomagali pri odpravljanju posledic poplave.
•	MARIJA IN JOŽE KLAMPFER, Cesta na Lavo 7, Žalec se najlepše zahvaljujeta za nesebično pomoč ob poplavi gospodu Vitu Kržišniku, sestrični Justiki Flis ter hčerki in zetu.
ZAHVALA
Vaščanom in ostalim se iskreno zahvaljujmem za pomoč pri odpravljanju posledic vodne ujme. Plaskan Franc, Male Braslovče.
urbanistični načrt kraja. Ob tem pa bi moral izreči zahvalo Strojni in pa Marjanu Hriberšku ter Borisu Širše, ki sta nam ogromno pomagala in bi brez njune pomoči bilo to težko izvedljivo.
In kaj bi lahko rekel za konec. Kakšni so vaši načrti?
Ugotavljamo, da je premalo ljudi pripravljeno narediti kaj za kraj in ne le za njega, ampak tudi sami za sebe. Prebold je bil včasih znan po dobrih športnikih, ki so posegali celo po reprezentančnih dresih, sedaj pa je v neki stagnaciji. Računamo, da bodo v prihodnjem letu stvari krenile na bolje, saj bomo znatno več delali na tem. Izkoriščam pa to priložnost, da zaželim vsem članom Partizana kot tudi vsem krajanom veliko uspeha in športnega zadovoljstva. Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, pa iskrena hvala.«
Pravijo: kjer je volja, tam tudi rezultati ne morejo izostati. Pri preboldskem Partizanu očitno je. Le tako naprej.
D. Naraglav
Pomoč še vedno prihaja
Zadari poplav, ki so 1. novembra napravile neprecenljivo škodo v občinah Mozirje, Celje, Laško in tudi v žalski občini, si nekateri še niso povsem opomogli. Pomoč še vedno prihaja iz raznih krajev Slovenije. Na sliki: Prejšnji teden je za poplavljence v KS Polzela prišel tovornjak z raznimi živili z republiškega rdečega križa. Na sliki: Med raztovarjanjem.	x. T.
Delajo
Velenjski rudarji so gradili pri družini Marjana Rakuna, saj bi radi hišo spravili pod streho_ do sredine meseca decembra. Že sedaj lahko zapade tudi sneg, delali pa bodo lahko naprej, saj želijo ključe oddati do velikonočnih praznikov leta 1991.
Moramo dodati še veselo novico; investitorju in graditelju Rudniku lignita Velenje je slovenjgraška Lesna ponudila vso stavbno pohištvo kot darilo, tu je še nekaj kmetov, ki bodo dali smreke za »rušt, in še nekaj privatnikov, ki bodo priskočili na pomoč pri napeljavi elektrike, vodovoda in centralne kurjave. Marjanu Rakunu, njegovi mladi štiričlanski družini iz Ljubnega, želijo pomagati.
Povejmo, da jim je narasla Ljubni-ca odnesla novo hišo, vanjo so se želeli vseliti do konca leta 1990. Odnesla pa je tudi sprednji del stene starejše hiše, ki je tod stala že nad osemdeset let (imeli so že opremljeno dnevno sobo ter kuhinjo in kopalnico ter gotovo centralno kurjavo.)
Marjan Rakun pomaga pri delih, vsak dan. Njegova delovna organizacija Kovinar mu je šla tako na roke, da so mu do konca leta odobrili plačan dopust v višini 75 odstotkov in tako lahko dela pri hiši, žena Martina pa je doma na porodniškem dopustu, saj imajo komaj mesec dni staro hčerko. Med prazniki so delali od zore do mraka.	L. Ojsteršek
Človek človeku prijatelj
Vodna ujma ni prizanesla nikjer in nikomur ob porečju Savinje. Družina Mirana Kranjca v Orli vasi 34 b si je zgradila dom v njeni neposredni bližini. Tistega usodnega dopoldneva je voda naraščala s silovito naglico in skoraj ni bilo mogoče verjeti, pravi Miran, da bi jim voda, zaradi katere jih je potegnilo v ta čudoviti, mirni in skoraj pravljični svet ob Savinji, grozila uničiti, kar so dolga leta z ljubeznijo ustvarjali. Breg je odnašalo in voda se je vse bolj zajedala proti poslopjem, ki jih je tudi zalila in odnesla s seboj, kar ji je bilo napoti. Prizanešeno ni bilo nikomur.
Miran Kranjec je z ženo Anico in hčerkama Natašo in Mirjano re-
ševal, kar se je rešiti dalo. A v največjo tolažbo in spodbudo obenem, ki je preganjala paniko, pa je bil občutek, da niso sami. Pomoč s strani sokrajanov Orle vasi, gasilcev iz Trnave, IBP Co-ca-cola Žalec in ZD ŽALEC, kjer sta Miran in Anica zaposlena, je bila zagotovo dokaz prijateljstva in skrbi za sočloveka, kar so Kranjčevi občutili tudi ob lastni nesreči. Vsem, ki so jim pomagali, se zahvaljujejo. In hvala ni le obrabljena vsakodnevna priložnostna beseda: je bogato spoznanje, da je v nesreči človek človeku še vedno največji prijatelj.
Jožica Ocvirk
Pomoč avstrijskih žena
Zveza avstrijskih žena za pomoč ob naravnih katastrofah je ob nedavnih poplavah v Savinjski dolini priskočila na pomoč tudi nam. Spisek socialno ogroženih poplavljencev so prinesle s seboj iz Republiškega štaba za civilno zaščito zvezna predsednica KOF dr. Marija HOSP in deželna predsednica za KOROŠKO, gospa Gertrude KOF-LER, ki sta poplavljenim osebno izročili denarno pomoč do 5.000 ATS. Vse Krajevne skupnosti imajo natančno zabeleženo, kdo in koliko so prejeli poplavljeni, tako da naslednjo pomoč, ki pride iz drugih virov, prejmejo tudi ostali.
Vsi, ki so pomoč prejeli, se omenjeni organizaciji iskreno zahvaljujejo, posebno pa dr. Mariji HOSP in gospe Gertrudi KOFLER.
Dr. Janez Cukjati
Prizadeti tudi vikendaši
Vodna ujma je veliko škode naredila tudi lastnikom vikend hišic ob Savinji v Letušu. Mnogi še sedaj odpravljajo posledice poplav. »Tudi vikendaši imamo ogromno škode. Nismo pričakovali pomoči, kot so jo dobili drugi. Ne zdi pa se mi prav, da nas obravnavajo, kot da nismo bili nič prizadeti in da pomoči ne potrebujemo. Počitniško hišico smo si zgradili s prihranki, zanjo pa smo se odločili, ker v bloku nimamo ustrezne kleti za ozimnico in vrta za zelenjavo. Sedaj smo ostali brez ozimnice, odneslo pa nam je tudi zemljo z vrta,« pravi Bronica Slokar s Polzele. .
Non stop odprta RR trgovina
V Žalcu so dobili prvo trgovino, ki je odprta NON STOP, Roman Romih pa pravi da imajo precej kupcev tudi v poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah. V trgovini lahko dobite mesne izdelke, kruh, zelenjavo, sadje, mlečne izdelke, vse vrste pijač in še marsikaj. V najem je prevzel Roman Romih tudi kegljišče in bistro, ki je odprt od 7. do 23. ure. Obiščite trgovino RR, ki je v prostorih kegljišča pri hotelu v Žalcu.
POVEČANA TRGOVINA — Prejšnji konec tedna je Zadruga Market v Pliberku na avstrijskem Koroškem ponovno odprla vrata dosedanje trgovine, ki pa je zelo povečana. S tem so povečali ponudbo in zmanjšali gnečo, ki je bila včasih zares velika. V tej Zadrugi so že do sedaj ugodne cene, kar obljubljajo tudi v bodoče.	T. T.
Vrsti zasebnih prodajaln v Žalcu se je pred dnevi pridružija še ena, in sicer z imenom TOP SHOP, ki je na Šlandrovem trgu 5 v Žalcu, poleg prodajalne Alf. Kljub temu, da je prodajalna miniaturna, pa je izbira precejšnja, saj nudijo različne čokoladne izdelke in kekse, drobna darila in kakovostna buteljčna vina. V bodoče se bodo trudili, da bi svojim kupcem ponudili določeno vrsto izdelkov, in sicer po cenah, ki jih resnično nimajo nikjer drugod. Obljubljajo torej HIT izdelke in HIT cene. Trenutno so založeni z odličnimi uvoženimi keksi po zelo nizki ceni. Če bo tako tudi vnaprej, potem se jim za stranke res ne bo treba bati.
Vladka Cerovšek Foto: T. Tavčar
Nekaj misli o letošnjem čebelarstvu
V letošnjem letu smo občasno kaj napisali o čebelarskem življenju. Čebelarji smo bili še kar aktivni. V gosteh smo imeli predavatelja o čebeljih boleznih iz Avstrije, gospoda Josefa Ulza, ravnatelja čebelarske šole iz Gradca. Udeležili smo se skupnega izleta pobratenih čebelarskih društev Koroške in Štajerske z ogledom geometričnega središča Slovenije in Stične ter ga zaključili s skupnim kosilom v gostišču Ko-vačec v Štorovju. (Ob kozarcu dobre dolenjske kapljice se je razvila živahna debata med čebelarji iz Šmihela iz avstrijske Koroške, Maribora, Zagorja ob Savi in Žalca.) Drugo takšno srečanje pobratenih čebelarskih društev je bilo v septembru v jami Pekel ob zaključku čebelarskega leta s
srečelovom in čebelarskim tekmovanjem. Med nami je dogovor, da je tekmovanje vsako leto v drugem društvu. Letos smo prehodni pokal Čebelarskega društva Šmihel osvojili čebelarji Žalca, mlade ekipe iz Griž pod vodstvom Rudija Anželna. Manjkala pa niso tudi ostala predavanja, na katere pa žal prihaja le bore malo čebelarjev. Jadikovanje in vzdihovanje je slišati pri čebelarjih, namesto da bi redno prihajali na predavanja in se tam pogovorili o problemih zatiranja varoze in drugih čebeljih bolezni. Vse leto nas je vodila misel in želja, kako v tem letu preprečiti razvoj varoze in ostalih čebeljih bolezni, izmed katerih nas je letos najbolj presenetila poapnela zalega. Poapnelo zalego smo poznali le iz čebelar-
Lepota za vsakogar
Prejšnji teden je v hotelu Golding v Žalcu odprla Jožica Ocvirk lepotni studio »Pilar«. V njem imajo najsodobnejše aparate Jamutron iz Nemčije, s katerimi bodo trajno in neboleče odpravljali celulit, dlake, gube, pomagali pri hujšanju in krepitvi mišic, povečevali obrambne sposobnosti organizma, izboljševali presnovo in prekrvavitev ter spodbujali obnavljanje tkiva. Zagotavljajo, da bodo njihovi klienti po opravljenih kurah psihično bolj sproščeni, samozavestni in zadovoljni. Imeli bodo tudi Solaris, svojim strankam pa bodo pomagali tudi z akupunkturo. Na sliki: Jožica Ocvirk v studiu pri delu.
T. T.
ske literature, a letos nam je precej prizadela čebelje družine, če ne kje celo uničila. Za takšen razvoj poapnele zalege ni kriva samo varoza, zadnja leta temu botrujejo še mile zime, ki so ugodno vplivale na razvoj glivic plesni v naravi in te so preko leta čebele pridno prinašale iz narave v panj, kjer se je s pomočjo varoze bohotno razvila in pripomogla k uničenju čebeljih družin. Mnoge čebelarje se že loteva malodušnost do čebelarjenja, ker enostavno ne vedo več, kako je prav posegati v čebeljo družino, da jo rešiš pred propadom. Tu pa se pokaže naša zavzetost do poučnih predavanj o razvoju čebeljih bolezni. Za vsako bolezen je zdravilo, tudi za čebelje bolezni, če ga ob pravem času uporabljamo in se držimo navodil znanstvenih čebelar-
skih inštitucij. Vse dokler se ne bomo držali le-teh ter jih bomo po svoje prilagajali, ne moremo pričakovati dobrih rezultatov dela. Zastonj, še tako dobro zdravilo ne bo učinkovalo, če ne bomo prisluhnili svarilom in navodilom predavateljev. Zaključimo letošnjo čebelarsko leto, čeprav je bilo več razočaranj kot pa koristi, z željo vseh nas čebelarjev, da združeno poprimemo za delo pri zatiranju varoze in drugih čebeljih bolezni in tako dosežemo tudi uspeh.	Anton Rozman
Vsem čebelarjem Občinske čebelarske zveze Žalec želi vodstvo zveze vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno, medeno novo leto 1991 želi
Občinska čebelarska zveza Žalec
I
Krompirjeva plesen in negativna prognoza
Krompirjeva plesen je še vedno najpomembnejša glivična bolezen krompirja. V Evropi se je začela širiti v sredini prejšnjega stoletja. Prva huda epidemija je bila leta 1845. Pri nas težave zaradi te bolezni v tem času niso bile tako hude kot drugod, ker krompirja tedaj še nismo gojili toliko kot v naslednjih desetletjih. V deželah, kjer je bil krompir glavno ljudsko živilo, je krompirjeva plesen povzročila hude gospodarske in socialne posledice. Na Irskem je v tem času uničila ves pridelek, tako da je zaradi lakote umrlo ogromno ljudi. V Sloveniji je bila huda epidemija leta 1948, vendar brez hujših gospodarskih in socialnih posledic. Sedaj bolezen zatiramo, čeprav še nismo povsem uspešni.
Znamenja obolenja
Krompirjeva plesen je prav v deževnih in hladnih poletjih zelo nevarna. Okužuje zelene dele krompirja in gomolje. Prve simptome opazimo na listih, obolijo pa tudi listni peclji, steblo, cvet in plodiči. Na zgornji strani listov so vidne rumenorjave pege brez izrazitih obrisov. Te naglo odmrejo in postanejo temnorjave ali temnosivkaste. Pege se naglo širijo. V ugodnih razmerah lahko bolezen uniči listje v manj kot tednu dni. Na spodnji strani listov je ob robu peg, ob deževnem vremenu ali zjutraj ob rosi, vidna snežno bela plesniva prevleka, ki jo sestavljajo trosonosci s trosovniki. To je najzanesljivejši znak, da gre za krompirjevo plesen. Če je vreme deževno, se krompirjeva plesen širi tako naglo, da so neškropljena polja v nekaj dneh videti kot bi bila ožgana. Gliva okužuje tudi gomolje. Na obolelih gomoljih so na lupini sivorjave, nekoliko vgreznje-ne pege. Pod njimi je meso porjavelo, brez jasnih obrisov. V začetku so te pege majhne, postopoma se večajo, gomolj začne gniti, kar ima neprijeten vonj.
Ker mnogi pridelovalci zamenjujejo simptome, ki jih povzroča novo virusno obolenje na krompirju, z znamenji, ki jih povzroča krompirjeva plesen, bom ob tej priložnosti opisala še te.
V zadnjih treh letih se na krompirju v Sloveniji hitro širi doslej nepoznana bolezen, ki so jo strokovnjaki poimenovali prstenasta nekroza gomoljev. Na nekaterih sortah (posebno sorti igor) povzroča prstenaste nekroze na površini gomolja, ki pogosto obkrožajo očesca. Taka očesca navadno od-mro. Znamenj obolenja pa ta bolezen ne povzroča le na gomoljih, temveč tudi na listih v obliki kodravosti, med-žilnega mozaika, odmiranja listne površine in zmanjšane rasti krompirjeve rastline. Strokovnjaki so ugotovili, da se je bolezen razširila iz vzhodnega dela Evrope v Jugoslavijo. Leta 1987 so jo opazili v vzhodni Bosni, naslednje leto pa v Sloveniji. Leta 1989 je v Sloveniji prepolovila pridelek krompirja ali celo onemogočila pridelovanje igorja, naše najbolj razširjene sorte. Raziskave so pokazale, da prstenasto nekrozo na gomoljih povzroča različek
iz skupine y-virusov. Glavni prenašalci omenjenega virusa so listne uši (80 različnih vrst) ki omogočijo, da se bolezen na krompirju hitro širi.
Znamenja obolenja, ki jih povzroča y-virus, se torej povsem razlikujejo od krompirjeve plesni. Pomembna razlika je tudi ta, da gomolji, oboleli z y-viru-som, ne gnijejo, kar pri krompirjevi plesni na gomoljih ni primer! Za virusna obolenja je tudi značilno, da jih s kemičnimi pripravki ne moremo zdraviti niti preprečevati. Proti njim se borimo le tako, da sadimo brezvirusni sadilni material!
Kako glivica živi?
Krompirjevo plesen povzroča glivica s strokovnim nazivom Phytophthora infestans. Živi v tkivih, bodisi listnih, stebelnih ali v gomoljih. Raste v med-celičnih prostorih, v celice pa pošilja sesalne bradavice. Te črpajo hranilne snovi. Micelij oblikuje trosonosce na prosto, skozi listne reže. Trosonosci se' vejijo in na koncu vsake vejice oblikujejo frosovnike limonaste oblike. Trosonosci in trosovniki oblikujejo že-opisano snežno plesnivo prevleko na spodnji strani listov.
Toplo vreme pospešuje rast miceli-ja, vlažno pa tvorbo trosonoscev in trosovnikov. Trosovnike raznaša veter, z njimi se bolezen širi med rastno dobo. V kapljici vode se trosovniki od-pro, iz njih izplavajo zoospore, ki aktivno poiščejo listne reže. Ko jih najdejo, se ob njih umirijo, nato pa poženejo tanke hife v listno ali drugo tkivo. Z razliko od hmeljne peronospore lahko trosovniki kalijo tudi v sušnem vremenu — neposredno brez kapljicé vode. Ob deževnem vremenu je mogoče iz enega trosovnika 16 okužb, ker je pač toliko zoospor v njih. Krompirjeva plesen je neprimerno bolj agresivna in nevarna kot hmeljna peronospora. Trosovniki so plod nespolnega razmnoževanja. Spolno razmnoževanje v Sloveniji ni razjasnjeno. Prevladuje mnenje, da na našem geografskem območju krompirjeva plesen ne tvori oospor (ki so plod spolnega razmnoževanja), temveč.prezimi v gomoljih v obliki micelija. V zadnjem času zasledimo v tuji literaturi, da obstaja še drugi tip krompirjeve plesni, ki naj bi prezimovala v obliki oospor. Te oospore so našli že v nekaterih zahodnoevropskih državah.
Negativna prognoza
Krompirjevo plesen so začeli zatirati že v začetku tega stoletja. Hkrati so začeli raziskovati biologijo in epidemiologijo glive, da bi dognali možnosti napovedovanja pojava bolezni. Cilj strokovnjakov za varstvo rastlin pred glivičnimi boleznimi je vedno bil, predvideti pojav in potek bolezni, na podlagi tega pa signalizirati škropljenja. Na ta način so škropljenja bolj usmerjena, učinkovita in kar je najvažnejše, manj številna. Rezultat teh prizadevanj pri krompirjevi plesni so številni progno-zni sistemi. Prvi je znan iz leta 1926. Po drugi svetovni vojni so raziskova-
nja postala še številnejša, izdelali so še druge prognoze za napovedovanje pojava krompirjeve plesni. Vse so temeljile le na meteoroloških dejavnikih in so bile zaradi tega nepopolne in neuspešne. Schroedter in Ullrich sta uvedla negativno prognozo z imenom »PHYTPROG«. Z njo sta napovedala čas, ko škropljenje proti krompirjevi plesni še ni potrebno. Od tod tudi izhaja njeno ime.
Negativna prognoza je osnovana na predpostavki, da potrebuje gliva določen čas v določenih vremenskih razmerah, da se razvije do te mere, da postane nevarna krompirju. Ta čas je mogoče izračunati s pomočjo vremenskih podatkov. Dejansko se metoda izvaja takole: od vznika krompirja naprej beležimo vremenske podatke, urne vrednosti za temperaturo, relativno zračno vlago ali trajanje omočenosti listov. Za vsak dan izračunamo po formuli, ki sta jo sestavila Schroedter in Uilrich, neko vrednost. Te vrednosti seštejemo za vsak teden. Ko doseže vsota tedenskih vrednosti 150, moramo začeti s škropljenji, ko pa znaša 270, moramo uporabiti kurativne fitofarmacevtske pripravke, kot je ridomii. Negativna prognoza nam napove, kdaj moramo začeti s škropljenji proti krompirjevi plesni, nato pa sledijo redna škropljenja v razmakih, kakršne si pridelovalec postavi sam. Več od pro-
gnoze, ki je osnovana samo na meteoroloških dejavnikih, ne moramo pričakovati.
V Savinjski dolini (v zadnjem času pa povsod, kjer se prideluje hmelj) imamo 8 opazovalnih postaj, ki so opremljene z meteorološkimi merilci in služijo prognozi pojava hmeljne peronospore. Ker nam meteorološki podatki koristijo tudi za negativno prognozo za krompirjevo plesen, smo se odločili, da to metodo preizkusimo v Savinjski dolini, kjer se krompir prideluje ekstenzivno na malih parcelah, za domačo uporabo. Opazovalna mesta smo imeli v Žalcu, Latkovi vasi in Rečici ob Savinji. Negativno prognozo smo preizkusili tudi v Dravogradu, kjer se prideluje semenski krompir na večjem območju. Opazovalno mesto je bilo v Libeličah. Podatke o temperaturi in relativni zračni vlagi smo uporabljati z omenjenih vremenskih postaj, ki so bile oddaljene od krompirišč od 0 do 300 m. V poizkusnih krompiriščih smo imeli postavljene merilce za trajanje omočenosti listov. V neškropljenem delu krompirišča smo zasledovali pojav krompirjeve plesni tako, da smo dvakrat na teden pregledali krompirišča. Leta 1990 smo imeli na voljo elektronsko napravo »METOS«, ki je avtomatsko merila vremenske podatke in izračunavala tedenske vrednosti, kar nam je delo močno olajšalo.
ca/
V grafu 1 so podane tedenske vrednosti od vznika krompirja naprej, za pet let, v Žalcu in v Dravogradu. Začrtane so kritične vrednosti 150 in 270. S puščico pa je vrisan dejanski pojav krompirjeve plesni v posameznih letih. Da je graf bolj pregleden, sta obravnavani samo dve opazovalni mesti. Podatki iz Latkove vasi so identični žalskim. V Rečici ob Savinji se nekoliko razlikujejo, ker so pač vremenske razmere drugačne.
Iz grafa je razvidno, da se krompirjeva plesen v petih letih ni pojavila prej, preden ni bila dosežena kritična vrednost 150. V Savinjski dolini se je navadno pojavila, ko se je vrednost bližala 270 ali celo presegla. Na območju Savinjske doline smo' zasledili krompirjevo plesen v povprečju 69 dni po vzniku krompirja. Vrednost 150 je bila v povprečju 37 dni po vzniku krompirja. V Dravogradu smo ugotovili krompirjevo plesen znatno prej kot v Savinjski dolini, že 52 dni po vzniku krompirja. V povprečju pa teden dni po doseženi kritični vrednosti 150. Prva kritična vrednost je bila dosežena ca 42 dni po vzniku krompirja.
Krompirjeva plesen se v Dravogradu pojavlja prej, ker se krompir prideluje intenzivno na večjem območju. Obremenjenost krompirišč s samo-sevci (gomolji, ki ostanejo v jeseni na njivi) je večja in s tem večji primarni infekcijski pritisk. Menimo, da je na takih območjih potrebno začeti s škropljenji, čim je dosežena vrednost 150. V Savinjski dolini, kjer se prideluje krompir na malih njivah, lahko začnemo kasneje, ko se bližamo drugi kritični točki. Izsledke smo preverili s poizkusi, kjer smo škropili krompirišča po negativni prognozi. Ko smo začeli s škropljenji, so drugi pridelovalci že škropili 1 do 2 krat. Ta škropljenja so bila odveč. Navada pridelovalcev je, da dodajajo škropivu proti koloradskemu hrošču še fungicid proti krompirjevi plesni. Proti koloradskemu hrošču je potrebno škropiti znatno prej. Tako pridelovalci začenjajo prehitro s škropljenji in prehitro prenehajo. Kljub relativno velikem številu škropljenj ne dosežejo zadovoljivega uspeha, hkrati pa po nepotrebnem onesnažujejo okolje s pesticidi, da ne govorimo o tem, da postajajo fungicidi vse dražji.
Opazili smo tudi, da ne ustreza aplikacijska tehnika. Pridelovalci uporabljajo proti krompirjevi plesni sistemi-čne fungicide, kot so ridomii MZ in podobne. Menijo, da je dovolj, da površno poškropijo zgornje dele rastline, saj je lastnost sistemičnih pripravkov, da jih rastlina vsrka, nakar »potujejo« po rastlini v vse smeri. To je zmotno mišljenje. Sistemični pripravki (kot so ridomii MZ, sandofan in podobni) »potujejo« v rastlini samo od spodaj navzgor. Zato morajo biti dobro poškropljeni spodnji deli rastline, podobno kot pri uporabi protektivnih pripravkov (npr. cuprablau, antracol itd.). Da s si-stemičnimi pripravki ne dpšpžemg do-
brega učinka, je krivo tudi to, da krompirjeva plesen postaja odporna na ridomii in njemu podobne pripravke. Vsi omenjeni dejavniki pogojujejo, da nam krompirjeva plesen še vedno, v nekaterih letih, uniči do 30 odstotkov krompirja (leta 1989).
Kar zadeva škropilni program za krompirjevo plesen, bi predlagali za prva škropljenja protektivne pripravke bakrene in organske. Sistemične bi uporabili v času, ko so razmere za razvoj krompirjeve plesni ugodne (deževno vreme). Uporabili bi ridomii MZ in njemu podobne pripravke, dvakrat zapored, v 10-dnevnem razmaku. Sledijo zopet protektivni pripravki (če je potrebno) z upoštevanjem varnostne dobe. V Avstriji in Nemčiji dosežejo dobre rezultate tako, da za prvo škropljenje uporabijo brestan 60, vendar samo enkrat. Hkrati predlagamo, da se izboljša način aplikacije fitofarmacevtskih pripravkov.
Vse informacije o tem dobite na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo, Žalec tel. 711-221.
ZAKLJUČEK
Preizkusili smo negativno prognozo za krompirjevo plesen, ki je uvedena v praksi v večini srednje in delu zahodnoevropskih držav. Negativna prognoza napove samo začetek škropljenja, nakar sledijo redna v razmaku, ki si jih pridelovalec določi sam. Ugotovili smo, da negativna prognoza ustreza za Savinjsko dolino, Dravograd in verjetno za vso Slovenijo. V območjih, kjer se prideluje krompir intenzivno, na večjih, bolj skoncentriranih kompleksih, je potrebno začeti s škropljenji, čim je dosežena kritična vrednost 150. V Savinjski dolini, kjer se krompir prideluje ekstenzivno, za lastno uporabo, lahko začnemo s škropljenji kasneje, ko se približuje druga kritična vrednost 270.
Leta 1991 bomo začeli z napovedovanji začetka škropljenj proti krompirjevi plesni za centralni del Savinjske doline, kjer zadostuje samo ena elektronska naprava, ki jo že imamo. Da bi lahko napovedali škropljenja za vse območje, bi potrebovali dve napravi za obrobne dele Savinjske doline. Menimo, da bomo s tem zmanjšali število škropljenj oziroma bodo škropljenja bolj usmerjena. To bo pripomoglo, da bo vnašanje pesticidov v okolje manjše, hkrati pa dosegli ugodnejši ekonomski učinek pri pridelovanju krompirja. Ob tej priložnosti moramo poudariti, da so vse prognoze z elektronskimi napravami le pomagalo, s katerim opazovanja v nasadih_dopolnjuje-mo. Opazovanj v nasadih (ki jih izvajajo pridelovalci) ne nadomestijo, temveč pomagajo pri odločitvah.
Delo je financirala Občinska raziskovalna skupnost Žalec, za kar se ji ob tej priložnosti lepo zahvaljujem.
mag. Marta Dolinar, dipl. biol.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec
Razpet med kulturo in ribištvom
Le kdo se ne spominja music-la. Le po kom se je vrgel ta otrok, ki so ga izvedli v Grižah? Pa poletnega Živ-žava? Nekaj imata ti dve stvari skupnega Res je, da so Griže prizorišče obeh dejavnosti, vendar za obema stoji še nekdo, ki ju povezuje. To je Bojan Šalamon, naš današnji sogovornik.
Bojan Šalamon je zaposlen v računalniškem centru podjetja Aero Celje. Svet računalnikov pa zanj le ni tisti pravi, saj se v prostem času ves predaja kulturi in ribištvu.
S kulturo se je začel ukvarjati že kot otrok, saj je v šoli na Hudinji igral v šolski dramski in lutkovni skupini. Ponovno pa je začel z devetnajstimi leti, ko se je včlanil v gledališko skupino Zarja Trnovlje. Pravi, da se je tu naigral in da je želel svoje sodelovanje v gledališču še razširiti na režiranje. Tri sezone je deloval kot režiser v celjskem Pionirskem domu. Režiral je lutkovne igrice, ki paJih je popestril z živo Igro. Bojan Salamon je svoje delovanje v Pionirskem domu končal pred približno desetimi leti, ko so ga povabili v Griže.
V Grižah so želeli ustanoviti mladinsko gledališko skupino. Igralce so Izbrali na osnovni šoli, vodil pa jih je Bojan Šalamon. Najprej so začeli z igranjem manj zahtevnih iger in jih veliko igrali ravno v prednovoletnem času. Potem, ko so se nekako utekli, so se lotili resnejše Igre.
Prvi njihov večji korak iz anonimnosti je bil musical Le po kom se je vrgel ta otrok?, ki ga je leta 1984 — že toliko let nazaj? — režiral Bojan Šalamon. Z igrico so imeli zelo velik uspeh, kar več kot štirideset ponovitev. Igro so pripravili v slabih šestih mesecih, glasbo pa tudi studijsko posneli. Igrico so predvajali po televiziji, z njo pa so gostovali tudi po celi Sloveniji.
Naslednja igra, ki jo je Bojan Šalamon režiral v Grižah, je bil Nevidni Leonard. Za to igro je Bojan priredil tekst Iz srbohrvaščine, napisal besedila pesmi, glasbo pa je napisala Bojanova žena. V igro so vključili mlajše In starej-
še igralce In imeli petnajst ponovitev, gostovali pa so tudi v Berlinu na dnevih slovenske kulture. Režiral je še uspešno igrico Ljubim ljubiš, dvajset ponovitev, dvakrat na televiziji, ki je bila po Bojanovem mnenju zelo blizu mladim. Tudi za to igro je glasbo napisala Bojanova žena.
Še bi lahko naštevali igre, ki jih je Bojan Šalamon uspešno režiral, zato smo ga raje povprašali, kaj ga tako privlači v gledališču in med mladimi?
»Rad imam otroke in zanje sem pripravljen delati, saj so najbolj hvaležno občinstvo. Zanje delam najraje in moje je delo poplačano, če vidim v njihovih očeh iskrice veselja in radoživosti. Musicle pa sem začel režirati zato, ker za odraščajočo mladino, za najstnike, na kulturnem in zlasti gledališkem področju zija velika praznina. Prisluhniti je potrebno potrebam in željam mladih. Tako smo poskušali mladim približati tudi Živ-žav in uspelo nam je,« je zaključil Bojan Šalamon, ki je tudi eden od inlciatorjev Živ-žava, velike prireditve za otroke vseh starosti. Ideja se je porodila na obisku v Stražišču, na Šifrerjevem Živ-žavu. Bojanu so se zdele Griže s svojim letnim gledališčem kot nalašč tudi za našo inačico Živ-žava. Predlog je predstavil DPD Svoboda, kjer so se ideje razveselili in jo vsi skupaj kar najhitreje uresničili. Tako smo do sedaj imeli že štiri Živ-žave. Kar povprašajte vaše otroke, kako je v Grižah na Živ-žavu! Krasno, pravijo, saj je to največja zabava za otroke vseh starosti v naši dolini.
Zahteva pa veliko dela, organizacijskih sposobnosti in muk, tekanja za denarjem, sponzorji, nastopajočimi in še mnogo drugega. Skupaj z organizacijskim odborom postorijo marsikaj, da se otroci zabavajo, poveselijo in tudi nastopijo. Vsako leto pa starše in otroke presenetijo z novimi idejami. Tudi za naslednje leto jih obljubljajo.
Bojan Salamon pravi, da mu je sedaj, ko je začel graditi hišo v Migojnicah, kar malo dolgčas po kulturnem ustvarjanju. Časovna
Bojan Šalamon
stiska, v kateri se vedno nahaja, ga je trenutno odvrnila od resnejšega delovanja v kulturi. A ne za dolgo, kot pravi Bojan.
Svoj mir, tišino in stik z naravo pa Bojan Šalamon še vedno išče ob vodi. Za ribolov se zanima že od malih nog. Prehodil in prelovil je vso pot od mladinca-člana ribiške družine — do morskega ribiča. Ribe lovi tako v sladkih vodah kot v morju. Še vedno je član Ribiške družine Celje, čeprav le občasno, sedaj tudi s štiriletno hčerko lovi na Šmartinskem jezeru.
Vse bolj pa se je začel ukvarjati z morskim ribolovom. Bojan Šalamon pravi, da ima rad morje, dober ulov, tako z obale kot iz morja, pa ga je navdušil in tako organiziral Morsko ribiško društvo v podjetju, kjer je zaposlen. V Aeru že vrsto let organizirajo ribiška tekmovanja, tako da ribičev ne manjka. Nekaj svojih sodelavcev je navdušil za morski ribolov, vsaj za toliko, da si bodo na dopustu ob morju lahko nalovili kakšno dobro ribo za večerjo.
V društvu poskušajo čim bolj seznanjati prijatelje ribolova z morskim ribolovom, pripravljajo predavanja, aktivni čalni pa povsem resno trenirajo in sodelujejo tudi na tekmovanjih. Zelo aktivna je mladinska sekcija, ki je bila letos prva na republiškem prven-
stvu, sodelovala pa je tudi na državnem prvenstvu v Zadru. Aktivni so tudi člani, saj so bili že dvakrat na republiškem tekmovanju, na državnem tekmovanju Zlati arbun v Rovinju pa so ekipno zasedli četrto mesto. Povedati pa je potrebno še to, da Bojanovo morsko ribiško društvo deluje šele dve leti. Bojan Šalamon misli z ribolovom povsem resno. Pravi, da je ribolov idealno pomirjevalo in nasprotje stresnim situacijam, ki smo jim izpostavljeni vsak dan. Zato želi vse čare morskega ribolova približati čim večjemu številu ljudi.
Letos v septembru je organiziral ribičijo na Kornatih. Slučajno se je seznanil s pobudo zasebne turistične agencije iz Ljubljane za počitnikovanje na Kornatih. Ideja se mu je zdela dobra, zato jo je požlahtnll še z ribolovom. Na vabila, ki jih je razposlal po vseh slovenskih ribiških družinah, se je odzvalo sedem ribiških zanesenjakov, ki so sedem dni ribarili v prelepem okolju Kornatov. Doživeli in ulovili so veliko. Toliko, da nameravajo nadaljevati tudi v letu 1991. Intenzivni garaški ribiški dopust bo ponudil tudi v naslednji turistični sezoni. Bojan Šalamon ocenjuje, da so časi lenobnih dopustniških poležavanj, minili. Vse več ljudi se odloča za nenavadne oblike dopusta, nekje v naravi.
Bojan Salamon govori o naravi, o ribah in o ribolovu s takšnim navdušenjem, da smo ga komaj utegnili povprašati še o ekologiji. Nekako z žalostjo ugotavlja, da so nedotaknjeni deli našega okolja le redkost in da najdeš sledi človeka tudi tam, kjer jih ne bi smelo biti. Svoje navdušenje prenaša tudi na pdoročje ekologije in tudi tu skuša narediti vse tisto, kar mnogim ne uspeva.
Čas ni največji zaveznik Bojana Šalamona, pa vendar mu uspeva toliko stvari na mnogih področjih. Pravilna razporeditev časa, ljubezen, entuziazem in dobri sodelavci. To je skrivnostna Bojanova enačba. Zaželimo mu še veliko uspehov, saj nas s svojimi dejavnostmi bogati in razveseljuje.
Jasna Rode
Voznik novega Izletnikovega avtobusa
Vožnja z njim je pravi užitek!
Biti šofer avtobusa je brez dvoma zahtevna in odgovorna naloga, saj se v njem dnevno vozi veliko število ljudi. Skrb za varno vožnjo in potnike je na prvem mestu. Tega se zavedajo prevozniška podjetja ter tudi šoferji. Pred
kratkim so pri Izletniku dali v promet dva nova avtobusa, in sicer krpana. Eden vozi na relaciji Vojnik—Celje, drugi pa Prebold—Celje oz. Celje—Polzela. Se pravi na lokalnih progah, ki sta najbolj obremenjeni. Z enim od šo-
ferjev, Milanom Selčanom, pa smo naredili kratek intervju o tej novi pridobitvi.
Na vprašanje, za kakšno vozilo pravzaprav gre, pa nam je odgovoril: »Že dolgo sem sl želel voziti takšen avtobus In sedaj se mi je ta želja izpolnila. Gre za resnično enkratno vozilo, ki je elektronsko, avtomatično, ima tri hitrosti, ki se samodejno prestavljajo naprej in nazaj. Vožnja z njim je pravi užitek in se ne da primerjati s prejšnjim klasičnim krpanom. Izredno dobro se obnaša v snegu, v klancih, na ovinkih, skratka super. Je pa tudi daljši in prostornejši ter omogoča prevoz tudi do 300 potnikov.«
Kdo pa je proizvajalec tovrstnih avtobusov
»Izdelala ga je tovarna avtomobilov Maribor, elektronika in avtomatika pa je Fojtova — se pravi nemška. Moram reči, da so se v Mariboru resnično potrudili In izdelali vozilo, ki ima res dobre karakteristike in omogoča varno, prijetno in udobno vožnjo. Prve
dni je bila radovednost potnikov očitna, saj niso mogli verjeti, da je to vozilo tako tiho, da teče tako mirno, saj pri starih krpanih to ni slučaj.«
Morda kakšen apel potnikom?
»Avtobus je nov —. bolj bomo pazili na njega, dalj časa se bomo lahko z njim vozili. Vzemimo ga tako, kakor da je naš, kar v nekem smislu tudi je, in vsi bomo lahko še dolgo zadovoljni z njim ter z vožnjo, ki nam jo nudi. Sicer pa moram reči, da so potniki na tej relaciji izredno solidni, tudi mladina, ki jo po navadi kar prevečkrat kritiziramo, tako da ni bojazni, da bi to vozilo prehitro uničili. Pri Izletniku sem že 17 let, na tej lokalni progi pa 10 let in zato lahko to z gotovostjo trdim. Upam pa, da nisem v zmoti.«
Tako torej Milan Selčan, ki je resnično ponosen na svoje novo vozilo, ml pa mu zaželimo prijetno in srečno vožnjo.
D. Naraglav
Šrangarji
za
poplavljence
Prejšnji teden so bili letuški fantje ob dve dekleti, sestri Mileno in Meto Rezar. Iz domače vasi sta ju odpeljala ženina Branko Škruba iz Mozirja in Darko Berzelak iz Šmartnega ob Paki. Ker tega letuški fantje niso mogli prenesti kar tako, so ženinoma in svatom postavili po stari navadi šrango. Vse so pripravili, kot je treba, dogovarjanje o odkupnini so fantje popestrili še s šalo in seveda z glasbo, s frajtonarico.
Končno so se sporazumeli za šestnajst tisoč dvesto dinarjev odkupnine za obe nevesti. O delitvi zneska pa so se tudi na licu mesta dogovorili. Del so nakazali za pomoč poplavljenim v Lučah, z enim delom nevestama kupili darili, ostalo pa so porabili za stroške šranganja, nekaj pa je. ostalo tudi za zapitek.
T. T.
o najdaljši noči?
^ Lb «L si. sl. st. ^ si. ^ si. ^ si. sj. sj. si. si. si. sj. si. ^ s], si. ^ si. ^ sl. -1- si.
^	^s	*js ^s ^s «j*	«J* »J* 'J' »T* *T* 'j* »T* V	V v ^
•3f
t Kaj pravijo zvezde
*
*
* _________________________________________________________
t Nasmehnite se zvezdam in zvezde se bodo
*	nasmehnile vam
*	OVEN (21. 3.-20. 4.)
*	V najdaljši noči ne smete biti konfuznl in megleni, ker lahko
*	pride do neprijetnih trenutkov. Teh pa si ne želite, kajne! Prepu-
*	stlte se drugim in uživajte v sreči, ki vam je obilno naklonjena. BIK (21. 4.-21. 5.)
Prevzela vas bo prava novoletna strast. V novoletni noči boste agresivni, vročekrvni in zelo dobro razpoloženi. Vse to pa boste zahtevali tudi od osebe, ki vam je posebno ljuba. Sprostite se in vse bo v najlepšem redu.
DVOJČKA (22. 5,—21. 6.)
V	najdaljši noči v letu vas bodo opazili, vi pa boste to spretno izkoristili s svojim šarmom in s svojo zapeljivostjo. Kjerkoli boste, se boste dobro počutili in tudi drugim ne bo dolgčas. Pazite na svoje grlo in omejite kajenje. Zakaj ne bi kar prenehali? RAK (22. 6.-23. 7.)
Vse bi šlo po najlepšem vrstnem redu, če ne bi sami kaj zakomplicirali. Tu ste mojster, kajne! Vaš najboljši spremljevalec bo apetit in imeli se boste božansko. Daleč pa ne bo tudi dobra kapljica. Vaša družba bo prekrasna!
LEV (24. 7.-23. 8.)
Divji in neukrotljivi boste v najdaljši noči. Poleg tega pa še uspešni in magični, a zato sploh ne boste potrebovali pijače. Večer bo vaš, če boste zavzeli plesišče. Argentinski tango in malo sekta, pa bo vse tako, kot si želite.
DEVICA (24. 8.-22. 9.)
Tudi vam so zvezde v najdaljši noči zelo naklonjene, vendar vi niste naklonjeni zvezdam. Bodite bolj pogumni, iniciativa mora biti vaša. Začudili se boste, kaj vse lahko naredite. Ne bo vam žal, čeprav boste najprej zelo proti temu.
TEHTNICA (23. 9.-23. 10.)
Tehtnice morajo v najdaljši noči skriti svojo ranljivost, saj se te noči nikakor ne pazi na to, kaj se govori ali počenja. Zato naj vas nikakor ne motijo besede prijateljev, vi pa le obrzdajte svojo spogledljlvost vsaj v tej noči. Partnerju to ni všeč. ŠKORPIJON (24. 10,—22. 11.)
Zabavali se boste krasno, boste v središču pozornosti, ujeli boste najbolj zapeljivo bitje. Vam pa to ne bo dovolj. Zopet bo divje, vi pa boste skoraj nesrečni. Morda pa je za vas ravno v tem ves čar?
STRELEC (23. 11,—22. 12.)
Če boste preveč pogledali v kozarec, boste zapadli v banalnost. To pa ne želite, zato boste malo pazili nase in boste storili vse, da bi bili zabavni in veseli. Storite nekaj za svoje prijatelje, ne dajajte jim kar naprej nasvetov. Sl bodo že sami pomagali. Sicer pa ste v izvrstni formi in dobro razpoloženi. KOZOROG (23. 12,—20. 1.)
V	novoletni noči boste na udaru vseh nepredvidenih dogodkov in presenečenj. Počutili se boste zelo utrujene in želeli boste pobegniti. Ponovno boste ugotovili, da vas Nova leta ne razveseljujejo. Ne iščite izhoda v pijači, saj to odkrije vašo ranljivost.
VODNAR (21. 1.-19. 2.)
Ne boste ravno polni energije, prazniki so vam odveč. Izmislili si boste nekaj drugega. Polni optimizma in novih idej boste korakali proti Vodnarjevi dobi. Kratkoročnost vas ne zanima, usmerjeni ste le na dolge steze.
RIBI (20. 2.-20. 3.)
Novoletna noč vam je pisana na kožo. Pogumni in šarmantni boste skočili v avanturo in dali duška svoji domišljiji. Naredili boste tudi nekaj nenavadnega. Dinamični boste In kreativni, vaše tesnobe bodo izginile In začutili boste, da lahko dosežete veliko več.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
»t. — t * .1* — t»(* *1» »I* »I-	^ ^i« J« J« J* J/ ^	^	»j» VL
«N	»J* ^	^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^	^ ^ ^	^ ^ ^ ^
Zlatoporočenca Ana in Jožef Plevčak
Prejšnjo soboto sta v krogu svojih najdražjih praznovala 50 let skupnega življenja, zlato poroko, Jožef In Ana Plevčak, doma Iz Laikove vasi pri Preboldu. Obred zlate poroke je bil v poročni dvorani žalske občinske skupščine, opravil pa ga je Franc Žuža, cerkveni obred pa je bil v preboldski cerkvi.
Jožef Plevčak se je rodil leta 1912 v Skednju blizu Trsta, kot tretji otrok. Družina se je kmalu po njegovem rojstvu preselila v Kostanjevico na Krki, kjer je preživel otroška leta, obiskoval osnovno šolo ter se izučil za čevljarja. Sedem let je delal kot čevljarski pomočnik po raznih krajih Dolenjske, nato pa je opravil mojstrski izpit. Delo ga je nato zaneslo tudi v Sevnico, kjer je spoznal svojo bodočo življenjsko sopotnico, leto mlajšo Anico Arzenšek. Izhajala je Iz družine dimnikarskega obrtnika in je imela še štiri sestre. Izučila se je za šiviljo, vendar se ni mogla zaposliti, zato je pomagala doma.
Za skupno življenjsko pot sta se Jožef In Anica odločila 1. decembra 1940 v Sevnici. Preselila sta se v Mokronog, kjer je Jožef delal kot samostojni obrtnik. Tu Sta dočakala rojstvo sina Jožeta in začetek vojne. Tretje leto vojne so Jožefa odpeljali v taborišče v Graz, za njim pa je k teti odpotovala žena Anica in tam rodila drugega sina Franca-Acota. Potem pa se je z obema otrokoma vrnila domov, kjer je dočakala konec vojne in moževo vrnitev.
Delavnica v Mokronogu je bila zasedena, zato se je štiričlanska družina napotila v Savinjsko dolino, kjer. sta si zakonca zgradila dom, delavnico, sinovoma omogočila študij in prehodila pot do današnjega praznika, ki se ga skupaj z njima veselijo sinova s svojima ženama, njuni vnuki in pravnukinja. Ob lepem prazniku, ki sta ga dočakala z obilico dobre volje, so z njimi vsi, ki ju imajo radi, teh pa ni malo.
T. TAVČAR
7v j» «A.	>1< «1«	4» ^ ^ 4*	*1;	^	it ^ it »J; ^ 4; 4; »Ji *1*	*1;	*1/	*4? 4» »t	^	^ ^ ^ sl; ^ sl; *1;	•i* tl'	il;	«4* «1* «4»
»J» »J»	«T» *t» *T* 'T' 'i''rTT'T,'T*T'r 'T' *T* 'T' •T* 'T' «T* 'T* T T T T T 'T' 'T,'T,'T,'p'r'P't*'rT'r'rT *T* *T* *T* 'T* 'T' 'T* *T* *T* 'T*	'T* 'T* *1* 'r 'T* 'T* 'T' 'T* 'r T T T v *T* 'T* *T* T 'T*	*T»
Jubilej Svobode Prebold
Šesdeset let — vsega po malem
Ta mesec bodo zaokrožili šestdeset let delovanja v preboldski Svobodi. Kar nekaj časa je trajalo do odločitve, kako proslaviti to častitljivost, ki se v zadnjih letih krčevito in trmasto bori za nadaljnji obstoj.
Vsega po malem je bilo, enkrat več, drugič manj, pa zopet dobro in uspešno, ali malo slabše. Nikoli pa se vrata kulturnega hrama (kje ta sploh je) niso zaprla. S prepričanjem nam vsak domačin lahko zagotovi, da je nenehne nevarnosti za razvoj kulturnoljubiteljske dejavnosti v Preboldu kriva predvsem prostorska problematika. Dandanes je težko doseči kakovost
kot pogoj za uspeh (za uspehom pa pride vse drugo) brez najosnovnejših tehničnih pripomočkov. Konec je z delitantiz-mom in slabo improvizacijo, konec je s samozadovoljstvom in mislijo, da gledalci in poslušalci prenesejo vse — ker '«navsezadnje razumejo težave«. Pa ni in tako ne more biti. Tega se v Preboldu vse bolj zavedajo in kljub temu, da je morda vlak za rešitev zamujen za vedno, bo nekaj vendarle ostalo: upanje in volja.
Upanje jim gotovo zbuja v zadnjem času vse kvalitetnejši pihalni orkester; računajo, da bo tudi moški pevski zbor uspel
prebroditi problem v zvezi s strokovnim vodjem, ponosni so na šolsko kulturno društvo. Ve-Jika želja za ponovno oživitvijo gledališča pa bo verjetno še dolgo le želja. Pri društvu je zvezda stalnica tudi krajevna knjižnica, pred kratkim pa se je resno oprijel dela tudi mlad rock ansambel.
Veliko je spominov — pravijo nekdanji člani Svobode Prebold. Dogovorili so se, da bodo jubilej proslavili v nedeljo, 23. decembra, ob 17. uri v kinodvorani. Prireditev bo združena z novoletnim koncertom domačega pihalnega orkestra. Na zani-
miv in privlačen način pa bodo spregovorili občinstvu nekdanji pa tudi sedanji člani društva. Tako jih bo moč spoznati tudi z druge plati, ne le kot godbenike, pevce, igralce, organizatorje, spregovorili bodo tudi o tem, kako prav je bilo razdajati se. V še težjih pogojih so delali, pa veliko ustvarili. Zato nam je danes lahko za vsem, kar smo in kar izgubljamo hudo. Če ne bi imeli ničesar, ne bi ničesar obžalovali. Pokrovitelj prireditve bo Zveza kulturnih organizacij Žalec, ki bo društvu podelila tudi posebno priznanje.
Jožica Ocvirk
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
v Libojah
Revija narodno zabavnih ansamblov v Libojah je tudi letos dokazala, da si je v 18-ih letih prodobila velik krog prijateljev. Tako poslušalcev, ki so tudi letos napolnili dvorano, kot muzikantov, ki so prišli z vseh vetrov naše republike. Razveseljivo je predvsem.dejstvo, da smo letos videli zelo veliko novih obrazov, mladih
glasbenikov, ki so z odlično izvedbo dokazali, da se nam za domačo glasbo, ki je tudi del narodne indltitete, ni potrebno bati. Nastopilo je 13 ansamblov, med katerimi je ansambel Francija Ze-meta kot edini nastopil na vseh dosedanjih revijah. Le ta je tudi izzval očete revije, Vesele Liboj-čane, da se na jubilejni 20. reviji
POHOD K POLNOČNICI NA GORO OLJKO.
Krščanski demokrati vabijo na 2. pohod k polnočnici na Goro Oljko s starimi svetilkami (petrolejkami), in sicer na sveti večer, 24. decembra, ob 21.30 izpred cerkve na Polzeli. Pohod bo ob vsakem vremenu!
BELORUSKI SLIKARJI V PREBOLDU. Od
30. novembra pa do 16. decembra je organizirana v Hotelu Prebold prodajna razstava slik beloruskih slikarjev, članov zveze umetnikov ZSSR. Ponudba pomeni popestritev umetniškega dogajanja v kraju, kjer se o umetnosti sliši bolj redko.
LB


IZKORISTITE POSEBNO PRILOŽNOST:
prednovoletni popust v dnevih od 24. 12. dalje v višini 10 % za gotovinski nakup nad 2.000,00 din
do konca leta odprto tudi ob sobotah do 17. ure in tudi v nedeljo, 23. 12., od 8. do 11. ure
od 26. 12. do 29. 12. vsak dan obisk DEDKA MRAZA med 16. in 17. uro
čez dve leti skupaj dobijo na odru in tako na najlepši način proslavijo trud neumornih organizatorjev v Libojah. Heri Kuzma, nekdanji član Veselih Libojčanov in eden izmed organizatorjev, je izziv z veseljem sprejel. Na sliki: Ansambel Mira Klinca je na revijo povabil tudi Tino Turner (Franci Bož-nik).	EDI MASNEC
Taborčani gostovali v Borštu
Pevci mešanega pevskega zbora kulturnega društva Ivan Cankar Iz Tabora so bili povabljeni na 90-letnico prosvetnega društva Slovenec v Boršt pri Trstu (Sant Antonio in Bosco). Svečanosti so se poleg pevcev udeležili tudi predsednik žalske občine Milan Dobnik, predsednik ZKO Žalec Janez Meglič, ki je bil tudi na prvem srečanju leta 1971, In člani odbora KD Ivan Cankar Iz Tabora.
Taborčani že dvajset let sodelujejo z Borštani. 21. junija 1971 je taborski moški zbor prvič sodeloval na prazniku vina, na katerega jih je povabil takratni predsednik dr. Hlavati, nakar so se vrstila obojestranska srečanja, ki so bila vselej prijetna.
Po nekajletnem premoru so se kulturna srečanja obnovila, in sicer ravno na 90-letnico PD Slovenec iz Boršta. Taborčani smo bili prisrčno sprejeti, časa pa je bilo dovolj tudi za sproščen pogovor. Slovesnost je potekala v dvorani France Prešeren v Boljuncu. Poleg domačega zbora Slavec je nastopil tudi zbor iz Gabrij pri Gorici, učenci slovenske šole iz Boršta in iz Pobegov, taborski zbor pa se je predstavil pod vodstvom pevovodje Jožeta Kinka iz Celja. Na koncu so družno zapeli Zdravico in aplavzu ni bilo konca.
V pozdravnem govoru je spregovoril naš predsednik občine Milan Dobnik, ki je lepo predstavil prizadevanja za samostojno Slovenijo. Lojze Rak iz Tabora, ki ima veliko zaslug za ta srečanja, pa se je v imenu pevcev zahvalil za povabilo, jim čestital ob jubileju In Borštane povabil v Tabor v jeseni 1991. Julijana Juhart, predsednica KD Ivan Cankar Tabor, je gostiteljem ob jubileju podarila sliko A. Markoviča.
L. Rak
Pomoči so potrebni najmlajši
Majhna pozornost ima v otroških očkah velik pomen. Tega se zavedajo tudi v Hotelu Prebold, kjer prirejajo za otroke Savinjske doline, prizadete v novembrski poplavi, v petek, 21. 12.
1990
BOŽIČEVANJE
z družabnim programom, pogostitvijo In obdaritvijo. Za otroke bo organiziran prevoz. Pri tem naprošajo vse dobre ljudi, da prostovoljne denarne prispevke za darila za najmlajše nakažejo na hranilno knjižico, ki so jo odprli v ta namen pri Ljubljanski banki, PE Celje, ekspozitura Žalec. In še številka HK 507000-620-16-376-61580/30. Za darila se vam zahvaljujejo.
Kino predstave v počitnicah
Krajevne skupnosti Prebold, Libt in Griže vabijo predšolsko in šols mladino na brezplačne kino predsta v času novoletnih počitnic. Spor predstav je naslednji:
26.	12. ob 10. uri RISANKE Kino boje. ob 16. uri RISANKE Kino Griž ob 16. uri MLADINSKI FILM Kino Pl bold.
27.	1'2. ob 10. uri RISANKE Kino boje, ob 16. uri RISANKE Kino Griži
28.	12. ob 16. uri RISANKE Kil Prebold.
Koncert vokalnih mojstrov
Božični koncert
SLOVENSKEGA
OKTETA
v nedeljo, 30. decembra, ob 16. uri
V	Žalcu bomo po nekaj letih Imeli ponovno priložnost prisluhniti velikim vokalnim mojstrom — SLOVENSKEMU OKTETU. V cerkvi Sv. Nikolaja v Žalcu bo skupaj z znanim mojstrom na orglah Milkom Bizjakom izvajal program božičnih pesmi. Slišali bomo dela Zipollja, Gounoda, Frescobaldlja, Štolcerja, Galusa, Readinga in drugih.
V	Slovenskem oktetu, ki ga umetniško vodi Anton Nanut, pojejo Danilo Čadež, Igor Zlernfeld, Peter Ambrož, Jože Banič, Peter Bedjanič, Tomaž Tozon, Marjan Štefančič, Peter Čare. Oktet poje neprekinjeno od leta 1951, doma in v tujini je posnel 21 gramofonskih plošč, 9 kaset ter številne radijske in televizijske oddaje., Število koncertov sega preko 3000.
Nastopal je na vseh kontinentih. Pridobil si je sloves najbolj reprezentativnega in najpopularnejšega jugoslovanskega vokalnega ansambla. Kritike: . . . »osemčlanski vokalni orkester«, »zbor osmih občutljivih instrumentov«, »ekshibicija vokalnega mojstrstva ...«
Na nedeljsko popoldne pred Silvestrovim in v pričakovanju novega leta, ki naj bi bilo za vse mnogo mnogo, pa četudi »vsaj malo« boljše od sedanjega, naj vam k prazničnemu vzdušju pripomore tudi koncert Slovenskega okteta. Vse informacije dobite pri ZKO žaleč, kjer lahko kupite vstopnice v predprodaji ali pa si jih rezervirate. Cena vstopnice bo
100,00	din.
Jožica Ocvirk
Ansambel Slovenija v Južni Ameriki
Pred nekaj dnevi se je ansambel Slovenija vrnil s svoje doslej najdaljše in najnapornejše turneje: kar pet tednov je preživel med Slovenci v Južni Ameriki. Skupaj s Koledniki izpod Kamniških planin ter igralcem in pesnikom Tonetom Kuntnerjem je ansambel Slovenija sestavljal prvo kultur-noumetnlško skupino, ki je v Argentini, Urugvaju in Braziliji nastopila prav za vse generacije Slovencev. Ta širina, ki sta jo tokrat omogočila minister za Slovence po svetu ter Slovenska izseljenska matica, je pri rojakih, ki že dolga desetletja živijo celih
14.000	km daleč od domovine, naletela na viharno odobravanje.
vetje, saj ti naši rojaki, ki vzgajajo že svojo tretjo generacijo, odlično govorijo slovensko, poznajo slovensko kulturo in umetnost, pojejo slovenske narodne pesmi, kot da bi včeraj zapustili domovino .. .
Po velikem plesu v dvorani San Justo v Buenos Airesu, pa po obisku pri beneških Slovencih in koncertu v Teatru San Martin smo poleteli v Urugvaj, kjer so prekmurski rojaki pred petdesetimi leti ustanovili svoje društvo. Prijazni ljudje, pa dva nastopa na televiziji v Montevideu, obisk nekaterih klubov in že smo se podali na zadnjo postajo južnoameri-
ansambel
Slovenija
Kar 38 nastopov se je zvrstilo v petih tednih in navdušenje nad glasbo iz Slovenije je bilo iz dneva v dan večje. V Argentini, kjer se je ansambel Slovenija zadržal večji del turneje, je koordinacijo nastopov prevzel Slovenski kotiček, ekipa zanesenjakov pod vodstvom Alberta Čuka, ki vsako soboto pripravi 90-minutno oddajo za Slovence na Radiu Argentina Na tem programu smo v živo, predvsem s petjem narodnih pesmi, nastopili dvakrat. Vmes so se zvrstili nastopi v klubih, koncertnih dvoranah, farnih domovih, gledališču ... Za večino poslušalcev je bil nastop ansambla Slovenija prvo neposredno poslušanje slovenske domače glasbe v življenju! Toda tudi za ansambel Slovenija je bil nastop za argentinske Slovence nepozabno doži-
ške turneje: v Sao Paolu v Braziliji smo kot gostje Janeza Hlebanje, znanega industrijalca in velikega ljubitelja slovenskih narodnih pesmi, nastopili na svojem zadnjem nastopu — za pisano druščino poslušalcev najrazličnejših narodnosti. Še kratek izlet v Rio de Janeiro in po kopanju pri +37 stopinjah pristanek v'jesensko hladnem Zagrebu.
Le tri dni je bilo časa za počitek, pa se je ansambel Slovenija že zbral na svojem prvem .koncertu v domovini: v soboto, 10. novembra, je na Hajdini pri Ptuju skupaj s svojim velikim argentinskim prijateljem Albertom Čukom, ki je bil na obisku v Sloveniji, še enkrat obudil spomine na čudovita doživetja med Slovenci na južni polobli...
Uspeh dobrih znancev
AKADEMSKI VEČER, ki sta ga priredila Novi tednik in Liberalnodemokratska stranka Žalec je sijajno uspel in nasmejani obrazi odhajajočih gostov pričajo o splošnem razpoloženju na plesu. Že na samem začetku je bilo za goste pripravljeno prijetno presenečenje. Znani gostinec Zvonko Štorman ¡e s svojo profesionalno
ekipo pripravil za dobrodošlico 150 koktajlov, liberalci so pričakali goste kar na vhodu, prijetno poklepetali z njimi, vsem damam podelili vrtnice (čez osemdeset jih je bilo), jih popeljali do miz. Za dvesto din so bili gostje deležni bggate večerje (praška rolada iz mesa, puranovi zvitki, govedina v kaprovi omaki, juha in posladek),
sijajnega Bogomirja Verasa z interpretacijo Fritzovih tekstov, avtorskega nastopa Pande, odlične modne revije z vrhunsko modno in manekensko izvedbo (predstavljeni so bili modeli MIK Prebold in Zlati D, boutique Dane Šepec; oboji so tudi bili investitorji revije), prave revije klasičnih in latinsko ameriških plesov v izvedbi dveh predstavnikov plesne šole Velenje in nenazadnje odlične zabave v izvedbi skupine ALAN FORD BAND.
Večer je minil prekmalu in prehitro, zadovoljni so bili gostje in organizatorji. Jožef Školjč, ki je sicer bolj malo plesal, čeprav je imel na svoji desni svojo stalno spremljevalko, je celo dejal, da mu je hudo, ker si ni nadel metuljčka. Tudi Slovenka leta 1989 se je dodobra nazabavala, kdo drug kot Vojko Zupanc, predsednik LDS Žalec, je z Viko Potočnik odplesal kar nekaj plesov. Bolj tih je bil tudi v skupščini zmeraj glasni Janez Kopač. Uganili smo, da je temu tako, ker v hiši je žena »gazda« in tokrat je bila zraven.
Obljubili smo ljudem in obljubljamo, da bomo takšne plese še organizirali.
G. V.
Kako težko mi je bilo pri srcu, ker sem bil edini, ki sem prosil za honorar za pet literarnih prispevkov v »Savinjskem zborniku VI«. Prosil sem pač, ker enostavno denarja nisem imel.
Vso zadevo je imela v rokah, in jo še ima direktorica Občinske matične knjižnice v Žalcu, Anka Krčmar. Čudovito razumevajoča in zelo preudarna. Kar je res, je res: Danes je težko biti direktor take ustanove, kot je občinska matična knjižnica.
Rad berem. Veliko, zares veliko čitam. Ne vselej, vendar neka-
ko po pravilu: en slovenski in dva tuja avtorja. Sam ne vem, kako sem postal častni član te humane ustanove. Vsaj mislim si: To je zame storila gospa Anka Krčmar, ki je izredno čustvena pesnica in seveda tudi politična delavka. Kar je storila zame — najlepša hvala in SREČNO 1991.
Zame je knjiga vir zabavnega in poučnega čtiva, je najboljša prijateljica, neobhodno potrebna v vsaki le količkaj inteligentni družini, je dragocena življenjska hrana, kakor pravi Milton, pridobljena iz življenja za življenje.
Saj poznate Miltona Johna, ne? angleški pesnik, eden najpomembnejših v svetovni literaturi. Slep, ubog in razočaran je napisal svoja največja pesniška dela. Zmeraj, ko sem v knjižnici, se mi zdi, da je moj tihi hram, kakor je bil moj tihi hram v cerkvi glavni oltar, ko sem bil ministrant nadvse strogega župnika.
Dobil sem honorar, 2000 din. Z dvema starima milijardama sem imel tudi načrt: kupim bom vnuk-ču Lovru kompletno garnituro, dal si bom popraviti zobovje, polovico bom dal ženi, polovica bo moja. Same humane stvari. Tudi to: poplačal bom nekaj dolgov. Ali vse se je obrnilo na glavo, ko sem srečal dobre znance. Mislim, da je dober prijatelj boljši kot najožji sorodnik. Z dobrimi znanci pa je vsaj v mojem primeru drugače. Juhej, 2000 din imam v že-
pu! In prav tisti hip, ko sem srečal moje dobre znance, sem se spomnil na nesrečneže v Solčavi, Lučah, Ljubnem, Podvolovljevško dolino. Vsi ti kraji so bili moja prva službena mesta. In kolikojih je zdaj brez strehe?
—	Vsakemu dva deci, pa grem!
Pijemo, še pijemo, plačam, se
vzdignem in grem naravnost na pošto. Izpolnim nakaznico »Za poplavljene v Zgornji Savinjski dolini — 1500 din. Iščem in iščem, »priftošeljčka« ne najdem.
Nakako brezglavo letim, hitim v restavracijo, dobrih znancev nikjer. Sprašujem natakarja, sprašujem natakarico, suhoparen odgovor: Plačali in odšli.
—	Ste mogoče videli na mizi mali »priftošeljček«?
—	Ne. Mi strežemo, kar ostane na mizi, nas ne briga.
—	A taka je ta humana reč?!
Tisoč petsto dinarjev. Staro milijardo in pol. Odnesli so jo dobri znanci. Vem, kdo je segel po mošnjičku. Ko bo te vrstice prebral, mu bo mogoče žal, saj je bila vsota namenjena Zgornjesa-vinjčanom, ljudem brez strehe nad glavo, ljudem, med katerimi sem takoj po vojni pošteno zaslužil za debelo rezino kruha in gor-njesavinjskega želodca.
Dobri znanci — imejte še več sreče v letu 1991, navsezadnje pa ste siromaki, saj so vas vrgli na cesto iz zdrsnega podjetja brez socialne podpore!?Drago Kumer
Tone Partljič za Svinjčana
Z vnukinjo močnejše korenine
Pravijo, da ni vsak dan nedelja, prav tako človek nima možnosti vsak dan imeti pogovora z znanimi osebnostmi, ki sooblikujejo naš slovenski kulturni prostor. Mednje z velikimi črkami nedvomno uvrščamo tudi Toneta Partljiča, človeka, ki ga pozna vsa vesoljna Slovenija, če ne po drugem, pa vsaj po njegovih filmskih in televizijskih humorističnih literarnih delih: Moj ata, socialistični kulak in Ščuke pa ja, ščuke pa ne, ki nas še vedno do solz nasmejita. Temu pa se navadni smrtniki ne moremo upreti niti ob pripovedovanju avtorja, ki, če le more, vse obrne na smešno plat življenja. Tudi ob tokratnem srečanju z njim ni bilo nič drugače. Pred tem našim razgovorom so od smeha skoraj popokali otroci, ko jim je bral črtico iz svoje knjige Slišal sem, kako trava raste, potem pa bi v šolski zbornici to skorajda doletelo tudi nas.
Še preden smo vključili magnetofon, smo se morali pošteno nasmejati pripovedi o rojstvu vnukinje, ki je mu dala, kot sam pravi, nov polet in voljo do življenja. »Pripetij ob tem srečnem dogodku ni manjkalo,« pravi Tone Partljič. »Bil sem čisto nor in ne policija in ne pajk, ki mi je hotel odpeljati avto, nista mogla skaliti mojega veselja, ko sem hitel v porodnišnico pogledat svojo vnukinjo. Bil sem čisto zmešan, in ko mi je to dejal tudi policaj, sem mu rekel, da ima prav. Tudi voznik pajka mi je dejal, da sem nor, ko sem mu rekel, naj me z avtom vred peljejo mimo bolnice. Raje me je pustil, da sem tja odbrzel kar sam. Bil sem ves zasopel, ko s šopkom v roki stopim v sobo in zagledam čudovito novo bitje, s katerim postajajo moje korenine še močnejše. Dobil sem vnukinjo, pa amen . ..«
Tone Partljič kar sije od veselja, bliska z očmi in hudomušno pomežikne učiteljici Janji in vsem nam, ki ga z zanimanjem poslušamo. Pred sabo ima majhen priboljšek, vendar je tako zavzet s pripovedovanjem, da na njega pozablja. Pravzaprav pa nima niti časa, saj so ga najprej obdelovale z vprašanji učenke novinarskega krožka, sedaj pa še mi.
ŠOLA, PRAVI MALI MUZEJ
Za uvod v poglobljen razgovor o njegovem kulturnem ustvarjanju smo ga najprej vprašali o vtisih današnjega dne. »Pravzaprav težko rečem kaj, saj vidite, da imam v roki sendvič, da me obdajajo prijazne učiteljičin zato lahko izgleda, da se prilizujem, kar seveda Slovenci kaj radi počnemo. Da bi o šoli in o vsem, kar spada zraven, dobil realnejšo podobo, bi moral biti tu dalj časa. Moram pa reči, da sem od vstopa v ta hram učenosti frapiran. Danes je tu dan šole in ob tem neke vrste kulturni dan, če se ne motim. Ko sem se maloprej sprehodil po teh razstavah, sem imel občutek, da sem v pravem malem muzeju Prebolda, v pravi mali raziskovalni ustanovi, kjer se gredo resno raziskovalno delo in še mnogo več. Vse, kar sem videl, je resnično čudovito, skrbno narejeno, delano z ljubeznijo. Čudovita je knjižnica in še bi lahko našteval. Cela šola, čeprav ni nova, daje vtis tiste prave šole z debelimi zidovi, stopnicami, <ki trne vračajo s spomini na .mojo mla-
dost . ..« Naš sogovornik za hip umolkne, popije kozarec soka in nadaljuje: »Moram reči, da sem bil gotovo na petstotih slovenskih šolah in malokdaj sem videl in doživel kaj takšnega, kar bi se lahko primerjalo s to šolo. Posebej pa mi je všeč, da je tu tudi župan občine, kar pove, da šola uživa nek ugled tudi v širšem okolju.«
USODA NAS KLIČE K ENOTNOSTI
Tone Partljič je tudi poslanec v slovenski skupščini, je človek, ki mu ni vseeno, kako in kaj bo s slovenskim narodom v prihodnje. Ne moremo mimo njegovega političnega delovanja in tega vprašanja, s katerim se skorajda vsakodnevno sooča tudi on sam. In kaj pravi? »Ko gledam čase, v katere prihajamo, ki niso niti najmanj rožnati, ne za vašo občino ne za Slovenijo kot celoto, me obdajajo neprijetni občutki, skrb
in bolečina. Nad nami se zgirnjajo črni oblaki. Iluzije, ki smo jih gojili — Vremena Kranjcem bodo se zjasnila — dobivajo sedaj povsem drug in nasprotujoč se pojav. Kot poslanec sem prisoten na vseh pogovorih o osamosvajanju Slovenije, o ustavi, o plebiscitu in moram reči, da me tudi tu ne obdajajo lagodni občutki, ker se mi zdi, da se v teh usodnih dnevih vendarle še vse preveč »nategujemo« za prestiž te ali one stranke, svetovni nazor in podobne reči. Usoda nas kliče k složnosti in to je skrb, ki bi morala biti lastna 'Vsakemu.' Slovenou. Po drugi strarU pa. nisem povsem
prepričan, da ima kakšen poseben pomen brskanje in preštevanje kosti, kar zdaj delamo za nazaj, nas pa to vendarle opozarja, kako smo se Slovenci v najbolj hudih časih, namesto, da bi stopili skupaj, znali usodno razcepiti. Pa naj gledamo Črtomira pri Prešernu ali analiziramo zadnje dogodke. Če bomo še naprej samo govorili, glasovali, se preglasovali, usklajevali in pustili, da gospodarsko povsem bankrotiramo, pofem se lahko zgodi, da naša država ne bo vredna več, kot so vredne naše besede in čustva. A še nisem slišal, da bi kje zaradi čustev priznavali državo. Smo pred plebiscitom in morali se bomo odločiti, ali želimo ohraniti svojo nedolžnost ali se bomo končno enkrat poseksali. Ne, mi bomo glasovali, se preštevali, odločali in samoodločali in poslušali oboje ... seksati in ostati nedolžni . . .
VEZ ČLOVEKA S ČLOVEKOM
»Prav zato se mi zdi, da slovenski narod mora narediti odločilni korak, vendar pa naj bo ta trezen, brez evforije in prevelike čustvenosti, ki zmanjšuje razsodnost,« je nadaljeval razmišljanje Tone Partljič ter nato svoje poglede še podkrepil. »Mislim, da je izrednega pomena vez človeka s človekom in tudi pripadnost ženi, otrokom, vnukom. Dolgo časa za mene to ni bilo tako pomembno. Živel sem, kot pač sem, hodil po
sestankih in družina mi je bila bolj neko zavetišče, kjer sem zvečer lahko dal, če nič drugega, vsaj noge v lavor. Bili smo okupirani s samoupravljanjem, namišljeno problematiko in ne vem še s čim, tako rekoč od jutra do večera. Mislim, da hudi časi prinašajo lestvico vrednosti in prepričan sem, da bi mi bilo, če bi se kaj hudega zgodilo, »kršenduš«, prav malo mar, kaj je s predstavniki moje stranke, ampak bi pohitel najprej k svoji mami, hčerki, vnukinji. In zdi se mi, da nas po tej plati časi preizkušnje vračajo k sebiv k svojim fjuaenvk človečnosti. To pa so vedno kvalitete! ži- 1
Tone Partljič
vljenja. Ne trdim, da so to samo krščanske kvalitete, res pa je, da smo s tem ko smo eliminirali krščanstvo iz svojega življenja, tudi na marsikaj dobrega pozabili. Mene seveda cerkev nič ne veseli kot oblast ali hiarhija, ampak nekatere vrednote so se izgubile in mislim, da je bilo to narobe. Sedaj se ponovno vračamo k človeku. To pa pomeni, da je moja osemmesečna vnukinja ravno toliko vredna kot najvažnejši državnik. Jaz sam čutim, da imam sedaj močnejše korenine, kot sem jih imel še pred enim letom .. .«
BUTEC JE, KDOR SE OZIRA NA POLICE
Ob koncu našega pogovora smo zajadrali še na področje njegovega literarnega ustvarjanja. Pravi, da ima od vseh knjig, ki jih je napisal, najraje Hotel sem prijeti sonce in zadnjo, Slišal sem kako trava raste, ki je nekakšno nadaljevanje prve. O svojih načrtih pa je dejal: »Zdaj se mi bo radikalno spremenila služba. Odhajam namreč iz Mestnega gledališča v Dramo slovenskega narodnega gledališča. To na videz ne pomeni bistvene spremembe, vendar je Drama nek nacionalni korpus, osrednji in težji. Politični časi, ki so pred nami, bodo na novo definirali tudi nekaj, čemur se reče Zakon o zavodih. Drugače bo obravnavan tudi teater in lahko se tudi zgodi, čeprav to ni nobena moja preganjavica, da me morda Izvršni svet, ki bo ustanovitelj zavodov, ne bo več imenoval, saj so zamenjave postale pogost pojav. Človek, ki da kaj na sebe, pa noče biti kameleon, da bi ob vsaki novi oblasti spreminjal svoje barve.«
UMETNIK MORA BITI AVTONOMEN
»Brez avtonomnosti in svobode ni mogoče biti ustvarjalen.« pravi Tone Partljič. »Če bi se moral obračati po vetru, potem sem raje brez službe. To pa bi bilo morda celo dobro, saj bi se tako posvetil samo pisanju, za kar sedaj nimam korajže, saj imam ne-
preskrbljeno vnukinjo, ki mi daje
novih moči za življenje. Časi so hudi, jaz nisem zbral te korajže, da bi živel samo od pisanja, čeprav sem v pogonu, kar ni nobena samohvala, od jutra do večera. Mirno lahko rečem, da delam za dva, ne rečem pa, da je »haska« za dva. Ne rečem, da se mi posreči vse, kar delam, vendar sem v pogonu in iz tega običajno tudi kaj »rata«. Zdaj sem napisal igro, ki ni komedija, čeprav sam ne vem kakšen hudič me vleče k pisanju drame, za kar nisem talentiran, saj mi dosti bolje leži komedija. Le-ta ima delovni naslov, ki je vzet iz svetega pisma iz Visoke pesmi o Salamonovi ljubezni — Deni me kakor pečat na srce svoje, na ramo svojo. Tako se v tej Visoki pesmi pogovarjata ženin in nevesta. To prispodobo pa v moji drami ponazarja pesnik Stanko Vuk, ki je bil obsojen na 15 let ječe, in njegova žena. V italijanskih zaporih je preživel štiri leta, doma pa je pustil ženo Danico, s katero je bil poročen le dober mesec in pol, ko so ga zaprli. Vsa veličina te pripovedi pa je v tem, da sta vsako leto, na datum In uro poroke, vzela v roke Sveto pismo in iz Visoke pesmi, v kateri je dialog ženina in neveste, odgovarjala drug drugemu. Vsako leto 20. julija je Stanko začel brati ženinovo pesem, Danica pa mu je preko 400 km stran odgovarjala z nevestino pesmijo. Tako sta si vsako leto na novo izrekla zavezo in zvestobo. Ko pa je prišel iz zapora, so oba po treh tednih likvidirali. To je ena izmed tistih smrti, ko rečejo, da moramo pokopati svoje mrtve, drugače strašijo. Tako še danes rdeči obsojajo bele, beli pa rdeče. Tudi v tej drami je tako. Slovenski poročevalec je poročal, da je zločinska bela roka ubila pesnika, ki je bil krščanski socialist, in je hotel oditi v partizane. Belogardisti pa so ga na vsak način hoteli za svojega, ker je bil krščanski socialist, ker je bil v zaporu in ni imel umazanih rok zato bi lahko postal voditelj kristjanov in pa tudi Bele garde, ki je prišla iz Ljubljane v Trst, skupaj z Nemci. Le-ti so mu dali ultimat: če ne bo njihov pristaš, ga bodo likvidirali. Ne ve se, kdo ju je ubil, vsekakor pa je to neka legenda, podobna Romeu in Juliji — Danica in Stanko. Vso stvar pa še obdelujem in upam, da jo bom med prazniki končno le dokončal, saj sem jo že nekajkrat ponovno pisal, ker se mi ni zdela dobra. Moja slabost je v tem, da zanosim z neko idejo, sem noseč leto, dve, nato pa to iz mene pade kar samo od sebe. Kulaka sem napisal tako rekoč od enih popoldne do treh ponoči. Se pravi, da je skoraj padel iz neba . ..«
UPAM, DA Ml KOBILA ŠE NI CRKNILA
»To pravzaprav ni simpatično pripovedovati, s,aj vsak resen pisatelj piše dramo tudi po leto dni
in več. Jaz sem jo napisal v enem »šupu«, res pa je, če potem ni dobra, jo skrijem in je ne upam brati nekaj mesecev. Potem pa, ko se bližajo novi prazniki, in vem, da bom prost, začnem hoditi okrog tistega predala, kjer imam skrito dramo, koj mačka okrog vrele kaše. Ko jo enkrat le vzamem v roke in jo preberem, se udarim po glavi in rečem sam sebi »butl popravi«, naredim tri klicaje in si dam potuho, dobro dobro. Tako bo, upam, tudi s to mojo zadnjo dramo ...«
Tone Partljič je človek, ki bi ga lahko poslušali v nedogled, jezik mu teče kot po maslu in njegovi humorni dovtipi morajo poslušalca nasmejati, pa če on to hoče ali ne. Sicer pa je Partljič, čeprav pravi da nima korajže, da bi živel od pisanja, vseeno napisal že devet knjig, dvanajst dram in nekaj filmskih scenarijev. Zanimivo pri njem pa je to, da ne more gledati starih stvari, niti brati svojih knjig, razen že obeh omenjenih, Hotel sem prijeti sonce in Slišal sem kako trava raste. Ko so Ščuke vrteli po televiziji, je trpel kot žival, kot sam pravi. Večino knjig, ki jih je napisal, pa ni prijel v roke že deset in več let. Zadnja, ki je zunaj, pa pravi, da mu je po treh mesecih še vedno ljuba, to pa morda tudi zato, ker opisuje del svojega otroštva. Je pa označena tudi z dvema mejnikoma. »Jaz sem dosti pisal o smrti,« pravi Tone. »Imam televizijsko prvo dramo Mama umrla — stop. Potem film Vdovstvo Karoline Žasler, napisal sem komedijo Nasvidenje nad zvezdami, tako da so se že zafrkavali, da bo župnik prekopal nekega mrliča In naj gredo po mene, da bom lahko napisal kakega vraga. Moram pa reči, do-kler_nisem smrti doživljal od blizu, ko ml je umrl oče, sem na vse to-gledal povsem drugače. Ta zadnja knjiga, kakor je vedra in mladostna, je zaznamovana tudi s smrtjo mojega očeta, ko sem pravzaprav prenehal biti sin in sem moral postati pravi oče pa tudi dedek. Mislim, da je »butl« tisti pisatelj, ki se ozira na knjižne police, kaj je že napisal, jaz gledam raje naprej, kaj bom še napisal. Upam, da mi kobila še ni crknila, da bom še lahko jahal, pisal in ustvarjal, v zadovoljstvo sebi in drugim ...«
Takšen je Tone Partljič, marsikaj smo o njem že vedeli, prav gotovo pa ta reportažni zapis razgalja njegovo osebnost tudi na področjih, ki so nam manj poznana. Čeprav ni naš občan, pa je Slovenec, literat, sooblikovalec našega kulturnega prostora in s tem tudi naš, zato je prav, da je z njim spregovoril in pisal tudi Savinjčan. Vsem bralcem našega lista pa pošilja prisrčne pozdrave z željo, da ostanemo zvesti in nepopustljivi do sebe in svojih idealov, zlasti ko gre za usodo slovenskega naroda.
DARKO NARAGLAV
Tone Partljič in preboldski župnik sta si dobra prijatelja in zato sta si imela marsikaj povedati
Novoletna anketa
Leto se izteka, tako kot že veliko prejšnjih, vendar je bilo letošnje v mnogočem drugačno. Pa naj bo to na gospodarskem ali političnem področju. Ostalo bo zapisano v zgodovini kot leto velikih družbenih in političnih sprememb, kot leto, ki nam je prineslo prve povojne večstrankarske volitve, novo vlado, zasuk v desno, spravo in še marsikaj. Pred zaključkom leta pa še plebiscit za samostojno, suvereno in neodvisno Slovenijo. Kako to leto ocenjujejo naši občani, in kako bodo preživeli podaljšane praznike, pa v pričujoči anketi.
_ JULIJANA OSOJNIK, Žalec:
»Če sem iskrena, potem ne morem reči drugega kot to, da je bilo leto, ki se izteka, za mene kar uspešno. Bilo je vsega po malem, tako doma kot v službi. Dolgčas mi ni bilo, saj imam dela vedno dovolj. Z zdravjem je bilo kar v redu, tako da se po tej plati res nimam kaj pritoževati. Tako kot drugi, pa sem bila tudi jaz, če sem hotela ali ne, potegnjena v kolesje dnevne politike in dogodkov, ki so v tem letu bili zelo raznoliki. V času praznikov bom v glavnem doma, opravljala bom gospodinjska dela in tako bo čas kar hitro minil in ponovno bo treba oditi v službo. Silvestrovali pa bomo najverjetneje kar doma ob televizorju in v krogu svoje družine. Leto, ki prihaja, bo po mojem še težje, vendar pa upam, da se bodo stvari sčasoma le umirile, stanje na gospodarskem področju pa izboljšalo ...«
SILVO RAMŠAK, Šešče:
»Letošnje leto bi lahko razdelil na
JANKO CVIKL, predsednik občinskega odbora ZZB NOV: »To leto je bilo za nas starejše, ki smo dali skozi že večino svojega življenja, kar malo čudno. Nismo bili navajeni na tako nenadne spremembe, vendar pa iz-gleda, da se bomo morali tudi tega privaditi. S stališča borcev pa moram reči, da je nas predvsem vznemirjala zadeva o spravi, ki je hotela na nek način pokopati NOB. Zadeve se sedaj umirjajo in mislimo, da je s tem potrebno končati, saj ne koristi nikomur, kvečjemu razburja duhove in vnaša nemir med ljudi. Pogled moramo upreti v prihodnost, v delo, saj nas bo le to rešilo pred težavami, ki nas obdajajo. Smo pred zgodovinsko odločitvijo in kot
JOŽE DOLAR, Ložnica: »Kaj naj rečem? Leto, ki se izteka, je prav gotovo prelomno leto za nas Slovence. V teh mesecih smo doživeli vrsto sprememb, tako da človek kar težko vse to dohaja.
Marsikdaj ne veš, kaj je dobro in kaj ne. Plebiscit, ki je pred vrati, pa bo to leto še zaokrožil. Mislim, da je to resnična stoletna prilika, da se slovenski narod samostojno postavi z ramo ob bok drugim.
Če ocenjujem to leto, potem moram reči, da je bilo precej težko in da se bodo te slabe strani še poglabljale in nadaljevale v prihodnjem letu. Upam pa, da se bo čez leto ali dve gospodarska situacija le izboljšala. Kar se tiče praznikov, pa lahko rečem, da so v našem poklicu to skorajda najbolj delovni dnevi, saj je frekvenca potrošnikov znatno večja. Do Silvestra imamo odprto, med samimi prazniki pa malenkost oddiha v krogu svoje družine ...«
tri različna obdobja, ki so neposredno odvisna od tega, kar sem počel. Prvo četrtletje sem bil še zaposlen na asfaltni bazi na Pire-šici, kjer sem delal pri proizvodnji kalcijevega klorida, ki se uporablja tudi za soljenje cest v zimskem času. V prostih dneh pa sem skupaj s kolegi iz jamarskega kluba pripravljal Snežno jamo na Raduhi za turistični ogled. Tretjo četrtino leta sem tam preživel kot vodič in skušal obiskovalcem predstaviti jamo na čim bolj neposreden in zanimiv način. Mislim, da so bili vsi več kot zadovoljni, o čemer pričajo tudi pripisi v vpisni knjigi. Zadnje četrtletje pa sva z ženo Martino porabila za pripravo in odprtje zasebne trgovine z mešanim blagom v Šeščah.
Tako sem sedaj »nabavni« težak, čistilec in še kaj. Iz vsega tega je razvidno, da je za mano zanimivo, pa tudi naporno leto, tako da so ostali dogodki na političnem prizorišču bili bolj kot ne potisnjeni v kot...«
METKA PREVORŠEK, Prebold: »Težko bi rekla, da je bilo to leto dobro, čeprav vsakič rečemo, da bi bilo vsaj takšno, kot minulo. Politična dogajanja so poglavje zase, čeprav tudi mimo tega ne moremo, saj smo znotraj teh dogajanj, ki kreirajo naše življenje in delo. Osebno si takšnega leta, kot je bilo to, ne želim več, saj sem bila kar nekaj časa v bolnici. Za mano je operacija žolčnih kamnov in zato je razumljivo, da želim na to čim prej pozabiti.
Na politična dogajanja pa gledam z nekim nezaupanjem, saj je denarnica vse bolj tanka, in dokler bo tako, ni mogoče vpiti: hura.
Ko je človek v staležu, pa je to še toliko bolj problematično. Novo leto in pa praznike nasploh bom preživljala doma, saj sem še vedno na bolniški, tako da ne bo nič posebnega...«
Za nami je težko, a
zanimivo leto
Slovenec moram glasovati za plebiscit. Tako pa bomo ravnali tudi vsi borci. Res je, da je še nekaj neznank, vendar poti nazaj ni.
Pred koncem leta se bo občinski odbor še enkrat dobil, naredili bomo bilanco svojega dela in si zaželeli novo leto ob kozarčku vina. Osebno pa bom te praznike, ki so pred nami, preživel v krogu svoje družine, prijateljev in znancev.«
MIRAN KRAJŠEK, Griže: »Leto 1990 je dejansko prelomno leto. Bilo je pestro, polno sprememb in morda tudi zato zanimivo. Na splošno bi lahko rekel, da sem z njim kar zadovoljen. Rečem lahko, da sem bil kar aktiven, pa naj si bo to v kraju, doma ali v službi. Sem vpet v lokalno samoupravo v KS Griže in zato lahko rečem, da smo v kraju kar precej naredili, čeravno nismo uspeli realizirati vseh zastavljenih ciljev, ki smo si jih zadali ob začetku tega leta. Seveda pa so razlogi za to povsem objektivne narave. Bilo pa je tudi precej dela na mojem delovnem mestu in ob koncu leta se še bolj kopiči. Sedaj se namreč kar precej pripravljamo za plebiscit, saj moramo to zadnje letošnje dejanje, ki je v mnogočem povezano z našo nadaljnjo usodo, dobro pripraviti. Sicer pa velja reči, da je bilo letošnje leto, za mene osebno, dokaj uspešno leto, čeprav smo se soočali v družbi s kopico težav in problemov. Če bo, vsaj za mene, tudi naslednje leto takšno kot to, potem bom kar zadovoljen. Vprašanje letošnjih praznikov pa za nas, za razliko od delavcev v DO, ne predstavlja problema, kako jih preživeti, saj bomo večino časa v službi. Čas, ki mi bo še ostal, pa je namenjen družini, sorodnikom, prijateljem in znancem. Novo leto pa bom najverjetneje pričakal kar doma...«
IVAN BRIŠNIK, Vransko:
»To leto je bilo prav gotovo eno najtežjih let, kar se jih spominjam. Upam pa, da so na obzorju novi časi, v katere zrem z zaupanjem in se zato tudi veselim prihodnosti. Volitve in pluralizem, plebiscit in ustava, vse to so stvari, ki so in še bodo oblikovale naš politični vsakdan. Mislim, da se še vse premalo zavedamo, kakšen ogromen potencial, kakšno bogastvo nam prinaša ta raznolikost mišljenj, ta svoboda, da lahko poveš jasno in glasno to, kar misliš. Praznike, ki prihajajo, bom
preživel v krogu svoje družine, med prijatelji, znanci in sorodniki. Letos bodo prvič tudi podaljšani, tako kot v Evropi. Pozdravljam to novost, čeravno ni ravno nova, saj je bilo v časih, ko sem bil jaz mlad, to že tako. Mislim, da smo lahko srečni, da se je to tako izpeljalo, saj konec koncev božič nikoli ni prenehal biti neke vrste družinski praznik.
ANTON BRATUŠA, Šempeter: »V Komunalnem podjetju Ža-
lec ocenjujemo letošnje leto kot prelomno, s polno dogodki, ki so imeli bistven vpliv tudi na naše poslovanje. Mislimo, da družbene spremembe, katerim smo priča, perspektivno gledano le obetajo boljše čase tudi na komunalnem primernem nivoju. Trudimo se, da so naše storitve kvalitetne in v splošno zadovoljstvo vseh prebivalcev občine. Mislimo, da smo to na nek način dokazali tudi v novembrski katastrofalni poplavi, saj smo v zelo kratkem času uspeli sanirati zelo porazno stanje na našem vodovodnem omrežju, ljudem pa dati čim prej vodo. Zagotovili pa smo tudi sko-področju, saj družba vse bolj spoznava, da je to dejavnost, ki je nujno potrebna in da je tudi na raj nemoteno proizvodnjo mleka v mlekarni. Ob tem pa moram reči in se javno zahvaliti nekaterim organizacijam, društvom, zlasti jamarskemu klubu, Radiu Ljubljana, ki nam je odstopil napenjalce za jekleno vrv, in še bi lahko naštevali. Med prazniki komunalci, zlasti tisti, ki so dežurni, nimajo pravega počitka. Tako ga tudi letos ne bo. Želimo si le lahko, da bi bilo potrebnih čim manj inter-
vencij in da vsaj zaradi tega občani ne bi imeli problemov. Ob tej priliki pa vsem iskrene in prijetne praznične dni.«
Tako torej naši anketiranci, ki na nek način odslikavajo, seveda vsak po svoje, leto, ki se izteka. In kaj naj rečemo še mi? Morda le to, da smo veseli, da smo se preko našega in vašega lista, Savinjčana, srečevali vse leto in da bo tako tudi v letu, ki prihaja. Vsem skupaj prijetne, lepe praznike in srečno v novem letu teqa desetletja.
D. Naraglav
a c i j a m i
•
Marjance Jemec-Božič Jelke Reichman Ančke Gošnik Godec
mmm
Naš prispevek za najmlajše
Naše uredništvo se je odločilo, da našim najmlajšim bralcem pomaga priti do koledarja Štirje tedni mesec dolg. To je cicibanov namizni koledarček, ki ga sestavljajo razglednice, nalepke, urnik, koledar in priponka, vse pa je opremljeno z ilustracijami Marjance Jemec-Božič, Jelke Reichman in Ančke Gošnik-Godec. S kuponom, ki ga objavljamo, si lahko pridobite 25-odstotni popust pri nakupu, vendar pa morate po koledar priti v Občinsko matično knjižnico v Žalec in s seboj prinesti izrezan kupon.
Savinjčan 25 % — popust za CICIBANOV KOLEDAR
-xg
y
POLITIČNI
JANUAR
PRODANO
Novo leto 1990 se je pričelo enako dolgočasno kot prejšnje. Na občini so kraljevali še vedno isti tabloidi, demosov otrok še ni shodil niti še ni začel govoriti, kmetje in liberalci so bili še veliki prijatelji. Vendar bolj so volitve dobivale bližajoče se gmote podobo, bolj so stranke naostrile svoje kremplje druga proti drugi, ljudje so se bolj zabavali, čeravno so še vedno hodili v službo vsakodnevno in za mizerno plačo. Nabirali so se vroči bodoči poslanci.
FEBRUAR
Počasi začnejo vsi stari predsedniki komitejev In sekretariatov, izvršnih svetov in skupščin doumevati predvsem eno stvar: NE BOMO VEČ IZVOLJENI. Spoznali so, da tudi sijajno premeščanje z ene funkcije na drugo (t. i. kroženje funkcionarjev) in tako naprej do posameznikove fizične ali poslovne smrti, čaka na svoj žalosten konec. Zatorej je potrebno zase ukreniti kar največ. Tako so nekateri za vsak primer odprli nova delovna mesta, spet drugi so se presedlali v neopazne službe občinskih lubadarjev.
MAREC
V političnem življenju v naši občini se pojavijo novi obrazi, za katere prvič slišimo, da imajo kaj skupnega s politiko. Pojavijo se tudi prvi majski hrošči šepajoče demokracije: VČERAJ ŽIVELA PARTIJA, DANES ŽIVELA NOVA PARTIJA. Strankarski vodje nabirajo pike na raznih shodih in debatnih omizjih, stare mamke se s strahom vprašujejo, ali bodo sploh znale voliti. Tardeči so čedalje manj rdeči, sprašujejo in ukvarjajo se z lastno prizadetostjo, tabeli in ostali tapisani napovedujejo nove in boljše čase. Ljudje še hodijo v službe, zadovoljni so s konvertibilnim dinarjem, s katerim lahko v bankah kupujejo devize in jih potem zapravijo čez mejo.
APRIL
Končno so pred nami volitve. Kar bo, bo, nekako bomo že. Prvi krog odpihne socialiste in kranjske obrtnike na smetišče zgodovine. Demosova koalicija pobere večino mest v parlamentu, eni se živcirajo, drugi so prestrašeni, tretjim se švlngla. Stranke z zadnjimi koščki energije še pobrcajo in spustijo v javnost zadnji glas. Utrujenost se že čuti tudi v volllcih, ki bolj uživajo v ritbrcniškem govorjenju Ivana Krambergerja. Kot pokakan golob odpade kandidat za predsednika, ki so ga predlagali liberalci. Ivek se dobro odreže in čestita obema, da jih potem kmalu začne zmerjati. Ivek je Ivek, Libojci so ga podprli.
MAJ
Prišel je maj, dobri stari časi ne povrnejo se nazaj. Prva zasedanja so zanimiva, polna upanja. Kranjci kar dežujejo kot kandidati za razne funkcije. Na štabu SLO je smrtna tišina uslužbencev brez diplom. Demos in liberalci se prvič zagrabijo ob izvolitvi novega predsednika izvršnega sveta. Kučan je še naprej slovenski ata. Bivši DPO prehajajo v zaslužene stečaje. Na občini je postvolilna panika.
JUNIJ
Občinski lubadarji so večinoma vsi zadovoljni, ker jih oblast ni nagnala suhe žemlje ribat. Eni si mislijo, da kdor se zadnji smeje, se smeje najslaje. Socialisti so v smrtnem krču zaprli pisarno, oglašajo se socialdemokrati s Polzele, ki so bili na volitvah v občini komaj opazni. Novi predsednik Dobnik pridno uči svoj novi razred, to je krajane in krajanke v Žalski občini. Ni več prave zabave. Demos predlaga odvzem sredstev vsem strankam. Čeravno gre za protizakonit predlog, se nihče ne žlvcira. V žile pronica poletni politični molk.
JULIJ
Po občini se ne dogaja nič drugega, razen braslovškega praznovanja, tu pa tam lahko preberemo debatne izmenjave med županom in predstavnikom liberalcev. Juteks počasi sanira zadeve, volilne obljube so odplaknjene. V podjetjih je čutiti srbeče zatišje, ki daje slutiti, da nas čakata huda jesen in še hujši konec leta. Torej ljudje še delajo za še bolj mizerno plačo. Gospa Fanika na Zavodu za zaposlovanje spoznava vedno nove obraze. Vsi puščamo vlado pri miru, čakajoč, da mine tistih sto dni, ko jih bomo poprašali: KAJ JE ZDAJ?
AVGUST
V Kranju so se pojavili še eni liberalci. Liberalci Grosralci nočejo, da bi jih zamenjali za komunistično mladino. Splošna ugotovitev je, da so SDP-jevci čedalje bolj liberalno misleči. Vsi tisti, ki nismo bili izvolje-
ni v republiško skupščino, smo si oddahnili, ko ugotavljamo kakšno izgubljanje časa je skupščina postala in kakšen bolšji sejem se dogaja v skupščinskih debatah. Vsi smo na morju, našem skupnem, ki ga lahko ob koncu leta izgubimo.
SEPTEMBER
Na občini so spet bolj živahni, davkarija veselo pošilja račune, v denarnicah ljudi je smrtna tišina in neskončna praznina. Trgovci na avstrijskem veselo trgujejo In so neskončno zatrapani v jugoslovanskega premierja Markoviča. Zeleni v občini se še ukvarjajo z Juteksom, arbitri smetlščnega kolapsa na Ložnici so na zaslužnih delovnih mestih.-Teri-torialci ostajajo slovenska vojska, Janša izgleda čedalje bolj utrujen, pa tudi čedalje bolj vleče po dolenjsko. Oficirji v JLA govorijo srbohrvaško, v slovenski vojski bo izgleda uraden jezik dolenjščina. Vojska izvede mini državni udar in zasede eno hišo na bivšem barju. Spomenka
DECEMBER
Opravljen je prvi AKADEMSKI VEČER, ki ga bodo liberalni demokrati (kakor se bivši ZSMS-jevci sedaj imenujejo) tradicionalno prirejali. Vabljeni so vsi poslovni ljudje, ne glede na strankarsko pripadnost in ne glede na starost. Karte so razprodane v dveh dneh. Vabljena sta tudi Dobnik in Kranjc. Slednji ima ženo pred porodom in čaka v napetem pričakovanju, Dobnik vljudno zavrne povabilo, kajti pripravlja se na koline. To se najbrž vklaplja v predplebiscitno ozračje, kajti marsikdo ima pripravljen sod ali buteljko za dan slovenske samostojnosti. Veste, kaj bo drugo leto, to niti bog več ne ve. Pa vseeno SREČNO!
Gregor Vovk
KOLEDAR
Hribar se sprehaja z nageljčki pred v njo uprtimi karabinkami. Adijevi junaki branijo Žalec.
OKTOBER
Panika napada s strani balkanskih narodov še traja. Milica je zaklenila zadnji vhod, da jih ne bi kdo presenetil od zadaj. Na skupščini v metropoli Savinjske doline skleneta pozicija in opozicija začasno premirje. Dobnik se trudi okoli avtoceste in bolj je delaven od prejšnjega župana (na tem področju). Bivša ZSMS meni nič tebi nič zapre magistralno cesto Celje—Ljubljana na Trojanah. Javnosti povedo, da imajo poln k . .. politikov in ministrov, ki nič ne naredijo. Povezali se bodo z avtoprevozniki in naredili takšno svinjarijo, da bo kolona od madžarske meje pa do italijanske. V Sloveniji se po dolgem času spet sprejema ustava. Težko je verjeti, da bo najboljša. Bo pa prva ustava, ki jo bodo sprejeli v večstrankarskem parlamentu. Demilitarizacija, dvodomni parlament In delavci, ki imajo počasi vsega dovolj in bodo nekoga pretepli.
NOVEMBER
Narava se je še enkrat poigrala s človekom. Vodna ujma je prišla na dan, ko človek v svojem srcu oživlja spomin na mrtve. Mnoge družine so prizadete, mnogi posamezniki in veliko podjetij. Tudi na skupščini se je odprla debata o poplavah. O tistem, da naj bi delavci dali dva dni za poplavljene, smo se vsi strinjali, toda nekateri smo bili za to, da bi delavci sicer dali bruto, vendar le en dan, ali pa naj se država odpove prispevkom iz bruto plač. Država se ni odpovedala prispevkom. Popla-vljenci so poplavljenci, denar je pa denar. V skupščini je spet govor o novem občinskem odloku o davkih, ki so ga skupaj pripravljali novi davčni sekretar in skupina obrtnikov in drugih strokovnih ljudi. Odlok je že bil na tapeti prejšnji mesec, pa je šel še na vzhajanje. Tokrat je zavrnjen z večino, ki jo ima Slovenska kmečka zveza v zboru KS. Prvi dober predlog odloka je bil zavrnjen zato, ker ga kmetje niso razumeli in so cvikali, da jih ne bi zafrknili. Isti predlog je po poprejšnjem dobrem zmerajanju dveh članov parlamenta (seveda medsebojnem) čez en teden sprejet. V Andražu rajši umrejo, kot da dovolijo lokacijo radijskih odpadkov v Arnačah.
Usoda naših dvorcev, graščin IV
Stopnik -Hackenberg
Ob pregledu naših dvorcev, graščin, imamo večkrat občutek, da ti spomeniki naše preteklosti neusmiljeno propadajo. Zato smo prijetno presenečeni, ko najdemo ta ali oni objekt, ki se skuša rešiti pozabe in uničenja. Prav tako smo lahko prijetno presenečeni, ko listamo po knjigi Ivana Sedeja »Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem« (Prešernova družba 1989). Publicist je med te objekte uvrstil tudi dva objekta iz naše doline: domačijo ob cesti pri Tomažu, Ločica pri Vranskem in domačijo pri Grajski, Stopnik nad Vranskim.
Ravno pri Stopniku naletimo na dvojnost, tako značilno za današnji čas. Na eni strani imamo ohranjen stolp nekdanjega gradu Heckenberg, ob vznožju vzpetine, na kateri je grad, pa imamo graščino, ki neusmiljeno propada in je dokument časa, ki ne ve, kaj bi počel z dediščino. Carl Reichert v svojem albumu »Album von Steiermark« (1864) objavlja sliko novega gradu, graščine, ki so ji domačini pravili »Marof«, in razvaline starega gradu.
Kdaj so se lastniki starega gradu preselili v dolino in si zgradili graščino, ni točno določeno. NI znano, kdaj so zapustili grad, katerega zgodovina seže daleč v preteklost. Lastniki gradu se omenjajo prvič 2. 8. 1188 (Wulfinch de Hekinberch) sam grad pa prvič 1. 6. 1322: Veste Heck-henberch. Med zapisi iz starih listin omenimo še zapis: 13. 1. 1444, »hof gelegen vnder Heckenberg in Fravvncger phar (kmetija, ki leži pod Heckenbergom v fari Vransko), ali zapis iz I. 1610, ko se je vranski vikar pritožil zoper lastnika gradu (Feliksa Schro-tenbacha), ki je podpiral protestantsko vero.
V znanem kmečkem uporu, I. 1635, je bil grad med prvimi oplenjen.
Okoli leta 1977 je izšla zbirka bakrorezov Georga Mattheusa Vischerja. V zbirki je upodobljeno okoli 140 naših naselij, gradov,
graščin in dvorov. Med njimi tudi Stopnik.
Upodobitev opozarja na kompleksno, morda kastelsko grajsko zasnovo, ki jo obvladuje kar tri nadstropja višji mogočni čet-verokotni stolp — bergfrid (najpomembnejši grajski stolp s poudarjenimi obrambnimi funkcijami v sklopu širših grajskih zasnov).
Na obrambni renesančni (renesansa — umetnostni slog v 15. in 16. stoletju) sistem tega manjšega srednjeveškega gradu, ki je imel stanovanjske stavbe, obzidano dvorišče, berfrid, opozarja južni del kompleksa, kjer se je ohranil okrogli obrambni stolp.
Po preselitvi graščakov je grad prešel v kmečke roke. Na razvaline obzidja in dela nekdanjega palacija (palacij — poglavitna stanovanjska stavba na gradu, pogosto podkletena, z dvorano v vrhnjem nadstropju) so postavili skedenj in kmečko hišo. Pritlična hiša je naslonjena na ohranjeni stolp, ki ima še danes nekaj stanovanjskih in gospodarskih funkcij. Tako imamo skupaj grajski stolp, razvaline, kmečko hišo, skedenj, hlev ter kozolec. To idili-
čno zmešnjavo pa poudarja še kozolec — toplar —, ki so ga postavili I. 1913 pod nekdanjim vhodom v grad. Tako imamo nenavaden spomenik fevdalnega in ljudskega stavbarstva na enem kraju. Zanimivost In lepota ambienta pa izvirata prav iz nelogične povezave divjega zakona med monumentalnim renesančnim gradom in kmetijo. Ne moremo tudi mimo tega, da so domačini znali ohraniti stolp, ki ga občasno prekrivajo in obnavljajo, vsi skupaj pa nismo znali ohraniti graščine pod gradom. Objekti se med seboj kar malce »prepirajo«. Še najbolj logično se je v to protislovno skupino vključil skedenj, spodnji del na starem obzidju služi kot hlev, zgornji (leseni senik in pod) pa je dobil zanimivo estetsko funkcijo, od daleč je videti kot lesena nadgradnja obzidja In kot del gradu. Ohranjen je spomin na grad, ki je nekoč dominiral nad dolino.
VIR:
Ivan Stopar: Razvoj srednjeveške grajske arhitekture ...«
Ivan Sedej: »Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem«
ff
Šege in običaji na Slovenskem
Pomen in praznovanje božica
Božič je bil pred časom skoraj prepovedan. Ljudje so ga sicer lahko praznovali, samo to jim je bilo velikokrat onemogočeno, saj ni bil dela prost dan. Potem pa je postal državni praznik. Lansko leto je praznovanje božiča prešlo iz obreda v moderen spektakel, s komercializacijo mu je bilo odvzeto veliko skrivnostnega blišča. Sicer pa ljudje slavimo takšne in drugačne praznike, ne da bi vedeli, kaj pomenijo in kakšni so ti prazniki bili včasih in zakaj so danes takšni, kakršni pač so. In kako je bilo z božičem? Kje so njegove korenine, kakšen njegov razvoj in kaj nam božič pomeni? Vabim vas, da se mi pridružite v kratkem popotovanju skozi čas in ob razmišljanjih o pomenu in bistvu praznovanja praznika, ki pomeni začetek novoletnega prazničnega časa.
V dobi pred nastopom krščanstva je bilo najdlje razširjeno verovanje, da se v času, ki ga sedaj imenujemo božični, sproščajo neznane naravne moči, ki skušajo usodno vplivati na človeško življenje. To je bil čas, ko je »svet odprt — moundus patet« vsemu dobremu in hudemu. Že kar na začetku je treba povedati, da so predkrščanska verovanja in šege močno vplivala tudi na kasnejše krščanske praznike, ki so morali prevzeti tudi, sicer modificirano, vsebino predkrščanskega praznovanja. Božič kot čas Kristusovega rojstva pa naj bi pričeli praznovati šele dobrih 300 let po njegovem rojstvu. Čas praznovanja pa se je pokrival s časom poganskega praznika nepremagljivega sonca (Dies Natalis Soliš Invienti) in se je, tako kot danes, praznoval 26. decembra.
Ime praznika, božič, je staroslovanskega izvora in naj bi pomenil »mali Bog.« Pri tem vse skupaj sega v predkrščansko dobo, ko so z malim Bogom slavili Svaroga, boga poljedelstva, za katerega je bilo značilno, da se je vsako leto nanovo rodil. Prenos imena malega Svorožiča na novorojenega krščanskega odrešitelja misionarjem najbrž ni delal dosti preglavic. Ime je obveljalo v svojem novem pomenu in nato' pre1-slo na praznik sarn.	,
S praznovanjem božiča se v naših kraiih najbolj vežeta božično drevo ter postavljanje jaslic. Prvo nam znano poročilo o zimzelenem drevescu, pušpanovem steblu, okrašenem s svečami, pa sega šele v drugo polovico 17. stoletja in prihaja iz dvora v Ha-novru, se pravi, s protestantskega severa. Običaj se je počasi širil na nemške dežele, Švedsko, Švico, na kranjskem pa na kmetih božičnega drevesca pred 1. svetovno vojno niso postavljali. V zadnjih desetletjih je božično drevesce poskušala Izpodriniti sovjetska novoletna jelka, pa je kljub temu vse skupaj ostalo v duhu božičnega praznovanja. Prav zanimiv primer pa predstavljajo jaslice, ki naj bi bile plastična upodobitev prizora Kristusovega rojstva v panoramsko oblikovani pokrajini. Namen takšnega postavljanja podobic meri na doživljanje dogodka, ki ga predstavljajo jaslice hočejo biti pomoč pri pobožnem premišljanju o Kristusovem rojstvu in življenju in jih pri tem glede nazornosti nič ne more spremeniti. Sicer pa se moramo za pojav jaslic zahvaliti jezuitom, ki so v dobi protireformacije, natančneje I. 1560 v svojem kolegiju v Coimbri na Portugalskem sestavili prve jaslice, prve cerkvene jaslice pa so uredili I. 1952 v svoji cerkvi v Pragi. Leta 1644 so svoje jaslice postavili v jezuitski cerkvi pri sv. Jakobu v Ljubljani. Jaslice so se iz cerkva kaj kmalu selile tudi v domove, najprej plemičev, kasneje bogatih meščanov, pri nas pa najstarejše znane jaslice na domu segajo v leto 1714. Kmečko ljudstvo pa jaslic pred 19. stoletjem ni postavljalo.
Navada je, da se za velike praznike v hiši in okolici vse počisti. V Savinjski dolini in najbrž povsod drugod očistijo na božično biljo tudi hlev. Vse mora biti lepo in čedno v pričakovanju velikega praznika. Vse je v pričakovanju polnočnic. Luč gori na mizi, luč v jaslicah ali pred njimi: danes v spomin na luč sveta, ki je to noč prišla na svet, v daljnih časih pa Za tolažboTajnih, ki si žele svetlobe Jn .gorkote , . 4 , , .'
»Božič je zame praznik luči,« pravi župnik Drago Švetko iz župnijske cerkve Sv. Duha iz Nove vasi pri Celju. »V tem času najbolj pričakujemo tisto luč, pomoč, ki prihaja od zgoraj. Bog je dal človeku svobodno voljo, in ta jo večkrat zlorabi in dela slabo. Zaradi tega nam zemlja rodi trnje in osat In naši medčloveški odnosi postanejo pekel. Vendar Bog človeka ne pusti v njegovem trpljenju, temveč mu hoče pomagati. Zaradi tega tudi postane človek. Beseda, ki jo govori, postane človek. Božje rojstvo je simbolično ovezano s časom sredine zime. o se narava vrača na svoj začetek, ko začne ponovno oživljati. Betlehemska skrivnost je v tem, da hoče Bog, ko se rodi v hlevu, pokazati ljudem, kako jim je blizu, da ni nad njimi. Da pa bi bil Bog vedno blizu ljudem, se božič ponavlja iz leta v leto.« Ljudje morajo res postati ljudje. Ljudje morajo v tem času spustiti vase več svetlobe, človek mora doživeti neko veselje, spoznanje, da je možno v življenju tudi nekaj narediti. Taki prazniki, kot je Božič, ljudi povežejo med seboj in jim dajo zagon.« Kako se naj praznuje božic danes? »Trenutno smo v nekem takem zgodovinskem trenutku, ko nam je izkušnja nekaj preteklih desetletij pokazala, kaj pomeni življenje brez Boga, kam nas pripelje črtanje Boga iz življe- -nja. Križ Kristusov je tako močno zasajen v ta svet, da ga nihče ne mora podreti. Mnogi so Kristusa zbrisali, vsem nam pa je ostal križ. In na ta križ moramo dati nazaj Kristusa, da bo z nami v našem križu. Pri tem pa gre za idejo, da bi se ljudje med sabo povezali, da bi postali bratje in sestre.«
Čas božiča je čas, ko so končana vsa dela, ko se ritem življenja umiri. Kašče so polne, delo je dovršeno, ljudje se ozirajo nazaj po minulem letu in so v času razmišljanja. Je čas svetosti in intime. Družina se zbere skupaj in se pripravlja na nova dela. Božič je lep čas, svetel in skrivnosten. Predvsem pa intimen. In tak naj tudi ostane.
Brane Lobnikar
Franc Jamšek — pomembni slovenski pedagog
Franc Jamšek se je rodil 17. julija 1840 v Žalcu. Po šolanju na domači osnovni šoli je I. 1854 nadaljeval šolanje V celjski glavni šoli in na celjskem preperendiju (takratnem učiteljišču). Na tej šoli je opravil izpit za učitelja na trivi-alki. To so bile najnižje, pretežno podeželske osnovne šole.
Spočetka je služboval na različnih šolah in I. 1869 dobil učiteljsko, cerkovniško in orglarsko službo v Loki pri Zidanem mostu. Do I. 1869 je bila konkordatna šola pod vodstvom in nadzorstvom cerkve, učitelj je bil še cerkovnik in je opravljal orglarsko šolo. L. 1869 je bil sprejet novi šolski zakon, ki je šolo podržavil in jo vzel nadzorstvu cerkve. Učitelji niso smeli več opravljati cerkovniških služb. Uvedeni so bil: naslednji šolski predmeti: materinščina, risanje, petje, telovadba, ženska ročna dela in realije, to je zemljepis, zgodovina, prirodopis in pri-rodoslovje. Učna obveznost je bila 8 let.
Franc Jamšek je bil zelo zagnan pri organiziranju nove šole. Od I. 1870 pa do svoje smrti leta 1892 je bil nadučitelj v Brestanici in od 1869 do 1875 šolski nadzornik za brežiški, kozjanski in sevni-ški šolski okraj. Šolski nadzornik je postal takoj, ko je šolsko nad-zornlštvo prešlo iz cerkvenih v
posvetne roke. To so bili razburkani časi šolske reforme, Jamšek je pomagal sestavljati nove učne načrte, pomagal pri volitvah učiteljskih zastopnikov v novoustanovljene okrajne šolske svete, deloval je v učiteljskem društvu, sodeloval je pri pedagoški strokovni reviji Popotnik.
Kot pedagoškega pisca so ga zanimala zlasti vprašanja zemljepisa v osnovni šoli, vzroki posu-rovelosti med mladino, ki je končala osnovno šolo, zanimala so ga in proučeval je sredstva, s katerimi naj bi učitelji vplivali na moralni razvoj šolarjev. Mladine ni
učil samo šolskih predmetov, pač pa tudi kmetijstva, predvsem vinarstva.
Zanimivo je, da je priporočal tudi telovadbo, knjižničarstvo in hranilništvo.
Od šolskih predmetov so mu za pospeševanje nravnosti največ pomenili prirodopis, zgodovina in petje.
Franc Jamšek je bil eden tistih pedagogov, ki jih je dala Savinjska dolina, ki so ogromno napravili za razvoj šolstva ne samo v dolini temveč tudi širše.
Med drugim je značilno za te učitelje, da so praktično delali z mladino. Tako je Jamšek učil mlade vinarstva, ker je delal na vino-radnem področju, Petriček je v alcu učil mlade hmeljarstva.
Spomnimo se še Vlada Schmidta, ki je bil rojen 26. 11. 1910 v Preboldu in ki je poleg zelo opaznega dela na področju psihologije in pedagogike napisal tudi »Zgodovino šolstva in pedagogike na Slovenskem«.
Se in še bi lahko naštevali dela mož In žena, ki so polagali temelje In krepili slovensko šolo, vse preveč pozabljamo na njih. Ali-sploh vemo, da so bili tudi učitelji Iz naše doline zaprti zaradi zavednega slovenstva, da so bili med prvo svetovno vojno v ječah v Gradcu?
Sedemdesetletnica Vlada Schmidta
Letos praznuje svoj življenjski jubilej Vlado Schmidt, rojen 26. 11.	1910 v Preboldu. Vlado
Schmidt je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz pedagogike, psihologije in filozofije I 1935, doktoriral I. 1937. Leta 1947 je postal profesor pedagogike na Višji pedagoški šoli v Ljubljani, I. 1954 izredni, I. 1962 redni in I. 1979 zaslužni profesor filozofske fakultete v Ljubljani. V letih 1962 do 1964 je bil dekan fakultete.
V povojnem obdobju si je študijsko prizadeval zlasti na dveh področjih. Pritegovalo ga je proučevanje pedagoške metodologije in svoje delo je usmeril v raziskovanje zgodovine šolstva in pedagogike.
Objavil je obširno delo »Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem«, za to delo je prejel Kidričevo nagrado.
Če polistamo po tem obsežnem delu, najdemo v njem tudi podatke o razvoju šolstva v Savinjski dolini:
Tako piše o protestantski šoli v Govčah pri Žalcu. Zgodovinski vir omenja pridigarja in učitelja, ki je poučeval celjske otroke, čeprav so njihovi starši zaradi tega plačevali kazen (leta 1593). Vir omenja, da je bil pouk tudi v slovenskem jeziku in da je bilo med 250 knjigami požgano tudi več slovenskih.
V 17., 18. stoletju so bile tudi tako imenovane »privatne šole«, ena izmed njih je bila na Vranskem.
Omenja se, da je pred I. 1770 hodilo »v šolo« na Gomilskem 8 dečkov in to po šest tednov na leto.
Omenja tudi šolo v Šempetru in Žalcu (v tem obdobju).
Piše o izkoriščanju otrok v predilnici v Preboldu, v prvi polovici 19. stoletja.
Navedimo še, da je bila I. 1877 v Žalcu »nedeljska šola«. To je šola, o kateri je pisal Slomšek: »za kmete so delovnik za delo, nedele ino prazniki pa za nauk« (Blaž in Nežica 1842). Zanimivo je, da so v trivialki v Št. Pavlu pri
Preboldu I. 1866 v redovalnici razdelili napredovanje učencev pri slovenskem pouku od napredovanja učencev pri nemškem pouku. »Z glave« računanje ter računanje »s številkami« so uvrstili med slovenske predmete.
Avtor piše, kakšne so bile težave v prejšnjem stoletju, ker v Celju ni bilo mogoče doseči ne samostojne nižje realke in ne ustrezne strokovne šole, čeprav je porajajoča se industrija rabila strokovnjake. Tako je n. pr. tovarna v Šentpavlu pri Preboldu morala nameščati mojstre iz tujine, ker ni bilo usposobljenih domačinov.
Ko piše o »nedeljskih šolah«, omenja, da je bila v Šentpavlu pri Preboldu pri takratni tekstilni šoli tako imenovana »nedeljska tovarniška šola«. Pouk je bil v slovenščini. V tretji knjigi je objavljen tudi zemljevid osnovnih šol na slovenskem ozemlju v šolskem letu 1864—1865. Prepišimo, katere šole so tedaj delovale v naši dolini in na obrobju: Sv. Andraž nad Polzelo, Zg. Ponikva, Galicija, Braslovče, Polzela, Šentpeter, Žalec, Gomilsko, Vransko, Šentjur, Št. Pavel pri Preboldu, Sv. Miklavž, Reka, Liboje.
V tem delu nam je jubilant odkril zgodovino slovenskega šolstva in že samo s tem opravil ogromno delo.
Savinjčani smo lahko ponosni na znanstvenike, ki izhajajo iz naše doline, in naša dolžnost je, da jim ob življenjskih jubilejih čestitamo.
-fj
Mlini na Celjskem območju
Med raziskovalnimi nalogami, ki smo jih dobili v naše uredništvo, je tudi raziskovalna naloga Osnovne šole Vere Šlander Polzela. Učenci šole so opravili zelo obsežno raziskovalno delo, ki govori o mlinih in o kruhu.
Med drugim so raziskali in poslikali dva mlina, ki sta že opuščena in obiskali valjčni mlin, ki še deluje.
Raziskali so Brinerjev mlin v Ločici, ki je obratoval do leta 1975. V raziskovalni nalogi najdemo poln opis mlinskih naprav in opis, kako se je mlelo žito. Raziskava ima svojo vrednost tudi v tem, ker nam prikaže, kako se je pridobivalo olje in kakšni so bili stopi za kašo.
Prav tako so raziskali delovanje Mešičevega mlina na Polzeli. Zanimivo pri tem je, da so v tem mlinu že I. 1923 izrabili strugo tudi za pridobivanje električne energije, sprva je bil istosmeren tok, kasneje dvosmeren. Ugotovili so, da so pri Mešičih svojo elektriko uporabljali tudi za pogon slamoreznice in še nekaterih drugih strojev v kmetijstvu. Učenci so tako zopet opozorili na to, da bi lahko Struga še kako služila za pogon manjših elektrarn, kot je nekoč služila za pogon mlinov in žag. Zajezitve, ki bi s tem nastale, pravzaprav bi bile samo obnovljene, pa bi nedvomno služile tudi Z3 dvig podtalnice, ________.	*
Učenci predlagajo, da bi nekdanje mlinske objekte uporabili kot turistične objekte.
Tretji del raziskovalne naloge nosi naslov Mlini na celjskem območju. Tu je predstavljen moderen valjčni mlin, objavljena je anketa o kruhu, pot kruha od zrna do hleba.
Zanimivo je, da so učenci na vprašanje, kaj je kruh, v večini odgovorili, da je najpomembnejše živilo. 50,3 % anketiranih je odgovorilo, da poje 1/2 kg kruha na dan. Raziskovalci so med drugim ugotovili, da kruha ne spoštujemo dovolj.
V enem izmed poglavij je prikazano industrijsko pridelovanje kruha v Merxu Celje: v besedi in sliki. Prikazani so objekti mlinarske predelovalne industrije.
Četrti del raziskovalne naloge nosi naslov Naš vsakdanji kruh. Tu so učenci skušali odgovoriti na vprašanje: od kdaj jemo kruh. Ugotovili so, da so kruh pekli že pred 8000 leti in da so v naših krajih nastali prvi pekovski cehi v 10. stoletju.
Objavili so pregovore o kruhu: Brez muke ni kruha; Črne roke, bela pogača, Če kruh pade ti na tla, poberi in poljubi ga.
Obiskali so Štefana Fijavža v Šempetru in ugotovili, kako se tu peče kruh.
Dodan je dramski prizorček
Pričakovanje kruha in recepti za peko posameznih vrst kruha.
Ob zaključku lahko zapišemo, da so se učenci in učitelji zelo potrudili, da so nam v besedi in sliki prikazali obrt, ki izumira (če se še spomnimo na mlin, zagotovo ne vemo več, kako se je delalo olje), in predstavili, kako so nekoč pridobivali kruh in kako je s tem danes:
Za to raziskovalno nalogo je šola dosegla prvo mesto. Natečaj sta izpeljala Merx Celje in Muzej revolucije Celje.	f j.
SALON LEPOTE MAVI
Dobriia vas 2/c Petrovče, tel.: 776-263
Obveščamo cenjene stranke, da smo pričeli Z ROČNO MASAŽO TELESA
za ženske in moške Obenem sporočamo, da imamo
15% zimski popust za usluge z aparati: myolift in cosmomed za odstranjevanje:
•	celulita
•	strij
•	gub okrog oči
•	akne
Korekcija: prsi in obraznih mišic ter drenaža obraza.
SlovenskaInvesticijskaBanka.d.d.
EKSPOZITURA ŽALEC,
Pečnikova 1 tel.: 711-411, 711-422 fax 711-432
OBRESTNE MERE ZA DINARSKO VARČEVANJE
obrestna
vezava nad vloga	mera
1 mesec
3 mesece
6 mesecev
10-20.000 din do 50.000 din nad 50.000 din
22 % 26 % 28 %
10-20.000 din do 50.000 din nad 50.000 din
28 % 31 % 34 %
10-20.000 din do 50.000 din nad-50.000 din
32 % 35 % 37 %
Pri eno-, dve- in triletnih vezavah je obrestna mera najmanj R + 5 % oz. po dogovoru.
Vloge na vpogled
tekoči in žiro računi hranilne vloge
12 % 14 %
Želimo vam prijetno praznovanje in srečno novo leto 1991
******************************************
^A.b.u.
Sport
*	9 trgovina na drobno in komisijska prodaja
*	• vse za športni ribolov
■k
*	ALEKSANDER LEŠNIK,
*	Pečnikova 6, ŽALEC « Tel.: 063/712-180
-k
*	VESELO PRAZNOVANJE TER DOBER RIBIŠKI PRIJEM « IN SREČO V. NOVEM LETU VAM ŽELIMO
-k
***************************************** ■
r

******************************************
D. O. O.
ZASTOPANJE TUJIH FIRM AŠKERČEVA 13 tel.:714-211
Vabimo vas, da nas obiščete v naši novi tehnični trgovini v hotelu GOLDING ŽALEC Nudimo vam: — TV-aparate
—	video
—	Hi-fi
—	satelitske antene
*	— vvalkmane
—	radioaparate z uro in brez ...
priznane znamke
NORDMENDE
► Poleg kakovostnih izdelkov vam nudimo tudi ugodne
*	plačilne pogoje (možnost nakupa na 3 čeke).
k Konkurenčne cene
*	Za naše izdelke zagotavljamo servil in enoletno garanci-» jo.
*	STOPITE V LETO 1991 S SLIKO IN ZVOKOM ; NORDMENDE
>‘* ***************************************
RENAULT
Avtomobili
RENAULT SERVIS LEVEC Prodajno servisno podjetje, Levec 54
Ob otvoritvi novega prodajnega salona v Levcu sporočamo nove klicne številke:
Prodaja (salon) telefon 063/28-515, fax 063/24-057
Servis (Levec 54) tel.: 063/28-011 (24-975)
Priporočamo se za nakup vozil RENAULT, tudi po sistemu staro za novo.
Popolna usluga na enem mestu
Delovni čas: salon od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, servis od 7. do 15. ure
NAJLEPŠE ŽELJE OB VSTOPU V NOVO LETO 1991
TRGOVINA NA DROBNO	
LILJANA CUKJATI	>>^V<
Polzela	
želi svojim strankam VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE	
IN SREČNO NOVO LETO	
^ yrJet
Hmezad
EXPORT-IMPORT p.o. ŽALEC
VESELO
IN PRIJETNO
PRAZNOVANJE
TER SREČO IN USPEHOV
V NOVEM LETU
1991
j
I
GOSTISCE ŠTORMAN
i
ZVONE-MILICA ŠTORMAN
63311 Šempeter v Savinjski dolini Telefon: (063) 701-585
Gostišče Štorman Šempeter v Savinjski dolini tel. 701-585
Gostišče Štorman pri ŠOFERSKI MAMICI Ločica pri Vranskem tel. 724-004
NAŠIM DRAGIM GOSTOM ŽELIMO LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1991
O
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC o. sub. o.
—	110-letna tradicija
—	varno naloženi prihranki
***************************************
30 % letna obrestna mera za hranilne vloge na vpogled
42 % letna obrestna mera za enomesečne dinarske depozite
jamstvo 51 članic in Republike Slovenije za hranilne vloge
možnost dviga in pologa v 37 poslovnih enotah HKS Žalec, poslovnih enotah Ljubljanske banke in pošte
vodenje žiro računov obrtnikov po 30 %-ni letni obrestni meri
*¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥
Prijetno praznovanje in srečo v novem letu vam želimo.
MURPHYJnV ZAKON
OSEBNE VARNOSTI
CE OBSTAJA MOŽNOST, DA LAHKO GRE KAJ NAROBE, BO MVBOBE TUDI ŠLO.
zavarovalnica triglav
KER Í1VLIENÍE POrREBUlE VARKOST
VARNO IN MIRNO 1991
******************** * * * * * * « * «BIROTEHNIKA	*
* *
«GRADIŠNIK — JUTERŠEK,* * ŽALEC,	*
«Ivanke Uranjek 6	»
«Telefon: 063/712-190	*
«„ *
«Želimo vam prijetno prazno-* J vanje, srečo in uspehov v no-J «vem letu 1991	*
J in se še naprej priporočamo J
«	i
« * « * « ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥
f
AKUPRESURA
BIOENERGIJA
STJEPAN ŠEPAT HOTEL ŽALEC, vsak četrtek od 12. do 14. ure Telefon: 714-211
,<j : : i>.

ŽALEC Aškerčeva 13
LEON KOZAR VAM ŽELI
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1991
Vse sedanje in bodoče člane obveščamo, da smo jim pripravili nekaj novoletnih presenečenj:
—	veliko novoletno nagradno igro
—	nove filme
—	posebno izbiro domačih in tujih otroških filmov . . .
^Vabljeni!
******************************************
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
■k
*
*
GOSTIŠČE »SAVINJA« PLEVČAK
tel. 701-030 Nudimo:
—	morske sadeže (lignje, morski list, zobatec)
—	postrvi
—	žabje krake
—	jedi z žara
—	hladne predjedi
—	sladice
—	kosila za različne priložnosti (poroke, obletnice, poslovne namene in izletniške skupine)
Skupine, ki nas želijo obiskati pred novim letom, prosimo da nas predhodno pokličejo telefonično.
Odprto: vsak dan od 13. do 22. ure v nedeljo od 14. do 22. ure
NAŠIM GOSTOM ŽELIMO PRIJET- * NE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1991
*4^***4^«^*^*J||^j^**¥****¥**¥*¥¥***¥**¥***¥
Savinjski magazin Žtttec
Cenjeni potrošniki!
V želji, da bi vam ponudili čim cenejše blago, uvajamo v SP CANKARJEVA ŽALEC NOV NAČIN PRODAJE, in sicer PRODAJO PO NIŽJIH CENAH!
Težko ]e biti najcenejši, pa vendar, tu smo, od 10. decembra dalje!
Za vas poslujemo dnevno od 8. do 18, ure, ob sobotah od 8, do 12. ure ter ob nedeljah od 8. do 11. ure.
Obiščite nas, ne bo vam žal!
Ne pozabite na nagradno žrebanje 28. decembra ob 16.30 pred blagov-nico SAVINJKA ŽALEC.
SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC VAM ŽELI PRIJETNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1991
* * * *************************************************************
TRGOVINA DAJ-DAM
ROMAN KOZOVINC Goto vije
Prvič v Gotovljah:	*
;	VELIKI NOVOLETNI SEJEM	f f‘jS* *
♦	z nizkimi cenami in enkratnimi krediti!	*
*	*
I Dvorana v Gotovljah do sobote, 22. decembra,	I
« od 9. do 12. ure	J
*	*
■k	jf.
*	Prodajajo: GORENJE MALOPRODAJA (bogata izbira vsakovrstnega tehnične- *
*	ga blaga)	*
*	»
*	• TRGOVINA — GASILSKA OPREMA • UNIOR ZREČE • LEPOTNI STUDIO J
*	PICAR — Jožica Ocvirk • SAVA KRANJ • DAJ-DAM — trgovina Gotovlje *
*	*
* w * I V soboto, 22. decembra, v Hotelu Žalec:	J
x VEČER DAJ-DAM-a in podelitev BOGATIH NAGRAD z zabavo in ple- *
*	som ob 18. uri.	*
*	* **¥*¥*¥***************************¥*¥*************¥**¥**¥¥**¥***
IQ
ljubljanska banka
Splošna banka Celje d.d.
Ce|je
Mirno lahko spite, saj
ste denarne zadeve zaupali nam!
Ali že poznate najnovejšo ponudbo Ljubljanske banke, Splošne banke Celje d. d., Celje?
PRI NAS VLOŽEN DENAR V TEM TRENUTKU PRINAŠA NAJVEČ IN JE NAJVARNEJE VLOŽEN
Pri dovolj visokem deponiranem znesku, vezanem na šest mesecev, se izplačna glavnica s stimulacijo in obrestmi v primerjavi z začetno glavnico poveča največ v Jugoslaviji
•	Ponovno uvajamo enomesečne dinarske depozite po 40% letni obrestni meri.
•	Ob sklenitvi pogodbe o trimesečnem in šestmesečnem dinarskem depozitu odobrimo varčevalcu premijo, in sicer 5 % oz. 10 % za znesek katere se poveča tudi začetna glavnica.
Trimesečni depoziti
do 10.000,00 din 25 % nad 10.000,00 din 30% nad 50.000,00 din 35 % + 5% stimulacija
Šestmesečni depoziti
do 10.000,00 din 30% nad 10.000,00 din 35 % nad 50.000,00 din 40 % +10% stimulacija
Na primer:
Glavnica 60.000,00 din se v 182 dneh poveča za 18.056,30 din, kar je enako 69,49 % letne obrestne mere
• V deviznem varčevanju so novost kratkoročni devizni depoziti za zneske nad 10.000 DEM,
trimesečni po 7,25% in šestmesečni po 7,40% letni obrestni meri.
V želji, da bi nam tudi v prihodnje zaupali, vam želimo prijetne praznike in srečno novo leto 1991.
KAKO DO CENEJŠE GUME ZA VAŠE VOZILO
TRGOVINA IN SERVIS
avtomobilskih pnevmatik
ŠEMPETER (odcep za jamo Pekel)
—	premontaža gum z
elektronskim balansiranjem
—	popravila pnevmatik za osebna in tovorna vozila ter traktorje
—	dobava vseh vrst novih pnevmatik in pro-tektiranih po polovični ceni za osebna in tovorna vozila, tudi za družbeni sektor
Odprto vsak dan od 8.
do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure
KONKURENČNE CENE
IN OBROČNO ODPLAČEVANJE
SERVIS
in izolacije
zamrzovalnih skrinj, hladilnikov in malih gospodinjskih aparatov
NON STOP po konkurenčnih cenah
MILAN TERGLAV, Polzela 137/a, telefon 721-406
GOSTILNA
STANISLAV
INTIHAR
LEVEC
želi svojim gostom VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE
in se priporoča za obisk.
TRGOVINA
HMELJAR
Savinjska cesta 1, Žalec
Našim strankam želimo
vesele božične praznike
in srečno novo leto 1991
S pestro ponudbo in ugodnimi cenami se priporočamo!
Odpiralni čas: vsak dan od 7. do 19. ure
1001
MODEL
: **************************************** *
KONČNE
1000 ^■■fMODELOV
L. M. V NAMI ŽALEC
Tel.: 711-139 FAX: 711-455

IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA
Poslovalnica ŽALEC, tel. 711-114 se priporoča s ponudbo ZIMA 90—91!
Po ugodnih cenah vam nudimo:
—	obisk polnočnice v MARIBORSKI STOLNICI,
—	7-dnevne smučarske aranžmane v Italiji! Namestitev v hotelu ali apartmanih v Piancavallu, plačilo v 4-ih obrokih,
—	enodnevni smučarski paketi v Bad Kleinkircheimu vsako soboto od decembra dalje, za zaključene skupine po dogovoru,
—	7-dnevni počitniški paket za vso družino v ZAKOPANIH na Poljskem, namestitev v hotelu de lux kategorije. Možnost plačila na 3 obroke,
—	»SKI BOOM« na Roglo, Golte in Kope vsako soboto, med počitnicami vsak dan,
—	ugodni novoletni aranžmani ob morju in v zdraviliščih.
Priporočamo se in vam želimo vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČNO NOVO LETO 1991!
* ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥*¥¥¥¥ *
Hal Lf!
HMEZAD TP NAMA. p o., tal«
OŠKODOVANCI V POPLAVI
Možnost nakupa blaga brez plačila prometnega davka s potrdilom krajevne skupnosti
Ugodni krediti:
—	6 obrokov
—	brez pologa
—	2,5 % mesečne obresti
★ ★★★★★★★★★★★★★Ar*
r*********************i

FRIZERSKI SALON TRGOVINICA
« IZ FIGARA SPOROČAJO:	»
♦	+
*	*
*	Prenovljenemu frizerskemu salonu na Vranskem *
*	se je pridružila trgovinica, kjer ponujamo vse za J
« nego pričeske, telesa in prostora.	*
*	Salon lahko obiščete vsak dan od 13. ure dalje »
*	Prijetno praznovanje božičnih in novoletnih praz- J
« nikov vam želimo in srečo v novem letu 1991.	*
*	*
*	Priporoča se	»
t FRANC POZNIČ, VRANSKO 36	l
*	*
*	Telefon: 063/724-109 *
*	* *****¥¥*******¥*¥¥**¥***¥*¥¥¥**¥*¥***¥*¥*¥

C3
KOMUNALNO PODJETJE
p. o.
63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5
Želimo, da bi vam bilo prihodnje leto naklonjeno z zdravjem in srečo, hkrati pa vam želimo tudi veselo praznovanje božiča in novega leta.
****************************************
J
AMÜTKON
LEPOTNI STUDIO
P lir /IR
HOTEL ŽALEC
DELOVNI ČAS:
Želimo vam prijetno praznovanje božičnih in novoletnih praznikov
¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥
Z******************************************
Marija PODBREGAR - Bernarda KOTNIK
DARILNI

BUTIK
CVETLIČARNA
LEVEC
063/25-110
ŽALEC
063/713-133
POLZELA
063/721-306
Za vse z dobrimi nameni in željami.
Da bi bila božič in novo leto drugačna — prijaznejša k******************************************

Trgovinica za najmlajše Žalec, Šlandrov trg 32
Tudi otroci se vesele praznikov.
S CHICCO programom jim jih boste podaljšali na vse leto.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO

ŽALEC, ŠLANDROV TRG 21
Trgovina za šport, ljubiteljstvo in strasti
NAJ BOSTA BOŽIČ IN NOVO LETO PRIJAZNA DO VSEH, KI DOBRO MISLIJO
CEUSKE/772MESNINE
MESNICA, DELIKATESA IN RIBARNICA
Šlandrov trg, Žalec
Praznična miza bo z obiskom naše obnovljene in posodobljene poslovalnice še bogatejša, pestrejša in okusnejša.
Želimo vam vesel BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 1991
« ******************* ********************* *
GLORIA
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM ŽALEC, Pečnikova 4 Enkratna prednovoletna priložnost:
•	vse z Daljnega vzhoda
•	spodnje perilo
•	usnjeni izdelki
%
Skratka, našli bomo darilo tudi za vas! POŽIVITE BOŽIČ IN NOVO LETO TOKRAT S ČAROM ORIENTA
Se priporočamo
★ ★★★★A************************************
BOT!QUE PRODAJALNA

ŽALEC, ŠLANDROV TRG 36 Telefon: 063/713-205
želi svojim cenjenim kupcem prijetno božično praznovanje in srečo v novem letu 1991, hkrati pa sporoča, da nudi v predprazničnih dneh od 20. do 31. decembra
20 % popust za nakupe v vrednosti nad 1.000,00 din in presenečenje za vsako stranko.
Se priporoča za obisk
Boutique Dana in prodajalna Škorpijon Žalec, Šlandrov trg
Da bi bila BOŽIČ in NOVO LETO z nami še bogatejša, samozavestnejša in radoživej-ša
PRODAJALNA OBUTVE »ROK«
Žalec, Šlandrov trg
ARČAN-CVIKL NEVENKA
Za odločnejši korak v jutri.. .
Vesele božične in novoletne praznike vam želimo
'TJJM
'rman
ŽALEC,
ŠLANDROV TRG 2
Telefon: 063/712-303
Nasveti okulista in
NOVO
•	elektronsko merjenje vida
•	ekspres izdelava očal
PRIJETNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
★ ★★★★★★★★A*********-*-*--*--*--*--*.-
'* + *************
ŽALEC, ŠLANDROV TRG 5
NOVO
FOTO TONICA
ŽALEC, ŠLANDROV TRG 9
Za vse ujete trenutke
zase in za tiste, ki šele pridejo...
Prijetne božične praznike ter uspešno in mirno novo leto 1991
Še naprej se priporočamo!
—I/OFR/I—
TOTAL
CENTER, KJER DOBITE VSE
•	prodajalna, šport, akustika, bela tehnika,
•	komisijska prodajalna • videoteka • ski servis • turistična agencija • rent-a-car • bistro • igralnica — mini casino VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE
VAM ŽELIMO IN SE PRIPOROČAMO
URARSTVO
IN IZDELOVANJE
KLJUČEV
MARJAN
POLAJŽER
Šlandrov trg 19,
Žalec
želi vsem svojim strankam vesel BOŽIČ in novo leto
MINI	CASINO. Sa,
ROLLV^
RIBIC UROŠ,
Šlandrov trg 21./4 lfc
Imate srečo?
Preizkusite jo na originalnih ameriških avtomatih vsak dan od 10. do 23. ure.
Prijeten božič in veselo novo leto
***********¥*** *************************
*	TRGOVINA HIT PROIZVODOV
*	9	za majhne in velike sladokusce	*
*	•	za poznavalce izbranih buteljčnih	vin	»
*	•	drobnih daril za velika veselja	*
«	Po neverjetno nizkih cenah	J
*	* * Da bi bila božič in novo leto prijetna kot še nikoli
■k	*
*¥¥***¥¥*¥¥***¥*¥¥**¥*¥¥****¥¥*******¥*¥¥*
MERCI
Mednarodna špedicija • Taxi • Komisijska prodajalna
SREČO HABE, ŽALEC, ŠLANDROV TRG 21 Mini trgovinica z maxi ponudbo z majhnimi in velikimi stvarmi za vsa pričakovanja
Naj vam bo sreča naklonjena tudi vnaprej.
ZA LEPŠI VIDEZ IN SAMOZAVESTNEJŠI NASTOP
m.
MOŠKO frizerstvo »ALJAŽ« BRIGITA PRAŽNIKAR 63310 Žalec, Šlandrov trg 21
TER VESEL BOŽIC SREČO IN ZADOVOLJSTVO
V NOVEM LETU VAM ŽELIMO
Snack bar SLEMENJAK IGA*
Šlandrov trg 23, ŽALEC
želi svojim gostom veselo božično praznovanje in veliko sreče v letu 1991 ter se še vnaprej priporoča za obisk.
****************************************** *
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
******************************************
ZENSKO FRIZERSTVO
ALENKA
Helena BANKO, Žalec, Kardeljeva 21
želi prijetno praznovanje božiča
in srečno novo leto 1991
ter se še vnaprej priporoča za
obisk
************************************
ROMANA
SALOBIR

*****************************************************************
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
*****************************************************************
OPTIKA
ROMANA SALOBIR, ŽALEC,
ŠLANDROV TRG 23
Telefon: 063/713-250
DA BI BIL POGLED OSTREJŠI IN PRIHODNOST BOLJ ROŽNATA
Na razpolago smo vam vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Prijetne božične in novoletne praznike vam želimo in boljši vid, da bodo stvari takšne kot so.
****★★★*★**********★★★★*★*★★★***r******************************1
POSLOVALNICA POHIŠTVA KOZJE * DARILNI BUTIK »NINA« ŽALEC, Karde- *
Ijeva 12	*
+
*
Odprto: vsak dan od 8. do 12. in od 15. do » 19. ure, sobota od 8. do 12. ure * Telefon: 063/711-312	*
Sanies
:	POSLOVALNICA POHIŠTVA POLZELA	t
*	Odprto: vsak dan od 8. do 12. in od 15. do	18. ure,	sobota od 8.30 do 12. ure	*
*	Telefon: 721-087	»
*	»
*	*
+	*•
*	Želimo vam prijetne božične in novoletne praznike	*
*	*
*	*
+ * + + + * + + + *** + v**************************************************
UITKA
BREDA ČUVAN
Šlandrov trg 23, Žalec
Želimo vam vesele božične praznike in srečo v letu 1991
ter vas vabimo v prenovljeno trgovino s široko ponudbo in konkurenčnimi cenami

PARFUMERIJA
DROGERIJA
__________r&aGHaR.______
Viljana BRINOVEC, ŽALEC, Šlandrov trg 33
Ko ljubezni in prijateljstva ne izrazimo le z besedami ...
Z iskrenimi željami za prijetno božično praznovanje in srečo v novem letu 1991
foto rizmal
Žalec
Laboratorij za barvno fotografijo Vojko Rizmal, Žalec, Savinjska 10
Tel.: 063/713-970 Kardeljeva 20 063/711-256
Se priporočamo!
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
	
r	
jproialaim
~IAM7A
ŽALEC, KARDELJEVA 29
MLADOSTNA, ZANIMIVA, ISKRIVA
za vsak žep
TANJA - PO MERI MLADIH
OUAN

KOMISIJSKA PRODAJALNA IN TRGOVINA NA DROBNO
Andrej LUŽNIK,
Žalec, Kardeljeva 29 Tel.: 063/713-565
NUDIMO VEČ, KOT PREMOREMO!
Po cenah, kot jih ni nikjer drugod ...
HIT MESECA - MODNI DEŽNIKI po 98,00 din
Veselo praznovanje in srečo v letu 1991 väm želimo
ROMAN BRGLEZ
PEKARNA IN TRGOVINICA
Vransko 17 telefon: 724-104
PRODAJALNA KRUHA IN SLAŠČIČARNA
Žalec, Soseska V Telefon: 712-105
želi
vesele božične praznike in mirno novo leto 1991 in se stalnim strankam zahvaljuje za zvestobo
Prodajalna
-KOS
ZORKA KOS, SOSESKA V, ŽALEC
V
Za vsa velika in majhna pričakovanja izbranega okusa ...
Prijetno božično praznovanje in srečno v letu 1991 vam želimo
SERVIS
GOSPODINJSKIH APARATOV
• gorenje • elma • iskra •
tiki
•	popravilo gospodinjskih aparatov
•	popravilo in čiščenje bojlerjev (3-mes. garancija)
DUŠAN ZAJC,
ŠEMPETER 152 Tel.: 063/701-038
Sprejem strank od 10. do 16. ure
Trgovina z mešanim blagom
ul. Bačke Palanke, Žalec, tel. 713-959
V mesecu decembru vam nudimo bogato izbiro:
• delikates • sadja in zelenjave • vseh vrst pijač • kozmetike • igrač • čistil • darilnih paketov UGODNE CENE! PRI VEČJIH NAKUPIH 5—10-od-stoten popust in dostava na dom.
VESELE IN SREČNE NOVOLETNE PRAZNIKE VAM ŽELIMO.
Soseska V. Žalec
tel.: 711-225
KO MESO DIŠI ŽE V MESNICI
Prodaja svežega mesa po najugodnejših cenah!
Z našimi izdelki bo praznovanje slastnejše, zato se priporočamo za obisk.
Želimo vam vesel božič in srečo v letu 1991.
MARKET »ENI«
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ŽELIMO STRANKAM IN PRIJATELJEM.
Odprto bomo imeli tudi med novoletnimi prazniki!
r
Kp
ELEKTROINSTALACIJE, MONTAŽA IN SERVIS OLJNIH GORILNIKOV
Peter Kuder
Griže 30/e, 63302 Griže, ® 063/712-459
m
~/rtop—
AVTOOPREMA
DOKOPLAST
PRODAJALNA AVTOOPREME IN IZDELAVA KLJUČEV
Izdelujemo dodatno opremo za vozila:
ZASTAVA, IMV, TAS, ŠKODA, LADA
V našem proizvodnem programu boste našli:
—	ohišja radioaparatov
—	avtosenčila
—	termovakumirane ščitnike tal
—	priročne police za armaturo in vrata avtomobila
—	ročne brisalce in strgala za ied
Vabimo vas, da v Žalcu obiščete našo prodajalno, v kateri boste našli poleg našega proizvodnega programa še široko ponudbo ostalih proizvajalcev avtoopreme in tehnične robe.
OBRATOVALNICA: Ivanke Uranjek 4, Žalec, tel. in fax: 063/714-157
TRGOVINA:
Šlandrov trg 2, Žalec, tel.: 063/712-166
VESELE PRAZNIKE IN SREČO V NOVEM LETU
vam želimo in se priporočamo za obisk
*■**:(::(::(::(:***************************************
L *
*
i>.
f>
NOVOLETNA
NAGRADNA
KRIŽANKA
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Pokrovitelja Savinjski magazin
in Mik Prebold
5lc sle ^ «X* «I4 *1# «1^ «1# «i« %1a ^ «i/ «i«	«X* *1* ^ »1» ^ *X- vl' *1* »X* ^ *1* »1* *1* »j»	*1* ^ *Xf *1«	^ *1# «L «)> ^ »1, vi* vt* «t. ti«
^ *T* *T* 'T'	^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^	*x» 'p ^ »p ^Xs* *T* <p 'T' *p ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ JJS *J» Jjs J|5 JJ5 5|Q
Nagrade: 1. Mikov darilni bon v vrednosti 1.000,00 din,
2.	darilni bon Savinjskega magazina v vrednosti 500,00 din
3.	darilni bon Savinjskega magazina v vrednosti 300,00 din
Rešitve pošljite do 7. januarja 1991 na naslov uredništva Savinjski občan Žalec, Heroja Staneta 1, s pripisom: za novoletno nagradno križanko.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
******** * * ************************************ **********************************************

k >■: -S.M£,	. i&A m- v. .
Pivski
V2KL/R
HKlLO POSL 0PJ4

noiiijt
IJAlAAJl

l~7
• lctos

QM S Lovce
DUSAa/ tl ¿UKA /G J EV
VtLAUSKo
PICKOPA
•DEL
SRAJCE
P/Z/20-aiščE v
TEATRU
SPOO-T ž-LOPARJ/
UM P L /
/r. P/SEC (AL&SATo)
1//¿sT/t
APMEMCAf
/KRAVEC.
Kubma
S MOV PA BAKTER.
pjtč/sm vo
16
ML/MSK/ ¿LEG
jajčece
(a/oi j
ho
rtAJHMO
e,or)PLQ
/P V HZ
43
tRav-
M/ŠKA
solata
31
IT.
knežja
ROOB/MA
SL. PEVKA /H IGRALKA
it. TrsK,
AGENCUA
25
RUS. SLIK-( ,LJA)
/¿KALEČ
/T/N^P
GRADEC
(NEM-)
v no m L ¿upam
oljna
rastlina
HEKD.AVsm. D RO Bil
l /sne
LOV S ps/
grahk
JUST/M
ze
ME DVE K PESEČE v
Pa a vos L-
DuHOVKU(
PASTIR.
LJUDSTVA
Ko EC! ČAST SADEl
JAME 2 TAp/MA
JLA D KO V. /Z /A.A
JUG. REPUBLIKA
Zo
36
kusn/R
PA/PADU.
EVRO O. NARODA
15
11
DEL ^ SADEiQ
JOS/P S TA/TA A
ME PR A
V/LMOST
4!
SLADEK JUŽM/ ^ SADEl
Sl. IGRA/. /A/ DRAK-(TER/J O J
K/1ECK/
UpORM/K
GREGORIČ
PR lPAD-r M/K SERK PL E A EMA
39
2U2EL K A
TEKOČA GMoTA ^ MOTRANJ. ¿ET1LJE
S A/L JAK/
ROMAM
DOS/ C MO G MOJ/L O
MERl/
zdravil.
MAP! TEK
SL. PR.AV-
M/K
(LOJ2E)
13
KAČA V EL/KAR-KA
sl. pes m
(JAME Z )
PtR/MOVA
JAGODA
31
j 00 n z
DELEC 2 EL. NABOJ Eli
28
DfUAVN/K
JAP. PESTO MA OTOKU u/uj/u
6L. PESTO TURČIJE
Ap. F!¿¡K (¿OU/S )
3?
UM/C El/. ¿ELE2A
LADU■
v/jak
/jajKem S PR/P EK
P/LES.
/take
TUJE
2, /rtt
/1ATER/JA
SAM /TET. MATERIAL
UREJEVALEC UL C23
TOVoR-
MJAK
OPoL OST, OBJEST-MOST'
35
ReI/seR
FAQ>/Zf
PESM/K
GRUDE//
ŠKOT-¿GA/JA P/JAcA
CAIT/LGC
LEPOTE
RT MA J. ŠPANIJE
PAMCEl/O
KRAJ PR/ SEO€RAt)u
PTIC Ti PLEZALKA
emof
p/sarma
REKVIZIT PADALCEV
PESMICA
MEGRI
OKRASNA
/ATMA
cvetlica
¿A ¿MA ' VAM J E S PASTf
MAS E L JE
oe>
BoLSKt
V/MSK/
CVET
FRAKTURA
PRED SE J). «j ctMj umrla ne
18
vogal
OOoAOlEN s po P a J)
PRITOK
VOLGE
MORSKA
Riga
MAK-
KOLO
PALICA Z ¿AAE2AM
KLOBU-
ČEVINA
SLOVEČA
STAROGK.
METEAA
MARKO EL SMER
MUHAMA
KRMA
JUG. MOGOK.
SELEKTOR
IGRA S K A RTA A!
/4
KoiAliCC
A?
p/VO
JJCL
LjuSijfiNe
vesoljec
/)Msvio%
oeoffjt ¿4
HOPA.UE
1}
2EMLJE-
PlSEC
FRFtlol. (E/UVEST)
21
P/SEC
FLEM/MG
2. GLAS
ORODJE iA SPRAVILO LESA
2/VAL S
KOP/Ton
33
KOREO~ GRAF
O rR/a/
IT. F/L n. KOPt/K
VRSTA
tlaka
21
Poglavar
surov
RAZ VAL/ME
A NT/Č.
rtESTR
2<t
VERSKA
SEKTA
JAP. ALP. srtučAR
L/KOV M/ UrtETM/K
OPER. SPEV
nekd. se-
KHETAR 02*
(T/LVCVE)
VRSTA
LESENEGA
SPOJA
K A RA/1 -GOL-
AR A J
PR/
POREČU
B/C/KEL
JMA21LKA
19
rt/sKo
kramjec
CD
mik

NEM- ŠAH-VELE -
hcjsre/Z (n m ura)
24
SL. PEVKR 2 A DAVNE GL A S GE (rt AJD A)
STA R O GR. T/LoJoF. SOLA
11
A V TO/Z
jame 2
KO/ZEMT
A//■ rt/KRO
e/cLcG,
{Robert)
Z6
p/iesleqek
/iej)
četfAHl
nASTuri.
aojnc/r
OS-MtfEK
ezusT
rouen
Si/oj/t/A.
»n-run.
/eZALCC
(O.ICHABJ))
41
It/AMta
Jcn/JET-
Ai/ra-
noAuaš
pb/Pac/H.
ei//lep-
070C-
n/AAogA
IT. SKLAD.
/JA Ca Po)
3
SLAVKOV-
&KSA
3S
6/Kol/
eoAS
IASTU/K /EM L JE
KABLO/AC.
OTOtJ
lUPANO/S
ve no n/NA
JJESBU/ŠU/)
23
£>n!
41
23
34
43
24
3E
3.
34
2S
36
OKCLASMO />/levo ali enn
S
/o
H
45
16
4/

/4
2o
26
2?
22
29
30
3/
37
3S
39
4o
4J
42
2-f
22
32
33
43
44
Načrtno in kvalitetno delo v šolali in vrtcih
Sveti šol in VVZ so skupno s sveti staršev sprejeli letne delovne načrte za šolsko leto 1990/91. To so skrbno In temeljito natančno sestavljeni planski dokumenti naših vzgojnoi-zobraževalnih ustanov. Pripravijo jih ravnatelji s sodelovanjem pomočnikov in drugih sodelavcev, obravnavajo pa jih pred sprejemom tudi v vzgojiteljskih in učiteljskih zborih.
V	našem glasilu želimo zapisati teh nekaj besed prav o teh delovnih načrtih zato, da vsaj na kratko seznanimo starše in širšo javnost, kako premišljeno in načrtno poteka delo v vzgoj-noizobraževalnih ustanovah. Takšno delo pa je tudi kvalitetno in se dosegajo učnovzgojni uspehi, o katerih smo že kaj zapisali. Večkrat se namreč slišijo neobjektivne in krivične ocene o dosedanjem delovanju naših šol in vrtcev. Verjetno ni v nobeni dejavnosti toliko medsebojnega preverjanja in kritičnega presojanja delovanja, kot je to prav med delavci in s strani vodstev in Zavoda za šolstvo na področju vzgoje in izobraževanja. Zato tudi stalno strokovna izpopolnjevanja, iskanje novih, boljših učnih oblik in metod, skrb za boljše pogoje in za bogatejšo opremljenost z učnimi pripomočki, literaturo in drugim.
V	letnih delovnih načrtih so natančno konkretizirani republiški pravilniki o predmetniku in koledarju, o standardih in normativih, razpored otrok in učencev itd. Podrobno so prikazani materialni in kadrovski pogoji dela, kar lahko služi občini kot
ustanoviteljici in financerju za informacijo in obveznosti. Do decembra so bila vsa delovna mesta dokaj ugodno zasedena, v prihodnjem letu pa že pričakujemo primanjkljaje, saj so se v zadnjih dveh mesecih številni delavci predčasno upokojili. Vsem iskrena hvala za uspešno delo!
Planirane so številne oblike skrbi za otroke in učence, npr. prehrana, prevozi, dopolnilni in dodatni pouki, nabava učbenikov, zimska in letna šola v naravi, oddelki podaljšanega bivanja, mala šola in druge oblike varstva otrok. Predvidene so bogate in obsežne dejavnosti učencev v interesnih krožkih, v kulturnih in športnih društvih ter podmladkih drugih organizacij. Pri tem delu sodeluje tudi več zunanjih dejavnikov iz podjetij in krajevnih skupnosti. Primerno mesto imata tudi delovno usposabljanje in poklicno usmerjanje. Organizirana so številna tekmovanja, revije in srečanja. Vključeni so v glavnem vsi učenci, nekateri tudi v več dejavnostih.
Programi naših šol vsebujejo tudi redno prometno in filmsko vzgojo, delovno in obrambno vzgojo. Izredno skrbno so predvideni in opredeljeni športni, kulturni in naravoslovni dnevi. Vsaka šola pa letno slavi tudi svoj dan šole. Vedno več je raziskovalnega dela učencev na raznih področjih in pri tem že pokažejo izredno domiselnost in druge sposobnosti, seveda pod mentorstvom učiteljev. Ustrezno poglavje je pri vsaki šoli namenjeno delu šolske knjižnice s tekmovanjem za-
bralno značko, naši učenci pa se pridno poslužujejo tudi bogato založene Občinske matične knjižnice Žalec in krajevnih knjižnic.
Nikjer niso pozabili na pomembno zdravstveno vzgojo in zdravljenje zob, v Žalcu je tudi logopedska ambulanta. Predavanja d higieni in zdravju ter drugih vzgojnih vprašanjih so pogosto namenjena tudi staršem. Želimo večji obisk staršev, ker šole pritegnejo priznane strokovnjake. Datumsko so načrtovane govorilne ure in roditeljski sestanki. Povezava med domom, vrtcem in šoio mora biti stalna. Šle in vrtci pa se povezujejo s številnimi drugimi dejavniki, kot so krajevne skupnosti, delovne organizacije, zdravstveni dom, center za socialno delo, upravni organi, pedagoška služba in drugi. Skratka, vrtci in šole se aktivno vključujejo v svoje okolje, z njim živijo in delajo za okolje.
Naše ustanove sprejemajo in uvajajo vse preizkušene pedagoške in druge novosti, nakate-re pa se vključujejo tudi v proučevanje novih oblik in metod dela. Vse to in še marsikaj to-rejvsebujejo letni delovni načrti šol in vrtcev. Kako bo uspelo vse predvideno uresničiti, bomo povedali in prikazali po ustanovah ob koncu šolskega leta, določene rezultate pa že prej. Vabimo vas, da se nam v čim večjem številu pridružujete, zlasti na prireditvah in srečanjih ter na roditeljskih sestankih in predavanjih.
Janez Meglič
ulica Ivanke Uranjekove 6,63310 Žalec
Žima je najprimernejši čas za učenje. Zato Vas obveščamo, da ponovno vpisujemo v različne tečaje Za vse starostne stopnje, in sicer v:
•
začetni in nadaljevalni tečaj nemškega in angleškega jezika za odrasle tečaj nemškega in angleškega jezika (video) za otroke od 6 do 8 let tečaj nemškega in angleškega jezika za šolarje začetni tečaj strojepisja — 60 ur nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja.
Že zdaj vas opozarjamo na novost, ki jo uvajamo na področju izobraževanja tujih jezikov. Pri nas si boste že spomladi 1991 lahko pridobili mednarodno spričevalo o znanju nemškega jezika, ki je veljavno v 11 evropskih državah in omogoča tudi študij v tujini. V januarju Vam bomo podrobneje predstavili ta mednarodni certifikatni sistem, k vpisu pa Vas vabimo že zdaj.
In ne pozabite: v tem mesecu ponovno vpisujemo v plesno šolo BOLERO za vse starostne skupine in sicer od 14. 1._do 25. 1. 1991.
Vse informacije dobite na DU Žalec, tel. 711-417, vsak dan od 7. do 16. ure.
Želimo vam prijetne praznike in srečno novo leto
Veliko načrtov
Društvo za pomoč duševno prizadetim o koncertu in načrtih
6. decembra 1990 se je sestal izvršni odbor Društva za pomoč duševno prizadetih, občine Žalec. Na seji so ocenili humanitarni koncert, ki so ga organizirali v oktobru. Menili so, da je koncert ob pomoči sponzorjev, sodelovanju nastopajočih in velikem obisku v celoti uspel. Predsednik in celotni izvršni odbor je v priprave na koncert vložil veliko dela in veseli so, da je obrodilo tako lepe sadove. Na sestanku so prebrali še pohvalni mnenji Janeza Megliča in Martine Bevc.
Humanitarni koncert je Društvu za pomoč duševno prizadetim občine Žalec zagotovil del sredstev za nadaljnje aktivnosti. V začetku naslednjega leta, točneje 12. januarja 1991, bodo organizirali letno konferenco, na kateri
Pan šole letos še sveča ne jši
Novi učilnici
Pred časom so na OŠ Slavka Šlandra v Preboldu tudi uradno predali namenu dve novi učilnici, ki so ju zgradili med letošnjimi šolskimi počitnicami. Z njima je odpravljena prostorska stiska ter zagotovljen enoizmenski pouk. Vsakoletni dan šole je bil letos zategadelj še svečanejši. V gosteh pa je bil tudi pisatelj Tone Partljič.
OŠ Slavka Šlandra v Preboldu je bila tudi tokrat prijetna, domača, gostoljubna — njeni prostori pa prava paša za oči. Za razliko od prejšnjih dnevov šole — kulturnih dni, ki so zajemali obrt in etnografske zanimivosti posameznih krajev šoiskega okoliša, KS in društveno dejavnost, prometno problematiko in druga področja, so se letos odločili za temo ŠOLA SKOZI ČAS. Pripravili so vrsto razstav, ki so na ilustrativen in zanimiv način predstavile bogato in ustvarjalno delo šolnikov, šole in učencev od ustanovitve do danes. Ob pogledu na vse to človek preprosto niti verjeti ne more, česa vse so zmožni otroci, ki ob resnem in zagnanem delu mentorjev pogosto prekašajo sami sebe.
Svečanost ob otvoritvi novih
služita svojemu namenu
S prireditve ob dnevu šole v Preboldu, kjer so učenci Tonetu Partljiču
z zanimanjem prisluhnili pisatelju
učilnic je začel s svojim nastopom dramaturg, scenarist in pisatelj Tone Partljič, ki je dodobra
nasmejal mlado, pa tudi starejšo publiko. Med gosti pa so bili tudi predsednik SO Žalec Milan Dob-
Anica Terpin — nekdanja ravnateljica šole: »Kljub temu, da sem že dalj časa v pokoju, še vedno rada pridem v šolo, saj je srečanje z učenci in z nekdanjimi sodelavci vedno prijetno. Vesela sem, ko vidim napredek, vesela, da naše delo ni pozabljeno in da ga uspešno in zagnano nadaljujejo mlajši.
Skratka, veselim se vsakršnih uspehov, ki pa jih na tej šoli resnično ne manjka. Dokaz za to je tudi današnji dan šole. Vsa leta spremljam ta dogajanja in moram reči, da je vsakič nekaj novega. Tako je tudi tokrat. Lepa in zanimiva ter obsežna je razstava, čudovit je bil probram, zelo prisrčno, pa je bilo srečanje s Partljičem. Učilnici, ki so jih danes dradno predali svojemu namenu, pa sta nedvomno potrebni in bosta omogočili boljše pogoje dela, predvsem pa na-
daljevanje enoizmenskega pouka.«
Janez Meglič — direktor VIO Žalec: »Moram reči, da so vtisi izredno prijetni. Vse, kar se je danes dogajalo in se še bo, je odraz velike zagnanosti učencev in učiteljev, ki so s skupnimi močmi pripravili enkratno vzdušje. Čudovit je bil kulturni program, zelo zanimiva je razstava in rečem lahko, da so otroci ponovno pokazali bogastvo znanja z raznih področij.
Vsa šola živi s kulturnim dnevom, od hodnikov, učilnic do knjižnice, ki pa me je še posebno presenetila, saj ji težko najdemo primerjavo. Ce k vsemu temu dodam še nastop dragega gosta Toneta Partljiča, potem lahko rečem, da je današnji dan resnično uspel in je vreden posnemanja.«
Emilija Černila — pomočnik ravnatelja na OS Pre-
bold :»Današnji dan zelo pomemben za učence in za nas, delavce šole. Ne samo zato, ker je to naš praznik — dan šole — ampak ker smo v ta dan vložili veliko truda, kar je razvidno iz razstave, v učilnicah, v knjižnici, skratka na vsakem koraku. Tema letošnjega kulturnega dneva je bila Šola nekoč in danes in v tem duhu je potekal tudi ta dan. Današnji dan pa je pomemben zlasti zato, ker s tem dnem predajamo namenu dve novi učilnici, ki smo jih bili še kako potrebni. Z njima se bomo za dalj časa rešili prostorske stiske, predvsem pa omogočili nadaljevanje enoizmenskega pouka. S tem smo v šoli Slavka Šlandra v Preboldu -dosegli višek in cilj, kar tudi pomeni, da te šole ne moremo več dograjevati. Zahvalila pa bi se vsem, ki so pri tem projektu kakorkoli pomagali • • •«.	dn—
nik, direktor VIO Žalec Janez Meglič, upokojenci šole, predstavniki KS in mnogi drugi. Srečanja s Partljičem so vedno prijetna in zanimiva in tudi tokrat ni bilo nič drugače.
Po enournem srečanju s Partljičem, ki je zbranim predstavil tudi svojo zadnjo knjigo Slišal sem rasti travo, ki je nekakšno nadaljevanje njemu najljubše knjige Hotel sem ujeti sonce, se je začel bogat kulturni program, ki je dal piko na i celotni svečanosti. Udeleženci — starši otrok, gostje in drugi pa so si nato ogledali novi učilnici, bogato, z okrog 30.000 primerki opremljeno knjižnico in druge učilnice in hodnike, ki so se ta dan spremenili v razstavne paviljone. Bilo je resnično kaj videti in tako bo tudi ta kulturni dan ostal zapisan v spominu učencev, staršev in vseh drugih kot dogodek, ki se ga velja spominjati.
V preboldski šoli so se znova izkazali ter k že sicer pestrim in zanimivim kulturnim dnem iz prejšnjih let pridali še enega, ki je imel zaradi novih učilnic še svečanejši pomen. Vsekakor pa so njihov prizadevanja vredna posnemanja.	D. Naraglav
bodo prisotni tako starši kot otroci. Pripravili jim bodo krajši kulturni program in otroke obdarili s skromnimi darilci. Povedati pa je potrebno, da so jim tudi pri darilih priskočila na pomoč nekatera žalska podjetja. Omenim naj Keramično tovarno Liboje, Mlekarno Arja vas, Tovarno nogavic Polzela in Tekstilno tovarno Prebold. Na letni konferenci bo društvo predstavilo svoj program dela. Eden
najvažnejših ciljev društva pa je ustanovitev oddelka za delovno usposabljanje v žalski občini. Iz Republiške zveze za pomoč duševno prizadetim so ob poplavi prejeli nekaj sredstev, ki so jih razdelili štirim najbolj ogrožpnim družinam s prizadetimi otroci. Povedali so še, da so bili starši otrok te skromne pomoči zelo veseli.
Jasna Rode
Rada bi imela večno pomlad
Za obisk enaindevetdesetletne Ane Juteršek sem se nekako strokovno pripravljal. Nekajkrat sva se že spustila v pogovor. Imel sem občutek: trdna, jeklena ženska.
Ko sem vprašal Margit, snaho, predmetno učiteljico slovenskega jezika na osnovni šoli v Žalcu, če bi se dal izpeljati intervju z njeno taščo, najstarejšo Gotovljan-ko, je dejala:
— Bo, seveda bo, ti kar pridi.
Margit poznam. Prej na naši šoli, zdaj na žalski je bila in bo tako rekoč zares taprava tavžentro-ža. Poznam njenega moža Marjana, dolgoletnega predsednika KS Gotovlje. V času njegovega predsedovanja se je v Gotovljah veliko postorilo. Je prefinjen krojaški mojster, obenem pa tudi strog gospodar Ribiške družine Šempeter.
Ne vem, kako sta skonstruirana: desetletja smo skupaj, pa vedno enaka. Zame in za druge vedno prijazna, dovzetna, pa tudi otroka imata luštkana: Matjaž jo bo zdaj zdaj mahnil v Avstralijo, Neli se je ravnokar poročila: oba z visokošolsko izobrazbo, pa prav nič domišljava.
Pravzaprav me je moja dobra žena zapeljala v romantični Zalog zaradi najstarejše Gotovljanke Ane Juteršek. Povsod asfalt, vse skoraj mestno urejeno, hiša pa taka, da bi jo človek kar gledal. Mogoče je trideset let, ko sva z mamo prvič govorila. Močna, postavna, glas v globokem altu: Vi sta naš tanovi upravitelj? Ja, gospa, jaz sem tisti grešnik. No, saj sem jo še večkrat srečal, pogovarjala sva se, pa sem si mislil: odločna, jeklena ženska. Nikoli se ne spremeni. Le kaj je pri teh Juterških?
Zdaj sem malo podrobneje zvedel. In to počasi, zelo počasi, potem pa se je naravnost razgovorila. (Moje misli: Gospa je bila pa čedno kmečko dekle, ni se zastonj Juteršek vate zaljubil.).
Prej so imeli ne še tako staro hišo, zdaj imajo novo, zares sodobno urejeno. Mogoče je mama bila pri malici, večerji, ne vem.' Ob srečanju je takoj rekla: Saj vas poznam. Ste pač tisti, ki v cajten-ge devate. Pa kaj zaslužite s tem ...?
Najprej smo bili v delovni sobi mojstra Marjana (sina, ki ga ima mama najrajši), nato smo se preselili v sobo za obiske. Tudi mama Ana je prisedla, že se je omehčala, bila pripravljena na pogovor in trdila je, da pač ni najstarejša, ker sploh vedela ni, da je pred dnevi umrla čudovita in zares najstarejša Gotovljanka — Tanavarjeva mama. Slava ji.
»Da pa sem jaz zdaj najstarejša? Hm, še mi na misel ne pride. Lepo hodim, berem z enim očesom, ker dohtarji pravijo, da sem prestara za nova očala, pa berem, šivam, .štrikam', pa še kaj drugega opravim kar z enim. Žolč me res matra, zdravnikom nikoli nisem delala težav. Sem pa bila v Kasazah doma. Grunt smo imeli, rada bi šla v šole, pa je oče ukazal: »Najmočnejša si, tebi motika
Mama Juteršek, najstarejša Gotovljanka
paše in ne svinčnik « Pa rada bi bila vse sorte: učiteljica, učiteljica ročnih del, pa nič. Potem sem še preskromnega vzela, mojega rajnega Juterška, ki je bil zmeraj vesel, rad je pel — tamle je njegova zlata Galusova značka. Mož je bil mojster pečarstva, od Solčave do Celja, veseljak, veseljak je tale moj sin Marjan, ki je novo hišo pozidal, največji veseljak pa je moj ljubljenček Matjaž. Vse imam rada, tudi snaha je dobra zame, rajni mož mož je pozidal prvo hišo, tole, novo, pa moj Marjanček. Ob mojih rojstnih dneh, na primer ob devetdesetletnici, pa se zberemo vsi, celo vnuk iz Amerike je prišel. To je bil moj najsrečnejši dan. O, ko bi jih bilo sto! Sicer pa imam vse rada, imen ne bom naštevala. Ko pa se je vnukinja Neli poročila, sem celo malo zaplesala.
Tako je pač to naše življenje. Smo kar srečna družina, vse življenje pa je bilo moje največje veselje: delo. Vse življenje sem si govorila: Brez dela ni jela. V delu pa vzkli tudi ljubezen, ljubezen pa je največje stvarstvo tega sveta.«
Mama Juteršek, kaj hočemo, želimo vam stoletnico. Kdo? Vaši prijatelji in občudovalci.
Drago Kumer
Dragi meščani Žalca
Nekje sredi Žalca stoji majhna stavba. Na njej piše Zdravstveni dom. Pred njo je prostor za parkiranje. Pred prihodom je prometni znak »Prepovedano PARKIRANJE« Že dolgo se dogajajo čudne reči. Nagajivi škratek znak naredi neviden in tako vsi meščani Žalca veselo parkirajo na prepovedanem mestu.
V tem zdravstvenem domu delajo zdravniki, ki jih ravno vi pogosto kličete na NJUNE OBISKE. In potem, glej za zlomka, zdravnik ne more s svojim SLUŽBENIM
AVTOM ven, ker je avto zaparkiran. Minute tečejo, minute, ki pogosto pomenijo minute življenja. — Svojci se jezijo — koliko denarja dajemo za zdravstvo, a zdravnika ni in ni od nikoder. Ali se dragi meščani vprašate, kaj pa, če ta isti zdravnik ne pride, ker NE MORE priti, ker je avto zaparkiran. (Zaparkiral ga je vaš sorodnik, vaš sosed I!) Tudi nujno pomoč včasih potrebujemo, a kam naj avto pride, če ni prostora.
In sedaj »nagradno« vprašanje.
Kaj storiti, da meščani Žalca ne bodo več parkirali tam, kjer ne smejo? (Kaznovati — miličniki si bodo zaslužili povišico, a koristi ne bo nobene). Ali bo res potrebno, da nekdo umre, da tisti »škrat« ne bo več delal znak neviden?
Odgovore sprejememo vsi zdravniki, in VEDITE; ČE SE BO KAJ ZGODILO, BOSTE KRIVI SAMI IN NE DEŽURNI ZDRAVNIK!
Vsi iz zdravstvenega doma vam žeiimo obilo zdravja in dobre volje.
Pomočnik direktorja za strokovne zadeve dr. Eva Dolničar P. S. Takoj za zdravstvenim domom je parkirni prostor.
Spoštovana Mateja Dolar
Nerad se oglašam na temo, ki se me neposredno tiče, tako mene kot mojih kolegov v osnovni šoli. Verjetno bi se morali oglasiti otroci ali rajši njihovi starši, kateri so lahko s šolo zadovoljni ali pa tudi ne. Seveda pa je potrebno razpravljati o šoli argumentirano in na strokovni ravni!
Žal mi je, da vas, Mateja, ne poznam! Pa mislim, da se bova spoznala in da si bova lahko na štiri oči povedala nekaj stvari. Sem pa zvedel, da ste še mladi, kar je velika prednost, saj na mladih svet stoji. In mladi svet tudi premikajo in v tem kontekstu sem razumel zapis »Šola bodi zdrava nam«.
V veliki meri se strinjam z vami, Mateja, da proti koncu šolskega leta »boli glava«; Pa ne vseh in vsakogar. Tudi nas učitelje boli glava, saj že vrsto let opozarjamo pristojne organe, da so naši otroci preobremenjeni. Naj vam navedem primer. Osmošolci imajo tedensko 30 ur pouka. Poleg tega imajo nekateri še dopolnilni ali dodatni pouk, še kakšno interesno dejavnost ali tudi dve, reci in piši to pomeni nekje okoli 34 ur tedensko. Pa če je učenec povprečen, naj bi se dnevno učil 2—3 ure. Če te številke seštejemo, pridemo do števila 45 ur tedensko. Delovni čas delavcev je 42 ur. Komentar ni potreben. To pa so argumenti.
Kot šolnik vam moram reči, da se v šolah veliko pogovarjamo o problemih otrok. Pa ne samo na konferencah. Vsak dan rešujemo probleme. Pridite, Mateja, v našo zbornico, pa boste slišali, da se pogovarjamo takšne stvari, ki bi se vam zdele smešne, ker našega dela in problemov ne poznate. Spustiti se moramo na raven otrok, njihovega čustvenega, socialnega in zmožnostnega položaja.
Povem vam, da se mi učitelji skregamo tudi in zlasti zaradi otrok, saj imamo tudi mi, kot starši, različno mnenje o načinu, metodah in pristopu do otrok. Šola oziroma oddelek je družba v malem, in sicer z zelo različnimi otroki. Otroci, ki so sposobni za akceleracijo, do otrok, ki komaj dosežejo minimalno znanje.
Ne vem, od kod vam podatek, da imamo pedagogi malo posluha za otroke? Marsikomu pridejo včasih solze v oči, ko se bori za afirmacijo posameznih otrok. Ne morete vsega metati v isti koš!
Naj vam povem, kaj vse delajo naše šole za otroke. Osnovno delo je pouk. Sprašujete se, kje so tisti, ki bi morali delo učiteljev usmerjati. Pridite in pokazal vam bom, koliko aktivov in konferenc imamo na naši šoli, tudi z eminentnimi zunanjimi sodelavci, koliko strokovnih seminarjev, nastopov, didaktičnih delavnic smo izpeljali s pomočjo Zavoda republike Slovenije za šolstvo in drugih inštitucij. Če je še katera inštitucija opravila več strokovnega izobraževanja, vas prosim, da mi sporočite. Se pa seveda zavedam, da tudi mi nismo opravili vsega dela. Vendar tega še nihče ni in nikoli ne bo. Sem pa prepričan in verjetno mi boste dali prav, da se je s to šolo kar naprej eksperimentiralo in kar naprej in naprej smo morali uvajati neke »nove metode«, na koncu pa ugotoviti, da je bila šola Marije Terezije še najboljša.
Bili smo pač družba samega eksperimentiranja. Ampak šola sanj dozoreva počasi, ne prenaša hitrih sprememb.
Seveda vam na tem mestu ne morem pisati o oblikah in metodah dela.
Zelo močno se strinjam z vami, da ima šola poleg izobraževalne tudi vzgojno vrednost. Sam sem pristaš demokratične in humane šole. Nisem pristaš krščanske morale. Če te kdo udari po levem licu, nastavi mu še desnega. Prav tako ne čakam na »nirvano«, ampak bi želel raj za vas, soljudi in sebe, že sedaj, ko še diham. Zavedam pa se dobro, da je moja sreča odvisna tudi od sreče drugih, s katerimi živim. Ampak življenje postane vse krutejše, gre počasi za preživetje. In šola mora obdržati vzgojno in socialno poanto. Ravno zaradi tistega, kar tudi vi pišete. Inštitucije bodo lahko razbremenile starše, nikoli, poudarjam, nikoli pa ne bodo znale nadomestiti družine. Je pa nekaj res, tudi mi učitelji smo različni, kot so različni naši otroci in njihovi starši. Vedite pa, da je otroško delo povezano s posnemanjem, idoli, vzgledi... Ti pa so starši, okolje, vi in seveda učitelji. Ampak mene je praksa v tej družbi tolikokrat negirala, da sem v marsičem razočaran. Vedno mi sili v glavo morala zdravnika, ki je pacientu prepovedal kajenje, obenem pa strastno kadi. No, kar se tiče kajenja, smo v našem kolektivu močno napredovali. Le štiri kolegice še kadijo ... V družbi pa je morala še vedno na psu . ..
Ne bom vas povabil v razred. Niste strokovnjak in ne boste delali škode. Povabil pa bom starše naših otrok, da bodo spoznali naše delo, ki ga vsi kar počez ocenjujejo. Čudno, da imajo vsi odgovore na vprašanja o šoli, ekonomije pa nihče ne zna rešiti!
Strinjam se z vami, da je potrebno uvesti konkurenco v šole. To bo z novo zakonodajo tudi možno. Tudi učitelj se naj dokazuje. Vendar morate vedeti nekaj. Nihče do sedaj ni imel nad sabo toliko inšpekcij, kot jo je imel naš poklic. Nadzor je bil političen, pedagoški in tudi ekonomsko nas je ta družba postavila v preteklosti na raven kategorije »pogojno kvalificiranega delavca«. Pa nismo klonili, tudi takrat ne, ko so vsi grozili. Še celo štrajkali nismo, ko so to vsi delali. Pa veste, zakaj ne? Ker je večina učiteljev v sebi občutila moralne zavore in pedagoško etiko. To so bile dileme, zakaj ne izrabimo svojih človečanskih pravic.
Kar se tiče slabih učnih načrtov in slabih učiteljev, pa malo bolj previdno, pa če hočete tudi konkretno, zlati pa argumentirano. Tudi vas bo bolelo, ko bodo o vas pisali neresnice. In prepričan sem, kakor ste začeli pisati, da boste to občutili tudi na svoji koži.
Že dolgo se trudimo, da bi v šolo pripeljali tudi starše, ne samo učence. Kot pa sami ugotavljate, so starši preobremenjeni in delo z otroki prepuščajo inštituciji — šoli.
Sicer pa vas, Mateja, vabim, ravno na dan izida tega časopisa na našo šolo, ko bomo imeli dan šole. Začeli bomo ob 15. uri s poukom, katerega si bodo ogledali starši, nato pa še razgovor staršev z učitelji in učenci, po oddelkih. Potem jim bomo pokazali šolo, izdelke naših učencev, učno tehnologijo pa še kaj. Za prijeten večer bo poskrbela plesna skupina »Kazina« iz Ljubljane in prihod dedka Mraza za učence, starše in učitelje. Coctail in pecivo s čajem bo za vse. Mislim, da bo prijetno. Pa da si ne boste prisvojili ideje. Idejo so dali učitelji naše šole pred vašim zapisom v časopisu in je zapisana v našem letnem planu dela.
Mogoče vam kaj od napisanega ne bo všeč, kot ni bilo meni, ko sem bral vaš članek. Rečem vam pa, da moramo skupaj graditi na tistem, kar je že zgrajeno, in ne rušiti!
FRANCI ŽAGAR, OŠ Griže
Mali Beno, veliki plavalec
Bilo je dopoldne na dan Vseh svetih letos, ko so vode v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini ponorele, podivjale. Bil je to doslej najtežji dan za mnoge Savinjčane in tudi za nas, Letuša-ne. Savinja je s svojimi pritoki Lučnico, Ljubnico in pri Nazar-jih še z Dreto postala pravi rušilni veletok. Tudi reka Paka, ki priteče iz Šaleške doline in se v Letušu izliva v Savinjo, je divjala in preplavljala od Šoštanja navzdol. Bila je pomnožena še z vodo iz Družmirskega jezera. Zakaj to? Grozila je namreč nevarnost, da voda v jezeru, ki je nastalo po vdorih zemlje zaradi velenjskega rudnika, poruši jezersko zidno pregradno. Tako bi mogočne količine vode preplavile in odnesle mesto Šoštanj ter vse, kar bi bilo reki Paki do izliva v Savinjo na poti. Seveda bi tako tudi Šavinja z vodo iz Pake bila še silnejša in bi rušila še bolj, kot je sicer. Zato so torej pri Družmirskem jezeru odprli nekaj zapornic, da pritisk vode na pregrado ne bi bil pre-
močan in usoden. Ta, iz jezera izpuščena voda, je sicer manjšo Pako, spremenila v mogočno reko, ki se je razlila daleč preko bregov svoje struge.
Voda iz Pake je z bliskovito naglico poplavila tudi naš levi breg Savinje v sotočju obeh rek v Letušu. Tu je nekaj počitniških hišic, a še več stanovanjskih hiš, kjer ljudje stalno prebivajo. Tudi pri Krevsljevih v Letušu je smrdeča in okužena voda iz Pake pričela zalivati kletne prostore in garažo. Vsa družina, oče Miran, mama Joža ter otroci Lidija in Bojana in 6-letni Beno, so mrzlično reševali iz kleti ozimnico. Voda je naraščala zelo hitro in rešiti ni bilo mogoče vsega. Oče Miran je vrečo s krompirjem zavihtel na ramo in že v več kot do pasu visoki vodi pohitel iz kleti čez garažo ven na prosto. Enako so storili tudi rnama, Lidija in Bojana, le malega Bena ni bilo med njimi. V zmedi so nanj pozabili in revček je ostal v kleti sam v zanj mnogo previsoki vodi. Oče Miran se
je znova podal v klet pogledat, kako se utapljajo krompir, jabolka in druge reči. A glejte Bena! Revček je očetu z vso svojo močjo v stilu kravla priplaval nasproti iz kleti. Oče ga je ves osupel in presrečen ujel ter odnesel ven na varno. Pravzaprav se je Beno rešil sam. Saj je plaval, kolikor je mogel. Še sreča, da se je letos, ko je bil prvič na morju, naučil plavati.
Bena poznam dobro. S sestrama pride večkrat mimo moje hišice, ki je bila tudi poplavljena do meter in pol visoko. Beno je vedno ves miren in tih. Je zelo simpatičen fantek. Tak kakršen pač je, sam v kleti ni klical na pomoč, ampak je zaplaval, ko ga je hitro naraščajoča voda spodnesla. Plaval je možato in pogumno kot veliki plavalec! Če tega ne bi bil storil, bi se zagotovo utopil, saj je voda kmalu za tem do stropa zalila klet in garažo pri Krevsljevih.
V. A.
Ko nam otrok zboli
Svetuje jn odgovarja pediatrinja
Dr. Eva Dolničar
Skrivnost življenja moramo najti v življenju samem, ne v naukih o njem!
Čeprav se vsi pritožujejo, da včasih vprašam, ali res) za njih.
nimajo denarja, da je življenje čedalje dražje, vse manj mamic doji. Ne vem in ne morem razumeti, ali je res tako težko otroka stisniti k sebi in mu ponuditi svoje prsi? Ali je težje otroka dojiti, kot dajati kravje mleko? Kravje mleko naj pije mamica, a otrok njeno. Že stari profesor Grč je dejal; »Otroke k prsim, teličke k jaslim!«
Že spet deli nauke, bo skomignila marsikatera mamica, a pišem o tem, ker se mi zdi, da mamice še vedno ne ubogajo. Kravje mleko NI ZA DOJENČKE. V sebi ima preveliko količino beljakovin, ki lahko okvarijo otrokove možgane. Črevesna sluznica je za te (in ostale beljakovine) bolj prepustna in otrok ima lahko kasneje težave. Ugotovili so, da kravje mleko povzroča tudi drobne krvavitve in zato so otroci tudi bolj slabokrvni.
V prvi posvetovalnici še večina mamic doji (čeprav bi morale vse), a v drugi se začne: prenehala sem, ker otrok ni imel dovolj, ker mi je mleko zvodenelo, po mojem mleku je jokal in podobno. Potem se v čakalnici ponavadi lepo pogovorijo in ugotovijo, da se zdravnica (in celo sestra) jezi, če povedo po pravici, da dajejo otroku kravje mleko in mleko v prahu. Tako nam potem naučeno naštevajo razne humane, bebimile in podobno. Drage moje mamice, ali se zavedate, da s tem samo škodujete otrokom? Ti otroci so vaši in vi skrbite (čeprav se
Mi vam v posvetovalnici samo svetujemo. Če nam poveste po resnici, vas bomo res malo okarali, vam pojasnili (ponovno), zakaj ne dajajte kravjega ali pomurskega mleka in otrokom bom napisala železove kapljice. Ostala mleka — tako imenovana humanizirana humana, bebi-mil, aptomil nektarmil imajo v sebi tudi železo. Otrok se rodi z zalogo železa, ki pa jo do treh mesecev porabi in prav lahko se zgodi, da bo malček postal slabokrven, če železa ne bomo dodajali. Boljše je povedati po resnici, saj z lažjo samo škodujete svojim otrokom.
Ali je razlika med krvjim mlekom In mlekom v prahu? Je in ni. Oba sta kravja, le da je mleko v prahu narejeno pod posebnimi pogoji, v stalno isti sestavi vseh hranljivih snovi. Krave so danes pogosto hranjene tudi z raznimi »galofagi« in kvaliteta mleka variira. (Boljše je, da mamica pije to mleko.) Razlika v CENI med mlekom v prahu in humano ni velika, a v KVALITETI je.
Pogosto slišimo: »Nimam denarja za takšne nakupe,« in potem se ponavadi vprašam — ali otrok je samo kot dojenček? Ali kasneje otroci nič ne jedo?
In kaj dati otroku po tretjem mesecu? Takrat pričnemo s sokovi. Otrokom sami naredimo sok. Pričnemo (po kapljicah in ko se otrok navadi, lahko damo tudi več.
Fruteki? So v redu, a otrok
celega ne more takoj popiti. Sok je le dodatek mleku.
V četrtem mesecu pričnemo s sadnimi kašicami. Kašice ne zgostimo s keksi in zdrobom, ampak z banano. V petem mesecu pričnemo z zelenjavo, skuto, jogurtom. Takrat otrok ponavadi potrebuje ojačan obrok za večerjo. Mleko lahko zgostimo s koruznim zdrobom, ovsenimi kosmiči, rižem. PO KEKSIH, ZDROBU, ČOKOLINU se otrok le redi. (Maščobne celice se tvorijo do enega leta otrokove starosti in se kasneje le večajo.) V šestem mesecu pričnemo s trdo kuhanim rumenjakom. Beljaka do enega leta NE DAJEMO. Jajce, rumenjak, naj vre 20 minut zaradi preprečitve okužbe.
Po končanem šestem mesecu otrok je že vse — le prekajeno svinjko meso in beljaka ne. Otrok do enega leta starosti potrebuje pol ali liter mleka.
Otrok naj bi do šestega meseca podvojil, a ob letu potrojil telesno težo, ki jo je imel ob rojstvu. (Ni lep in zdrav otrok tisti, ki je debel — razen če je dojen.)
Včasih se mi zdi, da moji nasveti padajo v prazno. Imam občutek, da si prizadevam zažgati ogenj, zmočiti vodo ali dodati barve mavrici.
Če pihaš v termometer, se dvigne, a s tem ne ogreješ sebe — tako tudi otroci ne bodo siti in zdravi, če boste, drage moje mamice, v posvetovalnici govorile eno, a doma počele drugo.
Vaša pediatrinja
Ustava, ki Je ne bo treba kmalu spreminjati
„n in Slavko.
Končno smo v Zeleni dolini dobili župana, ki je pokončen in trden mož. Imenitno. Pa še literar-no-novinarsko je navdahnjen. Ne pozabimo, saj je bil profesor vrsto let. Na našega župana smo kajpak vsi Savinjčani ponosni, pa vendarle ta vrli mož včasih trosi besede kar tja v tri dni.
Taisto je storil v nekaterih delih svojega prebijanja skozi Osnutek nove slovenske ustave, ki si ga je kot predsednik izdajateljskega sveta Savinjčana objavil na prvi strani cenjenega Savinjčana.
Kljub temu, da mu to početje ni za zameriti, vendarle dodajam nekaj besedic ob rob.
Cenjeni župan pravi, da moramo narediti takšno ustavo, da je ne bo treba več kmalu spreminjati. S tem se večina ljubih Slovencev še kako strinja, toda že nekaj stavkov naprej naš župan izklesti taeno neumno: »Pri iskanju boljših rešitev sta resnejši oviri časovna stiska in prizadevanje nazadnjaških in konzervativnih strank, ki hočejo tudi v to ustavo vnesti nekatere utopične rešitve, kot je bilo v navadi v vseh prejšnjih ustavah.« Župan se na tem mestu oprijema kar tiste stare dobre boljševiške navade, da je vse tisto, kar »ostali« mislijo (kaj če bi rekel kar tisti izven Demosa), konzervativno in nazadnjaško, še dobro, da ni izustil kar ultralevičarsko. »Najmanj za lase privlečeno,« bi rekel vsak z malo več možganov in »skrajno neumno« tisti z bistro glavo. Ko pa župan že govori o konservativnosti slo-
venskega naroda, naj ga še mi malo podučimo, da so lahko včasih konservativci (recimo tista Železna gospa v Veliki Britaniji) zelo napredni in da naj bo kar vesel, da je naš narod takšen, ker sicer »njegov« krščanski del Demosa ne bi na prestolu sedel.
Toda, kakorkoli že, nekateri mislimo, da ravno zato, ker hočemo imeti ustavo, ki bo še dolgo časa obveljala, nima smisla stvari spreminjati čez noč, še posebno, če jih pripravljalec poda tako, da niso po meri večine ljubih Slovencev. Tudi ko se moški pri petinštiridesetih letih (joj, kakšno naključje) prvič namerava poročiti, to še ne pomeni, da mora vzeti kar prvo, ki mu po cesti nasproti pride. In prav nič narobe ni, če dodamo, da sta »konservativnost« in nazadnjaštvo slovenskega naroda, kot pravi župan, vsaj tako velika kot zmedenost, zaletavost, narcisoidnost in prepričanje v lastno nezmotljivost (opa, se že zgodovina ponavlja) pripra-vljalcev novega slovenskega najpomembnejšega dokumenta.
V nadaljevanju nas cenjeni župan opozori, da je največ sporov zaradi »globoke vsebinske terminologije« (dodatek V. Z.) o svetosti življenja, tako vsaj misli on. Predlagatelji so bojda to prevzeli po francoskem ateističnem filozofu Levi Straussu, te »grde nazadnjaške in konzervativne Slovence« pa svetost takoj asociira na vero. Oh, ja, no. Mnogi Savinjčani in ostali Slovenci pa mislimo, da ni potrebno na pomoč klicati Francoze, če že mora na tem me-
stu Ustave kaj biti. Predlagamo kar lepo slovensko besedo: nedotakljivost življenja.
No, kašneje se župan malo popravi, ko izjavlja, da imajo prav .tako tisti, ki so za enodomni slovenski parlament, in tudi ostali, ki bi v slovenski skupščini raje videli dva zbora. Ampak žal je v tem stavku tudi višek županovega demokratičnega vedenja.
Pri vojski namreč znova ponuja svoje prepričanje, ko partizan-sko-patriotsko ugotavlja, da bi skoraj zagotovo maloštevilni Slovenci odgnali iz naše domovine vsakega potencialnega napadalca. Zato moramo imeti slovensko vojsko, pa naj si nekateri utopisti eksperimentalnosti gredo karkoli si hočejo! Prav. Toda, če bi župan malo bolje prebiral časopise, bi kaj hitro ugotovil, da nihče z novo ustavo noče ukinjati vojske in zopet nekaj eksperimentirati (kot da se iz samoupravnega socializma ne bi nič naučili), temveč začeti dolgotrajen proces popolne demilitarizacije, ki pa ga je potrebno takoj uzakoniti (zato, da bo ustava dolgo veljavna) in začeti v trenutku vse vojake, študente, in prav vse državljane izobraževati v smeri politike miru.
Sicer pa ostri mačji kremplji skoraj vsako pasjo mrcino pripravijo k temu, da se cvileče umakne, pravi župan. Kako herojsko, toda je cenjeni župan že videl mačko s pregriznjenim vratom?
Toda pogum je potrebno imeti. Tudi takšnega, da zavzdihneš: »Oh, ta župan.«
VOJKO ZUPANC
s plesnimi vajami
Vsako dekle pričakuje od svojega soplesalca, da je ne bo pustil na cedilu. Meni se je zgodilo ravno to, česar sem se bala. Na prve vaje sem prišla sicer dobre volje, a strah mi je tičal v kosteh. Bala sem se, da plesalca ne bo in ravno to se je zgodilo. Bila sem' jezna, razočarana, vse v meni se je podiralo. Doma sem se tolažila: »Ne muči se zaradi njega!« Drugi dan se mi je opravičil. Pozneje pa sem slišala, da ga je pregovorila moja sošolka. Nekaj ča-
sa je pomagalo. Hodil je redno, kmalu pa se je spet ustavilo. Jaz sem prišla na plesne vaje, on pa je igral zunaj košarko. Tako sem bila besna, da bi šla ven in mu primazala močno klofuto. Naslednjič sem ostala doma, saj je govoril, da ne bo več hodil. Drugi dan pa me je začel karati. Najraje bi mu zabrusila: »Ti lahko hodiš na vaje, kadar se ti zljubi, če pa jaz enkrat tebe pustim na cedilu, je pa že vse narobe.« Po tem nekajkrat nisem šla. Učiteljice so ga
pregovarjale, naj le hodi. Spet se je odločil, da bo hodil. Zaupala sem mu. Nato pa ga ni bilo. Odšla sem domov. Zdelo se mi je noro, da bi bila na vaji, če nimam plesalca. Zdaj sem končno dobila plesalca, ki je vaje jemlje resno, čeprav ne pleše prav dobro. Še vedno pa mi je ostalo grenko spoznanje, kako nekateri fantje izigravajo dekleta. Privoščila bi mu, da bi srečal tako dekle, kot je sam.
Magda Kobal, OŠ PREBOLD
december 1990 — 22
ŠPORT — ŠPORTNA VZGOJA — ŠPORTNA REKREACIJA — ŠPORT ZA DOSEŽEK
Hoja in tek na smučeh
Ko omenjamo smučanje ob žičnicah, je prav, da je dana zimska ponudba rekreativcem tudi za hojo in tek na smučeh.
Z vsakim dnem bolj ugotavljamo, da se premalo gibljemo, da je naše življenje preveč pasivno in da si tako ne ustvarjamo potrebne moči. Hoja in tek na smučeh v mnogočem vračata posamezniku izgubljeni stik z naravo z vsemi ugodnimi učinki.
Smučar tekač lahko teče in hodi sam ali pa v skupini, kjer si uravnava tempo in ritem gibanja, s tem pa tudi obremenitev.
Bistveni razloček je tudi v opremi, saj je oprema za hojo s smučmi in smučarski tek v primerjavi z opremo za alpsko smučanje bistveno lažja in — kar je še pomembnejše — veliko cenejša. Danes je proizvodnja tekaške opreme že precej razširjena in to opremo je moč kupiti v vsaki trgovini s športnimi rekviziti.
Zapisali smo, da so smuči za teke in hojo razmeroma lahke, hkrati pa ožje od alpskih in z veliko ukrivljeno krivino.
Razumljivo je, da moramo tudi za navedeno zimsko dejavnost izbrati primerno in ustrezno opremo. To pomeni, da naj imajo kupljene smuči pravšnjo dolžino, kar velja tudi za palice.
V pomoč pri nabavi smuči in palic vam bo tabela, ki upošteva višino v cm, in spol.
	Moški			Ženske			Otroci	
Višina cm	Dolžina smuči	Palice	Višina cm	Dolžina smuči	Palice	Višina cm	Dolžina smuči	Palice
155	195	120	145	185	110	104	120	Za otroke
160	200	125	150	185	115	110	130	Velikost pod 122 cm
165	205	130	155	190	120	117	140	Palice niso priporočljive
170	210	135	160	190	125	123	150	90
175	210	140	165	195	130	128	160	95
180	210	145	170	200	135	134	170	100
185	215	150	175	205	140	139	180	105
190	220	155	-	-	-	144	185	105
-	-	-	-	-	-	148	190	110
-	-	-	-	-	-	155	195	115
-	-	-	-	-	-	161	195	120
	-	-	-	“	-	167	200	125
Toliko za danes o teku, dobimo se na belih poljanah v dolini. Srečno!	Adi Vidmajer
ŠAH • ŠAH • ŠAH • ŠAH • ŠAH
•	Na 44. republiškem ekipnem prvenstvu vzhodne skupine na Pohorju so od ekip s celjskega nastopili le Žalčani. Med šestimi ekipami so zmagali šahisti Kovinarja iz Maribora, Žalčani pa so bili četrti. Za ŠK Žalec so nastopili: Vombek, Franc Brinovec, Franc Brinovec ml., Dušan Brinovec, Turk, Mitja Urisek st. in ml., Suzana Urisek Pavlinova. Branko Pipal, vodja žalskih šahistov z uspehom ni bil zadovoljen, saj so lani na tovrstnem srečanju osvojili tretje mesto.
•	Člani DIO Žalec so pripravili že tretji turnir v šahu za naslov občinskega prvaka. Zmagala sta Lesjak in Dušan Brinovec pred Skokom in Turkom. V skupnem seštevku po tretjem turnirju vodi Stane Skok iz ŠK Šempeter pred Dušanom Brinovcem in mladim Kampušem iz ŠK Žalec.
• Na zadnjem.decembrskem rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju je zmagal Jože Peternel pred Vošnjakom in Stanetom Skokom, vsi ŠK Savinjčan. Po skupnem seštevku je prvak za leto 1990 Stane Skok s 190 točkami pred Brankom Setnikarje s 147 točkami in Martinom Štormanom s 143 točkami.	J.G.
st
aplja vas
Nogometna medvaška liga
Nogometna igrišča, ki jih imajo v vsaki vasi, niso prazna. Še zlasti aktivni na tem področju pa so v KS Prebold, kjer obstaja tako imenovana medvaška nogometna liga, v katero pa so vključeni še nogometaši iz Šešč in Roj. Pred kratkim smo tudi mi prisostvovali eni izmed tekem na igrišču v Kaplji vasi, kjer pa ni šlo za ligaško tekmo, ampak za spopad med ekipo iz Kaplje vasi, ki je lanskoletni prvak, in ekipo veteranov pod vodstvom Petra Povšeta. Tekma je bila zanimiva. Padlo pa je kar 11 golov. Veterani so že napovedovali zmago, vendar pa jim je ta le za las ušla in so izgubili z rezultatom 6:6. Glede na to, da so prvič igrali v takšni sestavi, so bili kljub porazu zadovoljni. Pravijo pa, da še niso rekli zadnje besede.
-DAR-
Prošnja — Poziv
Planinsko društvo Žalec išče rabljen kuhinjski kot in manjši gostinski šank za novo kočo na Bukovici. Prodajalca oziroma daritelja prosimo, da nam namero sporoči na uredništvo Savinjčana tel. 711-433.
4. Gorski tek na Čreto
PD in TVD PARTIZAN VRANSKO sta letos organizirala že 4. gorski tek na Čreto. Organizatorja nista imela sreče z vremenom, saj je ves dan močno deževalo. Kljub temu sta bila organizatorja presenečena, saj se je teka vseeno udeležila skupina pogumnih in kvalitetnih tekačev. Tekači so prišli iz občin Velenje, Celje, Sevnica in Žalec. Nastopili so v treh starostnih kategorijah. V kategoriji do 30 let je bil:
1.	BRANKO ŠKOBERNE 31.48 Kovinoteh. CELJE
2. PAVLE DROBNE	33.21 Ajdina inž SEVNICA
3. FRANC TURŠIČ	34.20 Partizan VRBJE do 40 let je bil:
1.	BRANKO KRANJC	29.30	VELENJE
2.	ZLATKO LAH	30.20	Kovinoteh.	CELJE
3.	JOŽE JERE	40.10	SEVNICA
nad 40 let je bil:
1. HINKO JERČIČ	38.57 Tek. sek. GORENJE
Progo je najhitreje pretekel (dolga je bila 6000 m z višinsko razliko 630 m) BRANKO KRANJC s časom 29,30, kar je nov rekord proge. Start je bil pri OS Vransko, cilj pa koča na Čreti.
Organizator je za vse najboljše tekače zagotovil tudi lepe praktične nagrade in se ob tej priliki zahvaljuje vsem, ki so te nagrade prispevali (FERRALIT, INDE, ZVEZA BORCEV, TKS, Marko Kristina, Golob Stojan, Poznič Franc, Križnik Vojko, Piki Ančka, LIPCA—Golavšek, Šmit Draga, Sav. Mag., Kmet. Preskrba), r
TVD PARTIZAN in PD VRANSKO
Planinsko društvo Žalec
Upravičeno se prišteva med aktivnejša društva v Žalcu. Tudi leto 1990 je bilo uspešno. Članstvo smo povečali pri mlajših in tarejših. Opravljeni so bili številni pohodi in izleti, pri čemer se je najbolj izkazal mladinski odsek. Izredno je uspel mladinski planinski tabor na Jezerskem. Posebna skrb je bila posvečen vzgoji mladih kadrov. Skrbno je delo s pionirji na osnovnih šolah Petrovče in Žalec.
Planinski postojanki na Bukovici in Šentjugertu sta bili odprti vse leto. Nova koča na Bukovici je že dobila skoraj končno podobo. Vrednost letos vloženega truda presega dvesto tisoč din. In to s pomočjo požrtvovalnih članov in simpatizerjev, delovnih organizacij in obrtnikov, krajevne skupnosti Žalec, ZTKO in sklada za SLO. Vsem iskrena hvala za veliko razumevanje. Če bomo tega deležni tudi vnaprej, bo ta lepi planinski dom v celoti predan namenu spomladi 1991.
Ljubitelje planin obveščamo, da sta obe naši postojanki v zimskem času odprti ob nedeljah in praznikih od 10. ure dalje.
Vabimo vas, da nas obiščete, saj sta tako Šentjungert kot Bukovica lahko dostopna.	■	•	■
Janez Meglič,
DOBRA SMUKA — Kot je videti, bo letošnja zima le bolj radodarna s snegom. Na^olteh, kjer ga imajo od 20 do 35 cm, je možna dobra smuka. Delajo štiri vlečnice, na sliki pa vidimo novo dvosedežnico na Smrekovec.
T.T.
Načrti Planincev za leto 1991
Zadnje dni novembra so se sestali predstavniki planinskih društev občine Žalec. Glavni namen sestanka je bil: dogovoriti se o skupnih akcijah v letu 1991. Dogovorjeno je, da bo težišče dela na vzgoji mladih. Tu so razni pohodi in izleti, akciji ciciban planinec in pionir planinec, cicibanski, pionirski in mladinski planinski tabori, planinska šola itd. Za delo z mladimi so potrebni kadri, zato bodo planinska društva svoje sile usmerila v izpopolnjevanje obstoječih kadrov in vzgojo novih. Obrobje Savinjske doline je prepleteno z označenimi planinskimi potmi. Te poti je potrebno vzdrževati, dopolnjevati, tu je še Savinjska in Vinskogor-ska planinska pot. Dogovorjeno je, da se mora v letu 1991 posvetiti vso skrb potem, predvsem pa se mora rešiti vprašanje Savinjske planinske poti. Precej objektov je tudi na obrobju doline. Vzdrževanje le-teh je ena izmed prvenstvenih nalog posameznih dru-
štev. Vse kaže, da bo drugo leto odprta tudi planinska koča na Bukovici.
Med akcijami, ki so bile skupno dogovorjene, so že vsakoletne tradicionalne akcije, kot so novoletni pohod na Drobrovlje, pohod na Marijo Reko, pohod na Goro Oljko, pohod na partizanske Dobrovlje, pohod žena na Hom, pohod na Bukovico, pohod na Šentjungert, Kostanjeva nedelja na Gori Oljki, tek na Dobrovlje itd. Društva bodo organizirala dva srečanja: srečanje mladih na Mariji Reki in 8. IX. srečanje planincev Savinjske doline. Radi bi, da bi bilo to srečanje pri Zajčevi koči, pod Krvavico.
Planinska društva so sestavila zelo pester program in prepričani smo, da ga bodo tudi realizirala. Najvažnejše pa je, da so se dogovorila za skupno organizacijo izletov, ker posamezno društvo zelo težko organizira daljše izlete.
F.J.
Polzela in Prebold v vodstvu
Kar dve košarkarski ekipi iz naše občine uspešno nastopata. Košarkarji Polzele so po prvem delu tekmovanja v II. slovenski košarkarski ligi-vzhod na prvem mestu, v drugem delu pa so že zabeležili zmago, in sicer proti zelo dobri ekipi Pomurja. Zmagali so z rezultatom 92:79. Želja košarkarjev Polzele je, da se uvrstijo v I. slovensko ligo.
Košarkarji Prebolda, ki nastopajo v območni ligi, II. skupina, so po prvem delu tekmovanja prav tako na prvem mestu. Vodijo z 12 točkami pred Hrastnikom in Brežicami.
Na sliki: Košarkarji Polzele čepe od leve proti desni: Benčan, Korenjak, Rovšnik, Alijaš; stoje trener Romih, Škrabe, Mlakar. Cizej, Podgornik in Turnšek.
T. TAVČAR
ROKOMET
Zaključen je jesenski del tekmovanja v ženski rokometni ligi — vzhod. MJadinke so dosegle naslednje rezultate: ŽKR Era Šmartno in Partizan Žalec 21:9; Partizan Žalec proti ŽKR Velenje II 27:6; RK Drava proti RK Partizan Žalec 18:5; ŽKR Velenje I in Partizan Žalec 17: 6 in RK Feroterm Maribor proti Partizan Žalec 29:18.
V ženski ligi so rezultati naslednji: Lisca in Partizan Žalec 28:18 Partizan Žalec In Velenje 30:22, Drava in Partizan Žalec 27:18, Partizan Žalec in Radeče 25:14, IMV Novo mesto in Partizan Žalec 37:17 in Partizan Žalec ter Era Šmartno 21:29.
Z rezultati smo lahko zadovoljni, saj so rokometašice RK Partizan Žalec najmlajše v obeh ligah. Treninge obiskuje 50 igralk in gotovo bodo v naslednjih letih dosegale dobre rezultate.
38 ekip v namiznem tenisu
Prejšnji teden so se končale letošnje delavske športne igre v naši občini. V zadnji disciplini, namiznem tenisu, je pri mlajših članih zmagala ekipa Agrine, pri starejših članih Ferralit, pri veteranih DEM Podlog, pri mlajših članicah SIP in pri starejših članicah Tekstilna tovarna Prebold. Zaključna slovesnost s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim bo 10. januarja v Preboldu.
T.T.
Spominski turnir Ivana Podpečana
Jože Heric iz Žalca je pod pokroviteljstvom ZTKO Žalec pripravil že tretji spominski turnir v namiznem tenisu, spominjajo na Ivana Podpečana, vzornega športnega delavca in ustanovitelja namiznoteniškega kluba Partizan Žalec, ki je veliko pripomogel, da je Partizan Žalec sodeloval v slovenski namiznoteniški ligi. Na memorialnem turnirju so nastopili namiznoteniški igralci iz Celja, Velenja, Maribora in Žalca.
Zmagal je Krešo Maraš iz Ingrada Celje, ki je.tretjič zapored zmagal na tem turnirju in prejel spominski prehodni pokal v trajno last. Drugi je bil Tone Sterlič iz Celja, tretji Kukovič iz Maribora itd.
Nastopilo je več kot trideset tekmovalcev.
j-9-
STRELSTVO
PRVA REPUBLIŠKA LIGA-VZHOU
Na strelišču SD Juteks Žalec so v četrtem kolu prve republiške lige tekmovali strelci Juteksa in Kovinarja iz Štor. Zmaga je pripadla ekipi Žalca v sestavi Bernard Martinovič, Justin Smrkolj, Mladen Melanšek in Jani Pukmajster. Za ekipo Kovinarja pa so tekmovali strelci: Franc Hočevar, Ivan Hočevar, Rezar in Vili Ravnikar, ki je s 382 krogi postavil enega najboljših rezultatov republiške lige. Zmagali so strelci Žalca s 1452 krogi. Kovinar pa je nastreljal 1442 krogov. Pri ■ ekipi Žalca je bil najboljši Mladen Melanšek s 366 krogi, pred Smrkoljem, Pukmaj-strom in Martinovičem. V naslednjem kolu pa čaka ekipo Žalca težko srečanje v Hotinji vasi, Maribor z istoimensko ekipo
DRUGA REPUBLIŠKA LIGA - JUG
V	tretjem kolu druge republiške lige jug so se na strelišču v Šempetru srečali ekipi SD Slavka Šlandra Šempeter in ekipa SD Hohkraut iz Trbovelj. Zmagali so gostje iz Trbovelj z rezultatom 1452 krogov, ekipa Šempetra pa je zbrala 1450 krogov. Za Šempeter so streljali: Alojz Zagoričnik, Iztok Handžič, Franc Kotnik in Štefan Ošep, ki je bil s 372 krogi najboljši strelec srečanja.
DRUGA REPUBLIŠKA LIGA - ZAHOD
V	tekmovanjih druge lige zahod nas iz naše občine zastopa ekipa SD Bratov Hrvatin iz Liboj. Tako so se v četrtem kolu v Ljubljani na strelišču SD Proleterja pomerili ekipi Liboj in SD Proleter iz Ljubljane. Liboje so srečanje izgubile s 1343 krogi, medtem ko so strelci Proleterja nastreljali 1419 krogov in prepričljivo zmagali Najboljši rezultat je dosegla Polona Sladič—Proleter, 362 krogov. Pri ekipi Liboj pa je bil najboljši Roman Toplak s 356 krogi.
P.J.
DRUGA REPUBLIŠKA LIGA — JUG, četrto kolo
V Kamniku so se v 4. kolu druge republiške lige-jug srečali strelci SD Kamnika in SD Slavka Šlandra iz Šempetra. Kljub gostovanju je zmaga pripadla strelcem Šempetra, saj so nastreljali 1448 krogov, medtem ko je ekipa Kamnika srečanje izgubila s 1430 krogi. Najboljši strelec srečanja je bil Štefan Ošep-Šempeter s 368 krogi. Za ekipo Šempetra so streljali še Kotnik, Handžič in Zagoričnik.
OBČINSKA LIGA — 2. kolo; Juteks 2:Braslovče 1
V	Žalcu so se v drugem kolu občinske lige srečali ekipi Braslovče 1 in Juteks Žalec 2. Zmagali so strelci Žalca z rezultatom 1378 krogov, medtem ko je ekipa Braslovč nastreljala 1367 krogov. Za ekipo Žalca so tekmovali: Simon Vo-šnjak, Janko Melanšek, Dušan Novak in Kristjan Puckmeister Za Braslovče pa so streljali: Marčinko, Kralj, Cotič in Turnšek. Najboljši strelec srečanja je bil pionir Kristjan Puckmeister z odličnimi 363 krogi. Pri ekipi Braslovč pa je največ — 349 krogov dosegel Matjaž Kralj.
OBČINSKA LIGA — Juteks 1 :Griže
Na strelišču SD Juteks Žalec so se v drugem kolu občinske lige pomerili ekipi Juteksa 1 in Griž. Za ekipo Juteksa so streljali: Aleš Klovar, Janja Habjan, Lucija Klovar in Renata Flego, ki je s 368 krogi dosegla najboljši rezultat srečanja in tudi svoj osebni rekord. Za ekipo SD Griže so tekmovali: Džudarič, Poteko, Turnšek in Brilej. Končni rezultat srečanja je bil 1353 : 1415 krogov za ekipo Juteksa 1. V tekmovanju občinske lige pogrešamo ekipe Liboj in Šempetra, ki se še niso udeležile, kljub prijavi, nobenega kola. Mrtvilo v strelskih vrstah pa vlada v Preboldu in tudi na Vranskem.
J.P.
SINDIKALNO PRVENSTVO V STRELJANJU
Tudi to leto je ZTKS Žalec organizirala občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 146 udeležencev tega množičnega tekmovanja.
Opazili smo, da je bilo to leto število udeležencev veliko manjše, temu pa je verjetno vzrok težka gospodarska situacija. Rezultati tekmovanja: AERO Šempeter — udeležilo se je 11 strelcev in strelk. Najboljši je bil Alojz Zagoričnik s 93 krogi. SIP Šempeter — udeležba 5 članov DO, najboljši pa je bil Justin Smrkolj s 94 krogi. TT Prebold — 3 člani DO, z dvema rezultatoma 45 krogov — Jožeta Jermana in Irene Tomaš. FERALIT Žalec — udeležil se je le Franc Kotnik z 90 krogi. POSTAJA MILICE Žalec — udeležilo se je 8 strelcev z najboljšim rezultatom Igorja Tauzesa, 81 krogov. OBČINA Žalec — 16 strelcev, z najboljšim rezultatom Lucije Klovar, 88 krogov. STROJNA Žalec — 5 strelcev z najboljšim rezultatom Renate Flego 85 krogov. OBRTNIKI občine Žalec: 5 strelcev z najboljšim rezultatom Mladena Melanška, 90 krogov. GARANT Polzela — 20 strelcev z najboljšima rezultatoma Jožeta Mohorko in Janija Lokana — oba po 87 krogov.
SAVINJSKI MAGAZIN Žalec — 6 strelcev z najboljšim Igorjem Dobriškom s 86 krogi. SIGMA Zabukovica — 21 strelcev z najboljšim rezultatom Mitja Toplaka, 91 krogov. KIL Liboje — 25 strelcev z najboljšim rezultatom Matjaža Avseca, 94 krogov. LIKO Liboje — 13 strelcev z najboljšim rezultatom Ivana Ferčeca s 77 krogi.
TOVARNA NOGAVIC Polzela — 3 strelci z najboljšim rezultatom Janija Puckmeistra, 91 krogov. DRUŠTVO UPOKOJENCEV občine Žalec, štirje strelci z najboljšim rezultatom Ivana Toplaka, 83 krogov. REZULTATI ekipno: 1. KIL Liboje, 2. SIGMA Zabukovica in SINDIKAT del. pri obrt., 4. SIP Šempeter. 5. AERO Šempeter, 6. GARANT, 7. DRUŠTVO UPOK.. 8. PM Žalec, 9. LIKO. 10. TNP. 11. SO Žalec, 12. Strojna, 13. Feralit, 14. Savinjski magazin Žalec in 15. TT Prebold.
Jani Puckmeister
OBČINSKA LIGA — zračna puška
Občinska strelska zveza je ponovno organizirala tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško za sezono 91. Sprejete so spremembe tekmovanja, tako da se vse ekipe občinske lige srečajo dvakrat—vsaka ekipa z vsako. Liga obsega 18 kol. Tekmovanja pa bodo potekala na streliščih v Šempetru, Polzeli, Libojah in v Žalcu. Ekipe bodo štele štiri člane in bodo lahko mešane. Prepoved streljanja te lige pa imajo strelci, ki tekmujejo v prvi in drugi republiški ligi. Čas streljanja je 90 minut, strelja pa se 40 strelov za oceno. Ekipa, ki zmaga, doseže dve točki, ali vsaka po eno v slučaju enakega rezultata. Tekmuje se po že določenem koledarju, na koncu sezone pa prejme ekipa, ki zmaga, pokal v trajno last, najboljši posamezniki pa medalje. Opozoril pa bi pristojne, da se je preteklo leto tekmovanje občinske lige končalo dva kola prekmalu, a podelitve najboljšim enostavno ni bilo, čeprav rezultati še obstajajo.
Letošnjo sezono 91 so se prijavile ekipe strelcev: SD Polzela, SD Žalec 89, SD Griže, SD Vransko, SD Liboje, SD Šempeter, Braslovče 1, Braslovče 2, Juteks 1, Juteks Žalec 2. Tekmovalo pa bo 50 strelcev naše občine.
OBČINSKA LIGA — 1. kolo, srečanje SD Polzela :SD Juteks t
Na strelišču SD Polzela so se v prvem kolu srečali ekipi Polzele in Juteksa 1 iz Žalca. Za ekipo Polzele so streljali: Ivan Svetko, Jože Mohorko, Romi Zupanc in Štefan Pečnik. Za ekipo Juteksa 1 pa: Simon Vošnjak, Lucija Klovar, Dušan Novak in najmlajši Kristijan Pukmajster — pionir, ki je bil s 353 krogi najboljči strelec srečanja. Končni rezultat srečanja pa je bil 1310 : 1377 krogov za ekipo Žalca.
J.P.
Poplava izbrisala avrtomatsko MK strelišče Šempeter
Kot je že znano, nam je pretekla vodna ujma pobesnele Savinje prizadejala ogromno nenadomestljive škode na vseh področjih. Med drugimi je prizadela tudi člane SD Slavka Šlandra iz Šempetra, ki so pred dvema letoma s svojo prizadevnostjo zgradili avtomatsko strelišče za malokalibrsko orožje. Locirano je bilo blizu reke Savinje, kar pa je bilo za strelišče usodno. Močan sunek vode ob poplavi je dobesedno odnesel leseno konstrukcijo objekta, izruvano drevje, blato in gramoz pa so zasuli vso elektrifikacijo, avtomate in betonsko temeljno ploščo objekta ter ga popolnoma uničili. V objekt je bilo vloženih 6500 del. ur prostovoljnega dela članov SD Šempeter. Strelišče je bilo največje v Sloveniji, dvajsetme-stno, na njem pa so potekala velika republiška in tudi občinska tekmovanja.
V pogovoru s predsednikom SD Slavka Šlandra, g. Jožetom Tekavcem, je bilo rečeno, da si strelci Šempetra želijo in so pripravljeni ponovno in na istem mestu zgraditi novo strelišče. To pa je možno le s finančno in materialno pomočjo podjetij naše občine, saj sami ne zmorejo sredstev za izgradnjo. Vsa stvar bi se morala premakniti čim prej, dokler so v bližini Šempetra še stroji Nivo-ja, s katerimi še odstranjujejo posledice poplave. Škoda, ki je nastala z uničenjem avtomatskega strelišča, predvidoma znaša 1.500.000,00 din. omeniti velja, da je bilo strelišče zavarovano proti vsem nesrečam, le proti poplavam ne, saj takšne vodne ujme ni mogoče predvidevati.
Jani Pukmajster
»NINA«
— TRGOVINA V GORNJI VASI PRI PREBOLDU
telefon: 063/723-355
VAM PO UGODNIH CENAH NUDI: živila, vse vrste pijač, čistil, kozmetike, otroških igrač in prazničnih okraskov
ZA OBISK IN NAKUP SE PRIPOROČAMO!
Cenjenim strankam pa želimo v Novem letu 1991 vse najlepše.
Iz policijske beležnice
PROMETNE NEZGODE
Že zaradi majhne nepazljivosti včasih pride do tragičnih posledic. 48-letni Rudolf CIGLER se je dne 11. 11. 1990 ob 17.30 uri s svojim kolesom peljal po lokalni cesti v vasi Čaplja. Ko je zavijal na magistralno cesto, je spregledal osebni avtomobil 34-letnega Franca BRATUŠKA, ki je pripeljal iz Šempetra proti Vranskem. V trčenju se je kolesar CIGLER smrtno poškodoval
25. 11. 1990 je 21 -letni Aleš Jereb vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz Žalca proti Vranskem. V kraju Brode je z vozilom zapeljal desno izven vozišča in pri tem trčil v ograjo moštu čez potok Boljska. Pri tem sta se telesno poškodovala 26-letni sopotnik Davor BAČNAR ter mladole-tnicad J.M., ograja in avtomobil pa sta potrebna kleparskega popravila.
Na rojstni dan republike je bil v popoldanskih urah 28-letni Božo BEŠKOVNIK že tako pogumen, da se je z osebnim avtomobilom peljal kar po levem voznem pasu lokalne ceste iz Griž proti Žalcu. Ker nismo v Angliji, se je taka vožnja kaj kmalu končala s prometno nezgodo. Beškovnik je čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je upravljal 57-letni Božidar BREGAR. Pri tem sta se hudo telesno poškodovala voznik BEŠKOVNIK ter 66-letni sopotnik v Bregarjevem vozilu Mirko PLEVČAK, voznik BREGAR in njegova 53-letna sopotnica Agata BREGAR ter sopotnik v Beškovičevem vozilu, 21-letni Damjan VEBER, pa so jo odnesli z lažjimi telesnimi poškod-bamo. Božo BEŠKOVNIK še nima opravljenega vozniškega izpita.
KAZNIVA DEJANJA
Žalski policisti so'na sledi štirim, zaenkrat še neznanim storilcem kaznivih dejanj, ki so si v
mesecu novembru privoščili preizkusiti živčke občanov naše občine. Prvi med njimi je 25. 11. 1990 ob osmih zvečer vstopil v gostišče Banko na Gomilskem in zahteval pijačo. Ker je že ob vstopu v gostišče pokazal, da ga je nekaj že prinesel s seboj, mu natakarica ni hotela postreči s še dodatnim alkoholom. Kaj hujšega! Ob serenadi res sočnih besed je najprej razbil nekaj kozarcev, potem pa se je spravil še na točilni pult, ki ga je, močan kakor je, tudi poškodoval. Da pa le ni preveč junak, je pokazal s tem, ko je neznano kam še pred prihodom policistov pobegnil v noč.
Štiri dni pred tem pa se je neznanec prav poceni oblekel. Izpred trgovine ALL ŠPORTA v Žalcu je pobral reklamni pulover, v zastonjkarstvu pa bo užival, dokler ga na domu ne bodo obiskali možje v modrem. Potem pa se bo grel na državne stroške.
Z.J. si bo moral privoščiti nov fotoaparat in daljnogled, ki mu ga je iz nezaklenjenega osebnega avtomobila pred gostinskim lokalom v Preboldu dne 22. 11. 1990 med 21. in 22. uro odnesel neznanec. Neprevidnost je lastnika stala okoli 1000 nemških mark, upamo pa lahko, da.se bo tatu tako pridobljeni ruski fotoaparat pokvaril ali pa mu fotografije ne bodo uspele. Policisti pa bodo že opravili svoje, na to naj le računa.
Kam se mu je tako mudilo na praznik same države, bo moral policistom razložiti tudi neznanec, ki si je sposodil kolo B.S., ki ga je pustila pred stanovanjskim blokom v Žalcu. Strokovnjaki iz statistike pa bi uspeli dokazati, da so tople in zelene zime krive tudi za porast kaznivih dejanj. Le kdo pa bi se peljal s kolesom, če bi bilo tega 29. novembra 10 stopinj pod ničlo, ceste pa poledenele?
Pomoč poplavljencem
V	akcijo zbiranja pomoči prizadetim po poplavah sta se vključili tudi Kmetijska zadruga Savinjska dolina Žalec in Kmečka zveza Spodnje Savinjske doline.
V	času zbiranja, ki je trajalo približno mesec dni, je bilo med člani zadruge zbranih 217.000,00 dinarjev, 20.000,00 dinarjev pa je iz lastnih sredstev prispevala Kmečka zveza.
V	akcijo se je vključilo 274 posameznikov, ki so prispevali od 100,00 din pa do 3.000,00 din.
Poleg denarnih prispevkov so kmetje ponudili tudi kmtijske pridelke za ozimnico, prašiče, gradbeni material in drugo. Vse, ki so želeli prispevati v materialu, smo napotili v krajevne skupnosti, ki so vodile ta način zbiranju pomoči. Denar, ki smo ga zbrali, smo razdelili delno oškodovancem v naši dolini, ostalo pa preko KS Luče oškodovancemm na tem področju.
Komisija, ki je bila imenovana s strani Zadružnega sveta in Kmečke zveze se je odločila, da 50.000,00 din dodeli oškodovancem iz naše občine, razliko pa krajanom Luč.
Člani komisije so zbrani denar odnesli, osebno v Luče in ga na predlog KS Luče razdelili posameznikom.
Vsem, ki so pri tej humani akciji sodelovali se. iskreno zahvaljujemo.
KZ Savinjska dolina Žalec Kmečka zveza Žalec
Kozerija
Mestni praznik po novem
Pred dnevi je zasedala naša mestna skupščina. Bilo je to prvič po volitvah, zato je bita udeležba kar velika. Bilo ¡e tu nekaj novih, a večinoma so bili le stari obrazi, kljub temu da so bili zastopani predstavniki vseh strank, od okorelih socialistov, malo bolj prilagodljivih prenoviteljev, socialdemokratov do liberalcev. Bile so vse barve, ki so na novejšem političnem spektru, toda med njimi je bil najbolj zelen moj sosed Tevž. Če ne bi bil tako izrazit, ne bi vedeli, katero barvo bi mu pripisali. Do včeraj vemo, da je bil rdeč, saj tega ni skrival. Ves je žarel, če so ga le povabili na tako važen skup, kot je bil današnji, samo da se je vedelo, kdo je ta glavni. Tudi sicer se je Tevž rad šopiril kot puran, zato je tudi po mestu stopat ves zaripel, tako da smo takoj vedeli, kam spada.
Toda kako je tokrat postat naenkrat zelen? -Poštr/hal« ga je kar naš predsednik. Ko je skliceval sejo, mu je kar odleglo, ko mu tokrat ni bilo potrebno vabiti predstavnikov DPO. To ga je že od nekdaj motilo, saj mu je bil Jože, ki se je rad napihoval, zoprn že iz šolskih klopi. Danes je to drugače. Pokličeš delegate, pa so tu že vseh barv in nians.
Toda tu se je uštel. Ko je za sejo zvedet Tevž, ga je kar pogrelo, zakaj ga ne vabijo. Se bo pa povabit kar sam. Napravil se je mašno, le da je tokrat pustit doma rdečo kravato. Mislil je, da bo brez nje vsaj bolj domač. Prišel je in se udobno vsedel kar v drugo vrsto in predet kot maček. »Me bodo že videli,- je modrovat, -nisem kar za odpis!«
Toda, glej ga zlomka. Nihče ga ni opaziI, ali pa so se vsaj delali, da ga ne opazijo. Tudi sam predsednik ga ni pozdravil, kot je pričakoval. Zato je naenkrat postal ves zelen. Tako je vsaj padel vsem v oči, a vseeno ga ni nihče upošteval. Že po prvi točki se je neopazno kot maček splazil razočaran iz dvorane. Ni sodeloval niti na razpravi o mestnem prazniku, ki se nekako veže na božič. Podeljena pa bodo tudI priznanja, ki so pa zelena. Že po barvi bi ga morati prisoditi Tevžu, pa se nihče ni spomnil nanj. Nekje iz zadnje vrste je prišel predlog, da naj bi bil to zadnji praznik v tem času.. Že sem pomislil, da bi ga prestavili na «te-pežnji dan«, saj bi si tudi kdo zaslužil katero po ta zadnji. Pa tudi od tega ne bo nič.
Spomnil pa sem se, da nam lahko pomaga pri tem kitajski koledar Praznovali naj bi na dan kameleona.. Takrat bi naš Tevž zagotovo prišel na račun, saj bi se podeljevala tudi priznanja kameleona, Tevž pa zna tako lepo spreminjati barve!
Mislim, da bodo mestni očetje strnili glave in predlog upoštevali, tako da bo tudi Tevž prišel na svoje.	Vanč
Potrebujete inštrukcije iz slovenskega jezika ali lektoriranje različnih besedil? Pokličite telefonsko številko 063/713-562.
Prodani hišo in gospodarsko poslopje ter 32 arov zemlje v Zgornji Savinjski dolini. Infor-.macije: 071 /274-645 pd 16. do 20.-ure.
V spomin
Andrej
Ancelj
Smrt je neizprosna in iz vrst zagnanih aktivistov nam je zopet iztrgala človeka, ki so ga vsi spoštovali, ljubili, ga občudovali in ga poskušali posnemati. Bil je kot viharnik nekje pod Triglavom, neuklonljiv, kljubovalen, a vsakomur pripravljen pomagati. Žal pa je v starosti 86 let moral kloniti pred usodo, ki ji nihče ne ubeži in je vsakomur zapisana že ob rojstvu.
Očak Triglav, simbol slovenstva, ki kljubuje vsem viharjem, ki so v zgodovini našega naroda divjali na tem koščku slovenske zemlje, je bil globoko zasidran v srcu in duši Andreja An-celja iz Dolenje vasi pri Preboldu, kamor je prišel, že pred mnogimi leti, iz rojstne Mojstrane.
Njegova življenjska pot ni bila lahka, bil pa je človek, ki je zmogel veliko in zato ga ni mogel pokoriti niti okupator, kateremu se je zoperstavil že v znameniti vstaji 16. decembra leta 1941 v rodni Gorenjski. Kljub temu, da je bila krvavo zadušena, da je mnogo njegovih somišljenikov bilo pobitih ali odpeljanih v taborišča, Andrej ni klonil, ampak se še bolj zagrizeno lotil akcij osvobodilnega boja. Bil je Slovenec v pravem pomenu, bil je zvest svojemu narodu in vedel je, kje je njegovo mesto. Pred vojno je bil v službi starojugoslovanskega režima kot žandar, vendar pa mu ni služil slepo', ampak preudarno in
narodno zavedno, s čimer je pomagal preganjanim sonarodnjakom. Služboval je v Trbovljah, Preboldu, kjer je tudi spoznal svojo ženo Pavlo, bil v Dalmaciji in po izbruhu vojne našel zatočišče za svoje najdražje v rojstni Mojstrani, kjer ga je sovraštvo do okupatorja pripeljalo v vrste upornikov in v odbor OF.
Po osvoboditvi ga srečamo zopet v naši dolini, kjer ostane vseskozi do zadnjega slovesa. Prva tri leta življenja po osvoboditvi je opravljal dolžnost tajnika '^OF, bil nato zaposlen v Tovarni nogavic na Polzeli kot vodja statistike, od leta 1956 pa v Tekstilni tovarni Prebold kot vodja avtoparka. Leta 1961 pa se je poslovil od svojih sodelavcev in odšel v pokoj. Tudi kot upokojenec ni mogel iz svoje kože, ampak je kot aktivist deloval na različnih področjih. Bil je blagajnik turističnega društva, opravljal je dolžnost predsednika potrošniškega sveta, bil predsednik šolskega odbora, odbornik DPM, predsednik in blagajnik društva upokojencev itd. Ves čas, več kot 35 let, pa je vodil blagajno preboldskih gasilcev. Le ti so z njegovo smrtjo izgubili res natančnega in vestnega blagajnika, ki ga bo težko nadomestiti.
Padel je hrast, ki se je dolgo let upogibal, vendar nikoli zlomil. Bolezen pa je naredila svoje in prekinila nit življenja tudi njemu, ki ga bomo za vedno ohranili v našem spominu.
D. Naraglav
r
POGREBNE STORITVE

HITRO IN SOLIDNO
•	dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare)
•	postavitev mrtvaškega odra na domu
•	vse vrste prevozov, tudi na upepeljitev v Ljubljano
•	dobava in montaža betonskih žarnih niš za žarni pokop
•	ureditev kompletne dokumentacije
DELAMO NON STOP
V.
IVAN STEBLOVNIK, BRASLOVČE, PARIŽLJE 11,
telefon: 721-667, 721-395
Solze, žalost, bolečina, te zbudila ni.
Tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti.
V SPOMIN
30. decembra mineva leto žalosti in bolečin, odkar smo ostali brez tebe, ljubi mož, zlati ate, tast in stari ate
JOŽE ČREPINŠEK
kmet iz Zg. Grušovelj
Tiho in skromno si odšel tja, kjer ni trpljenja in bolečin. Tvoj korak je zastal, tvoj glas onemel, v našem domu in na kmetiji je nastala praznina, v naših srcih bolečina, ki ne bo nikoli minila, dokler ne bo tudi nas črna zemlja krila.
Z ljubeznijo se te spominjajo tvoja žena Zofi, otroci in vnuki
ZAHVALA
Ob bolečHzgubi drage žene, mame, sestre, tašče, babice in prababice
ALOJZIJE VINARNIK
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, plačane maše, denar za cerkev in denarno pomoč, za izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju oddelka za poškodbe bolnišnice Celje, zdravnikom in patronažnim sestram — še posebej g. Dolerjevi iz Zdravstvenega doma Žalec za zdravljenje in nego, patroma Viktorju in Jožetu za pogrebni obred ter cerkvenemu pevskemu zboru Žalec. Prisrčna hvala sodelavcem Juteksa in ZCC-DSSS ter vsem, ki ste se nas v težkih trenutkih spomnili in nam kpkorkpli popi^ggii.
Vsi njeni
Dežurstvo na vodovodu
Za popravilo okvar na glavnih vodih so dežurni:
od 24. 12. 1990 do 7. 1. 1991
od 7. 1. do 14. 1. 1991
od 14. 1. do 21. 1. od 21. 1. do 28. 1.
1991
1991.
Vlado Šuper, Vel. Pire-šica 5/e
Bogdan Pantner, Polzela 209
Tone Jager, Prebold 62/A
Jakob Olip, Pongrac 11 Marko Dolinar, Griže 35
Opomba: dežurni se nahaja na sedežu Komunalnega podjetja v Žalcu od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate tudi v nabiralnik pri vhodu komunalnega podjetja.
JOŽE STRAHOVNIK POGREBNE STORITVE ŽALEC, VREČARJEVA 3 Telefon: 063/712-261
Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
—	veliko izbiro krst in opreme
—	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
—	dekoracijo sobe, postavitev odra na domu
—	izkop grobnih jam in ureditev grobov
—	postavitev žarnih niš
—	ureditev kompletne dokumentacije
—	nudimo tudi vence in cvetje
NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU Hvala za zaupanje
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi ljubega moža. atija in brata
LADKA STANKOTA
iz Lok pri Taboru
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ali denar za maše, z nami sočustvovali in nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Zahvaljujemo se gospodu dekanu za pogrebni obred, govorniku, pevcem, gasilcem, osnovni šoli Vransko in Tabor ter sodelavcem iz Hmezada, TT Prebold in Aera Šempeter ter Kmetijski zadrugi Tabor. Žalujoči: žena Ivica, hčerka Andrejka, sinovi Ladi, Roman in Janko, sestri Ivanka in Marica z družino, bratje Simon, Slavko, Franci in Lojze z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame in prababice
TEREZIJE COKAN-ŠTEFKE
iz Vrbja 43
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam ustno in pisno izrekli sožalje in prispevali za maše zadušnice. Hvala govornikoma za poslovilne besede. Iskrena hvala podjetjema Ingrad Celje, Toper Celje in Zdravstvenemu domu Žalec.
Žalujoči: sina Marjan in Miran ter hčerki Jožica in Marjana z družinami.
ZAHVALA
Ob prerani Izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
VIKTORJA
JEŽOVNIKA
iz Podvina pri Polzeli
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govornikoma, pevcem in g. župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata in pradeda
ANDREJA ANCLJA
iz Dolenje vasi 54, Prebold
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala gasilcem, g. Hermanu, g. župniku, pevcem in godbi TT Prebold.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Pavla in sin Janez z družinama
SILVESTROVANJE
v prijetnem ambientu restavracije NAMA LEVEC
NOVOLETNI PLES
1. januarja organizira NAMA ŽALEC
Oba dneva vas bo zabaval ansambel Mr. Paul
SREČNO 1991

ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
NOVOLETNI POPUST 10—20%
do 31. decembra 1990 Naši izdelki
ZA TRAJNI SPOMIN NA BOŽIČ IN NOVO LETO VESELO PRAZNOVANJE IN SREČNO 1991
S KOM PAS
Da vaš svet ne bi bil le Savinjska dolina...
Svet vam polagamo na dlan. Izberite!
Sejmi: Vicenza—Vicenzaoro — ZLATARSKA RAZSTAVA—
181 1991
München—Bau — MEDN. GRADBENI SEJEM —
18. 1. 1991
Milano—Cart — MEDN. SEJEM PAPIRNIŠTVA -
18. 1. 1991
Salzburg — MEDN. AVTOMOB. SEJEM - 19. 1
1991
Dunajski abonma:
Dunaj — MUSICAL »FREUDIANA« — 26. 1. 1991
-	OPERETA »ZIRKUSPRINZESSIN« - 8. 3. 1991
—	DEE MUSICAL »FANTOM OPERE« — 22. 3. 1991 Zimske počitnice
enodnevni smuč. paketi s prevozom na Roglo Ažurna obala — 25.-29. 1. 1991	»
tedenski paket v Moravskih toplicah
Izleti
BANKOK—PATAJA-SINGAPUR - 2. —11. 2 1991
. da bi vam bilo ob praznovanju lepo
-interier
Če ste se spraševali, zakaj je R INTERIER V ŽALCU,
NA ŠLANDROVEM TRGU 9
najbolj obiskana trgovina s pohištvom in stanovanjsko opremo na Štajerskem, je odgovor preprost:
•	ker imajo najnižje cene
•	ugodne kreditne pogoje
•	brezplačno dostavo do 10 kilometrov
•	za gotovinsko plačilo še 10-odstotni popust.
PRAVI NASLOV ZA NAKUP POHIŠTVA VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
interier
Šlandrov trg 9 Žalec
BEYOND THE LAST GUITARIST’S DEATH
CONCERT
IN THE SAVINJA VALLEY
1.	PRAGWALD (Prebold)
2.	NERON (Zalec)
3.	XENOPHOBIA (Sl. Gradec)
4.	SARCAZM (Skofla Luka)
5.	NECROSIS (Avstrija)
a. IT’S NOT FOR SALE (Laško)
7.	DISHARMONIC (Avstrija)
8.	ATROCITY (NemCIja)
pffrljM]# v Žalci
LDS Žalec in nekaj entuzijastov metalni dogodek v Hmezadovi dvorani ku It. decembra 1990 «le 18. uri.
Vee izkupiček je namenjen otrokom nodavno poplavljenih drutin.
COMI AND KILL THE ORDINARY Milit
Kompasov Klub tajnic
Tokrat v Veroni
Prednovoletni čas je čas rezimiranja uspehov in oddol-ževanj, pa majhnih pozornosti in vsega, kar še tesneje okrepi vezi in sodelovanje. Kompas si je pred leti na prav izviren način zamislil darila za tiste sodelavke, ki sicer niso na njihovem plačilnem seznamu, v določeni meri pa prispevajo k zastavljenim ciljem. Vsako leto jih namreč v tem času popelje na kakšen izlet in letošnjemu šopku tovrstnih izletov sta se pridružila Verona in Lago di Gardi. Svet je lep, pravijo pri Kompasu, in da ga vsako leto kanček pokažejo tudi svojim zunanjim sodelavkam, je prav simpatična in izvirna zamisel. Darilo torej, ki razveseljuje, hkrati pa tudi obvezuje. V imenu udeleženk, hvala zanj!
Vladka Cerovšek
**************
Prvič v Žalcu
BISTRO PRI ZLATEM KRIŽU IN KRAJEVNA SKUPNOST ŽALEC VABITA NA
NOVOLETNO RAJANJE — DECEMBER FEST, KI BO NA PRIREDITVENEM PROSTORU NA TRŽNICI V ŽALCU
OD 26. DECEMBRA DO 2. JANUARJA
vsak dan od 12. do 24. ure
Zabavali vas bodo:
26.	12. ob 19. uri: AGROPOP
27.	12. ob 19. uri: DON JUAN
28.	12. ob 19. uri: ANSAMBEL LOJZETA SLAKA IN FRANC KOŠIR
29.	12. ob 19. uri: VLADO KALEMBER
30.	12. ob 19. uri: POP DESIGN
1. in 2. januarja ob 19. uri: MIX MAX
VELIKO NOVOLETNO RAJANJE V ŽALCU ZA VSE
GENERACIJE
Miklavž obdaril sto najrevnejših otrok
Osrednja občinska prireditev miklavževanje je bila v dvorani Svobode na Polzeli. Obdarjenih je bilo sto najrevnejših otrok v občini Žalec. Sredstva za obdaritev so zbrale vse štiri stranke v občini, ki so vključene v Demos. Vsak otrok je prejel paket, v katerem je bil poleg slaščic tudi vrednostni bon za 1000 din, ki je vnovčljiv v trgovinah Savinjskega magazina in s katerim je možno kupiti vsa živila razen alkoholnih pijač in tobaka. Pri razdelitvi sta poleg Miklavža sodelovala še predsednik skupščine občine prof. Milan Dobnik in predsednik stranke krščanskih demokratov Franc Žolnir.
V priložnostnem programu so sodelovali cerkveni otroški pevski zbor »Cekinčki« s Polzele pod vodstvom Tanje Cizej ter polzelski Miklavž s svojim spremstvom. Domiselno sceno pa so pripravili mladi likovniki osnovne šole Polzela pod vodstvom Regine Martinkovič. Vsekakor lepa gesta, posnemanja vredna. Na sliki: Med razdeljevanjem daril.
Amerika, lep dan ti želim
Bilo je '86 leta, ko sem pomislil, da bi se spodobilo za dobrega študenta, da se čez poletje zapelje nekam čez lužo. Kar naenkrat evropski podvigi niso biti več dovolj.
Slab popotnik je tisti, ki ga od nameravanega odvrne problem denarja. Denar, ki sicer res je sveta vladar, se zbere na ta ali oni način. Malo z nočnim delom, malo s sponzoriranjem prijateljev in malo na put. Bolj pomembne stvari, ki jih moraš rešiti, če se odpravljaš čez lužo, so: Kako najceneje priti (preleteti) čez, kako priti do turistične vstopne vize? Tako se odpravim na telefonsko gonjo za vsemi letalskimi možnostmi na relaciji Evropa — ZDA. Grčija — Atene, prevoz je najcenejši z grško aviodružbo, charter na relaciji Atene — New York. Z Dunaja je najceneje z družbo romunske avio kompanije; njihovim avionom pravijo potujoče drvarnice, vendar četudi so to bili še časi Nicolae Chausheskuja, so vsi takratni romunski teti imeti srečen konec. V Brislju se da dobiti cenovno najugodnejši prelet čez lužo, ker gre za people airbus. Slednje pomeni, da gre letalo na pot, ko se dodobra napolni s potniki. Toda karta za prevoz do Bris!ja in morebitno večdnevno poležavanje na letališču sta me prisilila, da sem se odločil za JAT. Res to ni v svetu najbolj priznana firma, vendar verjemite mi, da ni boljšega občutka kot leteti od doma na tuje in od tam se vrniti spet direktno domov. Vsak dan, ki ga ob povratku izgubljaš na avtobusnih postajah, na železniških Banhof/h, na sterilnih Jetališčih, kjer mimo tebe brzijo vsakdanleteči, dolgonoge stevardese in nezainteresirani letališki postopači, je kakor da se ti domovina odmika s hitrimi koraki. Dobivaš občutek, da je ne boš nikoli več videt.
Vzet sem torej charterski polet na relaciji Ljubljana — Cleveland, ki me je takrat stat tri moje dobre štipendije. Vedel sem, da bom v Clevelandu sam pod milim bogom na svetu. Tako kot sem se tega bat, tako so me tudi ščemeli podplati, da se podam v to neverjetno
in kaj malo jasno kakšno avanturo. Na oni strani ni bilo sorodnikov. Bili so prijatelji, ki sem jih enkrat v življenju videt, spoznal in se z njimi razšel in bila je prijateljica, s katero sva si včasih pisala. Toda mene nista zanimati dve mesti v ZDA, kjer so ti znanci živeli, mene je zanimata država zahodnega prostranstva: FROM EAST TO WEST COAST, to je bit moj načrt.
Pravzaprav sem bil prepričan da, če rešim vprašanje teta in naberem nekaj denarja (kolikor bi ga bito, bi ga pač bito, ostalo pa po načelu znajdi se), ne bo nobenih ovir več. Na JA Tu sem se dogovoril s srčkano prodajalko, da bo 4. junij, to je točno mesec pred največjim ameriškim praznikom, določen kot datum mojega odhoda.
In ko človek misli, da ni več zapletov, se ti pojavijo kot pobesnele gomazeče živalice. Dobiti vizo za vstop v Združene države se morda sliši enostavno, toda verjemite mi, da temu ni tako. Najbrž je enostavno, kadar ti vi-zno dovoljenje urejajo drugi ljudje. Bodisi gre za organiziran strokoven, posloven, študijski ali celo zgolj organiziran turistični obisk v Združenih državah. Toda, kadar se odpravljaš sam, na lastno pobudo, postaneš sumljiv, potencialni posla iščoč imigrant, ki se boš za vekomaj prestavil tja čez v deželo sanj in rajanj. Kaj ti pomaga vse tvoje zatrjevanje, da se ti švingla za njihovo obljubljeno deželo in da se nameravaš vrniti, ker pač ne živim slabo v tej preljubi Sloveniji:
Za mizo v ameriškem veleposlaništvu, v uradu za sprejem strank, kjer te na vhodu pretipajo in predetektirajo, kot bi prišel na obisk iz Libanona, je sedel na oni strani sicer čednega pulta zajeban birokratski cepec. Najprej me je poslal na ekspresno slikanje, ker mu ni ugajal format mojih slik, ki sem jih prinesel s seboj. Na žepu sem občutil, kako dobro lahko zasluži večno jamrajoči fotograf, ki ti naredi fografije v dobrih dveh urah. Izpolnil sem tudi najbolj trapast obrazec, ki mi je potr-
dil, da je birokracija mednaroden problem, po svoji komplicirani naravi in idiotski natančnosti pa monstruozna pošast, katero bi morati najmanj požigati z napalmom. Obrazec me je spraševal, če sem ali če sem bil kdaj član COMMUNIST PARTY, če sem poročen, kaj me veže na mojo domovino, malodane so me vpraševali, če hočem v ZDA zato, ker mi niso všeč gate slovenskih proizvajalcev. Veste, najbolj te prizadene dejstvo, ko prehodiš vse takšne naštete težave in ti špičasti birokrat s pristriženim kozjim fiksom pove, da ti ne more dati vstopne vize za ZDA, kajti po njegovem mnenju ni enega dokaza, da se nameravam vrniti v Jugoslavijo. Preden sem se zavedet, kaj se dogaja, sem stal na železniški postaja, jedel mesni burek, lokal pivo in preklinjal na ves glas čez svojo neumnost in nespretnost.
Toda pravi skavt nikoli ne obupa. Priskrbel sem si potrdila od dvajsetih firm, kako me v njihovi sredi po končanem študiju čaka bleščeča kariera, pridodal sem izpisek iz zemljiške knjige, kjer se je nejasno videlo, da sem reven kot cerkvena miš, toda važna je količina papirjev. Imel sem tudi tako imenovano adventno pismo, kjer me je neka neznana ženska, za birokrata moja prijateljica, vabila v ZDA in jamčila zame (pismo je uredila neka tretja prijateljica iz Atlante v Georgii). Preden sem stopil v isto poslopje kot pred štirinajstimi dnevi, sem spil za pogum tisto, kar mi je pred 14 dnevi manjkalo za normalno konverzacijo. Vedel sem, da birokrat ne zna slovensko, zato sem mu naložil po angleško. Imel se tudi primerno obleko, z belo srajco in kravato. Oprostite izrazu, toda tako sem ga zasul s plazom besed, naložil sem mu, da se mu je možganska substanca stisnita pod prevelikim tovorom stavkov. Bil sem poln optimizma, tako da nisem niti za trenutek podvomit, da ne bom dobit vize. Tisti dan me je nekdo vprašat, kako sem dobit vizo. Dejal sem: »Birokratu sem dal na mizo zizo, on pa mi je dat vizo!«
Tako je prišel 4. junij.	G. Vovk