J-elo LXVn
Naročij i»«toetetrm 25 Din. u i nože m« ■(▼o 40 Din — ne« doljska izdaj« ee« loletno 96 Din, sa inozemstvo 120 Din
Uredniitv« je v Kopitarjevi ui.6/ffl
Folhtu platni f
V [JublJanl, ? neileno, 'dne 11. JanTJa 1939
At\. 131 i
Cena 2 din
j VENEC
Cek. račaai Lj«b-ijana it »0.650 in 10.349 sa inaerate Sarajevo *tv. 7563 Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva ulica itav.6.
— laka)« vaak daa sjatra) razea peaadeljka ia 4aeva pm prasaika
Narod
svojemu voditelju
Noben slovenski politik ni doživel Sasti, ki je bo danes deležen dr. Anton Korošec, ko mu bo odposlanstvo 322 slovenskih občin izročilo diplomo častnega občanstva. To je največje odlikovanje, ki ga more komu dati naše ljudstvo v priznanje za njegovo delo zanj, in gotovo najvišja čast od vseh, ki morejo doleteti javnega delavca, kateremu jo blagor ljudstva vrhovni namen in smisel občestvenega življenja in prizadevanja. Zakaj, medtem, ko se vse družabne oblike in tvorbe menjajo, ljudstvo ostane, in njegovo priznanje je najbolj pravično in častno ter največ vredno. Kdor si ga je zaslužil, si more (mirno reči, da je poleg pričevanja lastne vesti dosegel vse, za kar je politiku vredno živeti in se truditi. Mar je kaj večjega, lepšega in trajnejšega pomena na javnem popri šču, skozi katero je tudi ob najplemeni-tejšem hotenju in prizadevanju pot' postlana s tolikimi razočaranji, krivičnimi sodbami in sovražnimi nasprotstvi, kaikor priznanje in hvaležnost ljudstva?
Tem več je vredna tolika čast, čim manj Jo je kdo iskal, in naš Korošec je v svojih štiridesetih letih neprekinjenega in neutrudnega dela za slovenski narod mislil na vse kaj drugega, kakor na priznanja, časti in odlikovanja. Dr. Korošec je bil s svojim narodom vedno eno, nikoli se mi postavil nadenj, če je zanj delal, je tudi z njim trpel in usoda slovenstva je vseskozi bila tudi njegova usoda. Ni bil prvak, ampak prvi pri delu, enako ko vsi deležen tudi vsake nesreče, vedno v prvem okopu v borbi ter je v zmagi ostal vsem prvi in najprisrčnejši tovariš, kakor ni svojih nikoli zapustil v nezgodi in trpljenju: nikoli mu ni bilo mar ničesar drugega razen dviga, sreče, napredka svojega ljudstva. Zanj se je pehal, trudil in vztrajal do zadnjega, zase ni hoted nikoli ničesar in vsako priznanje, vsaka zahvala, vsaka čast, vse je prišlo nehoteno samo od sebe, kakor zraste sad iz neumornega dela dn sil kot vidni znak bogate narave, ki daje vsem vse v neprestanem darovanju in žrtvovanju sebe same.
Na tak način je postal dr. Anton Korošec ■tudi voditelj svojega naroda: ni so pozval sam, ni ga postavila kakšna skupina, ni se vsilil s kakšno zunanjo, narodu nasprotno močjo, ampak ga je proglasilo ljudsko srce, narodova volja in zavest, da mu stoji na čelu najboljši od njegovih sinov, neustrašen v borbi za njegove pravice, razumen in plemenit v zmagi, neuklonljiv v nesreči. Korošec je voditelj po neomejenem zaupanju vsega slovenstva, katerega ni nikoli prevaral, nikoli zapeljal, nikoli pustil samega, ampak mu je vedno zvest ter stoji vedno na straži zanj in misli tudi na tiste, ki niso po sklepu usode v enem kolu z nami. V takem globokem smislu more biti svojemu narodu voditelj, ki ga je povzdignila na prvo mesto ljubezen vseh, samo tisti, ki je vedno ves živel, z njim in zanj in v čigar srcu ni bilo mesta za nikogar in ničesar, kakor samo za narod, v katerem počiva sreča, prospeh in bodočnost vsakega od nas. In to je naš Korošec, v katerem je poosebljena politika, to je, skrb za obči blagor, v svojem najvišjem dn najčistejšem pomenu, to je, kot najvišjemu Zakonodavcu odgovorna nravstvena služba — in baš zaradi te, žal, dandanašnji tako redke odlike in miselnosti je naš Korošec globoko spoštovan tudi izven kroga našega naroda, v mejah naše države in po vsem omikanem svetu, kjer ne poznajo samo njegovega političnega dela, ampak tudi njegovo nad vse malenkosti visoko osebo in plemenito mišljenje.
Danes ni prilika, da bi naštevali, kaj je naš voditelj vse storil za slovenski narod — pa saj je to že neizbrisno vtisnjeno v vsako slovensko srce — danes je dan, ko se zopet vse naše ljudstvo raduje, da more vnovič pokazati dr. Korošcu in vsemu svetu, kako ga ljubi, kako nerazdružno trdno je z njim povezano in kako neomajno mu zaupa tudi svojo bodočo usodo v dneh, ko so merodajni državni voditelji na delu, na postavijo temelje naše države globlje: na sodelovanje enakopravnih bratskih narodov v tisti medsebojni slogi, ki je le sad priznanja in spoštovanja pravic svobodnega naroda. To je, na tisti temelj, na tisto idejo in na listi program, s katerim je dr. Korošec na čelu slovenskega naroda stopil na politično torišče Jugoslavije, se za ta program bo-ril in na njem vztrajal v najhujših viharjih ter zanj pretrpel izgnanstvo iz rodne zemlje, dokler ni našel poti, da zopet zanj zastavi vse svoje zmožnosti z novimi ljudmi, ki so izprevideli, da stara pota in načini vodijo v pogubo. Da v tej dnlgi in nikomur ne prizanašajoči l>orbi naš voditelj ni izgubil dobre volje, da se ni dal zapeljati v nobeno nepremišljeno besedo ali dejanje, da je vztrajal kot junak in obenem kot moder politik in da je neomajno zaupal v dobre vstvarjajoče sile v državi — to je v toliki meri bilo dano samo njemu. Ko bo dozorelo, kar je scjal, bo naše veselje, naše priznanje in naša zahvala obenem zahvala vse države za to. kar je bila življenjska po-
Kdo koga obholjuje
Nove Chamberlainove izjave
„Upreti se moramo vsakemu poskusu, da kdo s silo izvojuje nadoblast nad svetom''
Italijanski in nemški tisk ostro odgovarjata
London, 10. junija. b\ Londonski tisk naglaša, da so predsednik vlade Chamberlain, zunanji minister lord Halifax in finančni minister sin John Simon v svojih govorih (ki jih je »Slovenec« v kratkih izvlečkih prinesel — op. ur.) hoteli poli i ti n a z i r a n j e, ki se širi zlasti po neukem in italijanskem tisku, češ, da se je Anglija sedaj vrgla na delo, da Nemčijo okrog in okrog o b -koli. Angleški ministri so hoteli dokazati, da je to naziranje neresnično in da je angleška vlada daleč od tega, da hi hotela Nemčijo obkoljevati, marveč da je še zmerom pripravljena poravnati vso spore, ki morda obstojajo, na miren način in z mirnimi sredstvi. Angleški ministri so v svojih govorih napravili poziv na nemški narodni socializem, naj nikar krivo ne tolmači angleške politike, ter so jih v dokaz svoje dobre volje vsi trije zaporedno pozvali, naj se vsedejo okrog mize, kjer sc bodo sporna vprušanja mogla rešiti t vsestransko zadovoljnost.
Chamberlain:
.»Doživel sem gotova razočaranja«
Predsednik vlade Chamberlain je imel» govor v svojem volivnem okraju Birniinghamu. Glede zunanje politike je Chamberlain izjavil med drugim:
Kakor je že lord Halifax dejal včeraj v svojem govoru v domu lordov, smo mi š e r e cln o pripravljeni, da za okroglo mizo razpravljamo o nemških zahtevah ali katerekoli druge države pod pogojem, da se lahko doseže stvarna ureditev obstoječih vprašanj. Toda mi moramo biti prepričani, da se dajo ta vprašanja urediti potom pogajanj in ne potom sile.
Moje deloyanje je usmerjeno v dve smeri, ki nista druga z drugo v nasprotju. Moj trud gro prvič za tem, da ugotovim možne povode za vojno ter jih po možnosti odstranim, drugič pa za tem, da se dvigne moč države, da nas v primeru, ako bi prišlo do razprave o teh Tprašanjih, nobena država no more prisiliti, da bi morali zaradi naše slabosti popustiti ter sprejeti sklepe, ki bi bili porazni za naše življenjske interese. Kar so tiče prvega dela te naše politike, moram priznati, da s c m doživel gotova razočaranja in da sein dobil zelo neznatno podporo s strani držav, s katerimi sem upal skleniti sporazume. Na drugi strani pa je dosežen velik napredek glede naše narodne obrambe, tako da sem prepričan, da je ni države na svetu, ki hi se hotela z nami spoprijeti. Ves svet ve, da mi nikoli ne bomo uporabili te svoje ogromne sile, da bi začeli neizzvano vojno, dasi se s propagandnimi nameni objavljajo nnsprotne trditve. Mislim, da ni naroda, ki bi mogel verovati takemu obra^ čanju resnice. Toda obstoja ena stvar, ki se ji moramo upreti, to jc, upreti se moramo vsakemu poskusu, da se s silo izvojuje nad moč na svetu, kajti v primeru takega poskusa ne more biti stalnega miru v Evropi. Dokler se take težnje ne bi začele uresničevati, se nikomur ni treba bati oborožene silo Velike Britanije.
Enako se je ižrazil minister sir John Simon, ki je v nedvoumnih besedah izpovedal voljo in željo Anglije in njene vlade, da pride do mirnega sporazuma. Anglija noče nikogar obkoljevati, ona ponu ja vsem prijateljsko roko za mirne pogovore in mirne kompromise. Anglija to lahko
Dr. Korošec, častni občan slovenskih občin
Spored proslave v »Unionu«
Spored proslave ob slavnostni izročitvi diplome častnega občanstva g. dr. Anionu Korošcu, o edsedni-ku senata itd., v nedeljo, dne 11. junija 1939 ob 10.45 v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani je sledeči:
1.	Venčck slovenskih narodnih pe^mi.
2.	Državna himna.
(Igra železničarska godba »Sloga« pod vodstvom g. H. Svetela.)
3.	Fleišman J.: Triglav.
4.	Anton Medved: Nazaj ▼ planinski raj.
(Pcje mešani zbor »Ljubljane« pod vodstvom g. Srečka Koporca.)
5.	Pozdravni govor načelnika Županske zveze g. Nande Novaka.
6.	Izročitev diplome.
7.	Govor dr. Antona KoroSca.
8.	Hej Slovenci, s sprcmljevanjcm »Sloge«.
litična naloga narodnega voditelja Slovencev, našega dr. Aniona Korošca.
S temi mislimi in čustvi mu bodo danes naši župani, najpoklicanejši zastopniki našega ljudstva po slovenskih trgih in vaseh, potem ko so ga počastila že vsa naša mesta, izročili najlepše in najčastnejše odlikovanje, kar ga je kdaj dosegel slovenski javni delavec: priznanje vsega naroda, da je delal dobro, pošteno in zvesto in da bomo vsi ostali z njim, kakor je on bil vedno z nami, v tovarištvu do konca.
stori, ker se opira na miroljubnost svojega naroda, a tudi na njegovo odločnost, da bo storil svojo dolžnost, ako bi okoliščine zahtevale druga sredstva, da se zavarujejo pravice narodov.«
Halifax:
»... da vsak spoštuje dano besedo«
Podobno je govoril lord H a I i t a x v lordski zbornici, kjer je dejal: »Še vedno smo v polni resnosti pripravljeni z Nemčijo skleniti sporazum, ki naj bi rešil ne samo nekaj vprašanj, marveč
vsa vprašanja, ki motijo medsebojne odnošaje. Toda za takšno delo je potrebno medsebojno zaupanje. Ni pa je večje in bolj katastrofalne zmote, kakor če bi kdo mislil, da sta Anglija in Francija manj odločni za lo, ker ste pripravljeni za vsak kompromis. Vsako sporno vprašanje se laliko reši na miren način. Toda predpogoj za to je, da na obeh straneh obstoja dobra volja, da nn obeh straneh vlada prepričanje, tfa vsak spoštuje dan o besedo. Strašno bi bilo, če bi morali opustiti vsako nado, da se obnovi mirno sodelovanje narodov. Toda čas, ko je bilo mogoče neodvisne države uničevali, je mimo, in vsak nadaljnji poskus bo zadel na odpor.«
Odgovor Italije in Nemčije
Nemčija:
»Anglija ne drži dane besede«
Berlin, 10. jun. AA. DNB. »Nemška diplomati-čnn korespondenca« zavzema stališče v zvezi z govorom, ki ga je imel angleški zunanji minister lord Halifax v zgornjem domu. Korespondenca piše med drugim, da se je angleška (»litika v toku zadnjih tednov razvila od svojega prejšnjega namena, ohraniti mir, do pripravljenosti, da vloži vsa sredstva za zaščito življenjskih interesov držav, s katerimi je sklenila zveze, pa če bi ti življenjski interesi bili še tako fantastični. To je povzročilo zaskrbljenost celo onih, ki se do zdaj niso vmešavali, ki bi pa lahko bili potegnjeni v vrtinec usodnh dogodkov zaradi take brezbrižne politike. Zaradi tega so merodajni voditelji angleške politike sklenili, ,da pokažejo napram Nemčiji, ki je osrednja točka angleške politike obkoljevanja, gotovo dobro voljo. Dokazi, ki jih je lord Halifax navajal, da bi opravičil angleško obkol jevan je, naperjeno proti Nemčiji, niso novi. Besede »sila in kršitev dane besede« se vedno ponavljajo ter se zlohotno vedno naslavljajo na nemški naslov. Zaradi tega so je treba toliko bolj spomniti na ono kršitev obljube in dane besede, ko je navzlic Lan-singovi noti Nemčiji z dne 5. novembra 1018 in navzlic zagotavljanjem zaveznikov ustvarjen sistem sile, ki ni bil ničesar drugega kot nasilje. To nasilje je dokazano tudi z dejstvom, da se je mogel ta sistem ohraniti. Zaradi tega se besede »kršitev dane besede« in »nasilje« nanaša do današnjega dneva še vedno na one, ki se z vsemi sredstvi, torej zopet s silo, upirajo temu, da bi se popravile gotove napake.
Italija:
»Zapadne države iščejo hrane za topove«
Milan, 10. junija. AA. DNB. »Relazioni Inter-nazionali« se bavijo s težavami, na katere jo naletela politika obkoljevanja. Plutodemokralične sile iščejo plačance in hrano za topove. Toda v interesu malih držav je, da ohranijo nevtralnost. One ne morejo želeti, da hi njihovo ozemlje postalo bojišče tiijih armad. Estonija je pokazala, da je pravilno razumela igro. To, kar Anglija in Francija nudita Estonski, ni nič drugega kakor vojna in komunističen vpad. Darila, ki sta jih ponudili Poljski in Romuniji, niso našla ugodnega odmeva in tudj na Balkanskem polotoku nevarna politika obkoljevanja lii naletela na soglasno odobravanje. Na 'izredno velike težave je naletela politika obkoljevanja tudi z ozirom na stališče Sovjetske Rusije. Vsaj za sedaj predstavljajo težave, na katere sta naleteli Anglija in Francija v baltiških državah, gotovo jamstvo za mir. Druge težave obkoljevanja in s tem druga stvarna jamstva za mir so v tem, da plutodemokrncije ne razpolagajo z dovodnimi oboroženimi silami, da bi se mogle zopersta-viti močnemu nemško-itnlijanskemu bloku. Ako Anglija vsak mesec organizira novo divizijo, ven-
dar niti na ta način ne more rešiti problema. Nasproti silam, ki izvajajo ohkoljevanje. stoji močan blok sil osi. Ta blok predstavlja stvarno garancijo za evropski mir.
Matura
Nj. Vel. kralja Petra
Belgrad, 10. junija. AA. Danes ob 12 je bila v kraljevskem dvorcu na Dedinju svečanost, ko je končal šolsko leto Nj. Vel. kralj Peter II. Svečanosti so prisostvovali Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, nato kr. namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Pero-vič, guverner Nj. Vel. kralja s profesorji, dvorne dame ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja.
Po svečanem cerkvencm obredu jc guverner Nj, Vel. kralja prebral zapisnik komisije višjega tečajnega izpita, ki ga jc Nj. Veličanstvo polagalo od 5. do 7. junija letos. Z ozirom na ocene pismenih nalog je izpitni odbor oprostil Nj. Vel. kralja ustmenega izpita. Na podlagi pismenega izpita in po prejšnjih letnih occn*h, je izpitni odbor priznal Nj. Vel. kralju zrelost in sposobnost za študij na visokih šolah in univerzah. Po sporočenem uspehu in izročitvi spričevala jc guverner Nj Vel. kralja s kratkim in toplim govorom poudari! vr!:-nc in neutrudljivo delo visokega učenca ter posebno poudaril pomen višjega tečajnega izpi'a. Po konšani svečanosti so kr. rodbina, kr. namestniki, guverner s profesorji kakor tudi ostali navzočni čestitali Nj. Vel kralju na doseženem uspehu.
Delež Italije v Španiji
100 tisoč vojakov, 40 tisoč ton vojnega blaga
Rim, 10. junija. V uradni vojaški reviji »P o r z e ar m a t c« je izšel članek, ki podčrtava napor italijanskega vojnega in civilnega brodovja za časa državljanske voine v Španiji v prilog generalu Francu. Članek navaja podrobne podatke, da so italijanske vojne in trgovske ladje v štirih mesecih od konca 10:10 do marca 1037 prepeljale v Španijo 100.000 in o ž, 4370 velikih tovornih avtomobilov, 1200 tankov, 750 topov raznih kalibrov in 40.000 ton raznega orožja, kot strojnih pušk, pušk ter streliva za pehoto, topništvo in letala. Pri prevozu je sodelovalo 52 trgovskih ladij in 30 vojnih ladij. Članek tudi podčrtava veliko vlogo, ki jo je imela vojna mornarica v Sredozemskem mor ju, posebno »p r o s t o v o I j -ske podmornice«, katerih naloga je bila, da zaustavijo vsak dovoz iz Rusije v rdečo Špa-
nijo. Člankar našteva velike težave, s katerimi so je bilo treba boriti in pravi, da se je kljub temu posrečilo potopili nekaj rdečih prevoznih ladij ter poškodovati rdečo križarko »Cervantes« in rdečo torpedovko »Cheruca«. Poleg »prostovoljskih podmornic« je bilo stalno v službi tudi nekaj manjših vojnih enot, ki so nadzorovalo špansko obalo.
Ilim, 10. junija, b. Danes so prispeli v Cadix italijanski letalci, ki so včeraj izročili v Sevilli svoje letalske aparate španskim letalcem kot dar Italije vladi nacionalistične Španije. Iz Cadlsa so se italijanski letnici odpeljali z ladjo »Duiglin« na Palmo de Malorca, kjer so vzeli s seboj še italijanske letalce z Baleaj-skih otokov ter se vrnili v Italijo. Skupno se vrača z italijansko ladjo 330 letalskih Častnikov, 410 podčastnikov iu 410 letalcev.
Navodila finančnega ministra
za sestavo novih preračunov
Preosnova JRZ
Belgrad, 10. jutlija. m. Zadnje tedne je bil v
Belgradu skoraj vsak večer izpolnjen s sestanki, ki jih je sklical novi mestni odbor JRZ za Bcigrad, Zemun in Pančevo, Na vseh teh sestankih so naj-prcje strankini funkcionarji poročali o političnem položaju ter predvsem o naporih, ki jih ie vlada s strani predsednika Dragiše Cvetkoviča polagala v rešitev hrvatskega vprašanja. Strankini pristaši sc\ povsod odobrili delo predsednika vlade ter ostro obsodili rovarjenje skupine bivšega predsednika vlade dr. Stojadinoviča in njegove najožje okolice proti sporazumu. Povsod so bili izvoljeni tudi novi krajevni odbori. Tako je reorganizacija stranke povsod v polnem teku.
Po preo/snovi banovinskega odbora za donavsko banovino, kjer jc bil namesto prejšnjega predsednika, bivšega kmetijskega ministra Stankoviča, ki pripada Slojadinovičevi skupini, izvoljen za predsednika minister Bešlič, je bil izvoljen tudi nov banovnski odbor za vardatsko banovino, kjer je Stojadinovičcvega somišljenika Ugrina Joksimo-viča zamenjal predsednik vlade Cvetkovič, reorganiziran jc bil tudi mestni odbor Beigrada ter je bil namesto bivšega predsednika vlade dr. Stojadino-viča izvoljen 7.a predsednika narodni poslanec Mihajlo Stojadinovič.
Jutri sc bo izvršila preosnova banovinskega odbora za zetsko banovino in bo namesto sedanjega predsednika dr. Stojadinoviča izvoljen po poročilih, ki prihajajo semkaj iz Cetinja, minister za telesno vzgojo Djuro Cejovič. Za to banovino pridejo na vrsto še vse ostale banovine. Reorganizacija stranke je bila nujno potrebna ne samo, ker te nekateri banovinski odbori niso brigali za strankin razvoj, temveč so v zadnjem času ponekod pričeli razvijali delavnost v smislu navodil najožje Stojadinovičcve okolice ter nastopali proti sedanji vladi in sporazumu s Hrvati. Poslanci so dobivali za takšno delo navodila na sestankih, ki so bili v stanovanju dr. Stojadinoviča, kjer so tudi sklenili, da je nastopil trenutek, »ko je treba stopiti v akcijo«. Tako se je porodila ideja interpelacije proti predsedniku vlade Cvetkoviču. V tem oziru so sc naenkrat znašli na skupnem polju vsi nasprotniki spo,razuma iz vseh srbijanskih političnih 6kupin, ker bi sporazum vsem prekrižal račune, ki so jih imeli, da pridejo namreč čimprej do oblasti, odnosno da sc zopet povrnejo na svoja stara mesta.
Toda srbsko ljudstvo je v tem oziru pokazalo izredno politično zrelost in ni nasedlo fantastičnim vestem, kot za časa protikonkordatske gonje, čeprav je bilo jasno, da vsi ti elementi hočejo ravno s sporazumom s Hrvati izzvati enako razpoloženje.
V svojem delovanju se je dr. Stojadinovič naslonil predvsem na one elemente, ki so bili vedno proli sporazumu in so vedno zagovarjali vse akcije, ki so sedanji sporazum s Hrvati onemogočili. Poleg znane trojke Djuro Jankovič - Dobrivoj Stošovič - dr. Meh-med, ki je bilo vedno najimenitnejše društvo bivšega predsednika vlade dr. Stojadinoviča ter poleg njegovih somišljenikov, so se znašli takoj pri roki poslanci iz Hrvaške ter so bili najboljši agitatorji za zbiranje podpisov proti predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču. l'osamezni poslanci so se pogovarjali na Stojadinovi-čevem stanovanju, ker so bili od dr. Stojadinoviča posebej obdelani in so dobili posebna navodila. Ti poslanci so se opredelili za Stojadinoviča, to je proti sporazumu, vendar pa so, njihovi izgledi v kak uspeh zelo malenkostni. Odpadlo je le to, kar v stranko ni spadalo in kar je v stranko spravil dr. Stojadinovič samo za to, da bi okrepil svoj osebni vpliv. Vodstvo stranke je krepko reagiralo ter je predsedstva kluba očistilo klub od vseh poslancev, ki so se vanj zatekli kot člani, čeprav niso bili pristaši stranke. Na ta način so odstranjeni vsi poslanci, s katerimi je dr. Stojad:no-vič napravil znani volilni sporazum. Proti vsem ostalim pa bo klub za slučaj, če bodo nadaljevali delovanje proti sporazumu, uporabil vsa sredstva, ki jih ima na razpolago.
Zaradi neuspeha dr. Stojadinovičevega delovanja je navdušenje za nabiranje podpisov zadnje dni preccj ponehalo in so prenehali tudi sestanki v stanovanju dr, Stojadinoviča. Nekateri poslanci, ki so delali za Stojadinoviča, se že vračajo ter izjavljajo, da ne marajo ničesar več skupnega imeti s to gonjo proti Cvetkoviču, ker uvidevajo, da je akcija naperjeni samo proti sporazumu s Hrvati. Istočasno z zbiranjem podpisov proti Cvetkoviču so isti nepomirljivi krog' pr-čeli tudi akcijo za združitev vseh Jugoslovano» in unitaristično usmerjenih političnih skupin
Za ustvaritev tako imenovanega nacionalnega bloka je bilo že več sestankov v belgrajskem ho*elu »Bristol«. Udeleženci teh sestankov se kot svrčns pristaši Petra Živkoviča imenujejo Bristolci Sestankov se predvsem udeležujejo jeenesarji, ki so najravdi vplivni sporazum z dr. Stojadinovičem.
Na sinočojem sestanku so bili na pr.: hlvTi minister dr. V asa Jovanovič, dr. Svctislav Popovič, dr. To-mičič, inž. Kabalin, Milan Popovič, dr. Županski iz Petrovgrada, Milenko Markovič in še nekaj drugih, vsega skupaj je bilo 15 oseb. Med njimi je bil tudi Danilo Gregorič, ki je pripadal isto tako zadnje čase med najožji krog dr. Stojadinoviča. Za akcijo te skupine simpatizirajo tudi hodžerovci, ki so na svojem zadnjem sestanku prav tako nastopili proti sporazumu, ki sta ga pripravila Cvetkovič in dr. Maček. Nazivali so ga celo za veleizdajo. S'mnatično spremljajo ustanovitev takega bloka tudi ljotičevci, pa tudi prece; pristašev JNS se bo po zatrjevanju udeležencev teh sestankov priključilo tej skupini.
Trenutno ta skupina pripravlja »proglas« ter ho imela prihodnji sestanek 17. t. m. v Zagrebu.
Kljub vsem intrigam posameznih političnih skupin lio gonja proti sporazumu, v čemur so si edine skoraj vse politične skupine, propadla, ker vidijo, da jih sporazum ne bo dvignil na oblast, najboljši dokaz za vse lo je dejstvo, da vse te skupine srbskega ljudstva navzlic vsem fantastičnim novicam niso mogle omajati v svojem zaupanju do vlade Dragiše Cvetkoviča in so vse te novice ostale brez efekta. To so uvidele tudi posamezne srbijanske politične skupine ter sedaj sramežljivo spet iščejo slika z dr. Mačkom. Zastopnik zemljedelcev dr. Gavrilovič je že odpotoval v Zagreb.
Julri bodo o sporazumu razpravljali tudi se bivši demokrati, ki so sklicali sestanek svojega glavnega odbora. Tudi skupina starih radikalov je poslala v Belgrad starega Aro Slanojeviča.
Pravilnik o dopolnilnih izpitih na srednjih šolah
Belgrad. 10. junija, m. Prosvetni minister je sprejel pravilnik o polaganju privatnih in dopolnilnih izpitih na srednjih šolah. Odslej bodo morali kandidati pri privatnih ali dopolnilnih izpitih plačevati poleg državne takse se poseben honorar ravnatelju, profesorjem in tajniku po naslednji tabeli: ravnatelju 50 din. Članom izpitne komisije po 80 din pri predmetu, kjer se ne dela pismeni izpit, po 100 din za predmet « pismenim izpitom, predsedniku komisije in stalnemu Manu po 80 din, šolskemu tajniku pa 20 din.
Belgrad, 10. junija, m. Finančni minister Vo-jin Djuričič je izdal navodila za sestavo novega državnega preračuna za preračunsko leto 1940-41
ter navodila za sestavo bauovinskih, mestnih in občinskih preračunov.
V splošnih navodilih za sestavo finančni minister navaja, da se je naš gospodarski in narodni
razvoj v začetku 1939. leta razvijal v znaku ner-voze, ki so jo povzročali mednarodni politični zapletljaji. Popuščanje konjunkture se zrcali po obsegu in po bilanci naše zunanje trgovine, v borznem prometu, kakor tudi v stanju denarnega in diviznega trga. Devizne težave so indirekt-110 vplivale na slabljenje aktivnosti v raznih panogah gospodarstva. Trgovinska bilanca je za prve mesece tekočega preračunskega leta pasivna za nad 100 milijonov dinarjev. Čeprav je ta deficit nekaj manjši kot deficit v odgovarjajoči dobi lanskega lela, zunanja trgovina kljub temu kaže neugoden razvoj. Po količini je padel izvoz za 18%, po vrednosti pa za 3.5%. Uvoz se je zmanjšal po količini za 2.5%, po vrednosti pa za 3.9%. Vzporedno z oslabitvijo zunanje trgovine padajo tudi dohodki od carine, kakor tudi priliv deviz. .	>
Čeprav so se preračunski dohodki v marcu I. 19118-39 uresničili za 107.34% od postavke, ki je bila predvidena, obstojajo vendar znaki, ki kažejo na to, da tendenca dotoka državnih dohodkov popušča, kar se javlja posebno pri posrednih davkih, ki najbolj občutno reagirajo na stanje konjunkture. Tako so n. pr. dohodki od carin v mesecu aprilu t. 1. znašali 84.6 milijona dinarjev ali 98.1%. Istega meseca lanskega leta so hiii dohodki od carin 90.9 milijona ali 108.1% od zneska, ki je bil predviden v preračunu.
Državni dohodki v letošnjem marcu kažejo znatno nazadovanje, in sicer za 59 milijonov dinarjev nasproti mesecu marcu 1939. lela.
Znižanje znaša 5.14%. Leto 1938. je nasproti letu 1937. pokazalo povečanje za 20.9%. Število natovorjenih vagonov pokazuje padanje ne samo v zunanji, ampak tudi v notranji trgovini. To so največ povzročili zunanjepolitični dogodki.
Finančni minister nadalje navaja, da tudi ni mogoče računati na posebno dober prinos žitaric. Najprej je bila suša, nato zelo hladno in potem deževno vreme. Četudi bi imela naša država dobro žilno letino, bodo kljub teriiu nastopile težave, ker bodo letošnje žitne zaloge po ostalih državah dvakrat večje kakor lansko leto.
Iz češko-Moravske
Kladno plača 700.000 din kazni
Praga, 10. junija. AA. DNB: Med drugimi odredbami v zvezi z umorom poveljnika nemške policije v Kladnu je bilo okrožje Kladno kaznovano s kaznijo 50.000 mark (700.000 din). Komisar je dobil naročilo, naj pri izterjanju te kazni čim milejše postopa napram delavcem. Češka vlada je s svoje strani razpisala nagrado 40.000 kron za onega, ki najde storilce. Pri obdukciji trupla pokojnega Kniesa je bilo ugotovljeno, da sta umor izvršili najmanj dve osebi. Knist je bil ubit z revolverjem 9 mm kalibra. Nad ustnico je imel okroglo rano, ki je .povzročila takojšnjo smr.t. Na roki pa so našli drugo rano, ki izvira od izstrelka 6 mm kalibra. Streli so bili oddani iz precejšnje daljave ter se Knies 6ploh ni mogel braniti.
London, 10. junija, b. Vse bolj se množijo znaki o strožjih ukrepih v češko-moravskem pro-tektoratu. Današnji »Times« poroča iz Prage, da so se včeraj prvič po zasedbi Češke in Moravske pojavili na ulicah močni oddelki nemške vo>ke, ki so jih spremljali tanki. V Kladno je prispel predsednik praške vlade ceneral Eiias, da osebno vodi preiskavo.
Propadanje češkega tiska
Dunaj, 10. junija. TG. V češko - moravskem protekloralu so glede časopisja nastopile podobne težave, kakor v Avstriji po priključitvi 13. marca 1937. Tako poročajo, da je dobilo do 1. junija več kakor 200 čeških urednikov odpoved službe. Število brezposelnih stavcev in časopisnih pomočnikov pa je zaradi krize, ki je zajela časopisno obrt, prekoračilo 3000. Veliko število časopisov in revij je prenehalo izhajati. To ee je zgodilo zaradi tega, ker so razne organizacije, ki so imele svoja glasila, izginile, bodisi, ker so se razšle ali ker so se stopile z drugimi organizacijami. Naklada časopisov, ki še izhajajo, je padla na polovico naklade ob istem času lanskega leta. Na ozemlju prolektorata izhaja danes še 1400 raznih listov,' med njimi 50 dnevnikov in 170 tednikov. Vsi znaki kažejo, da bo časopisna kriza trajala še daljC.
Prebitek državnega obračuna konee leta 1939
izkazuje 939.3 milijona dinarjev, kar obstoja iz neizkoriščenih kreditov v znesku 888.2 milijona dinarjev in 105.1 milijona dinarjev viška dohodkov, ki so bili predvideni v preračunu. Računsko leto 1938-39 se konča na dan 31. julija. Gotovo je, da bodo do tedaj ta suficit absorbirali preračunski izdatki, ki so že angažirani, toda še ne likvidirani.
Kakor vse druge države, je morala tudi naša država posvečati največ skrbi pokritju stalno rastočih potreb narodne obrambe, da se pri tem ne bi spravile iz reda narodne finance, kupna moč ljudstva in ravnotežje plačilne bilance. Ustvaritev posebnega sklada za narodno obrambo predstavlja največje napore naše finančne uprave za zadovoljitev teh potreb.
Z invalidsko uredbo se je nadalje povečalo število invalidov ter znaša sedaj število zaščitenih invalidov okoli 80 tisoč. Potrebno je povečanje kreditev v že obstoječem preračunu za 50 milijonov dinarjev. V preračunskein letu 1940-41 bo prišlo do izraza tudi povečanje kreditov za anuitet-sko službo zaradi izdanih novih pooblastili za najetje |x)sojila za nad pol milijarde dinarjev. Vse to poleg anuitet za 6%no štiri milijardno posojilo za izvajanje javnih del.
Zaradi teh nalog, ki jih ima država, in plačevanje anuitetskih olive« v zvezi z državno investicijsko delavnostjo je neizbežno povečanje davčne obremenitve. Zato je tem večja dolžnost, da se varčuje.
Nadalje finančni minister poudarja, da v preračunskein predlogu leta 1910-41 administrativni izdatki v nobenem primeru ne smejo presegati sedanjega nivoja. Priporoča, da se po možnosti še znižajo. Povečanje je dopuščeno samo v res najnujnejših primerih, kjer to zahtevajo državni interesi. Povečanja pri državnih in gospodarskih podjetjih za novo investicije so pa samo priporočljiva, če bi se na ta način državni dohodki res
IWVei>osamezna ministrstva morajo sestaviti izdelane preračunske predloge finančnemu ministru najkasneje do 15. septembra.
Končno finančni minister daje navodila za sestavo preračunskih predlogov ter poudarja, da morajo bili osebni krediti predvideni z ozirom na dan 1. julija. Vsak državni urad bo moral tudi predložiti seznam vseh uslužbencev, ki imajo pogoje za napredovanje. Finančni minister nadalje priporoča znižauje poslavk, ki eo v posameznih
Ljubljana dobi novo radio postajo
Belgrad, 10. junija, m. Na temelju pooblastila
v finančnem ministrstvu za preračunsko 1.1939-40 se je sedanji poštni minister g. Jovan Alti-
parmakovič z vso vnemo lotil reševanja zanemarjenega vprašanja jugoslovanske radiofonije. lo obstoječih načrtih se bodo vse radio oddajne postaje pojačale, da bodo lahko uspešno vršile svojo nalogo. Vprašanje radio oddajnih postaj je bilo le dni ugodno rešeno. Ministrski svet je odobril rojenje, S katerim se odobri pogodba med Prosvetno zvezo v Ljubljani in poštnim ministrstvom "lede eksploatacije ljubljanske radio postaje. " Pogodba med Prosvetno zvezo in poštnim ministrstvom velja za 15 let. Prosvetna zveza se je obvezala, da ho v 20 mesecih od dneva podpisa pogodbe, na svojo stroške zgradila v Ljuhlja-n i novo 20 kilovatno radio oddajno postajo ter istočasno v Mariboru 5 kilovatno relejno postajo. Sedaj obstoječo radio postajo bo prevzela država. Pri sklenitvi pogodbe za razširitev radio postaje v Ljubljani so sodelovali: poslanec g. Stare, predsednik Avsenek in prof. Osana. S tem se je izpolnila dolgoletna želja vseh Slovencev,, ki so jo tako slovenski ministri, kakor tudi narodni poslanci in senatorji JRZ ves čas tolmačili vsem merodajnim čir.iteljem.
preračunih določeni za podpore, štipendije, subvencije in slično. Pri sestavljanju pooblastil za finančni zakon pa finančni minister naroča, naj se v finančni zakon vnašajo samo odredbe, ki se nanašajo na točnejše izvrševanje samega preračuna. Drugih odredb ne bo sprejel. Vse ostale odredbe naj bodo predmet rednega zakonodajnega postopanja. V nobenem primeru naj se pa po naročilu finančnega ministra ne vnašajo v finančni zakon odredbe, s katerimi bi se urejali osebni položaji posebno pa še uradniški status. Prav tako finančni minister ne bo sprejel v finančni zakon nobenega pooblastila za najelje investicijskega posojila, če predhodno ne bodo v smislu zakona o državnem računovodstvu izdelani potrebni načrti in dokumeiirani preračunski stroški in če za vse lo ne bo predhodno sogašal finančni minister.
V navodilih za sestavljanje banovinskih preračunov ter preračunov za mesta in podeželske občine finančni minister prav tako poudarja, da mora vse preračunske predloge prevevati duh skrajnega varčevanja, da se ljudstvo ne bo moralo obremenjevati z novimi davčnimi bremeni.
Premestitve poslanikov
Belgrad, 10. jun. Izredni poslanik in opolnomočeni minister ter stalni delegat pri Zvezi narodov dr. Ilija Šumenkovič se postavi za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Ankari. Izredni poslanik in opolnomo-čeni minister v Varšavi dr. Aleksander Vukčevič za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Atene; izredni poslanik in opolnomočeni minister v Londonu Dragomir Kasidolac za izrednega poslanika in opolnomočnega minislra v
i« - Osebne novice
Belgrad, 10. junija, m. Na predlog prometnega ministra so napredovali pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani v 4-1 za višje svetnike: dr. Karel Vrabec, inž. Franc llinterlegner, inž. Ka-rol Leskošek, Julij Bučar, Franc Zmazek, Anton Petrovič, Rudolf Fistar; v 4-11 za svetnika: inž. Karol Planinšek, Matija Drofenik; v 5. skupino za svetnika: Ivan Kej>eC; za inšpektorje: Ivan Podboj, Josip Luš:ski, Karol Mircel, Rudolf Mejak, Marko Zupačič, France Miler, Martin Križan, Franc Prišek; v 6. skupino za poverjenike: Vladimir Borihov, inž. Tihomir Spasenovič; za višje kontrolorje: Ignacij Tomšič, Martin Knez, Mihael Krulc, Martin Ranzinger, Martin Krivec, Janez Verlež, Albert Brumen, Ciril Grafenauer; v 7. skupino za kontrolorje: Valentin Benedičič, Vladimir Zupančič, Jože Dolenc, Vladimir Med-vešček, Olon Sepič; za višje prometnike: Viljem Zupan, Josip Gerbec, Ivan Obračun, Leopold Pav-lič, Franc Kumer, Janez Ramovž, Anton Razpot-nik, za višjega nadzornega strojevodjo: Ivan Urh; za višjega strojevodjo: Jože Belihar; za višjega poslovodjo: Janez Pristav, Ivan Slabina; za višje progovne nadzornike: Leopold Juh, Alojzij Komp-tare, Alojzjj Lekan, Albin Mlaker, Ivan Napokol, Jožef Jereb, France Lukežič.
Z odlokom poštnega ministra so postavljeni poštno-brzojavni-telefonski uradniki v 8. skupino: na pošli Ljubljana I: Anton Mtklavec, Avgust Jenko; na pošti Maribor II: F.rvin Kolvezen, Ed-murid Aleš; na pošti Maribor III: Svelopolk Mi-
Bernu; izredni poslanik in opolnomočeni minister v Pragi dr. Vasilije Protič za izrednega poslanika in o|X>lnomočenega ministra v Varšavo; izredni poslanik in opolnomočeni minister v Ankari dr. Ivan Subotič za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Londonu; izredni poslanik in opolnomočeni minister v Atenah Miodrag Lazarevič za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra na kr .poslaništvo v Basel.
klavčič; na pošti Novo mesto: Ljudmila Stil; za prometnike 8. skupine na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: Gabrijela Osipovič, Alojzij Urbančič; na Viču: Josip Pavlin; v Žalcu: Josip Vipotnik; v Mariboru I: Anton Sever; v Ljubljani II: Anton Švajger.
Tenis v Parizu
Pariz, 10. junija, b. V današnjem drugem kolu za mednarodno prvenstvo v tenisu je Mitič premagal Francoza Langenaia s 7:5, 6:1, 6:3. Mitič je potreboval nekaj časa, dokler ni spoznal svojega nasprotnika, nakar ga je premagal v sigurnem stilu.
Irec Rogers je sigurno premagal Palado 8 6:4, 6:3, 6:0.
Florjanova je izgubila proti ge. Labaili s 6:1, in 6:4.
Pogajanja z Rusijo
Pariški »Temps« o najnovejših predlogih
Pariz. 10. junija. TG. V tukajšnjem »T e m p -
s u« je izšel uvodnik o pogajanjih med Anglijo, Francijo in Rusijo za sklenitev medsebojne obrambne trozveze. Članek izvira iz merodajnih krogov in odraža stališče francoske vlade do teh pogajanj.	,,.,,.
Člankar pravi, da je pogodba, ki jo hočejo skleniti z Rusijo, bolj podobna pogodbi o medsebojni pomoči, kot sta jo sklenili na primer Anglija in Poljska, kakor kakšni vojaški zvezi. Sedanja oblika predložene pogodbe je torej že mnogo več kakor prvotna oblika, ki jo je predlagala Anglija, kjer naj bi Rusija pomagala jamčiti poljsko in romunske meje. Člankar nadaljuje:
»Gre za diplomatsko listino osnovne važnosti. Imela bo odločilne posledice za ves evropski položaj. Predložena pogodba z Rusijo izpopolnjuje obrambno omrežje, ki ga gradita Anglija in Francija tako na vzhodu, kakor na zapadli Evrope. To obrambno omrežje obsega danes na zapadli Anglijo in Francijo, na vzhodu pa Rusijo, Poljsko in Turčijo, ki jim je trrba dodati še Romunijo in Grčijo, ki sta takisto sprejeli angleško in francosko jamstvo za svoje meje. To omrežje predstavlja stavbo, prod katero bo moral imeti spoštovanje tudi najbolj drzen napadalco. Nenapadalne pogodbe, ki sta jih Je dni sklenili Estonska in Lotonska. položaj v mfenter ne spreminjajo. Ako namreč Nemčija drži v
teh ncnapadalnih pogodbah izraženo obljubo in teh baltskih držav ne bo napadla, potem na baltskem prostoru ne ho nobene nevarnosti več in Angliji ter Franciji ne bo treba tja na pomoč Sovjetski Rusiji; da hi branila neodvisnost svojih baltskih sosed. Ako pa hi se pripetilo, da bi kljub nenapadalnim paktom baltske države zasedli ali poskušali zasesti, hi imela sovjetska vlada polnomočje, da sama odloči, fc smatra napad na baltske države kot nevarno ogrožanje svojega lastnega ozemlja. Ako bi Sovjetska Rusija rekla, da je tako. potem šele hi morali Francija in Anglija z vso svojo oboroženo silo na pomoč. Tolikšna je torej obveznost, ki jo Anglija in Francija sprejemata v pogodbenem predlogu, ki je sedaj šel v Moskvo. Je to rizik, toda v življenju pridejo trenutki, ko sc je treba odloČiti tako ali tako. Brez dvoma je angleška vlada to tudi uvidela, ker se je sedaj odločila. da ho Sovjetski Rusiji ugodila, da bosta Anglija in Francija jamčili tudi za meje vseh sosednih držav Rusije v Evropi.«
London. 10. junija. A A. Havas: Danes dopoldne je imel William Strang v zvezi s svojim potovanjem v Moskvo konferenco s strokovnjaki iz Foreigen Officea. Strang je sklenil podaljšati svoje bivanje v Londonu, odkoder bo, kakor računa, odpotoval v najboljšem primeru šele v ponedeljek.
Francija gradi 14 vojnih ladij
Pariz, 10. jun. Francoski mornariški minister Campinchi je oddal naročilo za gradnjo 14 lahkih vojnih ladij. Zgradili bodo 4 torpedne ruši lce po 3000 Ion, ki bodo opremljeni, s topovi 13.5 cm, opremljeni pa bodo tudi z 10 pripravami za spuščanje torpedov, in pa 6 manjših torpednih rušilcev pa 1000 ton, ki bodo opremljeni z 10 cm topovi, imeli pa bodo tudi več torpednih cevi, Prav tako bo Francija zgradila 4 ladje za polaganje min po 600 ton.
V »Thetisu« je nastal požar
London, 10. jun. Šele sedaj, po enem tednu, kar se je ponesrečila podmornica »Thetis«, odkriva mornariško poveljstvo, da je v potopljeni ladji nastal požar. To je sporočil v petek tretji lord adtni-ralitete kontra-admiral Frascr v Liverpoolu. Izjavil je, da je Bernard Shaw, ki se je zadnji rešil s pomočjo Davisovega aparata iz podmornice, videl skozi okno rešilnega prostora v ladji plamen in dim. Očitno je kratek stik povzročil v notranjosti ladje požar. Ni pa mogel ugotoviti, če se je ogenj razširil po vseh notranjih prostorih ladje. Gotovo pa je ogenj povzročil mnogo dima, ki je pospešil smrt v ladii zaprtega moštva.
Bombe v poštnih nabiralnikih
London, 10. junija, b. Irski teroristi so postali v pretekli noči in danes zjutraj zelo agilni ne le v Londonu, temveč tudi v drugih londonskih mestih, predvsem v Manchestru, Birminghamu, Lincolnu itd Skoraj vso noč so se v Londonu in v omenjenih mestih slišale eksplozije peklenskih strojev, ki so bili vloženi v poštne nabiralnike. Vsega je bilo položenih kakih 30 peklenskih strojev ter so eksplozije uničile že ogromno število pisem in sicer napravile tudi velikansko materialno škodo. Trinajst oseb so prepeljali v bolnišnice, ker so jih eksplozije hudo poškodovale. V Londonu sta dva peklenska stroja eksplodirala v dveh poštnih uradih, manjši peklenski stroji pa so eksplodirali v 20 pošluih nabiralnikih.
Dunajska vremenska napoved: jasno in toplo, vendar nevarnost krajevnih neviht, hladnejše bo, vetrovi od zapada.
Zagrebška vremenska napoved. Oblačno.
Zemunska vremenska napoved. Pelno oblačno vreme v vsej državi s krajevnimi nevihtami.
Rojstni dan
kneginje Olge
Danes praznuje svoj rojstni dan kneginja Olga, soproga kneza namestnika Pavla. Kneginja Olga je zadnja leta vedno bolj in bolj stopala v ospredje kot žena blagega srca, ki je osebno prevzela pod svojo zaščito ali celo pod svoje vodstvo različne človekoljubne ustanove, katerih namen je podpirati revne matere, brigati se za najbolj revne med otroci, za osirotele otroke, lajšati trpljenje bolnikov, pomagati in skrbeti za družine s številnimi otroci. Nešteto dobrot je 'že razdelila in nešteto tihih sreč povzročila. Danes je ni človekoljubne organizacije, ki bi ji kneginja Olga takoj ne odprla svojega usmiljenega srca in ji pomagala najti potrebnih virov, da izpolni svoj namen. Kneginja Olga si je s tem že zdavnaj osvojila srca vsega jugoslovanskega ljudstva, ki v njej gleda visoko gospo usmiljenega srca. Ob svojem soprogu, ki v viharnih dneh evropske zgodovine varno vodi usodo naše domovine, je kneginja Olga zvesta življenjska družica, skrbna mali svojih otrok in gospa, ki z velikim dostojanstvom predstavlja pred zunanjim svetom vzor jugoslovanske žene. Nedavna obiska kneza namestnika v Rimu in v Berlinu, kamor je svojega moža spremljala tudi kneginja Olga, sta dobila mnogo svojega zunanjega bleska in notranje prisrčne topline prav zaradi kneginje Olge, katere nastop je po priznanju inozemskih prič ostal neizbrisen po svojem kraljevskem dostojanstvu in po svoji srčni milini.
Visoki gospej k njenemu 37. rojstnemu dnevu slovenski narod od srca čestita.
Od nedelje -
Zunanji pregled
Od zadnje nedelje do danes na zunanjepolitičnem polju, izvzemški enega velikega dogodka, so ni pripetilo nič izrednega. Imamo vtis, kakor da je na diplomatičnih frontah zavladalo zatišje in da nasprotujoča si tabora v zaledjih pripravljata nove ofenzive.
Najpomembnejši dogodek je zakl juček o b -i s k a našega kneza n a in e s t n i k a Pavla v Nemčiji. Knez Pavle se je vrnil v petek zvečer. Vrnil se je z velikim uspehom, ker je z dostojanstvom, s katerim je zastopal jugoslovansko državo, visoko dvignil ugled Jugoslavije ter nedvoumno tolmačil ponos, svoliodoljubnost in domoljubje jugoslovanskega ljudstva pri sosednem prijateljskem nemškem narodu, ki je knezu namestniku in po njem vsej Jugoslaviji izkazal najgloblje spoštovanje. Knez namestnik prinaša nazaj s pota tudi neprecenljiva jamstva za mir. Voditelj Nemčije mu je iz oči v oči v prisrčni na-pitnici v imenu svojega naroda dal slovesno zgodovinsko zagotovilo, (la so meje med obema državama potegnjeno za vedno, knez Pavle pa mu je z enako prisrčno iskrenostjo odgovoril, da je tega zagotovila vesel in da se bo v tem okviru, iki jamči za neodvisnost, neokrnjenost in svobodo Jugoslavije, razvijalo prisrčno medsebojno sožitje, ki bo v korist obeh sosednih držav, a tudi v korist evropskemu miru. Knez namestnik je ob priliki svojega obiska v Berlinu pokazal, da je jugoslovanska zun. politika zares politika miru. Jugoslavija zvesto varje vsa svoja prijateljstva, ki si jih je nabrala do sedaj, in je vesela, če jim more pridružiti še nova prijateljstva. Našemu knezu-namestniku se od srca zahvaljujemo za uspeh, s katerim se vrača, kajti naše ljudstvo se bo moglo sedaj še bolj mirno posvetiti neoviranemu delu za svoj dobrobit in za dobrobit države. Vse napovedi grdih klevelnikov, ki so govorili, da gre Jugoslavija v neke okove, so se razblinili v prazen nič. Vezi prijateljstva, ki slonijo na medsebojnem spoštovanju narodnih svetinj, pa so vezi, ki ne bolijo, ampak vezi, ki krepijo mir in ga ustaljujejo.
Onstran Atlantskega morja v Zedinjenih državah Severne Amerike sta se sestala v četrtek angleški kralj Jurij in ameriški predsednik Roosevelt. Sta to vladarja dveh — ako izvzamemo Rusijo — največjih svetovnih držav. Ta dva moža sta se sestala kot dva stara prijatelja. Segla sla si v roke, medtem ko je [>o vsej Ameriki in po vsem angleškem imperiju odmevalo veselje nad tem zgodovinskim dogodkom. Segla sta si v roke in si povedala v imenu stotin milijonov človeških bitij, da hočeta ostati prijateljsko združena v naporih za ohranitev miru in tudi za ohranitev vseh onih nesmrtnih vrednot, ki človeškemu bitju jamčijo za njegovo dostojanstvo. Zedinjene države Severne Amerike in angleški imperij sta, ne da bi podpisovala kakšno zvezno pogodbo, sklenila zvezo na življenje in smrt, da bosta ramo ob rami, ako bi poslalo potrebno, šla v borbo za svobodo in za pravico, ki je svobode varuhinja.
Medlem ko so se pogajanja s Sovjetsko Rusijo za vojaško zvezo z Anglijo in Francijo spet nekoliko zavlekla in bo odpotoval v Moskvo posebni angleški odposlanec William Strang, da uredi yse, kar je še sporno in kar še ovira sklenitev zveze, so^ ip.o g 9 ia n j a med Francijo in Turčijo dozorela tako dalex, da sta ohe vladi besedilo medsebojne pogodbe že odobrili in je treba pričakovati vsak čas sloves-
- do nedelje
nega podpisa. Ako bi uspela tudi pogajanja s Sovjetsko Rusijo, i>otem bi mogli v kratkem času že govoriti o veliki vojaški zvezi, v kateri bi se nahajale Anglija, Francija, Rusija, Turčija in Poljska. Nemčiji pa jo m e d t o ni uspel », da je n a Baltiku odnesla manjšo zmago, ko je 7. baltskimi državami sklenila nenapadalno pogodbe in s tem baltske države nekako iztrgala iz obroča, s katerim jo hoče Anglija na vzhodu Evrope obkoliti.
Precejšnjega pomena je tudi govor, ki ga jo imel romunski zunanji minister (ia-loncu v novem romunskem parlamentu, kajti ' z jasnimi besedami je povabil Bolgarijo, naj 1 vstopi v Balkansko zvezo. Ze zadnjič smo povedali, pod kakšnimi pogoji jo Bolgarija priprav-
il ofe držati dr. Slojadjnovifu stremena, da bf
zopet zlezel na konja, uehotu na to, da se rešitev hrvatskega vprašanja čimprej končno reši, in ima sedanja vlada na svoji strani ne samo ves hrvatski in slovenski narod, ampak tudi vse pametno in poštene srbske politike in gotovo domala ves srbski narod, ki je sit našega notranjega razdora, in vidi v sporazumu s Hrvati in Slovenci rešitev in okrepitev države, ki mora v sedanjem tako važnem in razburkanem mednarodnem položaju igrali važno vlogo na Balkanu in v Kvropi sploh. Predsednik vlade sam je zelo pogumen in prepričan o uspehu svojega dela in smeri, časnikarjem jo na poti iz Sušuka čez Zagreb v Belgrad izjavil: »Razmere se urejajo in prejšnje zaostrenosti ni več. Ljudstvo zahteva s|x>-razum in misli, da je glavna naloga vlade, da od svoje strani stori vse. da bi prišlo do popolno ureditve naših notranjih razmer. V tej smeri delam z vsem srcem vestno in odkritosrčno.«:
Enako važna je bila izjava našega voditelja
Kralj Jurij v New-Yorku
Pozdravilo ga je 4 milijone ljudi
Washington, 10. junija. AA. Havas: Angleška kr. dvojica je priredila snoči slavnostno večerjo na čast predsednika Zedimjenih držav Roosevelta in njegove gospe v prostorih angleškega veleposlaništva. Posebno je bilo opaziti prisotnost vdove Woodrova Wilsona, zunanjega ministra Cordell Hulla in njegove gospe, predsednika kanadske vlade Mackenzija Kinga ;n velikega števila drugih uglednih osebnosti.
Ko sta kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta odplula na rušilcu »Well:ngtonu«, so ju pozdravili topovski streli. Rušilec je spremljalo 20 obrežnih patrulnih ladij in mnogo manjših ladij. Z ladij so s signali z zastavami sporočali dobrodošlico britanskemu vladarskemu paru.
Ko sla se angleški kralj in kraljica davi pripeljala v newyorško pristanišče, je nad Manhattancm ležala še megla. Nad ladjo je krožilo mnogo letal. V Newyor-ku bo angleško vladarsko dvojico pozdravila velikanska množica 4 milijonov Američanov, ki so napolnili ulice in čakajo na prihod visokih gostov. Sprejema se bo udeležilo tudi milijon šolarjev. Ko je rušilec plul mimo kipa svobode, so posebne ladie za gašenje ognja brizgale velikanske curke vode več sto čevljev visoko, vse ladje v pristanišču so pa visoka gosta pozdravljale s sirenami. Topovi na »GovcrnVs Islandu« so angleškemu kralju in kraljici na čast oddali 21 strelov,
Prihod v Newyork
Newyork, 10. junija. AA. Reuter: Ob 11 po krajevnem času se jb rušilec, s katerim potujeta angleški kralj in kraljica, ustavil v ne\vyorškem pristanišču. Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta stala na poveljniškem mostioku in mahala z robci, množici ljudstva, ki je čakala na bregu. Kraljeva dvojica je stopila na obalo ob 11.20. V tem trenutku je bila zbrana etotisočglava množica ob kraju, kjer sta kralj in kraljica stopila na suho, in je vzklikala navdušeno visokima gostoma. Guverner zvezne države Ne\vyork Lehmann je predstavil Nj. Veličanstvoma člane odbora, ki je pripravljal sprejem. Predsednik ne\vyorške občine La Guardia se je prisrčno rokoval s kraljevo dvojico, godba newyorške policije pa je igrala angleško in ameriško himno. Iz daljave se je slišalo 21 topovskih strelov. Kralj Jurij in kraljica Elizabeta ste se nekaj časa veselo razgovarjala s člani prireditvenega odbora, nato pa sla se vsedla v prvi svečani voz, medtem ko sta se guverner Lehmann in župan La Guardia vozila v prvem službenem vozu.
Nepregledne množice ljudstva
Newvork, 10. juni ja. A A. Reuter. Kakor je bilo pričakovati, je prebivalstvo Ne\vyorka priredilo angleški kraljevski dvojici nndvse navdušen sprejem. Veličastnejšega sprejema skoraj ne bi mogli prirediti. Ko je kralj, dvojica šla |>o new-yorških ulicah, so jo množice ljudstva navdušeno pozdravljale. Tudi z nebotičnikov in ostalih poslopij so se slišali navdušeni vzkliki v pozdrav. Računajo, da je bilo na ulicah zbranih nad štiri mi-
lijone ljudi, ki so vztrajali na mestu, čeprav je termometer kazal 33 stopinj Celzija. 15.000 uniformiranih policistov brez policistov v civilu je vzdrževalo red in zadrževalo ljudi, ki so s takšnim navdušenjem vzklikali, kakor Newyork še ne pomni. Približno milijon šolskih otrok je mahalo z angleškimi in ameriškimi zastavicami. Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta vsa nasmejana odgovarjala na tople pozdrave.
SCH 1 CjHTCr ter p e n t i njo v o r	lili ni 1 o .
, 1 ' ■ vara j ejj p e r i 1 o	
ljena vstopiti v to zvezo. Sam ministrski predsednik jih je navedel, ko je dejal, da mora Romunija Bolgariji vrniti južni del Dobrudže, potem bo vse v redu. Ako je romunski zunanji minister sedaj Bolgare povabil, naj vstopijo v Balkansko zvezo, je treba to tako razlagati, da so se verjetno na pritisk Anglije in Turčije že začela pogajanja med Romunijo in Bolgarijo za mirno ureditev vprašanja Dobrudže. Ako se to uresniči, potem se Ik> tudi Bolgarija priključila angleški mirovni fronti.
Na Češkem so nastopile težavo v zvezi z umorom nekega nemškega policista. Nemška vlada je odredila skrajno hude ukrepe in se zna zgoditi, da bo sedanja praška vlada odstavljena ter bo enostavno imenovana narodno-socialistična vlada, ki bo prevzela oblast v Pragi ter zaščiteno ozemlje Češke in Moravske prilagodila razmeram v Nemčiji.
Domači pregled
Odločilni dnevi na vidiku. Politično življenje je poslalo naenkrat zopet zelo živahno, iz česar si dela javnost razne sklepe. Zdi se, da gre odmor, ki je nastal po zadnjem razovoru med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in voditeljem Hrvatov dr. Mačkom, b kraju. Na hrvatski strani se opaža, da politiki Hrvatske seljačke stranke na svojih številnih shodih gledajo z velikim zaupanjem v bodočnost in ne dvomijo, da se 1k> delo za sporazum v naši državi kmalu srečno dokončalo. Zelo zanimivo je, da danes v javnosti proti sporazumu niso ali se vsaj ne izjavljajo proti njemu ljudje iz skupine Petra Ziv-koviča, ki je svojčas uvedel diktaturo, da s silo ustvari centralistično državo v smislu tako imenovanega integralnega jugoslovenstva, ampak da se je naenkrat postavil na čelo tako imenovanega unitarizina bivši predsednik vlade dr. Stojadinovič. Ta zbira sedaj nekatere svoje ožje prijatelje, katerim je bil pomagal do mandata, nekaj ljudi iz savske banovine, enega razočaranega muslimanskega politika in desetino poslancev, ki so pri zadnjih volitvah prestopili iz JNS v JRZ, in je sestavil neko interpelacijo, s katero misli nastopiti v prihodnjem zasedanju skupščine. Ta interpelacija dolži sedanjo vlado, da sklepa s Hrvati sporazum, ki da ogroža narodno in državno edinstvo. Zaradi tega rovarenja skupine, ki je hvala Bogu maloštevilna, se je zbral poslanski klub JRZ in sklenil, da se iz kluba izključi poslanec Djura Stankovič, ker je pismeno vabil poslance, naj nastopijo proli vladi. Nadalje je klub v navzočnosti predsednika vlade sklenil, da se iz kluba poslancev JRZ črtajo vsi tisli, ki niso pripadniki političnega programa stranke. Če bi 6e pa zgodilo, da bi interpelacija, ki jo je sestavil dr. Stojadinovič, prišla pred polno zasedeno narodno skupščino brez vednosti in odobritve kluba JRZ, bodo vsi, ki so jo podpisali, prav tako iz kluba izključeni. Obenem se vrši v vsej državi preuredim stranke, da se bodo izločili dr. Stojadinovič in vsi njegovi pristaši. Na la način dela ta mala in častihlepna skupina, ki
v MAM BOHU
V DNEH OD29.JUN.D02.JUL.1930
Godbe.
Vse fantovske odseke opozarjamo na okrožnico, ki so jo prejeli od pripravljalnega odbora v Maribo,ru. Takoj naj sporočijo, ali so že stopili v stik z domačimi godbami, in kako so se z. godbo dogovorili. V najkrajšem času naj sporočijo, ali so 6i že najeli godbo, ki jih bo spremljala v Maribor.
Vse one godbe pa, s katerimi je stopil pripravljalni odbor nepe.sredno v stik, naj pripravljalnemu odboru takoj pošljejo pismene odgo.vore. Vse naše godbe morajo biti na taboru v Mariboru. Nobena ne sme ostati doma.
Ljudsko petje na taboru.
Vsi odseki in krožki so že davno prejeli par-titure pesmi, ki .jih bomo peli na taboru. Dosedanji nastopi kažejo, da so se jih nekateri odseki in krožki lepo naučili, drugi pa še ne. Zato ponovno prosimo, da se jih lotile z vso vnemo! Člani in članice, mladci, mladenke in ljudstvo, vsi pojtel Pesmi, zlasti obe novi: »Jezus naj živi« in »Zdaj bomo videli Boga resničnega«, so žela lepe, a obenem priproste in lahko pevne.
Dosedanji nastopi pa so pokazali tudi nekatere pomanjkljivosti pri izvajanju. Na pr. da pevci pojejo prehitro, da večjih no.tnih vrednosti (polovink) ne izdržijo, pri malih (osminkah) pa prehitevajo; da pred koncem ne zadržujejo; da besedilo trgajo in premalo vežejo; da uvajajo nčhaje, ki jih v pesmih ni; da zanemarjajo besedni naglas itd. Prosimo vse, ki pesmi vežbaja, da te napake odstranijo. da bomo mogli peti enotno. Zlasti važen je riteml Notr.e vrednosti je treba popolnoma izpeti in nc uvajati nčhajev. Na la način bi utegnilo bili ljudsko petje veličastno!
Spored stanovskih zborovanj!
1. Dijaki in izobraženci! Dne 30. junija ob 10 dopoldne v Karlinovi dvorani (Dijaška semenišče);
I.	Kristus naš voditelj — Dr. Karel Capuder;
2.	Naša mladina — naš narod — dr. Jak. Alekšič;
3.	Totalitarna družba in krščanstvo — dr. Ivan Ahčin.
II.	Učitelji! Dne 30. junija ob 3 popoldne v Karlinovi dvorani:
1. Slomšek in sodobni učitelj — dr. Vinko Bru-men; 2. Vzgojna naloga sodobne vaške in mestne šole — dr. Karel Ozvald; 3. Učitelj —■ posredovalec verskih vrednot — Fran Terseglav,
III.	Kmeti: Dne 1. julija ob 10 dopoldne v Karlinovi dvorani:
1. Duševni temelji slovenskega kmečkega doma — dr. Josip Hohnjcc; 2. Ali čuva današnji kmet nad svojo stanovsko samoniklostjo? — dr. Fr. Suš-nik; 3. Izobražen kmečki fant — izobražen kmečki gospodar — M. Geratič; 5. Izseljensko vprašanje — Viktor Zakrajšek.
IV.	Obrtniki! Dne 1. julija ob 10 dopoldne v dvorani Ljudske univerze, Slomškov trg 17:
1. Dobre obrtniške družine podlaga obrtniškega blagostanja — Fr. Zebot; 2. Kaka obnoviti rokodelsko stanovsko omiko? — Fran Fink; 3. Življenjska skupnost mojstra, pomočnika in vajenca — P. Laura; 4. Bodočnost in pomen ojbrti v modernem gospodarstvu — dr. Andrej Gosar.
V.	Delavci: Dne 1. julija ob 3 popoldne v dvorani Ljudske univerze:
1. Duševna stiska industrijske delavske družine __Drago Oberžan; 2. Delavci, pionirji bodoče
industrijske stanovske omike — dr. Ivan Dornik; 3. Stanovska vzgoja delavske mladine — Fr. Prc-želj; 4. Socialni in gospodarski položaj slovenskega delavca — Rudolf Smersu; 5. Pomen slrokovne organizacije — Peter Rozman.
dr. Korošca na taboru Zveze katoliškega ln slovenskega delavstva v nedel jo 4. t. m., ko- je v svojem govoru rekel, da trdno veruje, da pride do sporazuma, čeprav so se ali bi se še pojavile večje ali manjše težave, ki niso take, da bi se ne mogle z dobro voljo in poštenim srcem premagati. To izjavo niso prinesli samo listi v naši državi, ampak tudi inozemski tisk.
Najbolj klavrno vlogo igra tako imenovana združena srbska opozicija (HO). Njeni voditelji, Ara Slanojevič za slaroradikale, Jovanovič za zem-lioradnike in stari Davidovič za tako imenovane demokrate, so sedaj zopet v škripcih. Lani so sklenili z dr. Mačkom sporazum v Farkašiču, v katerem so obljubili, da bodo dr. Mačka podpirali do konca. Ko pa se je letos začel z njim razgovarjati predsednik vlade Cvetkovič in je z dr. Mačkom domala rešil vsa važnejša vprašanja, pa so združeni srbski opozicionalci Mačka naenkrat pustili na cedilu. Vzrok je bil v tem, ker dr. Maček ni hotel sprejeti njihove taktike, ki je šla za tem, da bi se vsilila državi nova vlada, v kateri bi imeli glavno besedo voditelji združene opozicije, ki jim sporazum ni bila glavna slvar, ampak samo sredstvo, da se prikopljejo zopet do oblasti. Zato so se nekaj časa kujali, ko pa je zdaj zopet prišlo na dnevni red vprašanje, da se sporazum končnoveljavno dogradi in sprejme, pa jim je zopet žal, da so oslali čislo pri strani, in sedaj voditelji združene opozicije zopet hodijo na obiske h dr. Mačku, čigar časopisi pa pravijo, da se dr. Maček nc bo spuščal v nobene dogovore več z ljudmi, ki ne mislijo odkrito in vsak ca« izpreminjajo svoje stališče.
Knez-namestnik se je vrnil v Belgrad
Belgrad, 10. iutiija. AA. Danes dopoldne sta 'dopotovala iz Nemčije Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Na topčiderski postaji ju Nj. kr. Vis. sprejel in pozdravil Nj. Vel. kralj Peter II. Sprejemu so prisostvovali kr. namestnika Radenko Stankovič in dr. Iva Perovič, kr. vladi na čelu s predsednikom Dragišem Cvetkovičem, predsednik narodne skupščine Milan Simonovič, nemški poslanik Viktor v. Heeren z osebjem nemškega poslaništva, dvorne dame, civilna in vojaška hiša Nj. Vel. kralja, poveljnik Belgrada general Peter Kosič ter poveljnik kraljeve garde divizijski general Stankovič. Vojaško čast je izkazala čela pehote kr. garde z zastavo m godbo.
Na predlog maršala Giiringa je kanrler Hitler daroval knezu namestniku ob njegovem odhodu iz Nemčije in v znak najvišjega spoštovanja do jugoslovanske armade dva stara srbska topa, ki sta dn sedaj bila v dunajskem vojaškem muzeju. Oba topa bosta dne 17. junija izročena kralju 1'ctru II. v Belgradu, in sicer po nemškem vojaškem in letalskem atašeju.
Gafencu v Ankaro
Bukarešta, 10. junija. AA. Havas: Minister za zunanje zadeve Gafencu je odpotoval snoči iz Bukarešte v Konstanto, odkoder odpotuje z ladjo v Carigrad in odtod v Ankaro. Gaiencu ostane do 14. junija v turški prestolnici, nakar odpotuje v Atene. V Bukarešto se vrne 19. ali 20. junija.
Ciano v Španijo
Rim, 10. junija, b. Grof Ciano namerava dne 21. junija odpotovati v Madrid.
Upor v Transjordaniji?
Berlin, 10 junija. AA. DNB.: Po nekem poročilu lista »12-Uhr-Blatt« je nasta! v Transjordaniji upor proti Angležem. V mnogih krajih so zažgali angleške vojašnice. Uporniki so zavzeli važne strateške točke. Med angleškimi četami, ki so jih poklicali iz Palestine in uporniki se je vnel boj, v katerem so se Angleži morali umakniti.
Ves japonski tisk podržavljen
Tokio, 10. junija b. Vladni list »Nishi Nishi< napoveduje podržavljenje vsega japonskega tiska. V vsem Tokiju bi izhajala lc dva lista.
Po pogajanjih
z Nemčijo
Toliko smeha, vrišča in aplavza Se ni bilo v kinodvorani, kakor pri filmu
Poleg Beograda in Zagreba je tudi v Ljubljani deležen film največjega navdušenja in priznanje. Nabavite vstopnice v predprodaji. Predstave 15., 17., 19., 21.
Ljubljana, 10. junija.
Včeraj smo poročali o prvih posledirah «a-kljočka pogajanj v Nemčijo, ki so se javile v «vi-šanjn tečaja marke od 13.N0 na 14.30, kakor je bil to tečaj v praksi v zadnjih treh mcsecih lanskega leta.
Sedaj čitamo t nemških listih naslednji ke-mnnike:
Gospodarska pogajanja NemSko-jngoslovenske-ga vladnega odbora v Kiilnu so bila zaključena B podpisom raznih pogodb in protokolov. Pogajanja so dala zadovoljiv uspeh iu obe pogodbeni stranki.
Pogodbe urejajo gospodarske odnošaje med protektoratom Češke in Moravske in Jugoslavijo do časa, ko bo postal protektorat sestavni dol nemškega carinskega ozemlja. I)o tega časa se bo razvijal blagovni promet med Jugoslavijo in protektoratom na dosedanji način. V tem okviru se bo lahko izogniti motnjam v plačilnem prometu tudi pri povečanju nakupov protektorata, ker je istočasno zagotovljen izvoz protektorata v Jugoslavijo v potrebni izmeri. V zvezi s tem je izjavila Jugoslovanska Narodna banka svojo pripravljenost H odpraviti uvedbo zasebnega kliringa v prometu s protektoratom. Tako se ho plačilni promet med Jugoslavijo in protektoratom razvijal y, bodoče zopet po paritetnem tečaju.
Poleg obravnavanja vprašanj, ki so nastala c vpostavitvijo protektorata, so odbori preiskovali nove možnosti za nadaljnjo intenziviranje nemško-jugoslovanskega gospodarskega prometa. Pri tem jo bilo v ospredju obravnav vprašanje tečaja nemških klirinških rekov na marke. Uspelo jo najti rešitev, ki predstavlja najboljšo rešitev s stališča nemških in jugoslovanskih uvoznikov. Podrobnosti o tem bodo objavljene v prihodnjih dneh.
Poleg obravnavanja posameznih vprašanj je bilo dogovorjeno, da se naj pospeši delo, ki jo bilo že pred davnim časom začeto in ki jo šlo za sklenitev pogodbe o dvojni obdavčitvi in o dajanju medsebojne pravne pomoči v davčnih prepisih in j vterjevanju davkov. Končno je bilo sklenjeno, da se nuj najkasneje do avgusta 1939 začno pogajanja za ureditev jugoslovanskih predvojnih dolgov v Nemčiji.
Tako nemški komnnike. Žal * naše strani ni bilo izdano nobeno obvestilo, pač pa jo v prihodnjih dneh pričakovati razjasnitve.
Iz tega nemškega komunikeja je razvidno troje: 1. je urejena naša trgovina s plačilnim prometom vred s protektoratom. Obveljal bo torej paritetni tečaj, torej okoli 1.50 din za 1 krono. 2. Urejeno je vprašanje tečaja nemške marke pri nas, ki je bil zvišan, kar se žc vidi na naših borzah. 3. Čakamo pa še ureditve vprašanja predvojnih jugoslovanskih dolgov v Nemčiji.
Glede slednjega jc omeniti po nemških virih, da cenijo Nemci to dolgove na nad 100 milijonov inark. To so predvojna srbska posojila, ki so bila ob izbruhu svetovne vojne v rokah nemških državljanov in so bila po mirovnih pogodbah naravno te pravice nemških upnikov razveljavljene. Gre torej za važno vprašanje, ker se bo s tem načel ves kompleks mirovnih pogodb na gospodarskem področju. Pomeni pa ureditev obremenitev za naše gospodarstvo. Pri sedanjih razmerah ni mogoče pričakovati drugega kot to, da bomo za annitete, v kolikor bo prišlo do sporazuma, dobavljali blago Nemčiji, ker danes nimam« drugega načina plačila.
Pripomniti je Se, da smatrajo Nemei, da moramo nrediti tudi vprašanje jugoslovanskih kvot avstrijskih predvojnih posojil ter predvojnih bosanskih posojil, tako da je visoka vsota 100 milijonov mark razumljiva.
Ciganček I
KINO MATICA, tet. 21-24 |
QjO4p&deMtv0
še dva dni velesejma
Velik obisk. — Znatni poslovni zaključki
Naše gospodarstvo v aprilu
Dosedaj je Narodna banka izdajala vsak mesec samo statistično poročilo s podatki o najvažnejših pojavih v teku dotičnega meseca. Poročali pa smo že, da so izboljšana tudi četrtletna položajna poročila Narodne banke in sedaj smo dobili tudi aprilsko mesečno poročilo, ki predstavlja v primeri s prejšnjim načinom poročila izboljšanje. Na eni strani vsebuje pregleden kratek uvod, na drugi strani pa je številčni material izboljšan ter povečan in prilagoden strukturi četrtletnih poročil, kar je vsekakor hvalevredno in je zasluga novega vodstva oddelka za gospodarske študije pri Narodni banki.
Iz aprilskega poročila posnemamo o položaju našega gospodarstva, da se opaža v prvih 4 mesecih letos v primeri s prvimi 4 meseci lani poslabšanje izvoza, ker so izvozni presežki postali manjši in je kupna moč širokih konzumentskih slojev padla.
Indeks cen je v aprilu malo narastel: od 76.9 na 77.1, v glavnem zaradi višjih ccn živine in mineralnih proizvodov, dočim so ccne rastlinskih proizvodov padle. Indeks cen na drobno v 10 največjih mestih naše države je padel od 92.2 na 92.1.
Tempo industrijske proizvodnje je počasnejši. Zmanjšuje se tudi uvoz, zlasti uvoz produkcijskih sredstev, kar pomeni zmanjšanje investicijske delavnosti v državi.
Tcčaii državnih papirjev so v marcu bili v primeri s februarjem večji, toda v aprilu so se tečaji zmanjšali, zopetno zvišanje pa je nastopilo v maju.
Hranilne vloge so znašale konec marca 1939 11.505 milij. din (konec februarja 11 809 milij. din). V aprilu so bile vloge tudi nekoliko manjše, znatno izbolišanje pa je nastopilo v maju in v prvih dneh junija. So pa vloge na približno isti višini kot v odgovarjajočih mesc-cih lani.
Število natovorjenih vagonov je znašalo aprila 132 tisoč, marca 146.000, aprila lani pa 136.000.
•Je
Razpisana senzalska mesta. V 44. kojsu »Službenega lista« z dne 3. junija 1939. razpisuje Ljubljanska borza štiri senzalska me6ta in siccr eno za žito ter deželne pridelke, dve za les, a eno za vrednote. Prošnje je vložiti do dne 21. junija t. 1. pri tajništvu Ljubljanske _ borze, Gregorčičeva 27.
Poravnalno postopanje ie uvedeno a imovini Tekstilne družbe z omej. zavezo v Košakih pTi Mariboru. Narok za sklepanje poravnave je 17. julija, oglasiti sc je do 10. iulija. Aktiva so prijavljena s 4,667.325 din, pasiva pa s 1.9S8.356 din.
Likvidacija: Kmetijska električna strojna zadruga v Velikih Laščah, r. ž. z o,, z.
Nemška večina družbe Konstruktor, d. d. v Belgradu. Iz Belgrada poročajo, da je večina delnic družbe Konstruktor v Belgradu prešla v nemške roke in sicer v roke družbe Erzgesallschaft zur Erschliessung von Nichtcisenmetallen, v kateri ima večino dunajska Landerbanka.
Gradnja internata pri šoli v Policah. Banska uprava razpisuje za odajo I. skupine gradbenih del pri gradnji internata banovinske kmetijske šole v Poljčah licitacijo za 27. junij. Preračun znaša za
■ ., „_,_„	: .1 ...U.I...1., .!..' 1 .v><l:<rtn
tezasKa, £iua»oi\a m ZeiezoD*-.onGKa %..->,» . 137.593.91, tesarska dela 191.99t.74, krovska dela 31.513.63 din, kleparska dela 26.900.06 din.
V nedeljo je predzadnji dan velesejma, tako da ostaneta za obisk samo še dva dneva, od katerih pa je ponedeljek delovni dan.
Zaradi tega je priporočljivo, da nrf Izkoristijo prilika in si še enkrat ogledajo velesejem, ki nudi letos v resnici mnogo novega in lepega. Novosti in lepih razstavnih predmetov je toliko, da bi moral človek porabiti več dni, če bi 6i hotel vse natančno ogledati. Saj pri ogledovanju kar naenkrat mine dopoldan ali popoldan.
Moramo reči, da vsako leto zasledimo na velesejmu veliko novosti, ki drugače uidejo neskrb-nemu opazovalcu, ki potem pravi, da ni videl nič novega. Vsako leto pokažejo razstavljalci nove tipe svojih predmetov, vsako leto pokažejo izboljšanje v izdelavi svojih proizvodov in trudijo se izpopolniti svoje izdelke. Industrija kaže vedno nove tehnične novosti, vedno bolj izpopolnjene 6Vo(je izdelke. Tako vidi lahko vsak interesent, ki ima količkaj časa in smisla, vedno veliko novosti, pa tudi drugi opazovalci so si edini v tem, da prinese ve-
Italijansko vino In avtarkija
Glede vina je Italija vež kot avtarkična, kar
se pravi, da domači pridelek več kot krije domačo potrebo, domflčo-potrošnjo. Znano je, da je Italija glede vinskega pridelka druga na vsem svetu in da sledi Franciji, ki s svojimi nad petdesetimi milijoni hI letnega pridelka zavzema prvo mesto. Vinski pridelek v Italiji se suče okoli 38 milijonov hi letno, to je skoraj 90 litrov vina na glavo.
Italijanska avtarkična politika pa ne zahteva od svojega vinogradništva samo to, da se krijejo lastne potrebe vina, temveč vinogradništvu je bila postavljena naloga, da prispeva še od svoje strani k dosegi avtarkije na drugih poljih.
V celotnem italijanskem gospodarstvu je najtežje doseči avtarkijo na polju goriv. Domača proizvodnja premoga je pičla, gradijo velike električne centrale — a je vse premalo; albanskega petroleja in bencina je tudi premalo, potrebe pa so velike in tako je dobilo vinogradništvo nalogo, da prispeva letno z 240.000 hektanidri k avtarkiji goriv. Hektanider je mera za čiste tekočine in 240.000 hektanidrov pomeni 240.000 hektolitrov čistega alkohola s 100% čistosti. Ta alkohol je namenjen kot gorivo, in sicer ga primešajo bencinu ali uporabijo drugače.
To svojo nalogo mora vinogradništvo zadostiti že z letino 1938/39, in v to svrho so izšli lansko leto tozadevni dekreti, med katerimi je glavni ta, da mora vinogradnik odstopiti državi 10% svojega pridelka proti odškodnini, ki pa je seveda nižja kot splošna tržna cena za vino. Vendar bi bilo napačno, če bi smatrali te ukrepe kot kakšen nov davek in pri podrobnejšem razmotri-vanju pridemo celo do zaključka, da je ta ukrep gospodarsko pameten in vinogradništvu celo koristen.
Po tem dekretu je torej vinogradnik prisiljen odstopili državi 10% svojega pridelka. Ker je v Italiji v splošnem nadprodukcija vina, teh 10% ne pomeni mnogo, pač pa se ustvarijo boljše tržne razmere za ostalih 90% vina, ki dobi boljšo ceno in tudi lažjo prodajo. Ce bi država zahtevala 10% oddajo kakšnega drugega blaga, katerega je malo in so ga vedno lahko proda, potem bi to bil davek.
Ta oddaja vina pa ima še drugo dobro posledico. Država hoče imeti po nizki ceni vinski alkohol, jo pa ne briga, ali je ta alkohol iz Iro-pin ali iz drožja, ali iz pokvarjenih ali dobrih vin. Njo zanima vinski alkohol, od kod pa je ta alkohol, to je ne briga. Posledica tega je, da se bodo v bodoče uporabile vse tropine in vse drožje, katerih do sedaj recimo v Julijski Krajini ni bilo prav lahko mogoče primerno izrabiti, ker je zakon glede žganjekuh zelo strog in so izginile v Julijski Krajini vse male žganjekuhe, velike pa so preoddaljene. Poleg tega je itmljivo, da ne bodo vinogradniki oddali dobrih vin, temveč samo pokvarjena in slabejša. Tako bodo izginila s trga
lesejem vsako leto nove stvari, ki jih je vredno pogledati.
Tudi obisk je letos hvalevreden, Zmanfkalo bi nam prostora, če bi našteli vse šole, ki so porabile priliko za izlet v Ljubljano na velesejem, da bi našteli vse vojaške edinice, ki so prišle v velikem številu na velesejem. Zavedat se je treba, da je velesejem v veliki meri tudi vzgojno sredstvo, česar se zavedajo interesirani. Številni so obiskovalci iz izvenslovenskih krajev, pa tudi iz inozemstva javljajo 6koro vse sosedne države obiske interesentov in kupcev. Za našo državo pa je Ljubljanski velesejem tudi važno kupčijsko središče, kamor prihaja iz vzhodnih in južnih predelov naše države veliko kupcev za slovenske industrijske in obrtne proizvode.
Kakor lani, tako je tudi letos razpisanih veliko nagrad za obiskovalce velesejma. V ponedeljek bo popoldne ob 5 žrebanje kuponov obiskavalcev pred paviljonom »K«, ikri je javno in vsakomur prestopno. Obiskovalci mečejo kupone v zapečateno žaro pri vhodu na sejmiščei.
tista vina, ki trg najbolj morijo in najbolj tlačijo cene.
Zgoraj smo rekli, da hoče dobiti država od
letine 1938/39 v celoti 240.000 hektanidrov alkohola. Co vzamemo za podlago vino z 10% alkohola, se to pravi, da se v to svrho odvzame trgu 2,400.000 lil vina. Ker pa je znašala letina vina v lanski jeseni okoli 35 milijonov hI vina z srednjo alkoholno močjo, ki presega 10 stopinj, je umljivo, da država ne bo sedaj vzela 10% vsega pridelka, temveč manj. Vinogradniki so dobili nedavno naznanilnice, da naj izročijo 6% javljenih količin. (Jeseni 1938 so morali namreč vinogradniki javiti županstvu, koliko vina so pridelali in kakšno alkoholno moč ima. Od celotne količine se odbije po 1 lil vina na vsakega družinskega člana in do ostale količine ima država pravico do 10%). Država plačuje različna vina različno, pač po moči. Cim močnejše je vino, tem manj je prevoznih in drugačnih manipulacijskih stroškov, zato je to bolje plačano, kot pa šibko vino. Razlike v ceni pa niso velike in cena znaša v splošnem 4 lire za stopinjo alkohola; torej plača država za hI 10% vina 40 lir.
Umljivo je, da je naletelo letos izvajanje dekreta na nekatere težkoče, ker se izvaja pač prvo leto in ni bilo v tem oziru nujno, potrebnih predpriprav, a male težkoče bo praksa v kratkem odpravila. Gotovo pa >e, da bo imela ta oddaja vina blagodejne posledice na celotni italijanski vinski trg, ki bo oproščen vseh slabih in pokvarjenih vin ter se bodo ostala lažje prodala.
žitni trg
Ljubljana. Tendenca za pšenico ee je v poslednjem času naglo učvrstila in cene so naraste od 10—12 par. Povpraševanje po blagu je bilo zaradi tega pojava boljšo, ni pa bilo zadosti ponudb, tako da je bilo težko pokriti tudi najmanjše popraševanje. 1< temu je veliko pripomoglo 6labo vreme, zaradi katerega ocenjujejo poljedelci donos nove pšenice za 20—30% manjše od lanskoletnega. To svojo trditev opravičujejo z navodilom, da je trajno deževje izpralo hranilne snovi zaradi pomanjkanja katerih ne bo rastlina mogla prinesti zaželjenega sadu.
Pšenica: stara bačka pšenica notira po kvaliteti 155—157. bačka potiska 158—162, gornje ba-natska 152—151 din. Cene so po največ nominalne, ker se nahaja blago v čvrstih rokah in ni tako rekoč nobene ponudbe. Dasiravno se ocenjujejo zaloge stare pšenice na 6—7 milijonov metrskih stotov, bi v novi seziji preostajalo za izvoz razmeroma malo blaga, če se računa z izpadkom 30% donosa od lanskoletne žetve, ki je znašala približno 30 milijonov metrskih stotov.
Koruza: položaj je za koruzo čvrst. Iz razlogov kakor pri pšcnici je tudi ponudba v koruzi majhna in je tudi po povišanih cenah težko dobiti blago. Kot najboljši kupec Je Priv. izvozna družba, ki kupuje tako vagonsko, kakor tudi šle-
KINO UNION, telefon 22-21 GERALDINA KATT
Predstave ob 15,17,19 in 21 (dopold. matineja odpade 1)
FLORENTINR
simpatična mlada umetnica, nepozabna iz filma »IRENA« v sijajni veseloigri Panl HSrbiger. Dngn.v Servaes. Rudolf Carl. Ilans Rolt Zabava, humor, smeh
KINO SLOOA Ul. 27-30	Dvojni program III	Ob 15., 17., 19. in 21. uri
DANDITI DIVJEGA ZAPADA in SMRTNI JEZDECI
DICK FOP.AN in njegov čudežni konj sSmokc« v filmu napetih pustolovščin, nežne romantike
in požrtvovalne ljubezni 1
poroko blago. Pariteta Indjlja notira koruza 110
do 112. banatska nakladna postaja z uputnicamt notira 105—107 din.
Moka: v razmerju s povišanjem een pri pšenici, so mlini povišali cene za moko, ponudba nar glo izostaja, ker mlini niso mogli pokriti zadostne količine pšenice, edino ničla se je nudila po pp-višanih cenah. Bačka in banatska pekovska moka notira 250-255, merkantilna 242.50—250 din.
Krmilna moka: ponudba je razmeroma majhna, povpraševanje je po največ dalmatinskega konsuma.
Otrobi: tendenca Je neizpremenjena, ponudbe so male, interes je za otrobe na termin od izvoznikov. Banatski otrobi notirajo 102—104,
6remsko-elavonski 106—108.
•
Prodaja. Dne 13. Junija bo pri glavni carl-narnici v Ljubljani javna prodaja raznih predmetov: reklamni material, deli za bicikle in strojni deli, patroni, saharin, igralne karte, dežniki itd.
Borze
Dne 10. junija 1939.
Devizni trg
Moli svobodnimi devizami je tečaj funtster-linga ostal tudi v preteklem tednu neizpremenjen ter je znašal 258 din.
Kot je bilo pričakovati že dalj žasa,^ ]e Narodna banka zvišala tečaj nemških klirinških čekov, ki so do tekočega tedna notirali 13.80. S ponedeljkom pa je bil tečaj zvišan ha 13.90, v sredo na 14 ter v petek na 14.30. V teku tedna se je torej tečaj klirinške marke zvišal skupuo za pol dinarja.
Tečaj češke krone, za katero se je že kone« prejšnjega tedna pojavila Narodna banka kot kupec, je narastel za nekaj točk ter je znašal konec tedna 150 din za 100 Kč, po katerem^ tečaju je prevzemala blago Narodna banka. Kaže, da bo dalj časa ostalo pri tem tečaju ter bo Narodna banka skrbela za njegovo stalnost.
Pri grških bonih ni bilo bistvenih izprememb, sredi tedna so bili na zagrebški in belgrajski borzi zaključki po tečaju 31, odnosno 31.5, koiiec tedna pa je bil na obeh borzah le tečaj za blago, in sicer v Zagrebu 31, v Belgradu pa 31.5.
Ta teden je znašal devizni promet na ljub-' Ijanski borzi 10.365 milij. din v primeri s 7318, 8.339, 6.525 in 9.752 milij. din v prejšnjih tednih.
Na zagrebški borzi je znašal promet V preteklem tednu nad 25 milij. din (v prejšnjem tednu 18 milij.), na belgrajski pa okrog 50 milij. din (28 milij.). Na zagrebški borzi je bilo polovico prometa v klirinških markah, na belgrajski pa je bil glavni del prometa v funtšterlingih, zelo močan je bil tudi promet v čeških kronah.
Na ljubljanski borzi je bilo v prostih devizah' kritega dnevno le 10% povpraševanja, v klirinških markah pa je Narodna banka krila dnevno največ 15%, najmanj pa 5% povpraševanja.
Ljubljanske banke so konec tekočega tedna plačevale za čeke ter za valute približno sledeče cene:
	Celrf	Valute
FmifeterHng	256.—i	285.12
Ameriški dolar	54.66	54.47
Francoski frank'	144.85	144.36
Holandski goldinar	29.11	29.01
Belga	9.31	9.27
Švicarski frank	12.33	12.38
Denar
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.755, London 20.70,25, New York 443.625, Brusejl 75.50, Milan 23.325, Ami sterdam 236.12, Berlin 177.80, Stockholm 107.—, Oslo 104.35, Kopenhagcn 92.70, Praga 15.10, Varšava 83.62, Budimpešta 87.—, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.16, Buenos-Aircs 102.75, So--fia 540.
Živinski sejmi
Mariborski svinjski sejem 9. junija: Na sejem je bilo pripeljanih 210 svinj. Cene: Mladi prašiči 5—6 tednov stari kom. 90—115 din, 7—9 tednov 120—140 din, 3—4 mesece 200—280, 5—7 mesecev 310—460, 8—10 mesecev 470—515, 1 leto 710—920 din; 1 kg žive teže 6—8 din, 1 kg mrtve teže 8—11 din; prodanih je bilo 92 sviuj.
V	Ljutomeru, dne 6. junija 1939: Telice prve vrste 4.50—5 din, druge vrste 4 din, tretje vrste 3—3.50 din; krave prve vrste 4 din, druge vrste
3	din, tretje vrste 2.50 din; teleta prve vrste 7 din, druge vrste 6 din; prašiči pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prve vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, druge vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din; svinjina 14 din, slanina 16 din, svinjska mast 18 din; čisti med 16 din; neoprana volna 9—10 din; surove kože, telečje 10 din, svinjske 9 din za kg. Pšenica 155 din, ječmen 120 din, rž 150 din, oves 155 din, koruza 120 din, fižol 250 din, krompir 80'din; seno 45 din, slatna 30 din; pšenična moka 275—325 din, koruzna moka 150—250 din, ajdova moka 325 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—5 din. finejše sortirano vino pri vinogradnikih 6—8 din za liter. — Mleko 1.50 liter, surovo maslo 18—24 din za kg; jajca 0.60 din za komad in drva 50—85 din za 1 m3.
V	Murski Soboti, dne 5. junija 1939: Biki prve vrste 4.50—5 din, druge vrste 3.50—4 din; telice prve vrste 4.50—5 din, druge vrste 3.50—
4	din; krave prve vrste 3 din, druge vrste 2.50 din, tretje vrste 2 din; teleta prve vrste 6 din, druge vrste 4.50—5 din; prašiči špeharji 10 din, pršutarji 8—8.50 din za 1 kg žive teže. Goveje meso prve vrste 12 din. druge vrste 10 din; svinjina 14 din, slanina 16 din, svinjska mast 19 din. Surove kože. goveje 8 din, telečje 9 diii za 1 kg. Pšenica 150-180 din. rž 160—180 din, oves 150 do 180 din, koruza 140, fižol 200—250 din, krompir 75—100 din, seno 60 din, slama 35 din. — Pšenična moka 325 din, koruzna moka 220 din, ajdova moka 400 din za 100 kg. — Mleko 2 din za liler, surovo maslo 24 din za kg; jajca 0.50 din za komad in drva 110 din za 1111".
Cene živino in kmetijski pridelkov v Kamniku dne 3. junija t. I. Voli 1. vrste 5 din, 2. vrste 4.50, 3. vrste 3—4; telice 1. vrste 5.50, 2. vrste
5	din, 3. vrste 4; krave 1. vrste 4 din, 2. vrsto 3.50, 3. vrste 2.50—3; teleta 1. vrste 6 din, 2. vrste 4.50; prašiči špeharji 8 din, pršutarji 9.50 za kilogram žve teže. — tioveje meso 1. vrste, pred-del 10 din, zadnji del 12, goveje meso'2. vrste, prednji del 8 din, zadnji del 10, goveje meso 3. vrsle, prednji del 6 din, zadnji del 8; svinjina 12 din, slanina 14, svinjska mast 16.50, čisti med 18, neoprana volna 26, oprana volna 30, goveje surove kože 9 din, telečje 13, svinjske 7 din 7,a kilogram. — Pšenica 200 din. ječmen 180, rž 180, oves 220, koruza 170, fižol 350, krompir 80, lu-cerna 100, seno 80, slama 30, Jabolka 1. vrsle 600, 2. vrste 500, 3. vrste 300, pšenična moka 290, koruzna moka 160, ajdova moka 350 din za 100 kilogramov. — Surovo maslo 30 din za kg, mleko 2.50 za liter, drva 80—90 din za kub. meter in jajca 0.65 din za kontad.
Savinjska dolina se ovija v zelenje
Kakor svet zase, kakor kraljestvo zase, in Jurije v tej dolini so kakor Slovenci zase. Malo jih jo, ki jim ne bi bila Savinjska dolina poznana vsaj po imenu, večina jih je pa v tej dolini že bila, domačinov in tujcev. Od Celja prek Petrovč, znanega romarskega kraja, in Žalca tja prek Polzele in Hraslovč, gor do Letusa in v Vranski kot — zori nepregleden gozd, visoko, ponosno )>ol<oncu stoječih hmeljevk in ol> njih kot čebele marljivi in pošteni Savinjčan.
Najlepša je dolina sedaj spomladi, ko se trta vzpenja iz dneva v dan višje ]>o drogu, ko so nekatere že dosegle vrh, ko rastlina že poganja panoge. Polje se ti zdi, kakor bi gospodarja ne bilo zraven, med lepo ravnimi vrstami pa ga najdeš s škropilnico. Konjiček počasi koraka in vozi, dva pa, vsak s svojo cevjo, spuščata sivo meglo galice od rastline do rastline.. Nič počitka, naprej. In tako jima gre delo od rok, da ju kar opazuješ, dokler ti ne izgineta v naslednjo vrsto. Deževni dnevi so rast in razvoj rastline sicer zadržali, a toplo sedanje sonce jih iz dneva v dan poganja više in rastlina je prav lepa.
Cesto se čuje, da ni delo s hmeljem samo najdobičkanosnejše, nego da tudi ni tako težavno koi ga ima kmet na ravnem polju ali v goricah. Kdor pa ve, kako je s postavljanjem kmeljevk, s škropljenjem in drugim delom, tega ne bo trdil. Pa še to, hmelj zahteva res mnogo domačega in umetnega gnoja, mnogo škropiva, mnogo slane, preden je spravljen doma, a Savinjčan nič ne ve, koliko bo dobil zanj. Kaj, če mu cena ne bo krila nili stroškov?
Res je, da se tujcu ti gosti, nepregledni hmeljski nasadi ne zde lepi, so pa vendar značilni in le oni so ustvarili lepoto doline. Lepo urejena gospodarska poslopja, kot jih drugod ni videti, ponosne marofe, zdrava stanovanja. Oni so pripomogli h kulturni izobrazbi Savinjčana, oni k lepim šolam doline, k bogatim cerkvam, v
katerih se Savinjčan rad zbira, k mnogohrojnim kapelicam po polju, ki kažejo njegovo dušo, in oni tudi k narodni zavesti Savinjčana, kateri se je zavedal svojega slovenstva in slovenstva v najtežjih dneh tujčevo soldnteske. In ne dvomimo, da se bo svojo svobode zavedal vedno. Po Savinjski dolini ni bilo »Schulvereinovskih« šol in najsi so bila leta hmeljskim cenam ugodna ali ne, Savinjčan je veroval v božjo roko nad sabo in v to, da mu bodo dnevi še lepši.
V teh dneh se pode po dolini domači in inozemski avtomobili z izletniki tja proti Logarski [n na Okrešelj ali na Oljko, Menino ali Mrzlico. Zdi se mi, da bi se tujski promet moral v teh krajih bolj razvili, saj so za to dani vsi pogoji. Bistra Savinja, lepota reke, kot je drugod ne poznamo, izlelne točke okrog in okrog, Logarska dolina s svojimi izletnimi točkami, lepe ceste, zanimive soteske. Sv. Pavel, Sv. Jurij ob Talioru, Vransko, Braslovče, Mozirje — dika Savinjske doline — kot poje Aškerc, Ljubno in Solčava, sami kraji, kjer ti je življenje nekaj časa v oddih in zdravje.
In kadar se začno zbirati savinjski flosarji ter ori njih pesem z brega v breg, ko drče prek visokih jezov in jih voda igraje prenaša na svojem hrbtu tja proti jugu, spoznaš šele bistvo žitja gornjega Savinjčana, čigar dnevi tečejo tudi v delu in trudu, čeprav ne v pomanjkanju. Ko bo pa kmalu tu čas obiranja in sušenja in prodaje, takrat bo pri delu vso, od ranega jutra do poznega večera in takrat se mi zdi tako kot prekipevajoča pesem zdravih in veselih fantov, ko radostnih oči zrejo v dneve nasproti. V Savinjski dolini je vedno lepo, bodisi pozimi, po ko opojnih poljanah bele odeje smučarji prek gričev in valovitega savinjskega sveta, bodisi poloti, ko daje narava Savinjčanu vir njegovega ži tja. Kdor v Savinjski dolini ni bil dalj časa, ta življenja v njej ne ume, ta ne ume tudi Savinjčana. —I
Le zidar tna sezidali hišo
fcaVor^ore^perlTo čisto SpfaTi TFSobTo hnlTcft UerpenHnovo milo Zlatorog da gosto belo ipeno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo, Le malo truda - in perilo je snežno belo; prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno-
TERPFNTINOVO MILO
Bela Krajina - naša druga Vipava
Vsakemu obiskovalcu Bele Krajine ostane nepozaben pogled na prostrano valovito ravan, na pestra, slikovita pobočja, ki jo obdajajo preko Sc-miča, Suhorja, tja do radoviških reber, do draga-tuških in viniških hribčkov.
Če te vodi v rani pomladi pot tja doli, te z vseh pobočij pozdravljajo rjavi vinogradi z breskvami in cvetoče drevje, kot beli sni te rdeče kamenite zemlje.
Trta, češnje, slive, marelice, breskve —--
Če jc rekel botanik Zornig za vipavsko dolino, da je vrt Evrope, lahko rečemo da je Bela Krajina vrt Slovenije.
Vrt — žal, malo poznan, zapuščen vrt. In vendar nam zaenkrat izgubljeno Vipavo lahko nadomesti Bela Krajina, zakaj vsakemu koščku zemlje je narava bogato poklonila nekatere darove, in Beli Krajini je dala vse prednosti, da se na njeni zemlji razvije pod veščo roko človekovo proizvodnja ranega 6adja.
Potapljači sredi Ljubljane
Ljubljana, 10. junija. I
Z obrežja sinjega Jadrana so prišli pred nedavnim I trije mornarji, narednik Josip Komadina, doma iz Novega Vinodola in mornarja Milivoj Stevanovič, doma iz Obrenovca ter skoraj prava ljubljanska srajca Seliškar Tone iz Loga pri Brezovici, ki služi v naši mornarici že sedmi mesec. Že skoraj teden dni kaže ta trojica na povabilo Združenja bivših mornarjev potapljaške umetnosti na velesejmu v tri metre globokem betonskem bazenu. Ko se zadnje čase vrste nesreče s podmornicami tako hitro, da jih časopisi komaj sproti obdelajo, ni nič čudnega, da vsakdo rad plača dva dinarja zato, da vidi od blizu potapljaške spretnosti. Na levo od glavnega vhoda na velesejmu so na trati, kier so navadno razstavljeni stroji, vse naprave, potrebne za potapljaške poizkuse. Dopoldne in popoldne se gnete množica okrog bazena in marsikdo se spomni in vrže dinar v vodo, katerega potapljač tudi ročno pobere in seveda spravi. Velja namreč staro pravilo, da smeš obdržati vse, kar v vodi najdeš,	r
Veselje mladine na velesejma
Posebno mladina se zanima za potapljanje in potapljaško obleko. Škoda je le, da večina ne vidi najbolj zanimivega uvoda v potapljanje, namreč naprav-ljanje potapljača v potapljaško obleko. To je seveda le dvakrat na dan na sporedu, zgodaj zjutraj in kmalu po kosilu. Pokaže nam pa nazorno, koliko priprav je potrebnih, da se more potapljač spustiti brez skrbi v morsko globino. Potapljačeva obleka jc iz treh glavnih delov. Najvažnejša je nepremočljiva obleka iz dvojnega platna, ki j^ prepojeno z gumijem. Zanimivi so velikanski »gojzerji«, ki jih potapljač obuje potem, ko je že navlekel nase obleko. Pravi komplicirani stroj pa je potapljaška čelada, opremljena z vsemi napravami, ki so potrebne za uspešno potapljačevo delo.
Kakor za Sibirije
Začetek napravljanja v potapljaško obleko je kaj »vojevrsten in bi človek kmalu mislil, da se potapljač pripravlja, da bo potoval v Sibirijo, Na spodnjo
obleko obleče najprej dva para dehelih volnenih nogavic, nato pletene bele volnene hlače in pleten jopič, Če se mu zdi to premalo, navleče na sebe še en jopič, tako da kljub mršavosti napravlja vtis re-jenega človeka. Debela obleka je potrebna, da potapljača v večjih globinah, kjer je morje precej hladno, ne začne zebsti. Ko se je tako do dobra odel z volno, zleze potapljač v nepropustno težko platneno obleko. Hlačnice te obleke prehajajo v nepremočljiva stopala, kakor jih imajo nogavice, Rokavi pa se končujejo v ozke gumijaste" manšete, Edina večja odprtina, ki jo ima obleka, je pri vratu. Skozi to odprtino zleze potapljač v obleko in počasi navleče hlačnice nase. Rok skozi ozke manšete že ne more več sam spraviti, Zato mu tovariš raztegne manšete z dvema »žlicama«. Ko je spravil roko skozi manšete in ko je tovariš izvlekel »žlice«, se manšeta potapljaču tesno prileze okrog sklepa na roki, tako da pri rokavu voda ne more uhajati pod obleko. Del prsi in ramen je sedaj še prost. Pač pa se obleka končava v širok gumijast ovratnik. Pod ta ovratnik polože nato, tako imenovani prsni oklep, ki sega čez pleča, ramen« M del prsi, Oklep ima v sredi precejšnjo odprtino, skozi katero mora potapljač vtakniti glavo. Na ta oklep se natančno prilega gumijasti ovratnik, ki ga pritrde na oklep z obroči, ki jih privijejo z močnimi maticami. Ovratnik je torej stisnjen ob oklep in ne propušča več vode.
Obleka je torej rsa neprodušna izvzetnH odprt'ne, skozi katero gleda glava.Na to odprtino pa privijejo
mogočno čelado
ki ima tri okenca. Srednje okence se da odpreti. Ko poveznejo potapljaču čelado čez glavo, je že nepro-dušno zaprt, če ni srednje okence odprto. Tako napravljen tudi potapljač vedno čaka, da mu pripravijo
preizkusijo telefon, ki je napeljan v čelado po posebnem z debelo vrvjo ovitem kablu. Zanimivo je, kako je čelada urejena, da more potapljač pod vodo telefonirati. Levo od srednjega konca je v čeladi mikrofon, v katerega potapljač lahko govori. Desno od okenca pa je velik gumb, katerega potapljač lahko pritisne z brado. Kadarkoli pritisne z brado na gumb, zazvoni zvonec telefona ki da znamenje, da bi potapljač rad govoril po telefonu. Kaj enostavna rešitev, če upoštevamo, da potapljač z rokami v notranjščino čelade ne more. Zrak, ki ga dočrpavajo v čelado, mora najprej skozi poseben ventil v čeladi, ki je zgraien tako, da tudi v primeru, če bi se cev pretrgata, zrak ne more več uhajati iz čelade. Čelada ima še drug izpustilni ventil, skozi katerega uhaja odvišni zrak. Ta ventil lahko regulira potapljač tako, da ga popolnoma zapre, če je treba. V bližini srednjega okenca je še posebna pipica, katero lahko potapljač odpre. Pi-pica je na takem mestu, da potapljač lahko z usti nasrf<a vodo zunaj čelade. Potrebna ie zato, da more v jflobimah z vodo polivati stekla okenc, ki se mu sproti porose. Tako pa nasrka vode, jo brizgne na steklo, ki I® s tem lepo zbrisano. Končno mu obujejo 12 in pol kilograma težke čevlje, ki imajo podplate iz svinca ter aiuspritrolijo hrbtno in prsno utež. Z vsem.tem je dobil potapljač nase skoraj 80 kg teže. Zaprejo mu še srednje okence in nato gre v vodo, medtem ko dva ženeta zračno črpalko, ki dovaja potapljaču zrak.
S tako potapljaško obleko se spuščajo potapljači naše vojne mornarice do 60 m globoko v morje. Seveda spuščanje v tako globino ni več tako enostavno in je vedno navzoč tudi zdravnik. Zanimivo je, da potapljač v taki globini dela le 15 do 20 minut, spušča in dviga pa se več ur. To bomo razumeli, če upoštevamo, da mora vdihavati v globini 60 m šestkrat bolj stisnjen zrak, torej zrak, ki je približno pod šestini atmosferami. V manjših globinah, prepovedujejo potapljači, je delo zelo prijetno in zabavno, posebno še zaradi lega, ker ima morsko dno toliko zanimivosti in svojevrstnih lepot. Gibati se seveda ne morejo bogzna kako ročno, vendar pa tudi ni potrebno. Potapljati se v betoniramem b.azenu, kakor na velesejmu.
vse potrebno za potapljanje. Na čelado mu privijejo f pa je zanje v resnici dolgočasno. Edino razvedrilo gumijasto cev, po kateri mu dočrpavajo zrak. Nato ' zanje so dinarji, ki padejo na dno.
151.548 gasilcev je v naši državi
bolj pokazal, kako visoko ceni požrtvovalno in nesebično (Ho gasilcev.
Pri gasilski čeli v Zemunu se nadvse živahno in pohvalno udejslvujejo tudi žene, ki imajo svoj gasilski oddelek.
Kako važna je gasilska organizacija in kako neprecenljivi so napori, s katerimi nudijo gasilci pomoč svojim bližnjim in zajednici, najbolje po-kazuje statistika požarov in drugih nesreč, ki je bila istotako zaključena dne 31. marca t. I. Samo požarov je bilo lani 2.315, ki so napravili blizu 58 milijonov din škode.
Belgrad, 8. junija.
Jugoslovanska gasilska zveza, katere predsednik je g. minister Snoj, je zbrala točne podatke o stanju gasilstva v državi na dan 31. marca t. 1.
Iz zbranih podatkov je razvidno, da je gasilstvo še vedno najmočneje v Dravski, Savski in Dunavski banovini, t. j. v pokrajinah, kjer je že bilo prej zelo razvito in kjer ima gasilstvo že tudi svojo tradicijo. V ostalih banovinah se zadnje čase v razvoju gasilstva sicer opaža napredek, toda gasilstvo v teh pokrajinah še dolgo ne bo moglo tekmovati z gasilstvom v omenjenih treh
Založili smo krasno sliko sv. očeta Pija XII., izdelano po originalni fotografiji v bakrotiskn. Velikost je 35 X 45 cm, c robom 37 X 48 cm. Po osebnosti, ki jo predstavlja in po svoji umetniški izdelavi bo slika zelo lep okras v stanovanju in društvenih prostorih. —■ Priporočamo jo posebno župnim uradom, verskim organizacijam in prosvetnim društvom; prav tako pa tudi posamezniku, ki čuti in živi s Cerkvijo.
Cena sliki jc samo 15 din. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
banovinah.					
Stanje gasilstva		po	posameznih banovinah je		
naslednje:					
Banovina	Zup	Cet	Akt. čl.	Podp. čl.	Skup.
Dravska	26	966	30.949	16.542	47.491
Savska	51	980	32.678	28.744	61.422
Donavska	32	370	11.955	18.050	30.005
Drinska	—	64	1.593	757	2.350
Moravska	3	59	1.650	506	2.056
Vrbaska	—	43	1.069	1.961	3.030
Vardarska	—	51	1.439	815	2.254
Primorska	—	18	611	893	1.504
Zetska	3	15	461	363	824
Belgrad	—	10	576	36	612
115 2.576 82.881 68.667 151.548 Nekatere gasilske organizacije so zadnje čase razvile izredno delavnost, predvsem prostovoljska gasilska četa v Zemunu, ki si je pred kratkim preskrbela najmodernejše gasilsko orodje v državi. Pri blagoslovitvi trga orodja je bil za botra predsednik senata g. dr. Korošec, ki je s tem naj-
Danes Prosvetni tabor pri Sv. Jakobu ob Savi
Blago podnebje in ogromne množine so.nca, ki sc vjamejo na teh pobočjih, zelo pospešujejo zorenje. Sončne lege in z apnom bogata založena zemlja so zelo primerne za breskve in češnje. Po gričevju in obronkih nizkih hribčkov so izrazile češnjeve lege. Imena vasi — Črešnjevcc — zgovorno pričajo, da je narod žc v davnih časih z ena besedo dobro označil poedine kraje.
Vipavske češnje so uživale slove« po Evroipi in so si našle pot skazi do Pclrograda, belokranjske češnje, breskve in rano grozdje jim naj sledijo vsaj po Sloveniji. Zanimanje in drobno delo bo rodilo velike uspehe. V stoletnih križanjih jc nastalo veliko sort in oblik belokranjskih češenj, ki se razlikujejo med 6eboj po debelosti, obliki, barvi, mesu, okusu in dobi zorenja.
O priliki belokranjskega festivala 18. t. m. bo prirejen tudi češnjev semenj v Črnomlju. Najboljše pozne češnje-hrustavke bodo prijetno okrep-čilo obiskovalcem.
Tež.ko in skrbno je življenje v Beli Krajini. Na ilovnatih poljih, med trtjem, stelniki in kamc-nitimi z brinjem poraslimi gmajnami jemlje belokranjska ljudstvo od narave ono najpotrebnejše za ohranitev in čuva starodavne običaje, v katerih je dalo duška v trdo delo vkovanemu življenju.
Pridi in poklisi 6adove belokranjske zemlje, po/slušaj njeno pesem, ki je šla iz roda v rod in prijetno ti bo v Beli Krajini. In ko boš spet sedel v uradu, ko boš vklenjen med mestnimi zidovi hrepenel po sveži zemlji in zelenju, boš vedel in hotel, da mora poslali Bela Krajina naša druga Vipava.
Dragocen dar ljubljanskega župana
Za Mladinski tabor v Mariboru je župan ljubljanski g. dr. Juro Adlešič podaril krasno kupo, ki so jo izdelali sami ljubljanski umelniki in obrtniki. Podstavek kupe je iz 6rebra, na njem je pa kupa iz popoltiom« črnega,, barjanskega hrast^. Lcs'n1 prav nlc pobarva*)
to lalto cm, ker jc hra-stovina ležala tisočletja in tisočletja v močvirju Ljubljanskega barja. Hrast jc rastel šc tedaj, ko so iz hrastovih debel tesali mostiščarji kole za svoja mostišča, na katerih so si zgradili preproste koče za svoja bivališča. Na vodi so si gradili mostiščarji svoja selišča zaradi varnosti pred sovražnikom in zvermi. Široki rob kupe iz te ljubljanske ebenovine je spet iz srebra in na njem jc vrezan naslednji napis: »Dr. Juro Adlešič, župan mesta Ljubljane — Mladinski tabor v Mariboru — Tekme Zveze fantovskih odsekov — MCMXXXIX.« Notranjost kupe je pozlačena. Na srebrnem pokrovu kupe je pritrjen grb ljubljanskega mesta, ki ga je iz slonove kosti izrezala ga. Ajša Pengov, soproga akad. kiparja Božidarja Pengova. Vrh pokala krasi zelen onilts, ki s svojo barvo simbolizira pomlad človeškega življenja in mladost slovenskih fantov. Načrt za kupo je napravil mestni inženir arh. Boris Kobe, izdelala ga je pa tvrdka Bratov Žmuc, pasarjev in posrebrarjev na Tyrševi cesti v Ljubljani. Kupa jc gotovo najlepša, kar smo jili doslej imeli v Sloveniji, zlasti ponosni pa moramo biti na lo darilo župana mesta Ljubljane, ker jc dokaz dobrega okusa ljubljanskih umetnikov in spretnih rok ljubljanskih obrtnikov. Kupa ie razstavljena v izložbi trgovine Radio Ljubljana na Miklošičevi cesti 7 Icr zbuja splošno pozornost in pohvalo občinstva. Gledalci posebno hvalijo načelo sedanje mestno uprave, da vsa darila, dinlomc in podobne stvari naroča pri domačih umetnikih in obrlnikih ter tako ne razmeluje več denarja za manj vredno tuje tovarniško blago.
Avtobus z 32 popotniki se je prevrni
Maribor, 10. junija.
Avtobusni podjetnik Viktor Faktoi iz Črne je peljal s svojim avtobusom znamke MAN 32 izletnikov iz Guštanja in Črne v Ljubljana Ko so 6e izletniki vračali iz Ljubljane domov, je prišlo med Velenjem in Mislinjem do hude nesreče. V bližini Pake, kjer ima cesta več nepreglednih ovinkov, sc je pripeljal nasproti na motociklu 50 letni zasebni uradnik in banovinski svetnik Marko Novak iz Šoštanja. Avtobus sc je izognil motociklistu — da ne bi prišlo do karambola — čisto na rob ceste, pri tem pa se je ta rob pod težkim vozilom udal ler se jc avtobus prevrnil na travnik pri cesti. Pri tem so sc razbile na avtobusu vse šipe ter se je na
Smrt rudniškega kočijaža pod vozom
Rajhenburg, 9. junija.
Danes popoldne se je zgodila v našem trgu huda nesreča, katere žrtev je poslal Žani Koetevc, uslužben pri luk. rudniku Trbov. premogokopne družbe. Rajni je bil vsa j>ovojna leta za kočijaža in ga menda ni bilo dneva, da ga ne bi videli peljati se skozi Rajhenburg. Tako smo ga videli še danes, ko je peljal zadnjikrat s svojo kočijo k opoldanskemu vlaku. Popoldne je bil poslan s težkim vozom na postajo po blago za rud. kon-sum. Precej blaga je naložil in medtem tudi nekaj težjih zabojev. Kmalu od postaje je padrl zaboi na tla. konji so se ustrašili, nesrečnež ie
hotel voz ustaviti, pa je padel tako nesrečno pod voz, da mu je šlo kolo 6nZ prsi in glavo, da so mu izstopili možgani in je takoj umrl. Prihitol je takoi rudniški zdravnik g. dr. Benedičič, kakor tudi rajhenburški g. dr. Škof, toda [»omoči ni bilo nobene.
Žani, kakor so ga vsi klicali, je bil vedno vesel in splošno priljubljen pri vseh; vsi no ga imeli radi. Dopolnil je 45 let.. Danes leži na mrtvaškem odru na Senovem. Za njim joka žena in pet otrok. Pogreb rajnega bo v nedeljo ob 9 dopoldne. Naj njegovo truplo počiva v miru, svojcem pa iskreno sožaiial
steklu več potnikov ranilo, drugi pa so dobili razne odrgnine ter so se potolkli, vendar nobeden nevarno. Na avtobusu jc 6000 din škode.
Toča v šmarskem okrajša
Celje, dne 10. iunija.
Komaj so se vinogradi v šmarskem okraju od lanske toče nekoliko opomogli, žc je zadela vinograde ponovna šiba. V petek zvečer okrog 5 so pridivjali z zahoda Icmni oblaki z viharjem in točo. Ponekod je padala sama loča in oklestila bogato obloženo sadno drevje, vinograde pa jc skoro popolnoma opustošila. Iz vs?'h krajev šniarskega okraja, zlasti pa iz Podčetrtka, Imenske gorcc, Imencga, Slaka, Buč in Virštanja poročajo o sln-procentni škodi v vinogradih in sadonosnikih. Mnogo škode so napravili tudi hudourniki, ki so napolnili potoke, da so se razlili črez bregove in poplavili žitna polja. V mnogih krajih so hudourniki trgali velike plazove ler uničevali vinograde in njive Ljudje, ki so letos upali na dobro letino, so popolnoma obupani. Vsem krajem jc potrebna nujna pomoč.
Dr. Stanko Zvokelj
nevrolog nc nrdinira do 25. junija
novice
koledar
Nedelja, 11. junija: 2. pobinkoštna nedelja. Barnaba, apostol; Jošt, opat.
Ponedeljek, 12. junija: Janez F., spoznavalec; Leon III., papež.
Torek, 13. junija: Anton PadovanskI, spoznavalec, Akvilina, devica.
Novi grobovi
■f" V Braslovčah je nenadno odšel k Bogu posestnik g. Mihael Marovt. Po-kojiik je bil podnačel-nik posojilnice, predsednik sadjarskega društva, občinski odbornik in cerkveni ključar. Bil je izrazito slovenski in krščanski mož, ki je vsak prvi petek v mesecu pristopal k mizi Gospodovi. Gospod mu daj večni mir, njegovim svojcem za izrekamo 6voje sožalje,
Osebne novice
= Poroka. Včeraj se je poročil v frančiškanski cerkvi g. Bogo šramel, ekonom Higienskega zavoda v Ljubljani, z gospodično Romano Legiša iz Sesljana. Za priči sta bila za ženina njegov brat inž. Vladimir Šramel, za nevesto pa njen svak g. dr. Lado Vavpetič, odvetnik iz Ljubljane. Čestitamo!

»
• - - -- Kff*,
/Ms
/ML
Sprejem v škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano
V zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin, v prvi vrsti taki, o katerih je upati, da se bodo po končani gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prvi in poglavitni namen zavoda je namreč vzgoja duhovskega naraščaja.
Kdor hoče biti sprejet v I. gimn. razred, mora napraviti prej sprejemni izpit ali na zavodski ali na kateri koli državni gimnaziji. Na zavodski gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti dne 23. junija. Pripuste se samo oni, ki so se rodili v letih 1926 do 1929 in so torej letos dopolnili ali bodo do konca leta dopolnili najmanj 10 ali največ 13 let.
Za sprejemni izpit je treba do 20. junija poslati prijavo, kolkovano z 10 din na ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Prijavi se priloži: 1. spričevalo o dovršeni ljudski šoli, 2. rojstni in krstni list.
Oni, ki bodo Izpit naredili, • tem še niso »prejeti v zavod, ampak se morajo po izpitu predstaviti vodji zavoda in mu oddati še posebno pismeno (ne-kolkovano) prošnjo za sprejem v zavod.
Oni učenci, ki bodo prebili sprejemni izpit na kaki državni gimnaziji, lahko prosijo za sprejem v zavod meseca julija. Prošnji za sprejem prilože spričevalo o dovršeni ljudski šoli s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter rojstni in krstni list. Najbolje je, da prineso te listine osebno v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k vodstvu zavoda.
Istotako lahko prosijo meseca julija za sprejem r II ali višji razred dijaki r. drugih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo osebno vodstvu zavoda pismeno prošnjo s prilogami, zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list.
Letno plačilo se določa no izpnčevalu in premoženjskih razmerah. Plača se lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig, šolskih potrebščin itd. se dobe ob priliki zglasitve v zavodu.
Vodstvo zavoda sv. Stanislava v St. Vidu J J nad Ljubljano.
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrečno Rogaiko mineralno vodo.
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo zato hvaležen.
—	Kdor koli bi prišel nabirat ali prodajat kar koli za kongres Kristusa Kralja, se mora izkazati s posebnim potrdilom pripravljalnega odbora za kongres Kristusa Kralja ali pa s potrdilom župnega urada. Zahtevajte vedno od vsakogar potrdilo. Ako ga nima, pokličite policijo ali žandarmerijo!
—	Blagoslovitev Jakličevega doma v Dobrepoljah bo 18. junija 1930 oh vsakem vremenu. Spored: Ob 2 pete litanije. Ob pol 3 govor dr. Lukmana in blagoslovitev Jakličevega doma. Nato akademija: telovadba, govor, nastopi mladine. Po akademiji veselica in prosta zabava. Za jedila in pijačo bo dobro preskrbljeno. Sodeluje domača godba.
_ Naročnikom »Vrtca«. Izšla je druga mladinska knjižica »Grivarjevi otroci«. Vljudno prosimo gg. poverjenike, naj jo blagovolijo po možnosti osebno dvigniti v trgovini H. Ničman, Ljul>-Ijana, Kopitarjeva ul. 2. Oddaljenim jo dostavimo.
_ Maturantinje drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1914 se sestanejo v Ljubljani v nedeljo 2. julija 1939. Skupna sv.. maša v trnovski cerkvi. Nadaljni program in skupno kosilo po
Poslanec f. Iv. Theuerschuh se je ponesrečil. Ko se je poslanec g. Theuerschuh v sredo vračal s pogreba, je v Velenju izstopil iz vlaka. Tu ima vlak 15 minut postanka. Ta čas je porabil da je svoji hčerki poskrbel pijače. Na postaji se' je potem pogovarjal s prijateljem, hčerka pa je sama stopila na vlak. Tedaj pa se je vlak nekoliko premaknil. G. poslanec je v skrbi za otroka skočil za njim, pri tem pa se je spotakni ob tračnico in padel. Pri padcu si je prerekal levo nogo pod kolenom do kosil. G. poslanec pa m dosti čutil, dokler ni začela močno teči kri nakar mu je nudil postajenačelnik prvo pomoč in m,j ohvpzn! nošo. V Slovenj Gradcu je g. poslanec takoj odšei v bolnišnico. Za praznik je imet a. floslauec v bolnišnici gotovo okrog 50 obiskov.
Prijatelji iz vsega okraja so ga prišli obiskat ter
se zanimali za njegovo zdravstveno stanje, želeč mu skorajšnje okrevanje. Tudi mi želimo g, poslancu, da skoraj okreva s čestitko, da 66 mu ni zgodila še večja nesreča.
—	Odkritje spominsko plošče zgodovinarju dr. Kosu > Selrih nad Škofjo Loko. Danes bo v Selcih nad Škofjo Loko odkrita 6jx>minska plošča na rojstni hiši znanega zgodovinarja dr. Franca Kosa. Selčani hočejo s tem počastili ejiomin tega velikega učenjaka, ki je s tako ljubeznijo zbiral gradivo za zgodovino Slovencev od najstarejšega časa ter reševal dokumente, ki morejo kakorkoli osvetlili slovensko preteklost. Posebno Škofji Loki in njeni okolici, v katero spada tudi njegova rojstna vas, 6e je oddolžil s svojim delom »Doneski k zgodovini Škofje Loke in njene okolice«, to je z objavo arhivarij stare brižinske gospošči-lie, ki jih je rešil gotove izgube v Gorici iz rok ljudi, ki so jih uporabljali za zavijalni papir. Tudi sicer je urejeval razne zgodovinske publikacije in pisal svoje razprave, ki so mu prinesle sloves enega najboljših naših zgodovinarjev. Bil je tudi v odboru Leonove družbe, kjer je izdal tudi nekaj zvezkov svojega znamenitega dela »Gradiva za zgodovino Slovencev«, zbirko dokumentov, ki jo nadaljuje njegov sin, vseuč. profesor dr. Milko Kos. Ta je prevzel očetovo dediščino ter jo prenesel na slovensko univerzo. Njegov sin je tudi akad. slikar Gojmir Anton Kos, ki bo ovekove-čil našo zgodovino v sliki (Vojvodsko ustoličenje itd.). Vsa Selška dolina se bo udeležila slavnostnega odkritja plošče ter vabi tudi druge, da se j>oklonijo spominu velikega njihovega rojaka in zaslužnega slovenskega učenjaka.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
j* siMjtirvpnvu'
— XVI. višarsko romanje pripravlja Prosvetna zveza za 12. in 13. avgust. Odhod iz Ljubljane 12. avgusta zjutraj 7.20. Prihod na Višarje okrog 4. ure popoldne. Zvečer ob pol osmih rimska procesija in cerkveni govor. 13. avgusta zjutraj se začno svete maše ob pol štirih in trajajo do devetih. Ob 5 cerkveni govor in skupno obhajilo. Odhod iz Zabnice ob 13.30, prihod v Ljubljano okrog petih. Kdor se želi udeležiti romanja, naj se prijavi pri Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva 7 do 15. julija. Pri prijavi naj poda dve sliki, velikosti 4 X 5, na hrbet slike pa naj napiše Tojstne podatke, imena staršev in pristojnost ob-1 čine. Kdor pa se je udeležil letošnjega romanja v Rim ali lanskega na Višarje, temu ni treba pošiljati slik." Cena voznini Ljubljana—Zabnica in nazaj ter skupni potni list in vizum 80 din. Železničarji plačajo 50 din.
Kristalno čista, na 22° C temperirana voda. Tople prhe in idealno ležeča sončališča. Kopalna sezona je že v polnem razmahu.
—	Materam. Kako naj ravnajo matere s svojimi novorojenčki in dojenčki. Priredil dr. Justin. Izdala Slovenska krščanska ženska zveza. Cena 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri Slovenski krščanski ženski zvezi v Ljubljani, Pražakova 8.
—	Maturanti z idrijske realke iz leta 1919 se naprošajo, da sporočijo svoje naslove zaradi sestanka ob priliki 20 letnice mature dr. Sava Kat-niku v Kranju.
—	Sušenje sadja t gospodinjstvu. Kako pripravimo priprosto, |>a praktično sušilnico za sušenje sadja na štedilniku, nam pove slika 7, navodili v knjižici »Kuhaj varčno in dobro«. Cena 3 dinarje. Naroča se pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Pražakova ul. 8.
—	Razstava risb in ročnih del drž. meščanske šole v Novem mestu v risalnici meščanske šole se odpre danes in bo odprta do srede vsak dan od 8 zjutraj do 7 zvečer. Oglejte si jo!
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Ji»«ef« grenčice.
—	Življenjepis pok. poročnika Franja _Mal-gn jn. Sestre našega narodnega borca na Koroškem nameravajo izdati življenjepis svojega brata in se obračajo z najvljudnejšo prošnjo na vse pokojnikove prijatelje in znance za podatke iz njegovega življenja, ki naj jih blagovolijo sporočiti ua naslov: Malči Virant, Celje — Ost rožno.
—	Med. univ. dr. Cavič M. Djordje, zdravnik, je otvoril privatno prakso v škofji Loki, Nunska ulica 11.
—	Otroško trupelce v greznici. Veliko ogorčenje je vzbudilo v Murski Soboti zverinsko dejanje mlade služkinje, ki je svojega otroka takoj po porodu umorila in vrgla v greznico. Domači, pri katerih je služila služkinja Tereza Magyar, so vedeli, da je v blagoslovljenem stanju, čeprav je sama to tajila. Te dni je služkinja odšla v svojo sobo, češ da ji je slabo. Čudno vedenje, ki ga ie pokazala pri prihodu iz sobe, je bilo vsem sumljivo, posebno pa poveljniku soboške policije, ki stanuje v isti hiši. Ko so odprli pokrov greznice, so videli, da moli iz vode otroška ročica. Služkinja se je najprej branila, češ da je bil otrok mrtvorojen, pozneje pa se je izkazalo, da mu je z nožem končala življenje. Pri preiskavi so našli tudi nož. Nečloveško mater bodo izročili državnemu tožilstvu v Murski Soboti.
—	Belokranjski festival in češnjeva razstava bosta v nedeljo, IS. t. m. v Črnomlju. Na festivalu se bodo prikazale razne narodne igre in plesi, kot: Zeleni Jurij, črnomaljsko, metliško, poljansko in adlešička kolo, most in drugo. »Put-nik< pripravlja posebni vlak v Črnomelj in Metliko. Cena vožnje z vstopnino na prireditev in kosilom za Črnomelj 45 din. za Metliko 50 din. Prijave in informacije pri »Putniku« do 15. t. m.
—	Denarni zavod malega človeka je hranilnica in posojilnica »MOJ DOM', Ljubljana, Dvorakova ulica. Posojila, ugodili pogoji. Hranilne vloge. Visoke obresti
—	Rimski romarji, ki bo naročili diplome s sliko Pija XII. in z besedilom za popolni odpustek ob smrtni uri, se obveščajo tem potom,, da so slike došle jz Rima in se dobe pri Prosvetni zvez, Miklošičeva cesta 7.
—	Požari pri Metliki. Iz Metlike poročajo: Rdeči petelin je začel razsajati po okolici. Pred 14 dnevi je jiogorelo gospodarsko jioslopje Jankota Pečariča iz Čuril. Najbrž je zažgala zlobna roka. V soboto, 3. junija ob 10 zvečer je zgorela hiša z gospodarskim poslopjem posestnika Rozmana v Vinomeru, drugi dan pa je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Goršiča v Suhorju. Tu so najbrž zažgali otroci. Na praznik pre6v. Rešnjega Telesa ob pol ene ponoči pa je na Lokvici pogorel novi jiod posestnika Martina Pluta. Tukaj je nekdo zažgal. Plut je pod komaj dobro postavil. V njem je zgorelo vse orodje, slamoreznica, čistilnica, voz itd. Siromak je močno prizadet.
—	Na novi cesti Drašiči—Repica se bodo dela nadaljevala, ker je gospod ban odobril že 150.000 dinarjev. Če ljudje iz tega kota Bele Krajine ne bodo zaslužili s črnomaljsko železnico, bodo pa vsaj pri tej cesti jirišli do zaslužka.
—	Veselica za jctičiie. Krajevna protituber-kulozna liga na Vurbergu pri Ptuju priredi v nedeljo, dne 11. junija 1939 ob 3 popoldne veselico s srečolovom v prostorih gostilne g. Berlingerja na Vurbergu. Sodeluje pevsko društvo »Jadran« iz Maribora in ptujska mestna godba.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Za romanje na grob sv. Eme v Krko na Koroško 6e še lahko prijavite danes ali jutri ravnateljstvu Salezijanskega zavoda na Rakovniku v Ljubljani. Na eni strani ceneni stroški, ki znašajo v celoti samo 145 din, na drugi pa obisk najlepših in najznamenitejših koroških krajev in cerkvena slovesnost v zgodovinski stolnici na grobu naše svetnice na samo obletnico njene smrti: vse to so velike prednosti tega romanja, za katerega se še vedno lahko odločite.
—	Osemdnevni avtobusni izlet po Italiji združen z romanjem v Rim, organizira Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani v dneh od 13. do 20. avgusta 1939. Velike so prednosti vožnjo z modernim avtobusom, ki nas pelje jx> lepili cestah skozi vsa mesta in vasi. Dočim so daljši postanki v vseh važnejših mestih. Postanek v Fi-renzi traja skoro en dan, v Rimu bomo dva in pol dneva, v Benetkah en dan itd. Iz Rima bomo šli preko Asisija, kjer se jx>klonimo sv. Frančišku, na drugo stran Apeninskega polotoka v Rimini in ob zahodni obali Jadranskega morja do 1'adove. Tudi povratek iz Benetk preko Vidma (Udine), Trente in Trbiža, skozi našo Gorenjsko bo zanimivost zase. To potovanje z vožnjo in prenočišči ter kolektivnim potnim listom slane le 900 din. Prenočevali bomo jx>vsod v hotelih. Prijave se sprejemajo v društvenem domu, Karunova ul. 14 vsak ponedeljek in petek od 7 do 9 zvečer, če pa želite vam okrožnico z natančnim programom in navodili pošljemo, samo sporočite naslov. Prijave se sprejemajo do 15. junija t. 1.
—	Kopališče v Višnji gori je odprto.
—	Blagoslovitev Prosvetnega doma in okrožni nastop v Loki pri Zidanem mostu pod pokroviteljstvom g. bana bo v nedeljo 18. junija. Vljudno vabljeni!
—	Klub poštarjev JRZ je v počastitev spomina pokojnega g. Mateja Tomazina daroval namesto venca na grob 200 din za prosvetni dom v Naklem pri Kranju.
—	Enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 zaključi šolsko leto 7, završnimi izpiti vred dne 28. junija. Redno vpisovanje za šolsko leto 1939-41) bo 27., 28., 30. junija in 1. julija ter 9., 11., 12., 13. in 14. septembra od 9—12 in ml 3—7 popoldne. Na tečaj se sprejemajo prvenstveno absolventi meščanskih šol z završnim izpitom ter učenci gimnazij, ki so uspešno dovršili nižjetečajni izpit. Vendar ee sprejemajo tudi kandidati z nižjo predizobrazbo, ki morajo predhodno opraviti sprejemni izpit. Pričetek rednega pouka bo 15. septembra ob 8 zjutraj. Vsa pojasnila se dobe v pisarni zavoda ustno ali pismeno tudi med počitnicami. ...
—	Josip Kcnda: Slovenska masa. Ljubljana 1938. Samozaložba. Enajstero delov ima ta maša na besedilo (razen treh) Gregorja Mnlija in msgr. Ks. Mcškti. Besedilo je lepo: manj jasno je v »Slavi« (neznanega pesnika). Skladbe gotovo v ničemer niso revolucionarne, pač pa so prijetna, mehka, našim zborom in poslušalcem pa tudi božji službi primerna glasba. Včasih oko obstane ob taki mikavni ritmični, zopet drugod ob petero in tro-delni periodični tvorbi. Sicer pa povsod hodi po utrtih zanesljivih harmoničnih in melodičnih potih. Da skladatelj skladbo poživi, vpleta razne soliste — jia taka mesta sevada lahko pojo vsi pevci tistega glasu — irapev deli med soprane in alte, ki jima dvoglasno odpevajo tenorji in basi; po enkrat nastopita tudi moški in ženski zbor. Kakšnih znatnih težav ni; posamezni deli niso širše razpredeni. Zborom, ki radi pojo vsakemu delu maše primerno skladbo, bo dobro služila. _	K.
—	Prijavite se pravočasno za izlet v Benetke, ki bo v dneh 28 in 29. junija t. 1. s posebnim vlakom in posebnim parobrodom. Cena izletu 160 din za osebo. Prijave sprejemajo vse biljctarnice »Putnika«.
po ebižavi
taBumniniiiiitii u^nmtBttSnnaiuiinnnmBBDtuatnmtuimi^u^
*	Velika avtomobilska nesreča se je v petek zgodila pri Zagrebu. Iz Zagreba se je v svojem avtu peljal na izlet v Krapinske Toplice znani zagrebški zdravnik dr. Vladimir Bazala. Seboj je vzel svojega 12 letnega sina Aleksandra ter svojega prijatelja odvetnika dr. čačiča s hčerko Olgico. Na sicer odprti cesti je avtomobilu zapiral pot kmečki voz, ki je vozil seno. Avlo je toliko časa trobil, da se je voz umaknil. Ko je avto pri-vozil mimo voza, so se na kmečkem vozu prelomile lestve, ki so držale seno. Vse se je podrlo tik pred avto, ki sc je zaradi tega prevrnil in razbil. Vsi. razen Olgice so bili več ali manj poškodovani. Dekletce pa je tako srečno padlo, da se ji ni nič zgodilo. Pač pa je imel smolo njen oče, ki je prav tega dne obhajal svoj 50. rojstni dan, Obvezanega so poslali iz bolnišnice domov.
*	30 letnica zagrebškega reševalnega društva obhajajo te dni v zagrebški javnosti. To društvo je od začetka svojega delovanja pa do začelka letošnjega aprila pomagalo v 104.063 nesrečah. Društvo ima 4 avtomobile ter 18 nameščencev. Ti avtomobili so lanskega leta prevozili 69.350 kilometrov. Zanimiva bi bila primerjava z ljubljansko reševalno postajo.
*	Za rakom bolehajo bolj moški ko ženske — tako so ugotovili te dni na konferenci zagrebških zdravnikov, ki se pečajo g tem važnim vprašanjem.
Ljubljana, 11. junija
Gledališče
Drama. Začetek ob 20. Nedelja, 11. junija: »Utopljenca«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 12. jun.: »Neojiravičena ura«. Red B. — Torek, 13. junija: Javna produkcija državnega konservatorija. Izven. Cene od 10 din navzdol. — Sreda, 14. junija: »Velika skušnjava«. Red Sreda. — Četrtek, 15. junija: »Neopravičena ura«. Red A.
Opera. Začetek ob 20. Nedelja, 11. junija: Zaprto. — Ponedeljek, 12. junija: Zaprto. — Torek, 13. junija: Zaprto. — Sreda, 14. junija: Plesni večer o|>ernega baleta. Gostovanje Lidije VVisia-kove. Premiera. Premierski abonma.
Radio Ljubljana
Nedelja, 11. junija: 8 Vesel nedeljski pozdrav (Malenškov trio) — 9 Napovedi, jioročila — 9.15 Prenos cerkv. glasbe iz trnovske cerkve: Kenda, Slovenska maša — 9.45 Verski govor (g. prof. Filip Terčelj) — 10 Ljubljanski pev. jazz-kvartet in plošče — 11.15 Pevski zbori (plošče) — 12 Nedeljski koncert Radij, orkestra — 13 Napovedi, poročila — 13.20 Radijski šrame!, vmes plošče — 17 Kmet. ura: Štajerska kokoš (inž. Greif Ant.) — 17.30 Oktet pevskega društva »Šmartno« pri Litiji, vmes duet ciler ((gg. Kosi-Skok) — 19 Napovedi, poroSila — 19.40 Nac. ura: Kako sta pojmovala jugoslovanstvo Strossmayer in Rački (Voji-slav Radovanovič. publ., Zgb.) — Veseli zvoki Radijski orkester — 21.15 Rezervirano za prenos z velesejma — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za krajši čas (plošče).
Ponedeljek, 12. junija: 12 Godbe na pihala (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 O[»ldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Zdravniška ura: Moderni način zdravljenja bolezni (dr. Iv. Kanoni) — 18.20 Plošče: Glazunov: Stenka Razin, simf. pesnitev (igra ork. konservat. v Bruslju) — 18.40 Kulturna zgodovino koroških Slovenceo okrog 1. 1848 (dr Lojze Potočnik) —
19	Napovedi, poročila — 19 30 Zanimivosti — 19.40 Nac. ura: Predavanje inšpekcije drž. obrambe —
20	Plošče: Charlie Kunz igra svoje venčke na klavir — 20.30 Pevski in orkestralni koncert. Sodeluje: koncertna pevka ga. P. Lovšetova :n Rad. orkester, dirigira D. M. Ši.janec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos z velesejma.
Drugi programi
Nedelja, 11. junija: Belgrad: 20.30 Zabavni koncert. — Zagreb: 20 Komorni koncert — Bratislava: 21 Pisan večer — Praga: 20'Koncert RO in solistov — Sofija: 21.30 Lahka glasba — Varšava: 17.30 Prenos — Berlin: 20 Slavnostni koncert berlinske filharmonije — Budimpešta: 20.50 Ciganski orkester — Dunaj: 20.15 Pisan večerni koncert — Pariz: 20.15 E. Rostandt: »Cyrano de Bergerac«.
Ponedeljek. 12. junija: Belgrad: 21.15 Zabavni koncert (plošče) — Zagreb: 21 Koncert skladb J. Vrhovskega — Bratislava: 19.40 »Mesec«, slušna igra — Praga: 21.10 Pisan koncert RO — Sofija: 19.30 Simfonični koncert — Varšava: 18 Koncert komorne glasbe — Berlin: 20.15 Operna in operetna glasba. — Dunaj: 18.50 Maks Regcrjeve pesmi — Pariz: 21 Koncert komorne glasbe.
Prireditve in zabave
Krščansko žensko društvo priredi v četrtek 15. t. m. izlet v Stično. Odhod vt. Ljubljane glavni kolodvor ob 13.35. Vrnemo se ob 20.30. Članice in somišljenice uljudno vabljene!
Sedejeva družina bo priredila v nedeljo 18. junija društveni popoldanski izlet na Dobenc* in Rašico. Odpeljemo se s Kamničanom ob 13.40 z glavnega kolodvora do Podboršta. V Ljubljano se vrnemo z vlakom, ki odhaja z Ježice ob 20.44. Vsi člani in prijatelji SD vabljeni.
Sestanki
Jugoslovansko kirurško društvo — Sekcija Ljubljana ima 13. junija 1939 ob 18 strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored: Prof. dr. Zalokar: Dva poroda po konservativni terapiji rupture uterusa. Dr. Baje Olon: Operirana r>seudartroza steguičnega vratu. Vabljeni vsi zdravniki.
Cerkveni vestnik
Slovesna tridnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru bo letos od 16. do 18. t. m.: Pred praznikom, v četrtek, 15. t. in., bo ob pol 7 zvečer slovesni blagoslov, nato molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim. V petek, na praznik presv. Srca Jezusovega, bo celodnevno češčenje. Zjutraj se bo Najsvetejše izpostavilo ob tri četrt na 5. Nalo bo tiha fiiaša z obhajilom vernikov. Ob pol 6 pridiga, potem spet obhajilo vernikov. Ob 6 slovesna maša. Tihe maše bodo še o!) 7, 8, 9, 10 in 11. Zvečer ob 7 bo križev pot, ob pol 8 pridiga, nato slovesne pete litanije s spravno molitvijo in blagoslovom. V soboto bo ob 5 zjutraj tiha maša. ob pol 6 pridiga in nato sv. maša z blagoslovom. Zadnja sv. maša bo ob 8. Zvečer bo ob četrt na 8 rožni venec, ob pol 8 pridiga in litanije Srca Jezusovega z blagoslovom. V n e d e 1 j o bo ob 8 zjutraj pridiga, nato slovesna sv. maša. Drugače kot ob navadnih nedeljah. Popoldne bo ob 5 sklep tridnevnice: pridiga, darovanje za cerketv, slovesne litanije Srca Jezusovega z blagoslovom.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijn trg 5, mr. Kuralt, Gosposvet-ska c., mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. — V ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva c: 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
*	Padla na električno žico. Na praznik presv. Rešnjega Telesa je 23 letna služkinja Marta Dom-janič brisala okna v prvem nadstropju. Nenadno je omahnila. Da ne bi padla na tla, je naglo pograbila za žico. Tisli hip pa jo je pretresla električna iskra. Sicer so jo takoj prepeljali v bolnišnico, vendar jc bila mrtva.
*	Galeb iz Finske v Slavoniji. Hrvatski listi poročajo, da je lovec Dragotin Babič na Mokrem polju pri Rajiču ustrelil galeba, ki je tamkaj zelo redka ptica. Ko ga je pobral, je zapazil, da ima obroček, iz katerega je hilo razvidno, da je bil spusČen na Finskem pod številko C. 29.249, iu sicer ga je spustil vseučiliški zoološki muzej. Ko so to sporočili temu muzeju, je odgovoril, da so tega galeba spustili tamkaj že 5. junija 1. 1937.
Pristopajte k 300 dinarski akciji za Vi. mednar. kongres Kristusa Kralja.
p LIUBIJ4NA
Pevcem In pevovodjem vseh ljubljanskih zborov
Prihodnjo sredo, 14. t. m. bo ob 8 zvečer v Rokodelskem domu V Komenskega ulici skupna vaja za vse ljubljanske pevce. Pripravili se bomo za slovesno mašo, ki jo bomo pri kongresu Kristusa Kralja
peli na Stadionu, kakor smo pred štirimi leti peli pri evh. kongresu. Ponovili bomo »Angelsko mašo« (missa de Angclis), ki jo večina pevcev že zna, drugi se je bodo pa naučili mimogrede. Nov je gradual, za alelujo je pa porabljena živahna sta.ra od evharistič-nega kongresa; torej tudi že znana. Čisto nov je introit, — Od glavnega odbora povabljeni in iskreno zaže-ljeni ste prav vsi pevci vseh ljubljanskih zborov — ne le cerkvenih ampak tudi svetnih. — Gg. pevovodje posebej prosimo, naj danes v nedeljo, 11. t. m„ pevce na to vajo opozore in udeležbo priporoče, da bo naše petje na tuje udelcžence učinkovalo tako veličastno, kakor ob evharističncm kongresu. — Malo žrtev bo res treba in nekoliko truda — pa nas bo Kristus, naš Kralj vesel in nam bo vsak korak blagoslovil. In blagoslova tako potrebujemo. V sredo večer torej na svidenje ob 8 v Rokodelskem domu. Pevovodja.
Dr. Jože Marjeiič
zdravnik v Kustošiji pri Zagrebu
se je preselil t ZAGREB, llica 219
1 Praznovanje sv, Antona na Viču. V tarek 13. t. m. je god velikega čudodelnika sv. Antona Padovanskega. Ker je 6v. Anton patron viške župnijske cerkve, zato ga bomo počastili na dan njegovega godu in naslednjo nedelja Na dan godu, v torek, bodo sv. maše; ob pol 6 pred izpostavljenim Najsvetejšim, ob 6, pol 7, 7 in pol 8. Zvečer ob pol 8 pa bodo litanije z blagoslovom. — Slovesno praznovanie sv. Antona pa bo danes teden, v nedeljo 18. t. m. Sv. maše s pridigami bodo kakor druge nedelje ob 5, 6 in pol 9. Ob 10 pa bo pridiga in pontifikalna sv, maša; oboje bo* opravil g. stolni dekan in kanonik dr. Franc ICimovec. Petje na koru bo spremljal vojaški orkester. Popoldne ob 5 bo pridiga šempeterskega g. župnika Alojzija Ko.šmerlja; po pridigi pa bodo slovesne pete litanije z blagoslovom. — Ker je cerkev na Viču edina cerkev v Ljubljani in okolici, ki je posvečena temu priljubljenemu svetniku, zato 60 vabljeni vsi Vičani, Ljubljančani in okoličani, da ga pridejo na dan njegovega godu v torek kakor tudi v nedelja počastit v njegovo lepo cerkev na Viču.
i Procesija sv. Rešnjega Telesa na Kodeljevem. V novi cerkvi sv. Terezike na Kodeljevem bo procesija z Najsvetejšim v nedeljo, dne 11. t. m., zvečer. Ob pol 6 zvečer se začne govor o sv. Rešnjein Telesu, nato procesija. Procesa pojdo: ob Ljubljanici, po Zadružni, Povšelovi in Klunovi ulici nazaj v cerkev. Vabimo k obilni udeležbi posebno može in fante, belo oblečene otroke in narodne noše.
1 Na uršulinski gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za sprejemne izpile dne 20. in 21. junija v ravnateljevi pisarni. Vpišejo se lahko učenke, rojene v letih 1926, 1027, 1928, 1929. K vpisu prineso sledeče tiskovine: izpričevalo o dovršeni ljudski šoli, krstni list in prošnjo za pripustitev k izpitu, kolekovano /. 10 din. Izpiti se bodo vršili 23. in 24. junija ob 8.
I Maturantje humanistične gimnazije v Ljubljani iz letn 1924 proslavijo 15 letnico mature v soboto, 17. t m. v gostilni Katrca v Rožni dolini. Udeležbo je prijaviti do 17. t. m. opoldne na naslov: Drago Kornhauser, odvetnik, Ljubljana, Dalmatinova 10. Telefon 32-77. Sestanek 17. ob osmih zvečer.
1 Trnovsko kresovanje, ki ga pripravlja Prosvetno društvo Trnovo s sodelovanjem Fantovske-da odseka v dneh 23., 24. in 25. junija bo nad vse veličastno. Na programu bo svečana razsvetljava cerkve, koncert, umetni ogenj, kres, igra na prostem, telovadni nastop in velika žegnanjska veselica. Že danes opozarjamo vse prijatelje na to kresovanje.
ga javnost podpre v njegovih nalogah in stremljenjih.
1 Novi tramvajski škropilni voz je pričel dane« prav izdatno škropiti ljubljanske ceste od Št. Vida do Viča, od Rakovnika do Most in do Sv. Križa. Ker pa tramvajski škropilni voz škropi cesto na eno stran tudi 20 m široka, a kadar škropi na obe strani, pa poškropi celo 30 m širok pas, zato mestno cestno nadzorstvo že danes opozarja občinstvo, naj sama pazi, da ne bo premočeno. Po drugih mestih se mora občinstvo samo ogibati škropilnim vozovom in avtomobilom, edino v Ljubljani se morajo težki avtamobili umikati gibčnim pešcem in urnim kolesarjem. Mestno cestno nadzorstvo zato prosi vse pešce, kolesarje in drugo občinstvo po cestah in ulicah, naj se samo umakne tramvajskemu škropilnemu vazu, ker zaradi njegove nagle vožnje in močnega curka ni mogoče paziti na pa-sante. Če bi se voznik tramvajskega škropilnega voza oziral na mimoidoče, bi moral voziti počasi ter bi zato zastajal ves tramvajski pramet. Nastale bi torej nove pritožbe zaradi zamud in neredne vožnje električne cestne železnice, ki bi jo zakrivilo občinstvo samo, če bi se ne umikalo škropilnemu tramvaju. Seveda pa ta prošnja velja tudi glede škropilnih vaz in avtomobilov, saj so Ljubljančani že tako razvajeni, da «e čudi vsak tujec, kako se mora v Ljubljani vsakemu pešcu ogniti težki in neokretni škropilni avtomobil, česar pač še ni videl nikjer drugje na svetu.
1 Sedmošolci državne klasične gimnazije f Ljubljani obveščamo vse dijašlvo zavoda, da bo pogreb našega tragično umrlega tovariša Beliča Cirila v nedeljo, 11. t. m., ob pol 6 popoldne.
1 V Šiški je gorelo. Včeraj zjutraj ob osmih je začelo goreti gospodarsko poslopje na Vodnikovi cesti v Šiški. Požar je naslal na ostrešju in se je hitro razširil na lesene dele poslopja. V stavbi so bili shranjeni gospodarski stroji in precejšnje množine slame in sena. Gorelo je z velikim plamenom in črn steber dima je bil viden daleč naokrog. Hitro so prišli na pomoč tudi gasilci;
prvi so prišli iz Spodnje Šiške, zatem Iz Zgornje
Šiške, Dravelj in Bežigrada. Tudi mestni poklicni	, mllrrnliftv Roparski roman? Roparski
gasilci so prihiteli z novo motorno brzgalno pod	DCg llllKrUDUV. te, vendju nič romanu n
vodstvom g. Rozmana. V skupnom nastopu so ga-	^mmmmmmmmi^mmm^ podobna ta zadeva, kajti
silci divjajoč ogenj hitro udušili in preprečili, da	mikrobi (bacili, bakterije) so povsod. Tudi t ustih
ni zajel sosednjih poslopij. Leseno ostrešje se je	med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko,
pri tem seveda sesulo, ostal pa je obokani strop,	da bi uničili zobe. Redna nega zob i Chlorodontom
pod katerim je bilo še več poljedelskih strojev in	prežene mikrobe iz ust. Toda le stalna nega varuje tudi precejšnja zaloga bencina. Gospodarsko po- v.obe pokvare. Chlorodont zjutraj — Chlorodont predvsem
slopje je iast posestnice Ivano Sitarjeve. Skoda,	zvečer! Potem ostanejo zobjo zdravil Domači proizvod, ki je pri požaru nastala, je ocenjena na okrog
30.000 din. Zavarovalnina je le malenkostna. Naj-brže je bil ogenj podtaknjen in je tudi policija začela zaradi tega preiskavo.
1 Nesreča no počiva. Progovni delavec Vnučec Rudolf je včeraj dopoldne v Notr. goricah prelagal pragove. Težak prag mu je padel pri tem na trebuh in ga hudo pritisnit. Reševalci so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico ter so ugotovili, da ima težje notranje poškodbe. — V Dragonieru je padel s stavbe zidar Japelj Jože iz Lukovice tnr je pri tem dobil težke notranje poškodbe. Tudi njega so pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
1 Prazno, čisto sobico s štedilnikom, v mestu išče za takoj samska oseba, ki jc ves dan odsotna. Ponudbe pod 8880.
1 Zn počitniške dneve priporoča Ljudska knjižnica svojo bogato zalogo najnovejših slovenskih, hrvatskih in nemških knjig. Odprta je dnevno od 8—12 in od 3—7. Pošilja tudi za daljšo dobo na deželo.
1 Tablice zn tombolo Prosvetncgn društvo Moste-Ljubljana, ki bo v nedeljo, dne 0, avgusta ob 15 na prostoru poleg cerkve Sv. Družine, so že naprodaj. Segajte pridno po njih. Za 3 din spalnica, 9 koles, blago za moško obleko, vreča moke, voz drv, jedilni servis itd. Kaj hočete še več? Ne odklonite ugodne prilike, ki se vam nudi.
1 Denarnico z nekoliko denarja je izgubila na poti od Slamičeve trgovine po Vošnjakovi ulici revna oseba. Najditelj naj vse prinese uredništvu »Slovenca«. Dotičnoga, ki je denarnico pobral, so nekatere osebe videle in spoznale ter bo sledila prijava pri policiji, ako najdenih stvari no vrne.
1 Pitlinge, krupone, vratove. — Erjavcc, Ljubljana, Stari trg.
Občni zbor Slovenske Straže
Preleklo nedeljo je bil v prostorih KTD občni zbor Slovenske Straže v Ljubljani. Predsednik g. prof. Etbin Boje je pozdravil navzoče, se zahvalil za udeležbo in prečital pozdrave ZFO ter kočevskih Slovencev, ki se osebno tokrat niso mogli udeležiti občnega zbora. Prešel je nato na dnevni red in podal svojo poročilo, v katerem je očrtal vse dogodke in dejstva, ki smo jih v preteklem doživeli in ki so v tesni zvezi z narodno-obranibnim delom pri nas. Navedel je pa tudi nekaj konkretnih pojavov, ki v živo zadevajo naše narodnoobrainbno delo med narodom, podčrtal zlasti nevarnost tuje propagande, ki se v vseh mogočih oblikah širi zadnje čase kar občutno pospešeno pri nas. Našega človeka je treba narodno utrditi, mu oživiti do najvišje mere narodno zavest in mu pomagati tudi gospodarsko obenem, da ga tako zaščitimo pred to narodu in državi škodljivo propagando.
Mi Slovani, ki danes nikakor nismo v razkroju, ampak doživljamo le novo prerojevanje ob težkih žrtvah in skušnjah zadnjih mesecev, zlasti pa mi Slovenci, ki kot mali narod lahko s prehodnostjo motrimo našo veliko prihodnost, ki bo * pač mnogo boljša od sedanjosti in toliko večja, čim višja in polnejša bo mera žalitev in podcenjevanja, ki ga danes čutimo s strani nekaterih oholih izbrancev. Mi kot mali narod nočemo — in to poudarjamo že od Slomška sem — ničesar drugega, kakor ohraniti svoje svobodno kulturno in politično življenje. Verujemo in smo prepričani v pravičnejšo rešitev narodnomanjšinskih in
narodnih vprašanj sploh, ki danes povzročajo največ nejevolje in trenj. Mi moramo vztrajati in neprestano delali v narodnovzgojnem smislu.
Društveno življenje v okviru SS v Ljubljani je od lani do letos pokazalo lepe uspehe. Z vztrajnim prizadevanjem odbornikov smo v tem času poskušali ustvariti tiste osnove za narodno-ooranibno delo pri nas, na katerih bo odslej mogoče uspešno graditi. Zavedamo so dobro, da je bilo storjenega mnogo premalo glede na potrebe in nujnost, ki jo postavlja pred nas čas. Tudi prizadevanje po sodelovanju vseh narodno-obrambnih društev pri nas je rodilo sadove. Na skupnih posvetovanjih se že od marca meseca pretresajo vsa naša pereča narodnoobrambna vprašanja ter se je tako že marsikaj potrebnega ukrenilo.
Pri volitvah, ki so sledile poročilom, je bil izvoljen sledeči odbor Sloveske Straže v Ljubljani: gg. E. Boje, Kokalj Jože, Trebše Anton, Tonkli Anton, Zemljak .loško, Grafenauer Bogo, Terčelj Filip, dr. Kamušič Josip, Klavž Leopold in Kocmur Sobo (zastopnika A7.) tor Erjavec Franc. — V nadzorstvo: gg. dr. Črsnik, dr. Gorjance, dr. K." Capiulor in Franc Bogataj. — Razsodišče: Kovač Franc, dr. Žilko Stanislav in prof. Silvo Kranje. Namestnika: dr. J. Basaj in g. Fr. Levstik. — Nalo so bili sprejeti važni predlogi.
Pisarna Slovenske Straže je zdaj na Aleksandrovi cesti 10 (dvorišče), skupno s Sedejcvo družino.
Mogočen mladinski tabor v Mokronoga
MEDIJSKE TOPLICE
pri ZAGORJU, termalno kopališče 28 stopinj C.— Plavalni bazeni na prostem, posebne kadne kopeli, terase za sončenje. Idealno letovišče. Lep nedeljski izlet. Pension Din 45-—. Pojasnila pri upravi toplic p. Medija- Izlake
1 Umetnostna razstava Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu, ki je bila že ob otvoritvi deležna tolikega mo,ralnega uspeha, je odprta le še nekaj dni, v ponedeljek zvečer pa se nepreklicno zaključi. Opozarjamo one, ki je še niso ogledali, naj ne zamude zadnje prilike in naj obiščejo to pomembno prireditev. Žrebanje za tri slike z razstave bo v ponedeljek zvečer.
1 Namesto venca na grob ge. Aste dr. Basajeve je daroval tajnik g. Drago Šturm 100 din Eliza-betni konferenci pri Sv. Petru. Hvala lepa!
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Joseiova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
__Ogl. reg. S, br. 30474/35._
1 Ustanovitev Akademskega kluba strojnikov na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani. Zgradba zavoda za strojništvo se bliža dovršitvi v skeletnem stanju in bo, kakor upamo, že Iclos izročena svojemu namenu. V zasilnih lopah že čakajo ogromni stroji, na katerih se bodo usposabljali naši bodoči inženjerji v praktičnem delu. Polrebno je le še, da se izpolni študij na štiri letnike in dana bo možnost za uspešni študij strojništva na domači univerzi. Jasno je. da zaradi teh izgledov raste število strojnikov. Da si olajšajo študij, so si strojniki ustanovili pred nekaj dnevi svoj strokovni klub, ki ima namen, da dviga izobrazbo članov s predavanji, ekskurzijami, 7. nabavo strokovne literalure, iskanjem počitniških praks za svoje člane in podobnim delom. Častno predsedstvo je prevzel neumorni predstojnik strojnega instituta, ki ima tudi največ zaslug za izpopolnitev zavoda, gosp. univ. prof. inž. Feliks Lobe. V poslevodeči odbor pa so bili izvoljeni: za predsednika Vercko -Lovro, za podpredsednika Mencin Joško, za tajnika I Čebulj Albert, za tajnika II Maček Leopold, za blagajnika Klemene Brane, za knjižničarja Baltestin Joško. za referenta prakse Premšak Gerald, za gospodarja VVillinann Rudi, za delegale v ZSKTF Čebulj Albert in Vičar Bo-rivoj. Nadzorni odbor pa sestavljajo: gosp. univ. prof. inž. Strojnik Romeo, Scholz Leopoid in Vičar liorivoi. — Akademksi klub strojnikov prosi, da
Mokronog, 7. junija. V osrčju lepe Mirenske doline, v prijaznem trgu Mokronogu, je preleklo nedeljo -bila prireditev ZFO in VDK trebanjsko-mirenskega okrožja, ki po svojem sijaju in veličastnosli ni prav nic zaostajala za prireditvami, ki 6e nedeljo za nedeljo prirejajo po naši lepi slovenski zemlji.v
Vse hiše na zgornjem trgu so bile okrašene z zastavami, na telovadišču pa so postavili mo-kronoški fantje gozd mlajev in slavolokov.
Ob 9 zjutraj se je pri pokopališču, na križišču cest, formira! sprevod. Na čelu 7 društvenih praporov, je korakalo nad 500 uniformirane slovenske mladine, ki je v sprevodu skozi trg na slavnostni prostor pred župno cerkev prepevala narodne in mladinske pesmi ter navdušeno vzklikala mlademu kralju, slovenskim voditeljem in Jugoslaviji. Ko je ves ta ogromni sprevod prispel na glavni trg pred cerkev, ga je tam pričakovala velika množica civilistov, ki je maiiife-stanle burno pozdravljala in obsipala s cvetjem.
Pri sv. maši, ki jo je daroval g. dr. Srečko Zamjen iz Rakovnika, ki je imel tudi cerkveni govor, je ljudstvo lepo prepevalo znane kongresne pesmi, ki jih je spremljala godba. Po sv. masi je fant Joško Žnideršič začel tabor in predlagal udanoslne pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju
Petru IT., dr. Korošcu, banu dr. Natlačenu in školu dr Rozmanu, katere je ljudstvo z navdušenjem sprejelo. Slavnostni govornik, magistralni uradnik Frane Pengal iz Ljubljane, je s svojim ognjevitim govorom navdušil mladino in vse tabor-jane. Po njegovem govoru je vsa tisočera množica zapela »Hej Slovenci« in himno slovenskih fantov, nakar se je spet strnila v sprevod^ in s petjem in godbo odkorakala na lelovadišče na vrtu g. župana Majcena, kjer je bilo za taborjane pripravljeno kosilo.
Popoldne ob pol 4 je bil telovadni nastop nad 400-članske mladine, ki ji je poleg visokih odličnikov, ministra dr. Kreka, senatorja Smodeja, podpreds. Jugorasa dr. Džordževiča iz Belgrada, ki so po končani telovadbi nagovorili mladino in taborjane, zakar so želi viharno odobravanje in navdušene ovacije, banskega tajnika sv. dr. Kovačiča z gospo, okr. načelnika dr. Tomšiča, ki jo zastopal bana dr. Natlačena, poslanca Vebleta, tajnika Delavske zbornice v Belgradu Mitiča in 1'opoviča. večje število županov in duhovščine, prisostvovalo je do 3000 ljudi. Z državno himno, himno >Hej Slovenci« in himno slovenskih fantov, ki jo je pela vsa množica stoje in odkritih glav, je bila prireditev, ki bo vspiti udeležencem ostala v najlepšem spominu, slovesno zaključena.
Kranj
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-začev motornih vozil bodo za okraj Kranj, Radovljica in Škofja Loka v petek 7. julija 1939 ob 8 pri okrajnem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem načelstvu v Kranju.
Vsi v občini Kranj bivajoči vojni obvezniki, ki so pristojni v občine, katsre spadajo pod teritorij ljubljanskega vojnega okruga, se pozivajo, da se nemudoma, toda najkasneje do 10. t. m. zglasijo v občinski pisarni — vojaški urad — in prinesejo s seboj vojničko ispravo zaradi zamenjave po novem obrazcu. Kdor se pozivu pravočasno ali pa sploh ne bo odzval, se bo postopalo proti njemu po vojaško-kazenskih predpisih.
Prosvetni tabor za kranjsko dekanijo^bo prihodnjo nedeljo 18. junija v Krizah pri Tržiču pod pokroviteljslvovm bana g. dr. Natlačena. Ob loj priliki bodo slovesno blagoslovili novi Društveni dom. ___
Hotel »Stara pošta« _Danes vrtni koncert
Strela udarila v kozolec. V petek popoldne nekoliko pred tretjo uro so se zgrnili nad Gorenjsko temni oblaki, pričakovali je bilo hude ■ nevihte. Ob treh se je med vetrom in grmenjem J • ulila ploha dežja, hvala Bogu pa pri nas točo
35 letnico obstoja obhaja Prosvetno društvo na Brezovici v nedeljo, dne 18. junija. — Pri tej priliki bo na Brezovici velik prosvetni in mladinski tabor
Otroške košare
Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, je v letošnjih otroških dnevih, ki so se vršili od 21, do 29. maja, začela zbirati prispevke t/A otroške košare. K lomu so jo privedle porazne ugolovitve, ki so pokazale, da letno okrog 8000 novorojenčkov v Sloveniji nima najnujnejših potrebščin, ko pridejo na 6vet. Beda in pomanjkanja, ki onemogočajo revnim kmečkim in delavskim materam, da hi si mogle nabaviti potrebnih plenic in perila za svojega novorojenčka, so vzrok ogromne otroške umrljivosti pri nas.
Iz nabranih prispevkov bo Unija za zaščito otrok s strokovnim sodelovanjem Zavoda za zdravstveno zaščito mater in otrok nakupila potrebnega blaga in drugih reči, ki so novorojenčku in materi nujno potrebni, opremila z njimi košare in jih razposlala potrebnim kmečkim in delavskim materam sporazumno z občinskimi upravami in zdravstvenimi občinami. Košare bodo vsebovale plenice, flanele, jopice, srajce, povoje, morsko travo, rjuhe in gumirano platno ter knjižico s strokovnimi navodili o prehrani in negi dojenčka.
Kako zelo je bila la akcija potrebna, pričajo številno prošnje, ki jih je Ho danes prejela Unija za zaščito olrok in ki pričajo o obupnem položaju revnih kmečkih in delavskih mater, ki pričakujejo novorojenca, pa ne vedo. kam ga bodo položile in v kaj zavile. Vse one, katerim so bile poslane nabiralno pole, najvludiieje prosimo, da darujejo in naberejo kar največ mogoče. — Unija za zaščito otrok, Ljubljana, Gosposvetska 2-11., tel. 40-31, ček. rač. 13.882.
Poselska zveza sporoča služkinjam
Poselska zveza opozarja vse služkinje na pravico in vse gospodinje na dolžnost, da gre služkinji letni dopust po dveletnem službovanju brez presledka. Posel ima pravico vsako nadaljnje leto do nerazdeljenega dopii6la enega tedna. Nastop dopusta naj se določi sporazumno z ozirom na potrebe gospodinjstva in na O/sebne razmere posla, in sicer praviloma v času velikih šolskih počitnic. Poleg mesečne plače gre poslu za čas dopusta doklada za hrano v višini polmesečne plače v gotovini, ki se mora v polnem znesku adšteti ob nastopu dopusta vnaprej.
Gospodinja mora dovoliti poslu za oddih in razvedrilo vsak teden po pet ur popoldne prostega časa. Če razmere ne dopuščajo vsako nedeljo in praznik za prosti čas, se mora nadomestiti me^ tednom s peturnim počitkom, ki ga dolači gospodinja in posel sporazumno.
Znano je, da so med našimi služkinjami tudi dekleta, katera pridno hranijo denar, da na stara leta ne bodo drugim v nadlego. Tako jc neka dekle imela prihranek 18.000 din. Hranila jih je 25 let. Sarodnica njene bivše gospodinje, pri kateri jc služila, pa ji je pod pretvezo, češ da bo ta potrebovala za hišo, ves znesek izvabila, tako da reva danes nima ničesar. Ta primer pa seveda ni osamljen. Jih je več, ki kažejo prilično enako 6liko in skrajno težak položaj naših deklet.
Ze aka se premožnemu človeku naredi kaka škoda, je to težko, kaj šele, da je ob vse prihranke dekle, ki nima nikjer nikogar in bi 6 tem denarjem mogla kriti svoje življenskc potrebe na stara leta. Poleg tega tudi dekleta ne dobivajo svojih zaslužkov, ker jim jih gospodinje zadržujeja včasih po več let Tako imamo primere, da so morale dekleta svoje zaslužke iztožiti in je neko dekle ravno te dni prejela 4200 din plače, katero ji je bila gospodinja dojžna za več let nazaj.
Z ozirom na to opozarjamo služkinje, naj denarja oziroma svojih prihrankov nikomur, niti svojim sorodnikom ne po,sojajo. Navadno sc taka posojila dajejo brez prič in pogodb in je lako nevarnost, da tega denarja sploh iztožiti ne morejo, Zato dekleta, vlagajte denar v varne denarne zavode, kjer bo najbolj varno naložen.
Glede zaostankov na plačah in vseh krivic, ki se vam gode, pa se zatekajte na svoio strokovno organizacijo Poselsiko zvezo., ki vam bo drage volje dala vsa potrebna navodila in informacije v takih zadevah. Svojo pisarno ima na Miklošičevi cesti 22-1 desno, to je v palači Delavske zbornice v Ljubljani.
Poselska zveza priredi Izlet na Dobrovo zadnjo nedelio v juniju, to je 25. t. m. Zbirališče na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo. Ob 3 popoldne se odpeljemo z avtobusom. Pridite v obilnem številu.
■■Kino Kodeljevo te/.4i-64mm
Danes ob Va3. in '/a9. ter jutri ob Vj9. uri
Noč pokolja
(Sudermann: M^ČJA BRV)
Kri preriie
Opozorilo: Predslava ob '/«6. uri se vrši samo v slučaju slabega vremena. Če bo lepo vreme odpade radi procesije sv. Rešnjega Telesa.
ni bilo. V tem času je udarila strela v kozolec ves založen z deleljo, ki je last posestnika Okorna Franceta v Dolenji vasi pri Podbrezju. Kozolec je pogorel do tal. Škoda znaša okrog 10.000 dinarjev.
Niul 800 kg mesa je v nekaj dneh zaplenila kranjska policija, krr je bilo vtihotapijeno v mesto. Nekemu mesarju ie policija v kratkem času zaplenila že v tretje večjo množino mesa, ker vtihotaplja živino v mesto.
Jesenice
Pogoste so tatvine koles, katere lastniki po lastni neprevidnosti puste odklenjeno pred gostilno ali trgovino, 'lako je bilo ukradeno kolo prod gostilno Lasnn. Tatu se je posrečilo izsledili v Podniežaklji. Tudi kurje pečenko si je želel in ukradel kokoš. Pa je bil po naključju kmalu izsleden kurji lat.
Novo mesto
Gimnazija prireja običajno razstavo šohkih risb v risalniei od 23.—21. U in.
Litija
30 let Prosvetnega društva. Ponovno ojpozar-jamo vsa naša društva in prijatelje na proslavo 30 letnice Prosvetnega društva v Litiji, ki bo v nedeljo 18 t m. V okvirju proslave bo v sobota 17. t. m. slavnostni občni zbor in akademija vseh društvenih odsekov, v nedeljo pa velik tabor s telovadnim nastopom FO in DK šmartinskega okrožja na novem letnem telovadišču, Po taboru bo tudi velika tombola, za katero si pravočasno preskr-bite srečke, dokler jih jc še kaj!
Nesreča. V sredo 7. t m. je padel ■ češnje dijak Tonček Jelnikar. Pri padcu si je poleg drugih po.škodb nalomil hrbtcnico in je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
Svinjska rdečica se jc začela v Litiji v dvorcu ge. Ludviger, kateri ie že poginila 1 svinja. Bojimo sc, da se ta bolezen razširi, ker je Litija tako rekoč brez vsake živinozdravniške pomoči. Gospa Ludvigerieva je že pred tedni zaprosila akr. načcl-stvo za zaščitno cepljenje svojih svinj, pa jo je prej obiskala nesreča kakor pa veterinar. Skrajni čas jc, da se v tem pogledu nekaj ukrene in da Litija zopet dobi svojega živinozdravnika. Ljudi, katerih življenj** ie itak ležkn. ie trfth.i zaščititi pred takimi nesrečami.
rtt?
MARIBOR
Da se izpopolni protituberkulozni dispanzer
Maribor, 10, junija.
Letošnji protituberkulozni teden, ki se sedaj zaključuje, je prinesel v Mariboru celo vrsto pobud in 6klepov za nadaljevanje borbe proti jetiki. Veliko zanimanje za to borbo se je pokazalo v lepih denarnih doprinosih, ki jiji žrtvujejo tudi najrevnejši sloji, predvsem pa industrijsko delavstvo. Res je jetika predvsem delavska bolezen, vendar ni samo delavstvo tisto, ki boleha in umira od tuberkuloze. To nam nazorno kaže statistika državnega protituberkuloznega dispanzerja, ki ga v Mariboru vodi specijali6t za pliučne bolezni dr. Vari. Po tej statistiki je umrlo v Mariboru v času od 1927. do 1936. leta, torei v dobi 10 let na jetiki 837 ljudi. Med njimi je 305 delavcev, 144 obrtnikov, 141 železničarjev, 104 zasebniki, 96 uradnikov, 24 učiteljev in 23 dijakov.
Ta statistika pa tudi kaže, da dosega organizirana borba proti jetiki v Mariboru lepe uspehe. Leta 1927. je umrlo od jetike 119 ljudi, leta 1937. pa samo šc 66 oseb. Lansko leto jc zahtevala jetika v Mariboru 75 smrtnih žrtev. Vse to kaže, da umrljivost zaradi jetike v Mariboru pada med pripadniki vseh poklicev, razen med delavstvom in med dijaki. Leta 1938, jc bilo med smrtnimi žrtva-
m Vse delavstvo tovarne Zelenica A Co. Ima odpoved. Včeraj je dobilo vse delavstvo tekstilne tovarne Zelenka & Co. odpoved. Kakor znano, je predilnica že pred meseci prenehala obratovati ter so stroji prodani v Egipt, stavbe pa je kupila mestna občina za svoje garaže. Obratovala pa je šo tkalnica, v kateri je bilo zaposlenih okrog 250 ljudi. Sedaj je tovarna odpovedala tudi tkalcem in vsemu uradništvu. S čim tovarna utemeljuje te ukrepe, ni znano, po mestu pa so o tem širijo razne govorice.
m Mesto brez luči. V petek popoldne je divjala nad Mariborom in okolico huda nevihta. Strela je večkrat udarila v mestni daljnovod. Posledice so se pokazale ponoči okrog II, ko je naenkrat ugasnila elektrika ter se jo vse mesto zavilo v temo. Pri stikalni napravi v Radvanju
Celje
c Centralna kurjava v meščanski šoli. Mestna občina razpisuje v skrajšanem roku obnovo kotlov in adaptacijo centralne kurjave v meščanski šoli. Prora-čunjeria vsota znaša 136.000 din. Ponudbe je vložiti v vložišču mestnega poglavarstva v 6obi št. 9 do vključno 30. junija do 11, dopoldne.
c Medmestni šahovski mateh Celje : Zagreb. Celjski šahovski klub bo igral danes ob 2 popoldne v Evropi prijateljski medmestni mateh z zagrebškimi šali is ti. Tekma bo gotovo prav zanimiva.
c Promenadni koncert za zaključek protituberku-loznega tedna priredi danes ob 11. dopoldne celjska železničarska godba v mestnem parku.
c Celjski stražniki pred sodiščem. Včeraj k> »e zagovarjali pred okrajnim sodiščem v Celju stražniki: Glušič Franc, Drolc Matej in Gobec .lože zaradi pretepa nekega rekruta, ki jih je tožil. Ob času rekruto-vanja je namreč prišlo, v Ga be rji h blizu policije do ostrih spopadov in nedovoljenih vzklikanj, da je morala nastopiti policija. Stražniki so prišli pred sodišče, ki pa jih je oprostilo vsake kazni.
c Javni tclovndni nastop Fantovskega in Dekliškega okrožja ZFO in VKD bo v nedeljo 18. jiuvja ▼ Vojniku. Zbirališče za sprevod ho ob 8 na telovadišču. Sv. maša bo ob 9. Popoldne ob 3 bo telovadni nastop. Na zborovanju govorita podpredsednik ZFO celjske podzveze dr. Benedičič in g. Vrabl Vanči.
Vsem eenj. naročnikom, inserentom in prijateljem našega lista vljudno sporočamo, da so podružnica uprave in uredništva »Slovenca« in »Slovenskega doma« v prvih dneh tega tedna preseli v nove pisarniške prostore
v Mestni hranilnici na Trgu kraifa Aleksandra
(nasproti kolodvora). »Slovenec« in »Slovenski
dom« sta
stalno nabita redu pri
m
na veliki deski kolodvoru.
v drevo-
c Kozolec je pogorel do taL V petek zvečer je udarila strela v kozolec posestnika Poholde Jerneja v Ločah pri Šmartnecn v Rožni dolini. Ogenj je v kratkem času objel ves kozolec tako, da je bilo vsako gašenje brezuspešno. Kozolec je pogorel do tal. Škoda znaša okrog 60.000 din.
c Celjski zvon priredi v soboto 17. junija ob pol 9 zvečer v mestnem gledališču pevski koncert umetnih narodnih pesmi. Na programu jc Satlnerjeva kantata »V pepelnični noči«, Vse Celjane vabimo, da se tega koncerta udeleže v čim lepšem številu. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Premog bodo začeli kopati v Lipi nad Frankolo-vem. Pred kratkim smo poročali, da so v Lipi našli sledove črnega premoga. Danes lahko poročamo, da prične v ponedeljek Mirna d. d. Zagreb z delom. Ti kraji pozdravljajo to že 'zaradi tega, ker je podjetje dalo nalog, da se morajo zaposliti le domačini. Premog ima nad 7000 kalorij. Že pred 80 do 100 leti so rudarji delali v teh krajih. Našli so na posameznih mestih do dva metra debele plasti premoga, ki pa ga niso kopali, ker so iskali le železno rudo. Delo 6o zaradi premajhne plasti in daljnega prevoza opustili. Zadnje čase jc izsledil v teh krajih rudo Luzar Jurij in skoraj vse premoženje porabil za preiskovanje terena. Z njegovimi napori so delali .skromne začetke razni ljudje. Izgleda, da je sedaj delo na pravi podlagi in je pričakovati, da se odpira revnemu kraju Frankolovo boljša bodočnost.
c Strela razcepila stoletni hrast. Kdor je bil v Šentpetru, so mu gotovo pokazali ljudje dr. Kunejev stoletni hrast. Dva močna in velika moža ga nista mogla objeti. V petek pa je vanj udarila strela in ga razcepila.
c Gasilska četa na Lopati pri Celju priredi v nedeljo 25. junija veliko tombolo pri Gasilskem domu na Lopati.
c Vse one, ki se bodo udeležili mladinskega tabora v Mariboru v dneh od 29 junija do 2. julija, prosimo, da se zaradi preskrbe legitimacij in znakov, s katerimi je omogočena znižana vožnja na železnici in dnige ugodnosti, prijavijo v podružnici »Slovenca« na Trgu kralja Aleksandra (pred kolodvorom) najkasneje do 13. junija.
c Gračnerja Martina in Krivca Jožela, ki ju ie
ubila v petek popoldne strela, bodo danes položili k večnemu počitku. Prvega bodo pokopali ob treh, Krivca pa ob 4 na okoliškem pokopališču. Naj v miru počivala I
c Skoraj 4000 brezposelnih je že prenočilo v 6 mesecih v Delavskem domu v Celju.
mi jetike 47 delavcev, 3 obrtniki, 7 železničarjev, 5 zasebnikov, 9 uradnikov in 4 dijaki. Zato bo treba v bodoče posvečati posebno pažnjo predvsem borbi proti jetiki med delavatvam in med šolsko mladino. Prvo etapo v tej borbi predstavlja modernizacija in izpopolnitev drž. protituberkuloznega dispanzerja.
Ta dispanzer, ki vrši tako važno nalogo, fe bil dosedaj vedno precej zapostavljen, ni imel lastnih prostorov in lastnih modernih naprav. Sedaj pa bo dobil dispanzer nove prostore v Zdravstvenem domu v Koroščevi ulici 3. Ti prostori se sedaj na novo adaptirajo. Dispanzer dobi tudi moderen rentgenski aparat za presvetljavo in slikanje pljuč. S tem bo dc^bil dispanzer najvažnejše sredstvo za odkrivanje tuberkuloze v prvem stadiju. Za nabavo rentgena je sedaj v teku zbiralna akcija, ki naj čimprej omogoči nabavo apaTata. Industrije! in premožnejši posamezniki 60 doibili tozadevne prošnje ter je upati, da se bodo v polni meri odzvali. Šele potem, ko bo imel dispanzer svoj lastni rentgenski aparat, bo zamogel v polni meri vršiti svojo glavno nalogo: pregledati vso mladino in po možnosti v masah vse prebivalstvo ter tako odkrivati kali jetike pri tistih, ki se oibolenja še ne zavedajo.
se je odklopil avtomat Trajalo je pol ure, preden je bila napaka odstranjena ter je elektrika
zopet zagorela.
m Umrl je ▼ Aškerčevi ulici 23 sodni oficial g. Anion Holc, ki je bil uslužben pri državnem pravdništvu v Mariboru. Dosegel je starost 55 let — V bolnišnici je umrla v 66 letu starosti soproga drž. cestarja Marija Žnuderl. Naj počivata v miru I
m Državna klasična gimnazija v Mariboru.
Sprejemni izpiti za I. razred bodo dne 24. junija in začnejo ob 8 uri. Z 10 din kolkovano prošnjo za pripustitev k sprejemnemu izpitu je vložiti do 23. t. m. pri ravnateljstvu. Priložiti je krstni list in spričevalo o dovršeni osnovni šoli. K izpitom bodo pripuščeni v letih 1926—1929 rojeni. Izpit se opravlja samo v juniju.
m Slomškova družba, podružnica Maribor, vabi vse svoje članice in člane na svoj III. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 18. t. m. ob pol 10 v mali dvorani Zadružne gospodarske banke z običajnim dnevnim redom ter s predavanjem ravnatelja Finka: »Več metodike v šolo!«. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
m Zdravniško nedeljsko služho za nujno zdravniško pomoč ima danes, v nedeljo, zdravnik OUZI) dr. Stanko Pogrujc, Tyrševa ulica 14/1.
m Opozorilo kolesarjem. Podružnica Jugoslovanskega Touring kluba v Mariboru prireja ob priliki Prekmurskega tedna velik kolesarski izlet v Mursko Soboto. Tega izleta se lahko udeleži vsak kolesar, ker je spored izdelan tako, da ne bo nikogar izmučil. Na vsej progi 70 km je predf videnih več počivališč. Vožnja je predvidena v dveh skupinah: prva odide iz Maribora že v soboto 17. t. m. z odhodom iz Maribora ob 15 ter s prihodom v Mursko Soboto 20. Za prenočišča je preskrbljeno. Druga skupina se odpelje v nedeljo 18. junija ob 4 zjutraj ter pride v Mursko Soboto ob 9. Ob 11 bo v Murski Soboti sprevod vseh kolesarjev. Informacije se dobe v trgovini Lepoš*, Aleksandrova cesta 49, in v tajništvu Touring' kluba v prostorih Putnika v gradu. Prijave se sprejemajo do četrtka 15. t. m.
m Mariborska drama bo gostovala v Ljutomeru v sredo, dne 14. t. m. z duhovito komedijo »Dva ducata rdečih rož«.
m Z motorjem se je zaletel v drevo na eesti od Pesnice proti Št. Ilju 13 letni dijak Jožko Kerenčič, sin veleposestnika iz Pesnice. Zlomil si je levo roko ter naočno poškodoval glavo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
m Pomladanska gradbena sezona je v Mariboru sedaj že zaključena — s precej negativno bilanco. V delu je samo nekaj večjih stavb, vse druge napovedane zidave pa so preložene na jesen. V teku poletja bo sezidanih le nekaj manjših vil na Rosenbergovem posestvu in v Novi vasi; pač pa je na stavbnem uradu predložena cela vrsta prošenj za zidanje garaž — znamenje, da si Mariborčani v čim večjem številu kupujejo avtomobile.
m Zadnja pot ,loška Kosa. V petek popoldne
se je vršil na pobrežkem pokopališču pogreb tra^ gično umrlega .loška Kosa. Truplo je bilo prepeljano iz Belgrada ter je bilo na odru v kapeli mestnega pokopališča, odkoder so ga v petek prenesli v spremstvu ogromne množice ljudi v grob. Pogreb je vodil gvardian frančiškanskega samo-' stana p. Gabrijel ob asistenci bivšega gvardiana p. Kostajnška, ravnatelja Hrastelja, ravnatelja Oašpariča, kateheta Šparla ter drugih duhovnikov. V sprevodu so bili podžupan Žebot, mnogi profesorji, učitelji meščanskih in ljudskih šol, šolska mlad ina ter številni prijatelji in znanci. Pevsko društvo »Maribor« je zapelo pri kapelici ter na grobu pretresljive žalostinke. Žalne govore pa je preprečil silovit naliv. Bodi ohranjen plemenitemu možu trajen spomin.
Ptul
Društvo slov. obrtnikov v Ptuju priredi pod ok ciljem Zveze slovenskih obrtnikov v Ljubljani 18. junija ob pol 10 dopoldne obrtniško zborovanje v dvorani restavracije Slon v Ptuju.
Hoče pri Mariboru
Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 18. junija ob 3 popoldne in ob pol 8 zvečer v Slomškovem domu prekrasno igro »Roka božja«. V odmorih igra godba. Prijatelji, pridite!
Kongres Kristusa Kril ia
od 25. do 30. julija 1939
Slovenski župan piše
»Iskreno se Vam zahvaljujem v imenu vseh enako čutečih, da nam pripravljate kongres Kristusa Kralja. Vsi, preprosti in inteligenca, vsi, ki smo bili krščeni, bi morali tako nastopiti v borbi za Kristusa! Ne pa, da so mnogi tako brezbrižni in mlačni, zato ni čudno, če se pekel tako dviga!
Mislim, da je prvi korak v poganstvo in brez-verstvo pri nas onečaščanje nedelj in praznikov s hlapčevskimi deli. Da je ta korak že velik, priča tole: Včeraj jo vozil pri nas tovorni avto apno trikrat na postajo Stična. Lansko leto je vozil ob nedeljah in praznikih drva v Dobrepolje. Nekateri smo se zgražali in obsojali, drugi so pa molče gledali.
Prvi korak v poganstvo, sem rekel, je storjen.
Prosim Vas, sprožite to stvar, pozovite vse, ki še kaj dajo na vero, na Boga, da se vsi temu z glasnim protestom zoper&tavimo! To naj bi bil tudi eden odločnih ukrepov na kongresu Kristusa Kralja!
Kristus kraljuj, v Sloveniji naši nam gospoduj!«	I. S., £upan.
Dijaki za kongres Kristusa Kralja
Pretekli ponedeljek ob osmih zvečer je propagandni odsek za kongres Kristusa Kralja priredil dijaško zborovanje pod pokroviteljstvom škofa dr. Gregorija Rožinana. Med odličniki, ki so se zborovanja udeležili, naj omenimo zastopnika preč. prelata Ignacija Nndraha, zastopnika bana prosv. načelnika dr. Sušnika, zastopnika župana nadzornika W estra, direktorja Osnno, priorja Učnka, gvardijana p Krizostoma Sekovaniča in več profesorjev verouka.
Bilo je že konec šolskega leta in zato udeležba ni bila tolikšna, kot je bilo za namen, ki ga je zborovanje imelo, pričakovati. Toda navdušenje in borbenost, kakršno vidimo pri malokaterem zborovanju, je bila taka, da zasluži naša mladina, ki je brezkompromisna, ki je vsa Kristusova, vse spoštovanje, naklonjenost in podporo naše katoliške javnosti in vseh. ki mladini žele dobro.
Prvi je govoril zastopnik škofa gospod prošt in generalni vikar Ignacij Nadrah, ki je, sam poln mladeniškega ognja, v daljšem govoru vzpodbujal krščansko mladino k neustrašenosti. Če bi ne bilo
med katoličani toliko strahopetnosti, koliko drugače bi bilo! Posebno v teh časih, ko je vse, kar se v svetu dogaja, za ali proti Kristusu. Mladina ga je nagradila z ogromnim aplavzom in je s tem dokazala, kako ljubi vsakega, ki ljubi in podpira mladino. Nato so nastopili zastopniki naših gimnazij: L, 11., III. drž. realne in klasične.
Kaj je bila vsebina njihovih govorov? Odločno in brez strahu so nam odkrili stanje na naših srednjih šolah, kakršno je. Tako je edino pravi Ce hočemo kaj zboljšati, je nujno, da najprej spoznamo dejansko stanje, v katerem se nahajamo. Kdor je poslušal mlade govornike, mora priznati, da so razmere na naših srednjih šolah v verskem oziru vse prej kakor rožnate.
Čast vsem, ki 6e veliko trudijo za versko življenje med dijaštvom! To so naši katoliški učitelji in vzgojitelji, predvsem seveda gg. kateheti. Zal, da ne morejo vsega zla preprečiti. Težko je njih stališče in delo. Navzočni šolniki so sami izjavljali, da niso vedeli, da je tako hudo, ker se pač pred njimi vse prikriva.
Sprejeta je bila resolucija, naslovljena na predstavnike naših oblasti. Katoliško dijaštvo zahteva, da se prepovedo za šolsko rabo francoske knjige, ki 60 na indeksu. Ne dopušča brezverskih razlag o postanku človeka in zemlje, šola je namestnica staršev. Naši starši so večinoma katoliški; katoliški starši pa morajo logično imeti katoliške namestnike. Dalje zahtevajo šolski praznik za škofa Slomška in popolno svobodo za sodelovanje v KA, kongregacijah in Frančiškovih križarjih. Odločno so proti razširjanju dijaških časopisov, ki pišejo proti Bogu in napadajo papeža in Cerkev. Nasprotno pa zahteva naša mladina popolno svobodo in zaščito šolskih oblasti pri razširjanju katoliških dijaških časopisov.
Taka je naša mladina. Naj se vsi vzgledujejo po njej, kako je treba delati I
Zborovanje je povsem uspelo. Vel udeleženci so bili zadovoljni. Neki udeleženec je dejal po zborovanju, da bi bil zadovoljen z uspehom kongresa Kristusa Kralja, če bo dosegel samo to, da se je naša srednješolska mladina tako zbudila, odločno nastopila in obsodila vse, ki razdirajo kraljestvo božje v srcih mladine.
Mladina nam je pokazala, kako treba razumeti res Kristusa Kralja in se resno pripravlja nanj. Da bi ga razumeli in se pripravljali nanj tudi drugi takol
Tri verske umetnine za tri glavna mesta
Arh. Janko Omahen: Kelih za frančiškansko cerkev V Ljubljani.
Sv. Rešnjega Telesa procesije se vrste po našem mestu in zaeno — stolno mesto Lljubljana zopet odpira svoja vrata tisočerim obiskovalcem velesejma in jim kaže pridnih in umetelnih rok stotera dela in tako je prav, da opozorimo tudi na pasarsko umetelno delo, ki v našem mestu od nekdaj slovi.
Časovno si slede: za Ljubljano (Frančiškanski samostan — darilo dr. G-vidonu R.) je po dani zasnovi narisal načrte in ustvaril edinstven kelih inž. arh. Janko Omahen. Kelih predstavlja nebo in zemljo. Zemlja je podstavek, kjer je vrezana polobla, tako da pada rešnja kri iz križa — drevesa življenja prav na mesto Ljubljano, ki je označena z rubinčkom. Iz te uboge in mučne zemlje raste obljubljeno drevo odrešenja in za prijem služi kača, ovita okrog drevesa in obrnjena proti nebu. Tam se prikaže križ. — Nebo je kelihova čaša, ki cvete i z trte. Čaša je vsa posuta z vrezanimi zvezdami in grozdi iz rubinov. Misel odrešenja je na ta način simbolično lepo podana in ujeta v eno samo nedeljivo celoto. Prav nad koreninami drevesa življenja je vrezan napis: In erufe salus — v križu je rešenje.
Toča po raznih slovenskih krajih
Toča v Slovenskih goricah
Sv. Ana v Slov. goricah, 10. junija.
Popoldanska nevihta, ki je v petek oplazila vso Štajersko, tudi ni zgrešila vinorodnih Slovenskih goric, kjer je s posebno silo divjala v okolici Sv, Ane in Sv. Benedikta v Slov. goricah. Tu je toča uničila prav vse, tako da je že na prvi pogled videti strašno razdejanje. Poljski nasadi, ki so vsi prav dobro kazali, so popolnoma razbiti. Rž je vsa pomandrana v zemljo, ječmen, ki je skoraj že dozorel, pa je ves zmlačen v zemljo. Silna je škoda, ki so jo utrpeli tudi sadovnjaki, čeprav letos niso obetali bogzna kako obilne letine. Jablane so okleščene in zelena jabolka leže ranjena med okleščen:m listjem na tleh. Tudi češnje in slive so prav tako zdelane in je le redek sadež ostal na drevju. Najbolj obupen pogled pa je po vinogradih, ki pome-
njajo za Slovenske gorice več ko pol življenja. Tako za vinogradnike kakor tudi za viničarje, pomenja ta toča strašen udarec, saj je v vinogradih uničenih nad 50 odstotkov pridelka, ki je letos obetal biti prav obilen. Mlade panoge in poganjki na trtah so strahovito okleščeni in okoli trtja leže pravi kupi zbitih trtnih listov. Prebivalstvo s strahom gleda v bodočnost in ne ve kaj početi, ker je mnogim posestnikom toča uničila prav vse. Po prvih in približnih cenitvah znaša škoda nad tri milijone dinarjev.
Toča v Dolenji vasi pri Ribnici
Dolenja vas, 10. junija.
V občini Dolenja vas pri Ribnici je bila v petek popoldne strahovita toča, ki je uničila vse, kar je še ostalo od dveh povodnjih. Ljudstvo joka, Izdatna pomoč je nujno potrebna.
Za stolno mesto Zagreb je mojster arh. Jože Plečnik ustvaril novi frančiškanski cerkvi Brezmadežne gospe — čudovito monstranco, ki je vsa svojska po svoji zasnovi, enostavna v liniji in vendar učinkuje nepopisno bogato.
Nad vihrami časov, ki so naznačenl duhovito V podstavku, kjer drobno izrezane krožne črte ponazo-rujejo morje, 6e dviga steber, ki nosi dve prekladi. Na spodnji stojita sv. Peter in Pavel — prvaka apostolov, ki v prekrasni drži spoštljivo nosita višjo preklado in na tej stoji v zlatem okrogu žarišče našega duhovnega življenja — sv. Rešnje Telo. Lunula se ne vidi — samo beli pajčolan posvečene hostije. Oba obraza apostolov izražata globoko skrb za to osrednjo skrivnost in živo vero. Kipca sta dovršeno delo akad. kiparja Božidarja Pengova. Nad okrogom se enako posut s kamni svetlika križ, ki tvori s spodnjo puhlado zaključeno piramido. Glavno je, da vse, kar pri običajnih monštrancah zastira in odvrača pogled od hostije, tu odpade in vendar je dragocena, nosi globoko zamisel in je razumljiva.
Za Belgrad — našo prestolnico — tam so sezidali Frančiškani iz Bosne cerkev sv. Antona Pado-vanskega. Načrte je ustvaril prof. arh. Plečnik in sedaj cerkev dopolnjuje od leta do leta — nobena podrobnost mu ne uide.
Večna luč — simbol življenja, ki se skriva tiho v tabernaklju. Mislim, da vsa umetnostna zgodovina komaj pozna kaj sličnega temu, kar nam je tu dal mojster Plečnik. Kača — Lucifer iz raja, ki je zavedla prve starše v greh z besedo: »Kakor bogova bosta« — svobodna, od nikogar odvisna, nikomur pokoma. Tudi jaz sem že dejal svoj: »non serviam« — ne bom služil... Greh je storjen — posledice ne-dogledne. In tu se ustavi misel. Tisti, ki je greh za-počel — ki se je uprl Bogu — mu naj sedaj služi — z zobmi drži podstavek večne luči in za z zelenimi očmi (zeleni kamni) polnimi obupa v plamen večne luči. Telo kače je posuto s kamni, rep pa služi kot zanka. Že samo ravnovesje je umetnina. Zamisel pa je brez dvoma ed;nstvena. Kačo je plastično izdelal akad. kipar Božo Pengov. Vsa tri dela pa je izvršila skrbno in zares dovršeno pasarska delavnica: Brata Žrauc v Ljubljani.	Dr. PRT.
Arh, prof. Plečnik! Monstranca za frančiškansko cerkev Naše ljube Gospe v Zagreba,
Bter. 131.
»SLOVENEC*, 7hf« iT. JmtTJa 1999.
Sinm g
Bajlarsha
Ves teden sem grabila, žela in plela. Nedelja je. Moji otroci so lalni — nikoli pač niso ie bili drvgalni — hm — pravijo vsi, da brez dela ni jela!
Ko iela sem bilke rumene pienice, ko plela proso in obračala travo, na rokah pognalo je cvetje krvavo — zarezale brazde so v trudno se lice.
Raztrgala mi je obleko robida, ko butare delat sem v tujo šla hosto. Izgubil se pesek je v levi je pogosto — in zanje ni voda in blato nii prida.
Otroci se v strganih krilcih igrajo: gradijo iz kamnov visoke gradove. Res morda ustvarijo lase nove — vsaj vero in upanje vanje imajo!
V kozolcu par travnatih laka povesem na kravo, ki v hlevu mi žalostno muka. Skoz luknje na strehi pa revilina kuka — da, trpka je bajtarske matere peseml
Marija BrenHl
glodal tebe pri molži. Za vse drugo mi nI prav
nič.«
Ni mu odgovorila. Rahlo je zardela in nagnila glavo k lopli lakotnici krave. Mislila je na prejšnje nedelje, ko je r vaškimi dekleti posedala na zelenem griču nad obalo, kjer so prepevale pesmi in pletle. Takrat je tudi ona plaho hrepenela po nečem. Prebujale so se ji bile brezimne želje po mirnem, krejikem glasu in nežnem objemu močnih rok.
»Ali so moški čudni,« je dejala in menjaje roki, ki jih je najprej ovlažila v penah, pobegnila 7,a odzadnja sesca. Počasi ju je nategovala, dokler nista iz njiju brizgnila dva nova bela nirka. Krava je opletala z repom, leno pridvignila nogo in zatopotala. Miha se je zasmejal.
»Nemara da res,< je rekel. »Miha!«
»Kaj?«
»Ne res, da se ob nedeljah zvečer ne boš več šel napit. tudi ne potleij, ko se me boš naveličal? Kajne, da ne?«
»Katric.a, tebe se ne bom nikoli naveličal.*
»O — da, to lahko trdiš zdaj, ko sva šele nekaj dni poročena. Mogoče pa .. .<
»Ne, Katrina, 7, nama ne bo nobpnegn mogoče. Vse preveč bova morala delati, da hi se utegnila drug drugega naveličali. Samo ljudje, ki nimajo kaj počeli, si postanejo odveč.«
»Skupaj delati — bo lepo. Miha Jeseni me wp]i ruvati krompirjeva stebla i'n pobi raiti krompir po brazdah. Za južino si ga bova nekaj spekla na tleh, na ognju iz stebel.«
»Pa oba.«
»Seveda.«
»Toda dotlej je pred nama vse poletje! Poleti ni dosti dela razen ribarjenja. Jutri grem ribe lovit.«
»Da boš ves dan proč in jaz čisto sama z nikomer v hiši!«
»Še vedela ne boš 7,a to, dokler se zvečer ne vmem s celim kupom rib. Imenitno bi bilo vzeti te e seboj v čoln. Toda — vsi bi se nama smejali.«
»Kaj ne bo imenitno, da boš nalovil rib? Vesolje jih je stresati iz čajne na Skril in videti, da polže naokoli. Pa moje bodo te ribe! Zame jih boš ujel! Oj I Miha, to je imenitno!«
Utihnila sta, ko je nehavala mlesti In Sla od sesca do sesca, da izmolze še mleka najbolj bogate zadnje kaplje. Ta njuna prva molža v dveh je bila kakor obred, ki jima ie razodel skrivnostno srečo zakonske skupnosti. In oba sta se v srce preplašila zaradi novega čudnega spoznanja, ki je zatčlo njuno preprosto narftv. Zaitčlo je duha obeh, da sta se zavedla svo,e zdajšnje sreče, hkrati pa nedoločno dojela, kako hud bo boj, ko bosta zemlji in morju izvijala živež. Ta motni do-jem je zagrenil njuno srečo s tisto rahlo žalostjo, ki brez n:e ni nikdar prave sreče.
Nehala je mlesti. Miha je vstal in zlil polovico mleka v vedro za teleta.
»Nesl mu ga ti, da se te privadi,« ji je velel.
Krava je z velikimi očmi strmela vanju in leno zamukala. Odtopolala je k stajici, kjer je njeno tele čakalo na mleko. Stegnila je glavo preko ograde in mu oblizovala pridvignjeni gobček.
Mlada dva sta odsunila njeno glavo ln postavila vedro pred teleta. Tele je planilo po mleku, vtaknilo gobček v pene in začelo pogoltno piti. Rdeči kodravi hrbet ee mu je kar tresel od vneme.
Med tem ko je pilo, mu je Katrica čebljala
čelo.
Potlej sta mlada dva z roko v roki molče šla domov po somraku
(Angleško: Llam 0"Flaherty.)
Anekdote
Pomanjkljivost
Slavni skladatelj Schubert je bil neko! povabljen na slavnostno večerjo, kjer je neka pevka zapela nekaj njegovih pesmi prav njemu v čast.
Pevka je bila sicer lepa, a njen glas je bil takotako vreščeč, da je bil skladatelj ves iz sehe.
Gospa, ki je med petiem sedela pri skladatelju, mu je zašepetnla: »Kako 7. občutkom poje.«
»Pa brez sočutja,« je Schubert zašepetal.
Grožnja
»Predvčerajšnjim ponoči si prišel včeraj »lomov,« se joka žena v postelji. >in včeraj šele danes ponoči. Ce boš prišel danes ponoči šele jutri domov, bom ušla domov k materi!«
Solze princese Mai-Li
(Kitajska pravljica)
Star! cesaT Hoangvaj je sedel na vrtu svoje palače in je čakal. Bilo je nekaj najvažnejšega, kar je imel svojih vladarskih fioslov, zakaj njegova najljubša žena je bila na porodniški jiositelji. Nad cesarjevo koničasto kučmo, ki je bil na njej velik demantov gumb se je bočil haldahin prekrasnega češnjevega cvetja. Na kljunačastih strešnih slemenih pa je jutranje sonce sijalo na srebrne kapljice majhnih zvončkov, da so se iskrili v mladi loči. Cesar Hoangvaj je j>ogledal navzgor k njim, zamišljeno si je pogladil črno brado, ki mu ,je segala do prsi, in je globoko zavzdihnil.
tako tiho je bilo na vrtu, da se je kar prestrašil, ko se je vsul cvet tulipana. Potem je spet prisluhnil, ali ne bodo zazveneli zvončki, slovesno in polno, da bi mu oznanili rojstvo sinčka.
Takšna je bila navada že od davnih dni, in cesarju Hoangvaju so že dvakrat storili to svojo lejx> dolžnost. Dva sinova jo imel cesar. Prvi je bil že lep in krepak vojščak, ki je znal, kot nihče drugi v armadi, streljati z lokom. Drugi pa je bil srilno darovit, znal je vse jezike cesarstva, in modrijani so občudovali njegovo duhovitost. Cesar je hrepenel po tretjem sinu, in z njim ga je pričakovalo ljudstvo zunaj pred palačo.
Tedaj so začeli srebrni zvončki nežno in sladko pozvanjati, kakor bi se hihitale deklice, in cesar je pod svojo rumeno kožo pobledel. Princesa se je rodila... »Ničvredna punčara!?« je kriknil cesar srdito. »Pri zmaju, ali ne boste umolknili!« Toda zvončki so radostno pozvanjali dalje. Hoaingvaj je odtrgal dragulj s svoje kučme in ga zagnal v najbližji zvon. »Bimbim, bimbim! Princesi Mai-Li živim!« je zvon nevlljmdno za-vreščal nanj. Toda cesar je bil potrt in ee je splavil v najoddaljenejši kod svojih razkošnih dvoran. Tudi ljudstvo je z njim vred žalovalo, in cesarica sama je bila do smrti žalostna. Po- . ljubila je nežno bitje, nasmehnila se je in umrla.
Na Kitajskem deklice nič. ne štejejo, ker se ne morejo bojevati, ampak samo trpijo, čeprav je trpljenje najhujši boj.
Kakor je najx>vedal zvon, se je deklica imenovala Mai-Li. Prav za prav ji pa nihče ni rekel tako, razen sitare komornice, ki jo je vzgajala. Med mnogimi ljudmi v palači, je Mai-Li sama samcata bivala ondi. »Kako si lepa, Mai-Li!« je je večkrat dejala starka. »Tvoje oči se svetijo ko črni biseri, tvoje obrvi (»o krotke kot srp mlade lune, in tvoje roke so riževe skodelice same dobrote!« Vsa začudena jo je poslušala Mai-Li, ker je nii razumela. Večkrat pa se je mlada princesa jokala, pa sama ni vedela, kakšno gorje jo mori.
Ko je Mai-Li postala prekrasno dekle, ki je imela zlate puščice v laseh, so ji naročili, da mora vsako jutro pripraviti čaj za cesarja Sleherno jutro je odšla na vrt in je potrgala vrhnje lističe čajevega grma, čim je posijal nanj prvi sončni žarek. Ob določeni uri je Mai-Li nesla skodelico vroče, trpke pijače na pladnju iz najfinejšega porcelana pred vrata cesarjeve s|>alnice in ga je ondi položilp na mizico. Cim je jiozvo-nila z gongom, je morala Mai-Li že izginiti, zakaj cesarjevo oko ni smelo biti užaljeno po pogledu na ničvredno deklico, čeprav je bila to princesa.
Neko jutro je komornica razpihavala oglje pod rešetko, kjer je Mai-Li pripravljala čaj za cesarja. »Zakaj ne smem nikoli videti obraza svojega očeta, zakaj se ne smem nikdar dotakniti njegove častitljive roke?« Tedaj se je stara služabnica razjokala, rekoč: »Ne smeš, Mai-Li! Za-Ikaj — ne vem.« — »Pa je ni poti do njegovega 6rCa?« _ »Ni je!« je odvrnila starka. »Našla jo bom! si je mislila Mai-Li. Vendar ji ni prišlo nič pametnega na mar. Zamišljena se je sklonila nad belo posodico, ki se bo smelo dotakniti očetovih ust, in svetla solza ji je zdrknila v čaj... Mai-Li se je čudno nasmehnila... Odtlej je vsako Jutro primešala čaju kapljico svojega hrepenenja.
Cesar je pokusil čaj in zdelo se mu je, da
■i 8e nikoli pil tako dobrega.
*
Tedaj ee b sgotfllo, da ]e ffivfl mongolski San vdrl v cesarstvo in povsod jx>žigal, ropal in moril. Hoangvaj, cesar, mu ije poslal svojega najstarejšega sina, najhrabrejšega vojščaka tistih dni z vojsko nasproti. Sam pa je šel v tempelj in se je zahvalil bogovom, da so mu podarili takega sina.	v	, _ ....
Sonce je trikrat zašlo. Ko ee je četrtič nagnilo k zemlji, so ee odprla vrata ponosnega mesta, da so spustile skozi ostanke uničene armade. Toda lepega, krepkega princa ni bilo zraven, zakaj Mongoleč ga je bil ujel in dodelil svojim sužnjem. Tedaj se je stari cesar zaprl v svojo sobano in se razjokal.	....
»Daj, da pojdem jaz med sovražnika!« je 4eial drugi sin, ki je bil tako učen, da so ga modrijani občudovali. »Moj duh bo obvladal divjo •Mast in jo bo premagal!« In stari cesar mu je poloftil roko na glavo in mu rekel, naj gre. Toda princ se Je zaman blestel s sijajem svoje zgo-
»Kadar se bom poročila, bom vzela samo tistega, čigar premoženje bo imelo vsaj 5 ničel!«
»IzvrstnoI Moje premoženje ima pa same mjjElelr
vornosti, z izumetničenimi prispodobami svojega jezika. Mongolec ga je dal dodeliti svoj m služabnikom in je divjal dalje s svojimi tolpami.
Cesar ni vedel več. ne kako bi, ne kaj bi. Poln tožbA je padel v templju na kolena in je pričakoval sovražnika.
Mai-Li ni od vsega tega prav ničesar zvedela. In ko je nekega dne pripravila dve skodelici čaja, ni slutila, da je bila ena za smrtnega sovražnika njenega očeta, ki je sedel pred njim na svilenih blazinah in sta se pogajala za življenje obeh bratov.
Hoangvaj je hvalil zlate dragotine svoje zakladnice. »Drugega ni軫 se je zarežala okrogla lobanja. »Kaj boljšega! Demaria imam več ko preveč!« — »Kaj boljšega?« je pomislil Hoangvaj, »boljšega pa nimam!«
Molče sta srkala čaj. Nenadoma je Mongolec tako hudo pogledal cesarja s svojimi poševnimi očrni, da se je ta kar stresel.
»Daj mi deset tovorov tega čaja za tvoja dva sinova! Najboljši je, kar ga je kdaj prišlo na moj jezik!«
Tedaj se je Hoangvaj prisrčno razveselil tn je dal po vsej državi pobrati vrhnje listič« čaja, dokler se ni deset visoko natovorjenih kamel prizibalo v taborišče pustinjskega vladarja.
Kmalu zatem so videli, kako je Mongolec jezdil s svojim spremstvom v cesarsko palačo.
Lahno, lahno ]e Iz napetih Slastih sescev teklo mleko v svoje bele kipeče pene. Teklo je iz obojih prednjih sescev; bela curka sta brizgala navzkriž in narahlo žvrkljala valujoče pene, ko sta lila skoznje. Ni je mene glasov, ki bi tako pomirjala, kakor ta glas. Ni ga vonja tako čistega, kakor je ta gorki duh, duh po kravi, mleku in krvi, pomešan s tisoč blagimi dišavami poletnega večera.
Krava je stala vrh travnate grbavine. Zadaj za njo je bila reber z razmetanimi skalami, ki se je v zalivala z nebom v sivo obzorje. Spredaj se je širila prostorna brežina, ki se je v ravnih pragih nagibala k daljnemu obzorju. Tesno zraven je bil svet od žarkov zahajajočega sonca zelenosvetel. v daljavi pa je bil zagrnjen z belo meglo in se je dozdevalo, da 6e vidigujoč prah vali k morju.
Krava je prežvekovala in z na pol priprtimi svetlimi očmi gledala doli v zamegleno pokrajino. Rdeče lakotnice so ji drgetale od zadovoljstva in samopašnega ugodja, da jo molze lepo dišeča, tiho popevajoča ženska, katere prsti ji iztiskajo sesca bolj volijno ko dlesni teleta.
Ženska je bila vsa srečna Prvič Je molzla kravo svojega moža in zdaj tudi svojo. Zdaj, v nedeljo zvečer sta skupaj prišla sem mlest, kakor je biio med ljudmi v navadi.
On je ležal v travi in opazoval njo pri molži; zamišljen je prisluhoval njenemu tihemu pope-vanju in čvrlenju ptičev.
»Ali ni čudovito, da tvoji prstki t&lco urno molzejo?« je spregovoril.
Ona je okrenila glavo In ponosno stresla goste črne lase, gladko počesane, z valujočimi kodri, kii so se svetlikali v somraku. Rdeča usta so smehljaje se popevala. Gledala je vanj iz pol-nega belega grla so ji vrele nežne besede, brezpomembne pojoče besede veselja.
On jo je bistro gledal, se smehljal in goltal sapo.
»Katrica, ali ni bilo danes od maše grede lepo?« je zamrmral.
»Ti si slepar!« je nahrulil osuplega cesarja. »To
ni tisti čaj, ki ga ti piješ!« — »Oprosti, prijatelj, prav isti je I« je vzdrhtel Hoangvaj in koj za-ukazal, naj prineso skodelico čaija.
Mai-Li jo je, kot navadno, postavila pred vrata in je udarila na gong »Skrivnosti?« je zaTjovel zlovoljni kan Divje je planil k vratom in jih na stežaj odprl. Tedaj se je Mai-Li po-nižno priklonila divjemu gostu. »Kdo si?« je psuplo vprašal in jo prijel za roko. »Mai-Li, ničvredna deklica, o gospod!« — »Pojdi z menoj, Mai-Li!«
Tedaj je princesa oklevaj« prestopila prepovedani prag in je prvikrat zagledala cesarja, svojega očeta.
»Poslušaj, cesar Hoangvaj,« je dejal mongolski knez « krotkim prizvokom v surovem glasu, »tole dekle bo šlo 7. menoj in bo odtlej pripravljajo čaj zame. Ničesar boljšega mi ne moreš dati ko njeno ljubkost, ki mi je segla v srce. Tvoja sinova se bosta še danes vrnila v tvoj objem. Zmeraj bom v prijateljstvu mislil nate.« In je vzel Mai-Li s seboj in je pustil staremu cesarju njegovo krono.
Ko sta se sinova vrnila v palačo in Iskala očeta, ga nista našla. Ležal je v najbolj skriti dvorani na ležišču in se je jokal, ker je izgubil najboljše, kar je imel v cesarstvu, ničvredno deklico, malo princeso Mai-Li.
(Švedsko: LinstrSm.)
Ona je sklonila glavo, sanjavo popevaje.
»Vsi so naju gledali, ko sva prišla skupaj iz cerkve. Midva sva največji par v vsej fari. Več ljudi sem slišala šepetati o nama, ko sva šla po poti sredi moških, sedečih po kamnitih ogradah. Ali ti je bilo kaj nerodno?«
»Bilo. Potegnila sem si ruto na obraz, da me niso mogli videti. Zdelo se mi je, da ne bom nikoli prišla ljudem izpred oči.«
»Navsezadnje je le nekaj velikega,« je dejal.
»Kaj je nekaj velikega, Miha?«
Njegov pegavi obraz se je zresnil. Preko za-meglene brežine je strmel v daljavo, kjer se je
motno obzorje neba izgubljalo v bledo praznoto.
»Kako je velik,« je mislila ona, »in čeprav ima roke trde ko železo, je z menoj nežen.«
»Kaj jo nekaj velikega, Miha«? je vprašala znova.
»Hm. Te«ko jo povedati. Vaj da je. Le — midva sva skupaj I Tu sva midva, drugega pa nič. Kaj ni res?«
»Kaj?«	_
»Prej se nrl Je ob nedeljah zvečer hotelo zmeraj le stran, le kam daleč odtod. Morda — upijaniti se. Zdaj pa bi kar samo tukaj ležal
V prostost in veselje počitnic!
Ob molži
Po Jadranskem morju
Boka Kolorsha
Rili smo 24 ur v Dubrovniku, to se pravi seveda, da smo bili veidraai v Gružu. Dubrovnik je poln Angležev. V6e je prenapolnjeno, /.večer smo vsi šli v Gradsko kavano, ki je brez dvoma ena najmodernejših in najlepših v Jugoslaviji, Velike dimenzije, vse v steklu, mali zamorec v livreji pri vhodu. Na drugi strani velike loggie na morje, dva bazena z ribicami, vodnimi rožami
Obmorska pokrajina
in vodometom. Loggia ima tri velike oboke fn v
okvirju teh obokov vidiš tako krasno ecenerijo, da se ti ne zdi resnična: v morju se živo odraža in trepeta nešteto lučk. V ozadju ostre silhuete hribov in nad njimi — kot bi hotel povečati efekt — mesec. Kavarna ima dva prostora za ples: e;ne-ga v sami kavarni, drugega pa na terasi med liivnim zelenjem. Ko tako vsa zamaknjena plešem med vso to lepolo, zagledam med plešočimi zanimiv obraz, za katerega si nisem bila na jasnem, če ga poznam, če me na koga spominja alii pa če ga poznam samo po sliki. Ko tako napeto premišljujem, se mi posveti v glavi: seveda, vojvoda Kentski! Spoznala sem ga po slikah. Da ga vidite kako je živahen preprost in prisrčen! In seveda izvrstno pleše. Nehote sem se ozrla po Marini, njegovi ženi, sestri naše kneginje Olge. Ona je sedela pri veliki, svečano okrašeni mizi, Imela je v laseh na vsaki strani po eno čisto majhno belo pentljo in enako so bile počesane vse gospe iz njihove družbe. Ona je res lepa, prava princesa iz pravljic. Bila je čisto preprosto oblečena.
Včeraj popoldne smo pristali v Cavtatu. Romantičen zaliv. Sredi zaliva se mirno pozibava bela jahta, ki jo je neki volikaš iz Cavtata stavil na razpolaganje vojvodi. Na levi strani skoraj tik ol> obali tiho leži lopa, popolnoma bela jahta iz
Makarsk«
Anglije. tri je priplula v Cavtat na obWk h Ken-
tovim. Kentovi stanujrtjo v Cavtaitu, v vili onega gospoda, kateremu pripada tudi prvo omenjena jahta. Popoldne smo si ogledali na vrhu malega hriba Meštrovičev mavzolej obitelji Račičeve. Ves iz marmorja, plemenite, veličastne oblike in s prav posebno akustiko: če potegneš za vrv, zatrepeta zvon in njegov zvok se mehko razliva po kapelici in zveni nenavadno dolgo.
Danes opoldne smo pristali v mrtvem mestu Perastu. Lepe starodavne palače, cerkve in hiše — zaprte, zapuščene. Mesto s slavno zgodovino, s slavnimi junaki — danes samo mrtva priča nekdanjega bogastva in moči. To mesto napravi na človeka grozotno-veličasten vtis.
Popoldne pa smo že prispeli v Boko Kotoreko. Kakor je zanimiva in divje romantična, vendar ta veriga strmih hribov vse naokoli, učinkuje nekoliko dušeče. Danes je tu razsvetljava zaradi kraljevskega rojstnega dne. Lučice se vzdolž celega glavnega zaliva jasno odražajo v morju.
Med Korčulo in Makarsko
Sam Kolor je bil precej mrk, tesno obdan od strmih sivih hriliov. Zvečer je nastala nevihta i:n zibali smo se, da je bilo veselje. Vsi premični predmeti so so z velikanskim ropotom trkljali po krovu. Že smo mislili, da drugo jutro ne bo nič z nameravanim izletom na Lovčen in v Črno goro. Toda zjutraj nam je sijalo najlepše sonce, to se pravi samo vrhovi so se blesteli v soncu, medtem j<o je kotlina ležala še v mračni senci. Naša ožja družba se je v treh avtotaksijih odpeljala j>o serpentinah proti Črni gori. Avto se mi je resnično smilil, tako grda je pot in taiko ostri in nešteti ovinki. Ob cesti v prepadih smo videli nekaj razbitih avtomobilov, res lepa perspektiva za naš izleti In naš šofer je tako divje vozil in pri tem tako divje gledal, da nas je bilo kar strah. Kmalu smo bili v višini 1000m in mraz nas je stresal, medtem ko nam je še pred eno uro v dolini bilo vroče. Bili smo v Črni gori. Sam goli kamen. Tam, kjer je bila kaka dolinica za silo pokrila z borno travo in grmovjem, je že stala beraška vasica. Vozili smo se skozi Njegoše, rozini kraj kralja Nikole. Na revni enonadstropni hiši iz kamna je bilo napisano: Grand Hotel. Najprej ee ti zdi smešno, polom pa tragično. Zagledali »mo vrh Lovčena z grobom pesnika Njegoša. Kmalu smo dosegli Cetinje. Primitivno, revno mesto, toda precej raztegnjeno. Najprej smo si
Budva
ima naijlepišo obalo za kopanje kar sem jih v južni Dalmaciji sploh videla. Čeprav se nam je mudilo na parnik, ki nas je čakal v Kotoru, smo se vseeno veselo pognali v valove krasnega bud-vanskega zaliva. Kmalu smo morali iz vode, hitro smo se oblekli in zdrveli z avtomobili proti Kotoru. Kapelan nas je še preštel če smo vsi (110, |>reštel nas ravno ni, saj nismo backi. Samo mene je vprašal: »Jesu li svi Češi gore?« Namreč za Čehe je čutil posebno odgovornost). Potem je dal signal za odhod in istočasno za obed. To je strašansko imenitno, da naše kosilo ni nikdar odvisno od odhoda ali prihoda. Če ee nam zdi obedujemo v luki, če pa nanese, pa tudi na »širokem« morju. Včeraj smo pristali v Trsteniku na Pe-lješcu samo zato, da se kopamo. S parnika smo kar v kopalnih oblekah odhiteli v vodo, odplavali vsi skupaj nekoliko ven in se vrnili na parnik in sedli k obedu. V tem trenutku je že parnik zatulil in se odbil. Namreč to je tako dogovorjeno: ko parnik prvič zatuli, moramo iz vode, ko drugič zatuli moramo biti že pri parniku oziroma na krovu, ko tretjič zaluli, se pa že odmika, zbogom dikol
Enkrat smo pluli tudi ponoči. Ampak nam jo je morje pošteno zagodlo! To noč smo si vsi dobro zapomnili. Iz Kolora smo odpluli okrog desetih zvečer. Morje v Boki je bilo popolnoma mimo in lepa mesečina je bila. Sedeli smo na kljunu paznika in gledali nočno morje, ki se je tako razlikovalo od onega, ki smo ga bili vaijeni videti po dnevi. Ko 61110 po eni uri vožnje dospeli na odprto morje (ki je pred Boko ree odprto vse do Italije, ker ni tam nobenih otokov) smo se pa začeli čedalje bolj zibati. Vse na parniku se je začelo trkljali, nismo mogli več stati na nogah, še manje hoditi. Valovi so butali ob parnik 7. vso silo in voda je brizgala od vseh strani. Imeli smo občutek, da bodo valovi vsak čas preplavili krov ali pa da se bo parnik razklal. Se-
Korčula
ogledali najstarejše poslopje: zadetek Cetinja — samostan, cerkev, trdnjava — vse obenem. Nato so nas vodili v leonak, bivši dvorec kralja Nikole. No, to je bilo pa res zanimivo! Poslopje je od zunaj priprosto, skoraj' revno, znotraj pa ima mnogo resničnega kneževskega sijaja. Delovna soba Nikile, z neštetimi zastavami iz dobljenih bitk s Turki (tu mi je veter en list odnesel in moram napisati drugega. Čehi se mi pa smejejo, ko vsa presenečena in s kislim obrazom gledam za letečim listom. Torej — Jovo na novo!) Vse polno orožja in uniform in povsod ogromni portreti Nikite. Sploh so portreti glavna zanimivost v konaku. Diven portret italijanske kraljice Jelene, hčerke kralja Nikola, iz mozaika. Velikanski po-rtreti najslavnejših slikarjev, ki predstavljajo italijanskega kralja, kraljico, vse otroke. Otroke kralja Nikite, zete in snahe, ruskega carja in carico, kralja Petra, njegovo ženo Zorko (hčerko kralja Nikole), kralja Aleksandra kot otroka in mladeniča, Franca Jožefa, Elizabeto, Carmen Silvo (romunsko kraljico, sitaro mater naše kratice Marije). Carinen Silva je bila nežna pesnica in na njeni sliki je posvetilo: »aimer — c'esit un bonheur plus grand que d'etre aitne« (večja sreča je ljubiti kot pa biti ljubljen). Res, portreti' so bili zanimivi. Moji sopotniki so ine neprestano klicali in podili, ker sem preveč postajala pred slikami. Gledala sem portrete teh ponosnih, mogočnih ljudi in se spomnila njihove usode: Elizabeta, ruski car in carica, Nikola in 6edaj še Aleksander: kakšne tragedije 1
V Cetinju nas je iznenadil dež in v dežju smo se odpeljali po drugi strani proti morju. Zopet nešlete serpentine... No kmalu se je prikazalo zopet sonce. Na nekem ovinku zagledam vodo in za kličem morjel Šofer pa reče, da to ni morje, ampak Skadersko jezero I Tako veliko je, da se je zdelo morje!
Stvarne in drugačne ženske
Glede na obleko se ne vedejo vse ženske ena-ko. Imamo, na primer, stvarno žensko, ki no6i 6vojo obleko tmko rekoč kot nekako potrebno orodje. Od obleke zahteva, da ji je prav, da je trpežna, da ima nekakšno nevtralno barvo, ki pristoji sleherni priliki, in da se na njej ne poznajo koj madeži, katerih pa skoraj ni moči dobiti, saj je ta ženska izredno snažna in redoljubna. Taka ženska ni prav nič gizdava, ker najbrž že ima moža in si misli, da ji ni treba biti ne njemu ne nikomur všeč, ali pa je prepričana, da je pri-kupljivost nekaj, kar je odveč na 6vetu. Njenim otrokom ni lefio pod njeno streho, prav tako tudi ne njenemu možu. Večidel pa živi sama zase, — in je prav, da tako živi.
Njeno nasprotje: to je ženska, ki ji je prva in poglavitna stvar na svetu — obleka. Več ali manj odriva svoje otroke od sebe, ki bi 'ji utegnili pomečkati ali poinazati obleko. Vse žrtvuje za drage obleke, vsa živi le za to, da izbira lepe blagove, ličen okras, da si ogleduje modne liste in da je sploh verna podanica kraljice mode.
veHa, So boste to čiHali, ee vam bo zdelo to smešno: kaj pa je to, če malo valovi butajo! Ampak biti ponodi na malem parniku, ko so valovi višji od njega, ti le poslane tesno pri srcu. Posadka nam fe pojasnila, da je to »mrtvo morje«. Kapetan je pričakoval, da se bodo potniki, ki so še j>red nastopom valov odšli v kabine spat, vsak čas prikazali na krovu. Toda gospoda se kljub strahu ni prikazala na krovu, in sicer enostavno zato, ker nihče ni mogel niti koraka prestopiti! In tako so lepo v kabinah polagali... izpite. Jaz sem se ulegla šele ob dveh, a zaspala šele ob petih, ko se je morje nekoliko pomirilo. Do tedaj pa sem — zajec — trepetala v največjem strahu.
Potovanje je postajalo čedalje lepše in ko je bilo najlepše, je nastopil začetek konca. In tako smo včeraj v lepi Makarski, pri dobri glasbi, na krasni terasi pod palmami, bili vsi žalostni. In jaz, ki sem bila ves čas kot živo srebro, sem sedela pri mizi kot polit kužek.
Moji sopotniki me neprestano drezajo v komolec, naj vendar neham pisati, saj je škoda teh zadnjih lepih trenutkov. In prav imajo.
Ste kupujte mačka v vreči!
Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijetel
Vaše zdravje je toliko vredno, da zahtevate
Radensko
listo z rdečimi srci,
našo najboljšo mineralno vodo, Izrecno v originalnih steklenice h!
Srečo pozna le v tem, da fl svojimi oblekami prekosi vse druge ženske svoje okolice, a ta sreča traja le do druge sezije, ko se vnovič pripravlja na naskok in zmago v bitkah svoje muhaste kraljico mode. Po večini 60 take ženske vse 01110-žene, a malokdaj so njih možje srečni, česar se pa te ženske niti ne spomnijo, še manj zavedajo.
Med tema dvema ekstreinnima zastopnicama ženskega sveta pa je še mnogo drugih žensk. Tu je, na primer, ženska, ki se predvsem oblači za svojega moža, kateremu želi biti všeč. Če je na to plat darovita. iedaj ne postane sužnja niti svoje šivilje niti kraljice mode in doseže z razmeroma majhnimi izdatki kar veliko na tem področju.
Taka ženska nima "dosti Semsklh prijateljic. Z 'do-raščajočimi hčerami 6e glede oblek večkrat sprička, ker se hčeram dozdeva, da so take matere neprijetne.
Ganljive pa so take gospodinje, ld v svojem gospodinjstvu mislijo kot na poslednjo točko nase in na svoje obleke, pa si vendarle prizadevajo, da bi bile lično in kolikor toliko moderno oblečene. Ovratnik, ki si ga saine nakvačkajo, nekam nerodno spleten pas, ne prav ravno sešiti šivi in nekam obledelo blago — to so znaki napak na njih oblekah Toda svežost in snažnost in prijazen obraz dajejo takim ženskam nekaj posebno očarljivega.
more falit. Tku se m je pa medil, dc sem pršou pud streha, de sem čist puzabu puvedat, kulk štuku sa žc przidal Figabirte na žela »Juguslave-narekega naruda«.
Ke sm pršou u šlarija, je že precej eaieh Idi not vcdril. Jest glih na vem, al sa sc tud dežja zbal, de sa zbejžal pud streha, al jih je žeja not prgnala. — Usc sorte pride u čluveškem žeulejn naprej.
Koker stopem noter u tista pusebna soba, ke je namenjena bi za gespoda, pa žc začneja ud ene mize upi t nad mana: »Serbus Gustll Kua je pa tebe h Figaberte prgnal, kc prauja Ide, dc s hedu suliden ratu, udkar s u penzjonc? Kar tlela h nam prsed, de buš kej nouga puvedu. Mi mama zdcjla glih železenčen derekejon u grif, ke jc tku vožna pudražu. Sej s mende že brau u časupiseh? Al ni tu en škandal? Kuku se pa teb zdi ta pudražcjne? Sma ferbčen, kua bo,š ti reku na tu?«
»Sam tulk še pučakte, dc s bom ta peru mal goutanc puplahnu. Pol boma pa čez tu guvurel. Gespudična, kar hiter m ga prneste dva deci. Za ta prva putreba ga bo žc zadost,« sem jim jest udguvuru in prsedu h miz.
»Asten! Kar šc en glaš prneste, gespudična, pa ga boma skp pil. Kc nam ga bo zmankal, boš dau pa še ti za en liter. Kene, Gustl?«
Veste, dc jest nisem umazan, ampak, koker sem slišu ud litra guvort, me je pa kar mraz stresu. Šc čuden, dc nisem u tnedleuca padu. Kene, jest sm mou pr seb sam enga kuvača, te sa tli met pa kar en ceu liter, kc kušta ta nar-men dvanajst dinarčku. Al ni blu tu naroden zame? Jest s nisem vedu drgač pumagat, koker de 6m ublubu, de bom dau za pu litra, ke nimam več drubiža pr seb. »Če boma še žejen, bole dal
pa še vi usak za pu litra,« sem jest še dustavu. Ke sa b!i usi s tem zaduvolen, sem ga pa kar hiter en glaš eksu, de b na pršou prekratk. Pr pijač more bit člouk zmeri previden, če če, de na plača gor. U tem uzire mam jest že prou velike 6kušne.
»No, Gustl, zdej pa guvor. Al ni tu grdil ud železenškega derekejona, de je zdej še vožna pudražu, ke je že tku hedu za gnar?« se je spet eden uglasu in m glaš naliu, de sma lohka trkal.
»Grdu gor al dol. Zelczenšk derekejon s ni mogu drgač pumagat. Neki je mogu ukrent, čc ni tou pridet u kunkurz. Druzga mu res ni kazal, koker vožna pudražet, al pa še cneh par slu že-lezenčarju na cesta pustaut. Ke sa se mu pa naš železenčari smilel, in ve, de ud lufta na more mi-beden žiut, je pa raj vožna pudražu. Tu jo naredu sam iz usmilejna. Sej kdtir ni pr gnarjeh, nej pa duma ustane. Kua sc pa voz? Kdur se če pa na usaka viža pelat, nej s pa kup aulumubil, al pa croplan, pa bo še pred tam, kamer je namenen, kok er z naša železenca. Scer pa pestima žele-zcnce kar pr gmah. Sej se tudi želczencc za nas nč na brigaja. Raj kakšna zapojma. Še bi pameten pa nardema, če sma tih, pa pijema.« Ta moj predlog je biu enoglasn sprejet. No, pa sma lepu naprej pil, dokler nam ni pršou pulcai puvedat. dc je zdej pulciska ura. Če sma mu še tku prpoudval, de je pulciska ura ta narmn za ene pu ure prehitra, nam ni tou verjet. Kar ven sma mogel jit, pa je blu fertik. Ke sma vn pršli, je blu pa že tku tema, de nisem mogu več videt, če sa »Jugosluve-narekem narude« ustregel in iz Figabirta naredel nebuličenk. Koder bom mou spet kašnga kuvača bom pa še enkat slopu gor pu Dunisk ccst, dc bom prešteu, če sa naredel že tulk štuku, kulker jeh ie »Jugusluvenarsk narud« pugervu. F. G.
Frtaucku Gustl ma beseda
-	Mcnde tud sami
veste, kuku je hedu, čc čluveka tkula kar
Šuzuni na cest dež du-bi, pa marele nima nu-bene s saba. Če ma eden slučajen kej drubiža pr seb, s že lohka
tista Figabirtuva hiša pudri, ke se jc tist sitar u »Jugusluvenarskem narude« čezna tku gor držou in predlagu, dc sc morja U6e iblanske hiše, če nimaja saj ene tri štuke, preči pudrt, ke tu je en škandal za ccla Iblana, de take barake 6ploh še u Iblan kar zraven nebutičnku stujeja.
Prou za prou ma sitar čist prou, kc tu res na paše za cn deželen stolen mest, koker je naša bela Iblana. Men sc je tu hedu dober zdel, de se je vender enkat eden najdu, de se je nad Figabirtuva hiša spoteknou. Tam na tistem vogle b se kakšen nebutičenk res lepu pudau. Tu b tujci zjal, keder b prši u Iblana na uddih, al pa zavle kašnga kšefta. če b b!s noter za videt tud kašne peva-
čice, al pa kašen drgačen kumedjontari, b ga pa Iblana še bi pihe-nla. Pol b nubeden več na mogu rečt, de je Iblana douga vas, koker ji nahter zdej prauja. Sej ni treba, de b nebutičenk glih Figabirt sam sezidu. Privaten nameščcnci b mu prou gvišen iz srca rad prskučil na pumuč, koker sa Pukujnin-skmu zavode. Gnarja maja ja tku tulk, dc na veja kam z nim. Če b se dubu u Figabirtumu nebutičnku dober cviček in pa kašna telečja al pa svinska prata prou pucen, vem, de b U6e drl not. Tu b se delal tak kšefti, dc b blu vesele.
Tkula sem premšlvou, ke sem šou gor skuz preke Figabirte. Nisem še pršou čist du ke, sc pa kar naenkat tku ulrje dež, koker de b iz škafa liu. Sevcde, je6t pa nisem mou marele s saba, ke jc biu tku lep dan, kc sem šou ud duma. Uremensk puručiu pa tudi ni nč ud deža guvuru, ke sm zu-tri u časupise gledu. Dunisk vremensk puručiu je pač reku, de bo mal lepu, mal pa grdu. Bclgrajsk in pa zemunsk puručil sta pa uba trdila, de sc bo ureme nabulš ubrnou. Zakua b pa pol člouk ma-rela s saba ulaču, ket Pauliha? Sej b se mu ldc ja smejal.
K sreč sem mou tekat glih cnga kuvača še u varžet. Zatu sem kar hiter 6.koču u Figabirtuva štarija, de b na biu prcc du kože premočen. Če ma člouk gnar pr seb, je tku velik buli, koker pa če ma marela. Kene, če u štari sediš, s lepu na suhem, če še tku uzuni dež lije. Čc prideš ven iz štarije, s pa tku al tku ob usakem uremen 6uh. Jest mam tU USC tkll lepil zrailan. dc m neknl na
Maščevanje
Kdor je bil v preteklem stoletju kdaj v Mo-
Bkvi, si je brez dvoma, mimo drugih znamenitosti, ogledal tudi slavno Hludovo kopališče, ki je bilo glede na razsežnost in krasno opremo tedatj pač edinstveno na svetu. Bratje Hludovl se niso zmenili za 6trošike, da so le zgradili nekaj veličastnega in sijajnega. Saj so si to izlahka privoščili, zakaij Hludovi so bili najbogatejši Mo-Bkovčani.
Temelj njih neizmernemu bogastvu je bil postavil njih ded iz dohodkov, ki mu jih je do-mašalo njegovo razeežno trgovanje s Perzijo in Turkestanoin. Kupčija je bujno cvetela, saj ni bilo na tem trgu skoraj nobenih tekmecev.
Seveda je bila zveza s tema deželama v času, ko ni bilo še železnic, jako težavna, nerodna dn nevarna.
Če je bil tovor izredno dragocen, tedaj se je zgodilo, da so buharski ali perzijski trgovci osebno spremljali svoje karavane in so 6ami sklepali kupčijo v Moskvi.
Seveda — pa se niso vsi zmeraj povrnili v svojo domovino. Marsikateri trgovec je brez Bledu izginil- ko je sklenil kupčijo. Njegovi svojci
eo pač mislili, da se ]e nljemu in spremstvu na poti domov kaj pripetilo. Brez dvoma so postali žrtve roparjev, ki so jih pomorili.
»Alah je dal, Alah je vzel!« Tako so se prav po orientalsko potolažili, in sin in dedič je, kot bi se ne bilo nič zgodilo, trgoval dalje s starim Hludovim.
V Moskvi pa eo si prišepetavali, da gostije mesta, ki so brez sledu izginili, sploh nikoli niso bili odšli iz Moskve. Pravili so, da so jih tisto noč, preden bi bili trgovci morali odpotovati, v spanju pobili in njih, e kamenjem obtežena trupla, skozi skrivno odprtino pometali v odvodni kanal, ki je vodil iz palače Hludovih naravnost V reko Moskvo.
Ali so bile te govorice resnične ali ne, ni bilo nikoli dognano. Sploh pa, kdo bi ee bil upal očitati kaj Hludovu čigar vpliv .je z naglim obogaten jem od dneva do dneva bolj naraščali Njegovo trgovanje se je razvilo bolj in boLi, in ko je umrl, ni njegov sin . samo ohranil milijonske dediščine, marveč jo je znal tudi povečati, tako da so vnuki prevzeli naravnost kraljevsko bogastvo.
Žilavo se je pa v ljudstvu ohranilo ustno izročilo o nastanku bogastva, in ko so začeli bratjo zidati veličastno kopališče, so si ljudje prišepetavali, da se je to zgodilo v zadoščenje za dedove zločine.
Trgovanje z orientom pa se je medtem že zdavnaj razvijalo po evropskih načinih. Karavane je nadomestila lokomotiva, za nujna naročila je stopil na površje brzojav. Trgovci iz orienta so so vozili v udobnih spalnih vagonih v Moskvo in so se po izvršenih kupčiijah zdravi in točno po železniškem redu vračali v svojo domovino. Tudi od bratov Hludovih se je zdaj ta, zdaj oni odpeljal k svojim muslimanskim trgovskim prijateljem, in nikomur ni prišlo niti na mar, da bi se bil domislil na kako grozečo nevarnost krvnega maščevanja. Saj niso bile govorice o de-dovih zločinih niti malo dokazane, in odtlej je
tudi že minila doba dveh človeških rodov. *
Nekoč je sedel najstarejši od Hludovih bratov, Alekseij, daleč notri v Aziji, v mestu Buhari, pri 6vojem starem trgovskem prijatelju, Kadiru, in je kadil cigareto za cigareto, medtem ko je sivolasi Buharčarij vlekel iz svoje dolge pipe na vodo. Kupeijske zadeve sla bila že zjutraj sklenila v zadovoljstvo obeh. Zdaj eo padale le redke besede, zakaj daljši pogovori se ne ujemajo z orietniskim pojmovanjem olike in spoštovanja. Karli r je razmišljal pač o tistih davnih hudih časih, ko so on kot mladenič, in vsa njegova družina zaman čakali, kdaj se vrne njih oče in družinski poglavar iz Moskve; nikoli ga niso dočakali.
Mahoma je dvignil svojo, doslej sklonjeno giavo, in je dejal: »Slišal sem, da si dal ti in tvoji bratje v Moekvi sezidati prekrasno kopališče. Ves svet govori o njem in je poln hvale o vas. Storili ste Bogu všečno delo. Alah ima snago rad, zato so vse naše molitve združene z umivanjem. Pravijo, da ste dali kopališče sezidati v čast svojemu dedu. Ali je to res?«
Hludov ni opazil, da je bilo to vprašanje hkrati zvijačno, in ni videl, kako ga je starec

I
prežeče pogledal. Samo to jo mislil, kako vprav inohamedanci častijo svoje prednike, in je odvrnil: »Ti sam najbolje veš, da mora vsak pošten človek častili spomin prednikov!«
Zdelo se mu je, da je modro odgovoril, in zadovoljno je izpil čašjco turške kave, ne da bi bil opaizil, kalašen vtis so njegovo besede napravile na Kadirja.
Pogreznil so je v glolioko razmišljanje. Torej ga njegove slutnje le niso varale! In tu pred njim sedi najstarejši vnuk morilca njegovega očeta; dobro ve za zločin in se vendar upa uživati gostoljubnost umorjenčevega sina! Njegove besede vendar niso bile nič drugega kol potrdilo strahotne sumnjel Deda maščevanje ni moglo več doseči, tem bolj pa naj zadene vnuka! 1'a ne tu v Buhari, zakaj goeioljubje je bilo svelo in ga je varovalo.
»Moja duša je vselej vesela, kadar te vidi. Dodeli mi srečo, da sprejmeš od mene darilo, ki je tebe vredno!«
Vstal je in izginil ekozi vrata. Ko je čez nekaj časa stopil spet v sobo, sta šla za njim dva povsem dorasla, prekrasna tigra. Tudi Hludov je vstal. Dasi ni bil človek, ki bi ga moglo hitro kaj vznemiriti, se mu je za hip vendarle ustavilo srce.
Pa le za hip — in že je bil pri sebi.
»No, kako ti ugajala?« je vprašal Kadir.
»čudovito! Krasno! Pa sta tudi ukročena?«
»Saj vidiš! Tale je Ančar, tale pa Šejtan. Oba so še kot mladička ulovili na lovu ob Amu Dariju. Starko so ustrelili. Zdaj sta povsem ukročena in vzgojena. Mi, Buharčani, vemo, kako se taki stvari streže!«
»Torej praviš, da zares nisita nič nevarna?«
»Ali bi iju sicer pustil, da takole svobodno hodita po hiši? In ju ponoči trpel v spalnici?«
Le nekaj je starec zamolčal: da postanejo tudi ukročeni tigri v dobi pojanja muhasti in nevarni in da tedaj vsi, umetno zamorjeni nagoni roparske živali, nenadoma vzplamtijo.
»Torej vzemi moja dva ljubljenca 1 Naj tebe prav tako razveseljujeta kot sita mene! In kadar ju boš pogledal, se spomni svojega sivobradatega gostitelja v daljni, s soncem prešinjeni Buhari!«
Tako je Hludov postal lastnik dveh mogočnih, buharskih tigrov-samcev.
Po srečno prestali vožnji srta se Ančar in Šejtan čudovito naglo vživela v nove razmere. Zares sta bila izvrstno ukročena in domača. Hludov ju je po dolgem preudarjanju izpustil iz prevozne lileike in ju vzel v hišo. Kmalu se jn niso prav nič bali niti uslužbenci niti gostije, dasi ta dva nova člana hiše nista bila kdovekako prilična.
Preteklo je več mesecev in ničesar hudega se ni pripetilo. Pa je Hludovu uspelo nekoč, da je sklenil imenitno, jako dobičkanosno kupčijo, in to stvar je bilo treba zaliti. Stara Moskva ni
bila v zadregi glede na zabavišča in prostore, kjer se je mogel človek brž iznebiti denarja. Že ee je danilo, ko se je Hludov peljal s tistega veseljačenja domov.
Vos je bil utrujen in glava mu je bila težka, kar ni bilo Čudno glede na množino zaužito pijačo Šol jo i>o širokem stopnišču navzgor v svojo delavnico in je vstopil. Pri tem jo vrata vdprl in zaprl bolj hrupno kot sicer — in — ali zaradi polmraka, ki je bil v sobi — ali zaradi neprespane noči? — je šo butnil v stol, ki ]e lopnil na tla z velikanskim truščem, kar je bilo zaradi tišine v hiši slišati šo bolj glasno kot podnevi.
Tedajci je Hludov zaslišal divije puhanje in renčati je.
Pogledal je v ospredje, odkoder je prihajalo puhanje. in je zapazil Ančarja, ki ga ni veselo pozdravil kot navadno, marveč je čepel na tre-buhu in bil pripravljen za skok. Razločno jo videl lesket obeh oči, ki so bilo z vso besnostjo uprle vanj.
Tu je bilo njegovo življenje na tehtnici, če se ne bo brž postavil v bran!
V hipu je bil trezen; ne utrujenosti ne pijanosti ni čutil več. Naglo je potegnil iz žepa svoj težki samokres, ki ga je imel zmeraj pri sebi, in |e zverino ustrelil med oči, vprav takrat, ko ga je že naskočila. Da bi ga zverina ne potegnila za seboj, so jo vrgel za svojo pisalno mizo. Od tu je še enkrat, dvakrat ustrelil v tigra, ki je tulil, da je šlo skozi mo-zcg, in ki ga je bil že prvi strel podrl na t'a.
Tedaj je v velikih skokih pridrevil Šejtan in sosednje spalnice. Tudi njega ni bilo moči več spoznati; kar besnel je in jo bil pripravljen, da svojega gospodarja raztrga.
Le kaj je šinilo v te dve, doslej tako dobrohotni ukročeni živali?
Hludov ni utegnil razmišljati o tem. zakaj vpravkar se je tudi Šejtan pripravil za naskok. Brž je dvignil samokres, videč, kako je strahotni nasprotnik v velikem loku frčal proti njemu. Miza ee je prevrnila, in zdajci sta se človek in zver valjala v divjem klol)či5u po preprogi. Koliko časa je trajalo to besno valjanje, Hludov ni mogel pozneje nikoli povedati.
Ko je služinčad, ki sta jo prebudila rjovenje in str/ijanje, pritekla v sobo, je našla Hlunova nezavednega in vsega krvavečega #nxl mogočnim truj«>m tigra, ki ga je bila krogla smrtno zadela.
Hludov s« dolgo boril s smrtjo; sledmjič
je tmagalo njegovo krepko; »tJ^avo telo. *
Pra? ft*o strašno noč pa je v daljni Buhari, ba tisoče kilometrov daleč od prizorišča boja s tigroma, umrl stari Kadir. Umrl je spokojno in vdano. Ko so ga drugo jutro dobili mrtvega na ležišču, mu je zadovoljen smehljaj obkrožal ustnice.
»Slučaij,« bo rekel marsikdo.
»Kizmet* — pravi mohamedanec oK tej priliki in se ponižno vda v nerazrešljivo voljo Stvarnika.	!A. Frencel.)
Bluza brez rohavov
Narediš si jo iz pol metra blaga, pol metra tenčice, koščka elastike, 13 gumbov in nekaj gumbov sliskačev.
Najprej si po risbi iz papirja urežeš prednji del, kj si ga primeriš. Potem položiš blago v sredi v jako široko gubo in na vsako stran te gube narediš 8 drugih gub. ki so po 1 cm široke. Ko jo to urejeno, urežeš blago. Ob straneh dodaš tenčico (til). Proga, ki jo prišiješ krog vratu, naj bo počez urezana, 00 cin dolga in 5 cm široka. (Tudi hrbet je iz tenčice.) Progo krog vratu po-
ložiš dvojno in jo spredaj zavežeš v pentljo, zadaj jo prerežeš in jo strneš z gumbom. Zadaj se bluza zapenja s stiskači. Spodaj narediš votel rob in skozi [jrevlečeš elasliko.
Dve poletni jopici
I.	To je jopica - smnking iz temnoinodrega platna, obrobljena z belim pikejem. Prilega se belemu ali modremu krilu.
II.	Ta jopica je jako ličnega kroja in je za na avlo in za šport, vrh obleke ali h krilu. Je iz enobarvnega, mehkega, volnenega blaga.

t>#«te
Pri brivcu: »Nič ne de, gosj>od, skleda je bila ie itak počena!«
Od hoje utrujene noge
Če delj časa hodiš, te začno boleti noge, posebno še, če »nisi v formi«, kakor pravijo naši mladi športniki, kar so pravi, da nimaš v hoji vaje. Večkrat pa so noge tudi ranjene od hoje. V takem primeru je na mestu Rorka kopel (37» Celzija), ki naj traja 15 minut. V to vodo izlijeS prekuhano vodo preslice. Pri tem vzamemo dve žlici preslice na pol litra vode, ki mora 15 minut vreti, nato jo precediš. Po kopeli daš noge za pol minute v hladno vodo, jih obrišeš in dozdeva sc. ko da je minila vsa utrujenost in se tudi rane rž zacelijo.
Madeži od potu na oblekah
Te grde madeže odpraviš, da jih najprej zmencaš z mlačno vodo in jih zdrgneš s kr|io, ki je namočena v bencinu. — Ali pa madeže zdrgneš z mešanico, kjer je 5 delov žveplenega cvcla, 5 delov špirita ;n 2 dela salmijaka.
Matura
Mature so sitne zadeve.
Maturant hrzojavi materi:
»Sein padel! Pripravi očeta!«
Mali odgovori brzojavno:
»Oče pripravljeni Pripravi se ti!«
Deta v junija
Glavna dela tega meseca so: plelev, zalivanje in okopavanje gredic. Sejemo j>oletno endivijo; za jesensko uporabo pa fižol, grah, kolerabe in red-kev. Cepimo vrtnice na živo oko in zatiramo z žveplanjem plesen na njih. Sejemo turške nageljne, rdeči naprstec, vrtni slez itd. Spomladanske čebulice kot hijacinte, crocus, tulpe ho odevetele. Vzamemo jili iz zemlje in posušimo čebulico v senci. Preko leta jih hranimo na suhem prostoru. Na njih mesto sadimo poletno cvetice. Sobne cve-tico razmnožujemo s potaknjenci, jih gnojimo in rahljamo zemljo, da more zrak do korenin.
V	sadovnjaku pinciramo pritlikavo sadno drevjo in privezujemo voditeljice. Kakor kaže bo letos sadna letina precej obilna, za to moramo drevju pognojiti in po potrebi iztrebiti pregost zarodek.
V	juniju pa pinciramo tudi breskve. Brez škode lahko odstranimo sedaj tudi debelejše veje, ako je lo potrebno. S poletnijn pincirariem in krajšanjem mladih vej oblikujemo krono.
TEHNIKA
Pokončni zračni kanal
V skrivnosti gradmje letal so človeku po«re?i lo malokdaj pogledati. Dan za dnem sicer čdlanio o novih dognanijih, o napredku, o vedno večji hitrosti itd., spremembe pa, ki so ta napredek omogočile, ostanejo skrite, saj se celo za strokovnjaka zunanja oblika, ki je pri modernem hitrem letalu predvsem odločilna, le malo loči od starejših modelov.
Pri gradnji letal odločajo lastnosti, ki jih hočemo doseči. Z razvojem letalstva so se povečale tudi zahteve glede na aparat, no samo kar se tiče brcine 'n zmožnosti, ampak tudi kar se tiče varnosti letal'«. Z irmugrmi fciziaknvjmi {ti poskusi se vedno bolj odkrivajo nekdaii neprera-čunljive napake, ki 60 bilo za mnogega letalca usodne.
Eden izmed najbolj zahrbtnih pojavov je bil tako imenovani vijak. Letalo, ki jo izgubilo hitrost in ki ga je pilot nagnil preveč navzgor, naenkrat omahne na levo ali na desno in začne v al rm o m vijaku padali proti zemlji. Konstruktorji dolgo niso mogli zaslediti, kje je nepravilnost v gradnji. Tako se jo zgodilo, da se jo vrednost mnogih, drugače zelo dobrih aparalov zelo zmanjšala, vprav zaradi zahrbtnega vijaka, posebno če so lclalo, ki je zašlo v vijak, ni moglo več izravnati.
Zdaj je razvoj tehnike že toliko napredoval, da se da deloma že pri konstrukciji preprečiti tako napake, na primer s tem, da vzamejo na zunanji slrani krila profil, ki ima drugačno obliko, kot na notranji sitrani. da dobi krilo na zunanjem robu drugačen naklonski kot. kakor pri notranjem, daljo s primerno nameslitvijo višinskega krmila ild.
Poleg vseh teb teoretičnih načinov pa uporabljajo pri gradnji letal z uspehom posebne pokončno zračno kanale, v katerih preizkušajo model v pokončni struji zraka. Zrak piha s primerno hitrostjo v pokončni smeri od zdolaj navzgor. V zračni struji ie obešen model pravega avijona, tako da mu posebno kolesje, ki_ je vdelano v model, uravnava krinilj«. Kadar je model z ozirom na vijak popolnoma uravnan in se mu krmila, ki jih uravnava mehanizem postavijo v pravilen položaj, zdrsne lelaler iz pokončnega zračnega toka in pristane ne posebni, za to pripravljeni mreži.
S posebnimi pripravami lahko meriljo tudi sile, ki učinkujejo na model pri letenju v vijaku
Gradnja takih znanstvenih naprav, kakor so zračni kanali, je zelo draga, ker so poirebnd močni si roji za proizvajanje zračnega loka. pa tudi stavba, kjer so naprave nameščene, je zelo velika. Lani so tak pokončni kanal zgradili Francozi za univerzo v Lilleu. Dvorana, v kateri je pokončni zračni kanal, je visoka 16 ml Odprtina kanala, pri kateri se vrši jo merjenja, je v 6.5 m visoki sobi, ki zavzema 7X5,5 m površine. Hitrost vetra ma ima na tem mestu 2 m premera. Motor za pogon porabi 40 k\V.
Kako ravnati z tinotejem
(Jedka čistilna sredstva so zmeraj škodljiva)
Linolej, preproga za v kuhinjo, kopalnico, veže, pisarne, banke itd., je preproga, ki je pač močno uporabljena. Linolej je narejen iz umetno mehke snovi, zato od linoleja ne smemo preveč zahtevati, prav zato, ker je la snov ena izmed najmehkejših in najcenejših oblog za tla. Za čiščenje in ohranjanje linoleja predvsem ne smemo uporabljati nobenih takih snovi in kemikalij, ki bi mogle slabo vplivati na poedine sestavine linoleja. Linolej sestoji iz plulovine, barve, smole in lanenega olja. čiščenje linoleja je čim najbolj preprosto: če ga vsak dan pometamo in pobrišemo z vlažno krpo, je že zadosti. Bencin, snlmijak, špirit ali mazilno milo (ali druge vrste mila) so tudi, če so razredčeni, zmeraj škodljivi. Če je časih treba uporabljati milnico, pa ne sme bili ta voda dalj časa na linoleju in io je treba koj izbrisati in s čis'o vodo splakniti. Tinte in barvne madeže odstranimo s posebnim kamnom, in 6icer je treba madež prej zmočiti, ga obdrgniti s kamnom in nalo natreti z lanenim oljem. Oljnate barve in oljnate madeže odpraviš z linoleja s terpentinom, ki ga malo kaneš na volneno Krpo in potem drgneš po linoleju. Zlasti pa jc treba paziti, če hočemo linolej tako čistili kot parkolo, kar pa za linolej ni baš dobro. Parketni vosek ima le ta učinek, da so površina linoleja zgosti, da ne zaide prah v kake špranjice. Sicer je pa iMjlje, da linolej z mlačno vodo obrišemo in nnlo suhega s kuhanim lanenim oljem natremo. če linolej namaženio z voskom, ga je treba samo prav na tenko namazati, preveč je škodljivo, ker so nalo linolej začne lomiti.
Brez fešav
deluje Darmol. K temu prljelnojf T" pri uporabi: nobenega kuhan)« Ca-'/ lov,niti poiiranja krogljlcln ne granit; kih soIl Darmol le okusen kakor čokolada. Ne poskuiajlo z nepreizkušenimi preparati, temvoC uredit«
svojo prebavo z dobrim odvajalnim sredsWom
ta4WUV doti HI «■■> nunuk

M E A.T* I S £0 VENEC
O pisavi včeraj in danes
Dolgo, dolgo fe trajalo, preden »e je človek naučil pisati, to se pravi, svoje misli izražati s pisanimi znamenji. Najstarejša je pisava ▼ slikah; takšna je na primer egiptovska pisava s hieroglifi ali pisava starih Aztekov t Srednji Ameriki. Egipčani in Azteki so pisati tako, da so predmet, katerega ime so hoteli napisati, v nekaj preprostih potezah narisali.
Naslednja stopnja v razvoju pisave fe klinopis, ki so ga uporabljali zlasti Babilonci. Klinopis je že pisava, ki sestoji iz znamenj. Kitajska in podobno tudi japonska pisava je sestavljena iz ne-številnih znakov za vsako poedino besedo ali vsaj zlog.
Evropski narodi pa so že skoraj od onih časov, ko poznamo njihovo zgodovino, pisali s pomočjo znamenj za poedine glasove, soglasnike in samoglasnike, ali z drugimi besedami, s pomočjo črk. Pišemo od leve proti desni in vodoravno, dočim so si pri starejših pisavah (n. pr. pri klinopisu) sledili znaki r navpični vrsti. V hebrejščini (pisava, ki jo uporabljajo Judje) pa se piše od desne proti levi.
V starih časih Jc bil oni, ki ie znal pisati, zelo ugleden človek. V srednjem veku so bili to duhovniki, menihi in učenjaki. Se večji ugled pa je užival oni, ki je znal lepo pisati. Šele v preteklem stoletju smo prišli tako daleč, da so uvedli splošno šolsko obveznost, to se pravi, da mora vsak otrok, ko dopolni določeno starost, obiskovati šolo, kjer se uči pisati, brati, računati in drugih koristnih stvari.
Dandanes pa, ko je treba vsepovsod tako hiteti, prodira na vsej črti pisalni stroj, s katerim moremo z lepimi in razločnimi tiskanimi črkami pisati mnogo, mnogo hitreje, kakor pišemo s peresom ali s svinčnikom.
Pamet je boljša kot žamet
(Basen)
Stara žolna je napol ohromela. Nič več ni
mogla s takšno vnemo loviti pridne mravlje, ki so njena najljubša hrana.
S težavo je nekega dne prikobaeala do velikega mravljišča. Z dolgim kljunom je začela brskati po mravljišču in hlastno zobati zalogo, ki so jo mravlje s trudom skupaj znosile. Najprej je pozobala sočna jajčeca, potem pa še mravlje. Le nialokatera ji je ušla.
Ko so mravlje sosednih mravljišč izvedele to strašno novico, so se zgrozile: »Joj, kaj ho z našo zalego in zalogo? Vse nam bo požrešna ptica uničila!«
In se je začelo pravcato preseljevanje narodov. Mravlje so kar v procesijah nosile svojo zalogo 17. mravljišč. Kam? Tja, kamor ne sega oblast požrešne žolne.
Toda stara žolna je bila zvita ptica. Po svojih mladih žolnah je razposlala oklic na vsa mravljišča: »Jaz, žolna, jamčim za vašo zalogo. Svobodno boste vlagale in dvigale svoje zaloge, ničesar ne boste izgubile.«
In glej — neumne mravlje so verjele prekanjeni ptici. Začele so nosili svojo zalogo v mravljišče, ki ga je bila do kraja izpraznila stara žolna. Iz v^eh drugih mravlji-^ so znosile svoje premoženje v glavno mravljišče. Kmalu so bila vsa druga mravljišča prazna.
In kaj je storila požrešna in zvita žolna? Zadaj za mravljiščem je skrivaj napravila vhod in lam zobala zalogo nič hudega slutečih mravelj. Nikoli niso tega opazile, ker je bila zaloga spredaj zmerom polna. Tako so nosile svoje premoženje nenasitni ptici naravnost v žrelo. Prej tako zapuščeno mravljišče je oživelo, vsa druga mravljišča naokoli pa so izumrla. Po čigavi krivdi? Po krivdi neumnih mravelj.
Dresirana mačka
Nemški učenjak von Donk je začel svoio mačko uriti za lov. To je bilo kaj težko delo. Zahtevalo je mnogo truda in potrpljenja.
Ko se je mačka naučila vseh spretnosti, ki so potrebne za lov, je jiostala zvest spremljevalec svojemu gospodarju. Čudovito hitro je znala izvohati divjad, najbolj pa se je izkazala v lovu na plice. Vsako ptico je svojemu gospodarju prinesla živo. To pač ni kar si bodi. če pomislite, kakšne skušnjave so jo morale obhajali, ko je držala med zobmi okusno pečenkico.
Najstarejši zid na svetu
Najstarejši zid na svetu je kitajski zid. Izgo-lovljen je bil približno 200 let pred Kristusovim rojstvom. Več tisoč delavcev ga je gradilo loO let. Zgrajen je bil na ukaz kitajskega cesarja Ši-Hoang-Hija, ki je bil mogočen in bogat vladar. Na njegovo pobudo je bilo zgrajeno tudi gledališče za 11.000 gledalcev.
Premeteni hlapec
Pri nekem gospodarju jo služil hlapee, ki je
bil zelo priden. Nekaj pa le ni bilo všeč gospodarju: da hlapec no mara fižola. Vselej, kadar je vedel, da bo gospodinja skuhala fižol za kosilo, jo hlapec prisedel k mizi navadno šele tedaj, ko so že vse pojedli.
Gospodarja je ta hlapčeva fzbirčnost hudo jezila. Premišljeval je, kako bi mu zagodel. Po-služil se je majhno zvijače. Vedel je, da hlapec rad j<5 ribe.
Nekega dne, ko se je hlapec »pet prav počasi spravljal k mizi, ga jo poklical:
»Janez, hitro pojdi, danes so ribe!« In Janoz je res hitro planil k mizi. Ko p« je pogledal v skledo, je napravil tako kisel obraz, kakor da bi požrl limono. V skledi namreč ni bilo drugega kot fižol. Nejevoljno je začel godrnjati.
Gospodar mu je resno ukazal: »Reci, da so ribe. drugače ti pri priči izročim poselsko knjižico in te odpustim!«
Janez, ki jo bil že dolgo pri hiSi, je sprevidel, da bi bilo nespametno, če bi zaradi nedolžne šale sredi mize zapustil službo. Povesil je glavo, žalostno pogledal v skledo, kjer je bil fižol in rekel:
»Ribe eo že, ribe, samo bolj majhne sole Minila je zima in za njo pomlad. Prišlo je vroče poletje in r njim težko delo na polju. Pri kmetu, kjer je bil hlapec v službi, so imeli žetev. Družina je spravljala snope pod streho. Gospodar je bil na skednju, hlapec pa je vozil snope z njive. Med vožnjo se jo hlapec kar na lepem spomnil, kako ga je pozimi, ko je bilo malo dela pri hiši, gospodar povlekel za nos zaradi fižola. »Čakaj, zdaj ti bom vrnil milo za drago!« si je na tihem rekel in začel klicati gospodarja s skednja:
»Hej, hej, hitro pojdite doli Na strehi eedi velik medved!«
Gospodar jo res takoi prisopihal s skednja. Se prej se je oborožil z vilami. Ko pa je pogledal na streho, je videl samo domačega muca, ki je miroljubno dremal in predel: dr, drr, drrr.
Kmet je spoznal, da ga je hlapec potegnil. Ves raz.kačen je začel kričati nad njim. A kaj je storil hlapec? Mogočno se je postavil pred gospodarja in oblastno rekel:
»Recite, da je medved, drugače še danee zapustim službo in odidem drugam!«
Kmet se je ozrl po polju. Videl je široke njive, polne zlatorumene pšenice, ki so čakale pridnih rok. Spomnil se je tudi zimske šale o ribah. Široko se je nasmehnil in veselo rekel:
»Medved je že, medved, 6atno bolj majhen je!«
Hlapec se je zadovoljno vrnil po nov voz snopja, in posle;j mu je tudi fižol bolj teknil. Gospodar pa se ni več norčeval iz pridnega hlapca.
Ce babica slal>o sliši
Ko so je bližal Tončkov god, ma je mama svetovala:
»Tonček, lepo moli k Bogu ln mu povej, kaj
ai želiš za god.«
In Tonček je šel ln molil.
Molil je čedalje glasneje. Nazadnje Je že kaT kričal:
»Ljubi Bog, želim »i konjička! In potem že-leznico! In aeroplan! In velik škrnicelj slad-korčkov!«
Mama }e prihitela v eobo In vzkliknila:
»Za božjo voljo, Tonček, zakaj pa tako kričiš? Saj Bog ni gluh.«
Tonček se je zvito nasmehnil in se odrezal:
»Bog seveda ne, ampak stara mama v sosednji sobi slabo sliši!«

• V •
pfficf
Kupit Janezku igračo etriček Blaže roma v meeto, kuža Karo za petami mu sledi kot varuh zvesto.
Ko se striček Blaž obrne, čudi se na vse pretege: trije pinči tam sedijo, kdo je pravi? Joj, zadrege 1
Dve igrački — psička črna v trgovini tam zagleda. K njima skoči vrli Karo in si misli: To bo zmeda!
Pa je striček zvite glave. Zamrmra: Ne boš ti mene! Pomoli klobaso — Karo k njemu se kot blisk zažene...
Rekorderji hitrosti med živalmi
prirodopisci izmeriti šele s pomočjo Hnih in natančnih fotografskih aparatov.
S hitrostjo 400 metrov na sekundo lete skozi zrak topovske granate. Najhitrejše letalo na svetu pa je doslej doseglo komaj polovico te bajne hitrosti. Ako bi sedli v letalo, lri bi letelo s hitrostjo 400 metrov na sekundo, bi v 17 urah prileteli okrog zemlje.
Kot druga najhitrejša vrsta v živalskem kraljestvu pridejo na vrsto ptiči. Eden najhitrejših ptičev je pač hudournik, o katerem so priznani prirodopisci ugotovili, da pri svojem lovu na žu-
»Svetovni rekorder« v hitrosti med živalskim svetom je drobna, komaj za oko zaznatna žuželka, ki jo imenujejo prirodopisci Cephenomya. Ta žuželka preleti v eni sekundi 400 metrov, kar bi dalo na uro bajno hitrost 1140 kilometrov. Cephe-nomya potrebuje takšno hitrost, da neopažena prispe v gostance srn in jelenov, kjer odlaga svoja jajčeca.
žuželka je pri tej ogromni hitrosti skoraj nevidna. Ako bi letela mimo nas, bi jedva opazili v zraku lahno, sila tenko črtico, na kateri pa nc bi mogli razločiti niti barve. Njeno hitrost so mogli
žetke doseže hitrost nad 100 kilometrov na aro.
Nekateri učenjaki so namerili pri hudournikih celd hitrost 160 kilometrov na uro. Tudi lastavice lete zelo hitro. Neka lastavica je preletela razdaljo od mesta Roubaix (v Franciji) do Pariza. Za 257 kilometrov dolgo pot je porabila 90 minut, kar pomen) hitrost 170 kilometrov na uro.
Neko letalo je nekoč sledilo jastreba, Id fe pri poletu navzdol dosegel hitrost 176 kilometrov na uro. Tudi v vodoravnem letu dosežejo roparske ptice veliko hitrost. Slavni naravoslovec Roy Chapman Andrevvs, ravnatelj velikega ameriškega prirodopisnega muzeja, poroča, da fe ugotovil pri planinskih orlih hitrost 190 kilometrov na uro, pri močvirski kanji pa celo hitrost 260 do 290 kilo. metrov na uro.
Ustavimo še slednjič še pri štirinožcihl Med najhitrejše štirinožce spada tšitah (neke vrste leopard), čigar telo je tako prožno razvito, da doseže na kratke proge hitrost 70 km na uro. Malokater« žival, ki si io je izbral za plen, mu more uiti. —> V srednje azijski puščavi Gobi žive posebne vrsto gazele, ki razvijajo brzino okrog 95 kilometrov na uro. Ta njihova lastnost jim kaj dobro služi, kadar beže pred puščavskimi volkovi, ki morejo divjati le s hitrostjo 60 kilometrov na uro. — Mongolski divji osel spada tudi med brze štirinožcc. Doseže hitrost 65 kilometrov na uro. Naši krotki oslički so lahko ponosni na tega svojega sorodnika,
In človek? Z ogromnim tehničnim napredkom se je šele v zadnjem času približal »rekorderjem« med živalstvom. S tehničnimi izumi se je približal, pravimo, to je z železnico, avtomobili in letali, sam s svojimi telesnimi silami pa je nasproti »rekorderjem« med živalmi nebogljen revček. Najhitrejši športniki-tekači, ki so se urili leta in leta, potrebujejo za 100 metrov nekaj nad 10 sekund, kar bi dalo na uro hitrost samo okrog 35 kilometrov. Uren kuža bi jih z lahkoto posekali
Dobrosrčna predica
Jezus in sv. Peter sta nevidna in neslišna potovala po svetu in opazovala, kaj delajo ljudje.
Nekega dne sta priromala v majhno vas. Na koncu vasi je stala revna koča. Na pragu je sedela mlada mati, ki je marljivo predla. Vmes pa ja z žalostnim glasom pela uspavanko otroku, ki jo ležal v zibki zraven nje.
V trenutku, ko je otrok hotel zaspati, je izza ogla prištorkljal sključen starec. Dve veliki posodi mleka je nosil na hrbtu.. Ko je počasi prištorkljal do mlade matere, ji je potožil:
»Star 6em in slaboten,' komaj še premikam noge. Ne morem dalje. Bog se me usmili!«
Žena ni odgovorila besedice. Odložila je ko-deljo, ki jo je bila pravkar začela presti, in si naprtila obe posodi z mlekom na rame.
»Pojdiva!« je rekla starcu.
In sla odšla.
Otrok v zibki je odprl oči in ko je videl, da malere ni, je milo zajokal.
Sv. Peter se je razsrdil:
»Nespametna žena! Zaradi enega samega človeka, ki zaide semkaj, ti zapusti hišo, otroka in delo. Ženske so res nerazumna bitja.«
Jezus pa se je zadovoljno nasmehnii in rekel:
»Sirota je pomagala človeku, ki je še bolj reven od nje — ftioj blagoslov zasluži i«
To rekoč je sedel h kolovratu in začel presti. Vmes je z zvonkim glasom zapel isto uspavanko, ki jo je bila prej pela mlada mati. Otrok je kmalu sladko zaspal.
Čez nekaj časa je mlada mati vsa zasopla fn zaskrbljena prihitela iz gozda. Jezus in Sv. Peter sta izginila.
Lahko si mislite, kako presenečena je bila žena, ko je našla kodelo lepo spredeno do kraja in je videla, kako se olrok v sanjah blaženo smehlja. Dolgo je premišljevala in se čudila — a nikoli ni izvedela, kdo je bil neznanec, ki je tako poplačal njeno dobro delo.
Konj in osel
Osel je po strmem klancu težko nosil svoj tovor. Komaj je premikal noge. Bridko je vzdihoval:
»Ne morem več, ne morem več!«
Pred njim je gibko skakljal mlad konj. Veter mu je veselo mršil gosto grivo.
»Pomagaj mi!« ga je zaprosil osel.
»Ali misliš, da sem nor!? Naj kar vsak sam nosi svoj tovor!« ga je zavrnil konj.
Osel je napel zadnje sile in se vlekel po klancu navzgor. Nenadoma mu je zmanjkalo moči j in zgrudil se je mrtev na tla. : Prihitel je gospodar. Snel je oslu tovor in ga ! naložil konju na hrbet. Konj se je pod težkim bremenom kmalu začel znojiti od najiora.
»Nisem hotel pomagati oslu, zdaj moram pa njegov tovor nositi in še vest me peče, ker sem kriv njegove smrti.« je žalostno polarnal.
Boji se prahu
Teta: >Micka, le bolj krepko udari po preprogi, kaj jo samo gledaš in božaš!«
Micka: »Saj sem poskusila, pa ne gre.« Teta: »Zakaj pa ne?«
Micka: »Čim bolj tolčem po njem, tem bolj se praši!«
lirko SnnSIS:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
L Voričevim Froncem
v Blaščevi jami
(Dalje.)
»V zagato smo zašli!« je Maks iz Metne vasi aevšečno pribil. In je s takšno jezo zasekal oči v skalnato zagozdo, kakor bi jo hotel zdrobiti v prah. A robate skale se niso ganile. Z nadčloveško močjo zagrizene druga v drugo, so ležale tam — vsemu svetu kljubujoče, uporno in izzivalno iredrznim jamarjem nasproti zroče.
Maksu iz Metne vasi je življenje do dobra iregnetlo voljo in izklesalo pogum. Stoterim oviram in nevarnostim je že pretipal obisti — pa bi pred to oviro kar klonil glavo? NakI Puščav-nik Sabljica je veroval v čudovito moč svoje
sabljlce, ki jo je pod Radeckijem sukal, Maks iz Melne vasi pa se zanaša samo na moč in spretnost svojih rok. Mišičaste in žuljave so, brezdelja in mehkužnosti ne poznajo. Kakor divja mačka se je zagnal med kamenite klade v prelomnici podzemeljskega hodnika.
»Ježeš no, Maks, glej, da te kakšna kača ne piči!« je Kajžnikova Minka v ljudomilem strahu zavriščala. Tam nekje v objemu kaincnitih skladov visoko nad njim je čepela, pisano načičkana in načačkana kot pikapolonica.
»Kač se ne bojim, pik tvojega jezička pa bi ml ulegnil zastrupiti kri!« ji jo je zarobil Maks i7, Metne vasi. Grčavi mož pač ni vajen delati poklonov
»Ježeš, ježeš, kakšne se iznebil Ali te ni sram?« je Kajžnikova Minka, naše gore cvet.
ogorčeno priostrila svoj nežni glasek. »S takšnim robavsem pa že ne bom po jami lazila I« je še užaljeno pristavila in jo popihala iz jame, kakor bi jo kraška burja nesla. Niti v ogledalce se spotoma ni utegnila pogledati, da bi videla, kako zal je njtn obrazek v ognju svete jeze — s takšno naglico je Blaščevi lami pokazala hrbet.
»Pa smo se je odkrižali, hvala, Bogu!« se je zarezal Maks iz Melne vasi. »Same sitnosti in preglavice bi imeli z njo. še na ramah bi jo morali iz jame nositi, stvarco skrnobno!«
Sredi skalnate zagate je bistro oko Skrable-J«5vega Janeza iztaknilo ozko odprtino. Posvetil je skoznjo in zmagoslavno zakričal:
»Lejte. kako daleč navzdol se še vidi! Rajnki oča, Bog jim daj dobro, se niso lagali,«
Maks iz Melne vasi je neutegoma pomolil glavo v zijajoče žrelo, potlej pa še desno ramo in rok<5. Leva rama je hotela desni rami tova-riško slediti, pa je je bilo za dobro pest preveč. Kakor jegulja se je Maks zvijal in krotovičil, a tesni odprtini ni bil kos. Z vso močjo se je oprl ob vrhnjo skalo, da bi jo prevalil in si tako utrl pot naprej. Vse zastonj!
»Menda jo sam zlodej od druge strani tišči,« so je čeljustil Kajžnikov Andrej, ki se je ves ta čas podjetno okoli Maksa motovilil in mu z glasnim horukanjem vžigal voljo in pogum.
Medlem, ko so ai neustrašeni jamarji. Maks
iz Metne vasi, Skrablejev Janez in Kajžnikov Andrej, z naskokom hoteli osvojiti skalnato barikado, je pravljičar Brskač pasel svojo radovednost po zgornjem koncu jame. Kakor kuščar je lazil po kamenitih odkrhkih, ki jih je zob časa vsevprek nakopičil. Njegov trud je obrodil nekaj piškavih sadov. Našel je kup starih kosti, ki jih ni vedel kam uvrstiti.
»Nemara so od jamskega medveda?« mn je šinilo v glavo. Pa je to misel kar koj zavrgel, ko je na njegov klic prihitel Skrablejev Janez in si kosti strokovnjaško ogledal od vseh strani.
»Od medveda ne bodo, toliko je kot pribito,« je učeno ugotavljal. »Od gamsov in srnjakov pa utegnejo biti. Jim je že kakšna lisica bedro odtrgala ir se z njimi v jamo zavlekla, da bi se založila za slabo vreme in lačne dni. Da se v Blaščevo jamo lisice rade zatekajo, so žo moj rajnki oča, Bog jim daj dobro, pravili. V starih časih pa so se kakopak tudi volcjS in medvedi tod okoli gonili. Prav mogoče je, da 60 v osrčju jame tudi kosti jamskega medveda — a kako priti do njih, je druga reči In še marsikaj drugega bi v jami utegnili najti, če bi mogli vse to skale prevalili: stare puške iz francoskih časov, zarjavele novce, nože in drugo takšno šaro. Nemara, nič se ne ve, bi bilo cel6 kakšno Človeško okostje vmes.. .<
(Dalie prih. nedelioj
Križanka
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črticah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. natančno določena pesniška oblika, 6. tuja beseda za šolske rede, 11. kmečki delavec, 16. tuja beseda za pripovedno delo v verzih, 17. država v Združenih državah Severne Amerike, 18. kraj pri Litiji, 19. sodobna slovenska znanstvena revija, 20. starogrško božanstvo ljubezni, 21. čistilna potrebščina, 22. vrsta loščila, 23. otroška beseda za očeta, 25. manjši kraj na Francoskem, 27. druga beseda za zagovor (obrat-liica), 28. naslovna oseba iz Svensonovih mladinskih povesti, 30. slovenska beseda za etiketo, 33. tuja beseda za evropsko državo, 34. izraz iz tehnike, 37. nekdanji prebivalec severnega dela Balkanskega polotoka, 38. naslovna moška oseba iz Shakespearove tragedije, 39. zgodovinsko pomemben kraj v Srbiji, 42. preprosta strelna priprava, 43. tuja beseda za sprejemno listino, 44. druga beseda za blago, 46. druga beseda za vrsto, 47. levi pritok Donave v Romuniji, 49. čebelje orožje, 51. prebivalec Nemčije, 54. nemško moško krstno ime, 55. ženska oseba iz Cankarjevih povesti, 57. tuja beseda za železov kršeč, 58. vrsta eksotičnega drevja, 59. tuja beseda za oddelek pohoda, 61. druga beseda za soseda, 62. umrli slovenski pesnik in Cerkveni govornik, 64. pristaniško mesto v zahodnem obrežju Kaspiškega morja, 67. tuja beseda za gorski izlet, 68. kaznivo dejanje, 70. mohamedanski bog, 72. slavnostna poveličujoča pesem, 74. živalska usta, 76. del vojskovanja, 77. voznikov vzklik, 78. druga beseda za mesec, 79. prebivalec evropske državice, 80. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 81. prvotni prevod svetega pisma v latinščino, 82. del duhovniške obleke, 83. naslov Chateaubriandove romantične povesti.
Navpično: T. druga beseda za februar, 2. predstojnik nekaterih samostanov, 3. del obraza, 4. obravnava v leposlovni obliki, 5. naslovna moška oseba Gogoljevega romana, 6. kemična prvina, 7. del glave, 8. pristaniško mesto na zahodnem obrežju Finske, 9. smrt iz obupa, 10. madžarsko moško krstno ime, 11. druga beseda za model, 12. tuje moško krstno ime, 13. kuhinjska začimba, 14. tuja beseda za zagon, 15. star zlat denar, 24. tuja beseda za pripovednega pesnika, 26. pristaniško mesto na meji med Afriko in Azijo, 27. tuja beseda za naselbino, 29. štajerska beseda za del niive, 31. tuja beseda za najnižjo duhovniško stopnjo, 32. skrajšano tuje žensko krstno ime, 33. tuja beseda za slog, 35. strupena žuželka, 36. druga beseda za omot, 37. rojstni kraj Slomškov, 38. domača žival, 40. druga beseda za obljubo, 41. tuja beseda za dobri zraka, 45. mesto v Dalmaciji, 48. druga beseda za cestišče, 49. del obleke, 50. tuja beseda za spevoigro z lažjo vsebino, 52. tuja beseda za državno blagajno, 53. sadjarski izraz, 54. starogrška denarna enota, 56, tuja beseda za svetinjo, 59. ženska oseba iz Schillerjeve drame Don Carlos, 60. divji poglavar Hunov, 62. vrsta vretenčarjev, 63. pokrajina v nekdanji Grčiji, 65. izraz pri kartanju, 66. gorovje na meji med Ev-
čas na potovanju
(Za počitniške dni)
V	kakšnem razmerju je čas s potovanjem? Kovčeg je oddan, ali je pri tebi v vagonu, rutica frfota v slovo, kolodvor se odmika v ozadje, vlak drdra — in če nas pelje v nov, čim bolj nepoznan kotiček naše domovine, ali pa kam v tuje kraje — se začne za nas novo štetje časa. Prvi počitniški dan — ali ni neskončno dolg? Resnično, da je; svet je naš, koliko stane svet? In oproščeni vsakdanjega dela v svobodi od vseh svojjh navad, se razvijajo ure in so zdaj iwjx)lnoma naše.
V	hribe smo namenjeni, a v velikem mestu, kjer moramo prestopiti, ostanemo nekaj časa. Popolnoma naš je ta čas, lahko ga zapravimo, kakor ga hočemo. Potikamo se po cestah, usedemo se na kako klop, slišimo glasne tuje govorice, zabavamo se s poslušanjem, in če nas je volja, lahko zamudimo vlak. — Ali pa se hočemo peljati z ladjo; še imamo priliko, da oix)ldne kosimo, pogled nam zdrkne preko obzidja starega dela mesta. Kavo — ali zakaj ne bi stnotke? V redul Sladoled? Zakaj ne. Od jutri dalje pa nastopi varčevanje. — Ali pa smo pri morju; do smrti ustrujeni smo izstopili iz počitniškega vlaka, kovčegi sfrčijo v kot, človek bi rad zaspal, a preden bi 6pai, greš še na obrežje, stikaš za školjkami, segaš s prsti v mehki pesek, gjedaš, gledaš na morje — in j>olagoiiia zadremlješ.
Tako minejo trije, štirje dnevi. Svet je ves prenovljen, navado so izpuhtele, vsakdanjost je pozabljena, doživljaš resnične pravljice; še nekaj dni pozabljaš na čas. V trenutku pa, ko se ga
rof>o in Azijo, 69. turško moško Ime, 70. tuja beseda za vrsto naglasa, 71. največji junak izpred Troje, 73. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb, 75. hrib na Notranjskem, 76. desni pritok Save na Hrvaškem, 77. tuja beseda za časovno razdobje.
Rešitev križanke
z dne 4. junija
Vodoravno: 1. Junij, 6. Arosa. 11. petek, 16. urok, 17. Ero, 18. mana, 19. Voda, 20. laž, 21. Azija, 22. Sara, 23. pir, 34. Ina, 26. maj, 27. Aho, 29. lat, 31. Ala, 32. jata, 34. Paračin, 36. adut, 38. enota, 39. polip, 42. atoli, 44. ras, 45. iguman, 47. Ida, 48. Nov, 49. Oto, 51. Lom, 52. Azazel, 54. Ema, 55. sosed, 56. arena, 58. Jalen, 59. smeh, (JO. anemona, 64. Baku, 66. rak, 68. Abo, 70. pas, 71. Ana, 73. nos, 75. Ems, 77. Sava. 79. rebel, 82. Ivo, 83. Dole, 84. žaga, 85. Rož, 80. oder, 87. Atala, 88. karat, 89. Atena.
Navpično: f. Julij, 2. ura, S. no5, 4. Tka, 5.
jeza, 6. arija, 7. roj, 8. Omaha, 9. Sas, 10. anali, 11. para, 12. Eva, 13. top, 14. edil, 15. karat, 25. Atos, 26. Mati, 27. aroma, 28. oči, 30. Tata, 31. Adon, 33. anatom, 43. pagoda, 35. nadeja, 37. ulomek, 38. Eros, 39. puma, 40. Laze, 41. Piza, 43. Ivan, 46. Nanos. 50. Osek, 51. leha, 53. Laha, 54. elan, 57. rep, 50. sreda, 61. Novak, 62. Murat, 63. nabor, 65. U^ora, 67. omot, 69. baža, 72. Neža, 74. oven, 76. sla, 77. sel, 78. aga. 80. era, 81. Lot, 82. ide.
Leposlovna zlogovnica
Iz naslednjih' 83 zlogov: a — cel — cln — čič — er — ger — gi — ha —hi ja — ja — kar
—	lit — me — men — nar — ni — pa — pat
—	po — pri — ra — rav — ser — sor —^ ster
—	sve telj — tli — va — val — vec — ži — sestavi enajst trizložnih imen iz slovenske slovstvene zgodovine:
1. slovenski slovničar (1650—1722), 2. zgodovinar, numizmatik in nabožen pisatelj (1838 do 1879), 3. slovenski pesnik (1814—1881), 4. nemški šolnik, lingvist in polihistor (1554—1619), 5. katoliški cerkveni pesnik (1676—1741), 6. nemško-latinski zgodovinar (1641—1693), 7. prirodopisec, I>otopisec in pripovednik (1834—1887), 8. slovstveni zgodovinar in prevajalec 1875—1937), 9. oče slovenske proze (1776—1845), 10. literat in mecen (1779—1845), 11. pisatelj (1838—1912).
Če si dobil imena pravih književnikov, ti njihove tretje črke, brane od zgoraj, navzdol, povedo ime in priimek sodobnega slovenskega pisatelja.
Zlogovnica
Izmajlov, Appendini, svečnica, Indijanec, Gregorčič.
Iz vsake besede vzemi po dve zaporedni črki, da dobiš pregovor.
Celjshi šahovski klub prvak Slovenije
Celje, 6. junija. Vsi šahovski klubi v Sloveniji so morali igrati izločilne medmestne tekme. Po semifinalnl zmagi nad Mariborom 9 in pol proti 8 in pol je prišel Celjski šahovski klub do finalne tekme z dolgoletnim državnim prvakom Ljubljanskim šahovskim klubom. Po prvi neodločni tekmi v Celju so je CŠK odzval povabilu LŠK. Celjane je sprejel g. univ. prof. Kasai, predsednik LŠK. CŠK je jx)daril dragocen spominski album akademskega slikarja M. Gasparija, poln umetniških posnetkov gosj>. Kasala ml. Pri finalni tekmi je Celje zmagalo z 4 in pol proti 3 in pol. Ljubljana je morala naslov prvaka, ki ga je branila od obstoja LŠK, oddati Celju vsaj za eno leto. Celjskemu šahovskemu klubu iskreno čestilamol *
NajagilnejSi zagrebški šahovski klub, »Amaterski šahovski klub« bo slavil letos 10-letnico svojega obstoja. V avgustu lx> v zvezi s to proslavo v Zagrebu več šahovskih prireditev. Glavna prireditev bo amaterski turnir za naslov mojstra, ki bo po obsegu presegal vse dosedanje. Predvideni sla dve skupini udeležencev pa 14 igralcev, v katerih bo turnir v vsaki zase. Prvi in drugI iz vsakega turnirja bodo igrali med seboj dvokrožni turnir, katerega prvak tK> dobil naslov mojstra. Poleg tega turnirja je v programu turnir jugoslovanskih šahistinj za prvenstvo države in turnir v reševanju problemov. Dobra izvedba tega obširnega programa bo vsekakor zelo lepa proslava.
*
V revanžnem turnirju na Ho/Iandskem se je izborno držal Landau, najboljši liolandski mojster za dr. Euwejem. Po 5. kolu je imel 3 in pol točke, Euvve 3 in 1 nekončano, Cortlever 3, Flohr 2 in pol in eno nekončano, Szabo 2 in Fontein nič. Prekinjena partija med Eu\vejem in Flohrom bo končala najbrž remis, tako da bosta delila 1, in 2. mesto dr. Euvve in Flor, ^Sim bo po rezultatu
obeh turnirjev prvi Euwe.
*
Na binkošti so igrali angleški ln holandski
šahisti prijateljsko meddržavno tekmo. Prvi dan so zmagali Angleži z 1 točko naskoka, drugi dan pa so se jim llolandci revanžirali, tako da je bil končni rezultat 10:10. Na prvi deski je igral za Holandsko dr. Euwe z angleškim mojstrom Alexandrom. V prvi partiji je Euwe izgubil, v drugi jo pa realiziral. — Prvo partijo priuašaino daues.
Dr. Euwe : AIexander
1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c.2—c4, e7—e«; 3. Sbl —c3, Lf8—b4, 4. Ddl—32, Sb8—c.6 (Njemcovičeva obramba ima nebroj variant. Na tem mestu smatrajo za najboljše d7 —do, dočim je po teoriji c7 —c5 in jx>teza, katero igra črni, nekoliko slabša); 5. Sgl—f3, d7—d6; 6. Lcl—g5, h7—h6; 7. Lg5 —h-l, g7—g5 (to energično nadaljevanje je še naj-fzdatnejše, ker poslane igra sedaj zelo dvorezna); 8. Lh4—g3, g5—g4; 9. Sr3—h4, Sc6Xd4; 10. Dc2 —d3, eO—e5; 11. 0—0—0, Sd4—e6; 12. Sc3— bi (Einve prične sedaj globokoumno, toda preveč zamudno manevrirati. Pozicija mu očividno ni po-
spet zaveš, se oglasi tudi že vsakdanjost, počitniška vsakdanjost.
Vendar, brez pomena je, da bi storili kot ptič noj. Čas poteka, vsak dan se iznova odtrga nov listič s koledarja. Potem pa se začenja doba velike umetnosti (in ali ni to sploh umetnost življenja?): da drzno gledamo njegovi Visokosti, času, v oči in mu jemljemo, čeprav s silo, toliko, kolikor si sploh da vzeti! Tako moramo ravnati v življenju sploh, zakaj ne bi tako ravnali v počitnicah in na počitniškem potovanju?
Še enkrat, in sicer proti koncu počitnic, minevajo ure in dnevi bolj počasi..., in pride trenutek, ko 6e mora človek s silo pognati naprej. Odrasel človek, saj — zakaj smo pa sploh odrasli? — pobeli časih te minute — z beležem jx)zal)ljenja in stori tako, kakor da bi jih ne bilo. Tedaj se f>ogreznemo v tiste otroške dni, ko smo še poslednji dan poslednjikrat stekli na grič in si še ogledali dolino in to in ono drevo, in si s solzami v očeh utrgali nekaj rožic prav s te in te trate...
Življenjepisi, avtobiografije, spadajo h knjigam, ki nas najbolj zanimajo. In v marsikakih avtobiografijah iz poslednjih let — in kako naj bi bilo drugače? — se pripeti, da marsikdo dvakrat popisuje svoje življenje: prvikrat iz svoje vsakdanjosti, drugič pa 6 jiotovanja in s počitnic, in brez dvoma ni samo slučaj, da zavzemajo ti opisi spričo celotne knjige, prav velik oddelek knjige. Zakaj, ti opisi izvirajo iz doživljenja časa, ki nas ne prevzema zmeraj z isto silo!
Če p.a to stori, potem je življenje — navzlic vsemu — že vredno, da sa živimo.
sobno všeč) Lh4—a5; 13. Dd3—«3, LaB—b«; 14. Lg3Xe5 (to kombinacijo črni lepo ovrže) Sf6— e4! (žrtev kvalitete je korektna, ker so bele figure zelo slal)o |H»stavljeue in beli sploh no moro začeti kake nevarne akcije); 15. LcoXh8, l)d8X h4; 16. c4—c5 (Huwe vidi, da je pozicija zelo kritična in skuša igro še bolj zaplesti) Dh4—g5+; 17. Sbl—d2, Se«Xc5 (SI>6Xc5 seveda no gre zaradi Da3—a4+); 18. h2—h4 (beli ne more obdržati kvalitete in skuša razviti vsaj kraljevo krilo) g4Xh3; 19. g2Xh3. Se4Xf2; 20. Thl-h2, Sf2X<H; 21. Th2—g2, Dg5Xe3 (s tem izsili črni menjavo dam in preide v končnico z dvema kmetoma več); 22. Tg2—g8 b, Ke8—e7; 23. KclXdl, De3Xa3; 24. b2Xa3, Sc5—e6; 25. h3—h4, Lb6 —12; 26. h4—h5, d6-d5; 27. Lfl-h3, h7-b0; 28. Lh3Xe6, Ke7Xe6; 29. Tg8—e8+, Ke6—(17; 30. Te8—e5 (beli ni mogel na zadnji liniji ničesar opraviti in je moral dovoliti Črnemu, da razvije svoje figure. Igra je za belega sedaj seveda'hrezujma) Lc8—b7; 31. Lh—g7?, Lr2—d4 in beli se je vdal, ker na Te5— f5 pride Rd7—e6.
Za vse je svet dovolj bogat!
(LajeS, vzdih in vzklik)
Zalajal nad raztrgancem je pes izpred gosposkih vrat — naprej zapodil ga, renlč: Za vse je svet dovolj bogatt
Z bridkostjo v srcu in v oleh je stopal starček preko trat — sam sebi pripovedoval: »Za vse je svet dovolj bogat!*
V prekrasni vili bogatin denar poteika v roki zlat — ga spravi v skrinjo, govorel: »Za vse je svet dovolj bogat/c
Marija Brenfil
Grobnice In spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetj*
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
Novi HOTEL MALIHSKA
v*
MALIN
•a
na otoku Krku
(b parnikom 1'/« nre od Sušaka). Cisto zraven kopališka. Izvrstna kuhinja ln vina. PeniiliNl 52 — do Din 63'— dnevno. Zahtevajte prospekte.
Oblifite naša domala Ictmiiia, zdeauili&ia in planinske postojanke,
nafili boste zdravje, oddih in razvedrilo. Spoznnvajte ieoote svojo domovine.
Maribor
gostoljubna In vesela metropola severne Slovenije na vznožju zelenega Pohorja, sredi prijaznih vinogradov in sadovnjakov, vabi na prijeten oddih. Milo podnebje, Lepa oko-jiea. Edinstveno kopališče na Mariborskem otoku. Nova avtomobilska cesta na Pohorje. Prvovrstni hoteli in penzioni. Zmerne ceno. Informacije: Mestni turistični odbor in »Putnik« v Mariboru.
Ptuj
znamenito zgodovinsko mesto, obdano od
ljubkih Slovenskih goric in Haloz. — Lep park. Kopališča ob Pravi. Lopo urejeni hoteli in gostilne. Prvovrstna domača vina. Zmerno cone. Prijazna letovišča v najbližji okolici. Informacijo: Mestni turistični odbor in »Putnik«. Ptnj.____
Restavracija ..Pri pošti". I. A. Berili. Ptuj
Priznana kuhinja, najboljša domača vina, zinorno cono.
Dobrna pn ceiju
je prirodno eno najlepših ln najmodernejše
urejenih kopališč Jugoslavije. 400 m nad morjem, v sroci gozdov, brez prahu in dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca in ženskih bolezni. Celokupno 20 dnevno zdravljenje din 1100,- do 1650.-. Zahtovajte prospektel Uprava zdravilišča.
Rimske Toplice pri Ceiju
Ogljikovo termalno kopališče 37» 0. Indikacije: živčne in ženske bolezni, revma giht, lšijas itd. Cenene pavšalno kure za 10 rini od din fi.iO.— naprej. — Termalno kopališče na prostem. — Informacije in prospekti: Uprava zdravilišča Rimsko Toplice.
Koia pod Kopo Na Pungartu 1377 m
Idealno letovišče. Krasna lega. Vse leto oskrbovana. Tekoča voda. 22 postelj. Polna dnevna oskrbn din 35,— do 47.—. Informa-_ei.ie: Podružnica SPI) Slovenjgradcc.
Bled
najmodernejše letovišče tn alpsko kopallBB«.
Park Hotel, Bled
ob Jezeru 900 postelj. TVnernl penrion i
vsonii taksami In postrežbo od L VIL do L IX. din 70.— do din 100.-.
Kola na Kremiarjevem vrhu n«im
Oskrbovana vse leto Krasna razgledna toil-kn. 10 postelj. Polna oskrbn din 35.— do din 47.—. Informacije: Podružnica SPD, Slo-
_ven.igrmlec.
Planinski dom na PleSivcu (Uršiji gori), i<96m
Oskrbovan od 15. V. do 30. IX. Hi ven razgled. I.etovISče. 27 postelj. Polna dnovna oskrbn din 35,— do 47.—. Informacije: Podružnica SPIl. Slovcnjgradce.
Hotel ,,Union", Bled
Garaže. — Vrt — Prvorazredna kuhinja. Dnevni penzion din Ii0,— do 90.—._
Žirovnica pri Bledu
600 m nad morjem. fceleznlSka postaja, poŠta,
ponzioni. gostilne. Cela oskrba din 35.— do din 70—. Informacije: Tujskoprometno dru-
_Stvo, Žirovnica._
Kranjska gora
810 m, z okolico, PODKOREN, 847 m, OOZD. MARTULJEK, 752 m, najlepša slovenska letovišča in klimatične postojanke za zdravljenje.
Hotel Slavec Kranjska gora
18 postelj Sodobni komfort. Točna poatrelba.
Zmerne cene.	_
Penzion Kresnica Kranjska gora
25 postelj. Sodo! nI komfort. Točna postrelba.
_Zmerne cene. Tel št 6.__
Hotel A. Černe Kranjska
gora
25 postelj Komfortni penzion. Zelo priljubljen. Zmerne cen,-
Radovljica
521 m nad morjem. Slikovito loteče oh robn
gorenjske planote, zdravo, sončno letovišče. Lepi sprehodi s krnsnim rnzgledom. Nov, udoben hotel 7. vsem komfortom. Moderno kopališče, tenis itd. Izhodišče 7,a Karavanke In Jelovco — Informnclje: Tujskoprometno društvo y Radovljici.
Smarjeike Toplice
radlotermalnl vrelci 27" R. 10 dnevna penslja
v predsezoni din 40fl,—, v glavni sezoni din 450. - liprnvn kopališča. Novo mesto.
Naročajte in širite »Slovenski dom«I
M. I. — Po obrazu Vam rastejo vedno bolj goste in dolge dlačice, zlasti |H> bradi. V lotih mene ste. — Menim, da jo nadloga, ki Vas vznemirja, v zvozi z meno. Jajčniki so žleze, ki izločajo posebne snovi naravnost v kri. Vodijo in uravnavajo pojave čišče in nosečnosti, poleg tega vplivajo pa tudi na ostalo telo. Z meno pa njihovo delovanje ugaša dokler popolnoma ne ugasne. Posledica tega je, da nastopijo različni pojavi, katere opažamo že na zunaj, pa tudi taki, ki jih občutijo ženske same in niso vidni na zunaj. Mod drugim nastopijo znaki, ki so sicer značilni za moške (brada začne poganjati, glas postaja liolj nizek itd.). Te, za ženske tako neprijetne nadloge skušamo odpraviti z umetnim dovajanjem snovi, ki jih zaradi prenehanja delovanja jajčnikov primanjkuje. Te snovi so v zdravilih, ki so umetno napravljene iz jajčnikov. Obrnilo se na zdravnika, ki Vam jih bo predpisal. Šole če s tem ne bo uspeha, sežete lahko po radikalnejših zdravilih, katere Vi mislite.
J. R., L. — Tri mesece čutite v mišičevju okoli trlice bolečine, ki se širijo navzdol v noge, zlasti v levo. Bolečine sicer niso hude, a vendar dokaj nadležne, ('ulite jih posebno pri sedenju, dočim pri daljši hoji ali pa pri ležanju popolnoma prenehajo. Včasih čutite samo neko vročino, včasih pa, kakor bi Vas trgalo. — Bolezni,' ki povzročajo take znake, je več. Iskati jih moramo v hrbtenici, pa tudi v mehkih delih. Zaradi toga je brez preiskave nemogoče točno povedati. Večkrat leži kotišče bolezni daleč proč od mesta, kjer se nadloga pojavi. Svetujem, da so obrnete na zdravnika. Potrebna bi bila rentgenološka slika hrbtenice, oziroma medenice.
M. A., I). M. S. — Pet let starega fantka imate, ki je sicer normalno razvit in zdrav, le lobanja ni enakomerno oblikovana. Prvi mesec po rojstvu je ležal vznak. Od drugega meseca dalje pa je spal le z glavo, na levo strn obrnjeno. Opazili sto, da je glava na levi strani bolj ploščata. Skušali ste mu postlali tako, da bi ležal tudi na desni, pa ni vse nič pomagalo. Vedno se je obračal tako, da je našel svojo priljubljeno jogo na levi in šole tako zaspal. To je trajalo vse do petega meseca, ko se je le navadil spati tudi na desni. Glava se je nekoliko popravila, pa vendar še ne popolnoma. Rekli so Vam, da se bo to s časom samo )x> sobi popravilo in glava pravilno izoblikovala. Otrok pa je star žo pot let, a ima še vedno desno temensko kost bolj izbočeno. — Menim, da se tu ne bo dalo veliko popraviti, pa tudi potrebno ni. Možno pa je tudi, da se bo še glava sama i>o sobi bolj izoblikovala. Pojav, ki ga opisu jote Vi, nastopi navadno takrat, če edon izmed lobanjskih šivov prezgodaj zakosteni. Lo če bi možganom zaradi rasti primanjkovalo prostora in tii se pokazali znaki pritiska na možgane, bi bilo potrebno zdravniške pomoči. Da pa boste mirni, peljite otroka ob priliki še k strokovnjaku za otroške bolezni, oziroma za otroško kirurgijo.
Razmajani zobje. Stari sle 45 let, vedno zdravi. Zadnjih osem let pa Vam izpadajo popolno.ma zdravi zobje, tako da ste jih izgubili že polovico. Zob Vam postane nekako daljši, se začne majati in Vam izpade brez bolečin. Zdaj imate zopet tri take, ki so popolnoma zdravi, pa se Vam tako ma-jejo, da Vam bodo v kratkem izpadli. Sto skoraj popoln vegetarianec, ne kadite, no pijete nobene alkoholno pijače. Vsaka kisla ali sladka jod Vam je zoprna. Mislite, da bi bilo krivo tej nadlogi lo, ker uživale samo rastlinsko hrano. — Nadloga, ki jo opisujete, ni tako redek gost. Vzrok nadlogi pa jo tale: Kost, v kateri tičijo zobje, gine. Prav tako pa so tudi mehki doli okoli kosti (zobno dlesno). Zobovju zmanjkuje trdne opore, zaradi toga se podaljšuje, maje in izpada. Zakaj pa gine kost, danes še ne vemo. Nekateri menijo, da zaradi tega, kor primanjkuje vitaminov v hrani. Priporočajo predvsem surovo rastlinsko hrano, bogato z vitamini. Vidite, da pri Vas to ne bo. Je pa to edon izmed najtrših orohov za zobozdravnike. Uspehi so prav malo zadovoljivi kljub masiranju z različnimi mazili in pastami, injekcijami itd. Upanja Vam, žal, ne morem dati veliko. Svetujem pa Vam, da se nujno in brez odlašanja obrnete na strokovnjaka-zobozdravnika.
BANKA BARUCH
11, Rne Auber, Pariš (9°)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje tn po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 30(54-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-66, Ned Dionst; Luksemburg: številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
A. P., S. p. S. v. — 23 let ste stari, zdravi in močni. Kadar imate čiščo. Vas močno boli v trebuhu. Bolečine trajajo po tri do štiri ure in so tako močne, da so kar zvijate. Kor se bolečine ne pojavljajo redno ob vsaki čišči, temveč na daljše presledke, mislite, da se takrat pač prehladite. Večkrat Vas pa boli tudi na desni strani trebuha, kjer leži slepič. Vprašujete, če Vam ne povzroča vseh toh boločin vnot slopič. — Bolečine, ki jih imate v času čišče, so v zvezi z njo. Le prav majhno število žensk je, ki jim čišča no povzroča nobenih težav. Vse ostale pa trpijo več ali manj. So ženske, ki sicor dolgo časa nimajo nobenih bolečin. Kar naenkrat pa so pojavijo bolečine, in sicer prav močne. Te bolečine povzročajo po navadi lolesni napori, kakor dolge vožnje, ples itd., duševni pretresi, spolno razburjenje ild. Pe toh boločin ne spremljajo še drugi znaki (n. pr. močne krvavitve, vročina itd.) ni., da bi jih smatrali že za bolozon. Minejo same po sobi in jih ob drugi čišči ni več. To mislim, bo tudi pri Vas vzrok. Izogibajte se torej vsoga toga, kar som proj naštel. Druge vrsto tožav pri čišči pa povzročajo spremembe na rodilih I Vnotje matornire, obma-terničnih vezi, jajčnikov, bule, spremembe v logi maternice ild. Te pa se stalno ponavljajo ob vsaki čišči. Zdravil, ki lajšajo bolečino, jo na ducate. Vendar pa ni, da bi broz razsodnosti sogali po njih. Pri težavah, pri katorih no najdomo nobenih bolezenskih sprememb na rodilih, zadostuje že
iNMiimmuiiimmtmmitimiinmni ODREŽITE itminmiminmtnmiHimmiiiiiimii

ložanje, toplota, lahka hrana, vroče kopeli za
nogo in redno iztrebljanje. Težave pa, ki nastopajo v času čiščo v zvezi z bolezenskimi spremembami na rodilih, pa preženemo le s tem, če smo odpravili glavne vzroke. — Bolečine, ki jih čutilo na desni, kjor loži slepič, so lahko v zvezi z njim. Pa tudi bolezni žolčnika, desnih ledvic in desnega jajčnika jih lahko povzročajo. To moro I h) vestni preiskavi ugotoviti lo zdravnik.
Zelje. — O nadlogi, ki Vas mori, sem že večkrat razpravljal. Tri stvari so potrebno: prvič volja, drugi, volja in tretjič volja. Hoteli morate, pa boste dosegli vse. Težko jo res, čo tičite v tem že lota iu leta. Razumljivo, da no gre kar čoz noč. Slabo razviti organi, ki povzročajo tudi pomanjkljivo delovanje žlez, so večkrat prirojeni. Največkrat v primerih, če pri pronicanju mod skozi trebušno steno zaostanejo moda v dimljah. V zvozi s pomanjkljivim delovanjem žlez pa jo tudi pojav, ki ga opažate na sobi, namreč golota, lioporaščenost. Včasih pa so ti pojavi pokažejo šole v poznejših lotih. Največkrat je vzrok temu tuberkuloza mod. Zbolijo pa tudi lahko posamezni doli možgan, ki so toni žlezam nekako predpostavljeni. Menim, da bo v Vašem primeru prvo, prirojeni slabo razviti organi. So zdravila, s ka-
terimi moremo doseči prav zadovoljive nspehe.
Obrnite so na strokovnjaka.
I. K., K. — Če jo kolesarjenje otrokom priporočljivo, vprašujete. — Nekateri kolesarjenje kot otroški šport popolnoma zametujojo. Utemeljujejo pa takole: že sedenjo samo je za telesni razvoj slabo, šo slabšo pa je sedonje na kolesu, kor ja hrbtenica vodno skrivljena. Je pa še nekaj, kar je zolo važno, mladi ljudje zelo radi pretiravajo. Gredo za rekordi in ne za zdravjem. So ne dorasli tekmujejo in dirjajo brezglavo čez drn in strn. Posledica tega je, da so žo pri 18 lotih invalidi.
P. K., J. N. G. — Tudi smrčanju som že posvetil veliko besed. Vendar bom Vašim gorečim prošnjam ustregel, ker 6ieer grozi Vašemu prijetnemu domu polom. — Navadno smrčijo ljudje, ki spijo globoko in dihajo skozi odprta usta. Pri globokem spanju omlahne vse telo. Pri globokem vdihavanju in izdihavanju zraka skozi odprta usta se stresa jeziček in nebo. Tako nastane šum, ki mu prvimo smrčanje in ki Vas spravlja v obup. Ce imamo v spanju zaprta usta in dihamo skozi nos, onemogočimo tresenje mehkih tkanin v grlu. Smrčanje pa je memonlo za smrčečoga samega, da nekaj v njegovem nosu ni v rodu in da je Iroba temu zlu odpomoči! Polipi, bule, zadebelje-nje hrustanca, vnetje kostnih duplin itd., vso to prihaja v poštev. Svetujem, da vzamete Vašega moža pod roko in ga peljole k zdravniku, da bo zopet veselje v hiši.


odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen tale odrezek.
| t,Slovenec" II. iuniia 1939 |
Imunimi luuinunmuuuuuuuniuunnnuiuuuunuiiuiiuiuiuiniinuuinuiiiiiiiuiuunnunir
Odpoved stanovanja. H. L. — Če mislite da se stranka na navadno ustno odpoved ne bo hotela izseliti ob poteku roka, boste morali stranki odpovedati stanovanje pač sodnijsko v dogovorjenem odpovednem roku. Na temelju pravomočne sodne odpovedi boste mogli predlagati pri sodišču izpraznitev stanovanja po izteklem roku.
Potni list. G. N. Že. — Potni list izdaja okrajno načelstvo in se tja obrnite.
Prisvojitev pota. Š. T. P. — Sosed ima služnostno pravico pota preko vaše košenine na njivo. Če je 6cdaj to njivo zaenkrat opustil v ledino, zato si pa dosedanji travnik tik njive preoral v istem obsegu v njivo kot je bila opuščena, mu vožnje za to njivo ne morete prepovedati. Saj je obseg sedanjih voženj ostal isti kot preje.
»Trojane«. Za škodo, ki je nastala otrokom na premoženju po krivdi njihovega zako,nitega zastopnika ali varuha, slednji odgovarja. Seveda morate to škodo dokazati. Sama domneva je premalo. Za morebitno tožbo bo varstveno sodišče postavilo otrokom kolizijskega skrbnika.
Posledice pretepa. V. I. Š. — Pred 5 leti je bilo več fantov obsojenih, da so nekoga poškodovali in je bila vsem naložena odškodnina v nerazdelno plačilo. Če se sedaj eden izmed fantov kesa, da ni povedal takrat pravega storilca in ga poškodovanec rnbi za odškodnino, sc bo mogel na-daljnemu plačevanju uspešno upreti le, če bo predlagal obnovo kazenskega postopanja ter bo v obnovljenem kazenskem postopanju pravi krivec obsojen, ostali bodo pa oproščeni.
Brezbrižni mož in oče. K. A. D. — Če se je posestnik podal v tujino v namenu, da bo kaj zaslužil in s tem odplačeval dolg na posestvu, iz tujine pa kljub zaslužku ne pošlje nobenega prihranka domov, niti za dolg, niti za ženo in otroke, nimamo nobenih prisilnih sredstev, da bi moža v tujini prisilili na izpolnitev njegovih" dolžnosti doma. Zena bi ga pač mogla tožiti na ločitev zakona, predlagati bi mogla, da sc mu vzame Očetovska oblast nad otroci, vendar je vprašljivo, če bi ga s tem prisilila, da bo začel skrbeti za dom.
Znižana voznina na železnici. P. A. Vprašate, ali ima pogodbeni strojnik, ki je v službi pri banovini, pravico do popusta 50% redne voznine na žcleznicah. — Le oni državni in banovinski uslužbenci, aktivni in pogodbeni, imajo na železnicah in ladjah v državni eksploataciji pravico do polovične vozne cene, ki so postavljeni po zakonu o uradnikih, zakonu o banski upravi, zakonu o ustroju vojske in mornarice, zakonu o ustroju civilne hiše Nj. Vel, kralja, zakonu o orožništvu, zakonu o državnih policijskih uslužbencih, zakonu o obmejni četi, pravilniku o organizaciji službe in o uslužbencih senata kraljevine Jugoslavije in pravilniku o organizaciji službe v narodni skupščini in o skupščinskih uslužbencih. Če ste torej postavljeni po zakonu o banovinskih uslužbencih, imate pravico do polovične voznine,
Uživanje pokojnine v inozemstvu, O. A.: Praviloma ne sme nihče brez odobritve finančnega ministra prejemati pokojnino, dokler biva v inozemstvu. Upokojencem, ki jim odobri finančni minister prejemanje pokojnine za čas, dokler bivajo v inozemstvu, se zmanjšajo skupni pokojninski prejemki za 20%. To ne velja za tiste upokojence, ki 6e mude v inozemstvu manj kot dva meseca, ki so prestopili 60 leto starosti in ki žive skupno s 6vojimi otroci, katerih domicil je v inozemstvu.
Zaščita poroka. C. B.! V letu 1934 ste podpisali jamstvo za posojilo, ki ga je dolžnik najel 1. 1928. Upnik se je vknjižil na vaše posestvo in se bojite da boste morali ves dolg plačati. Vprašate, ali uživate zaščito. Po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov odgovarjata porok ali solidarni dolžnik za obveznosti kakor glavni dolžnik-kmet. Uredba pa se nanaša le na dolgove, ki so nastali pred 20. aprilom 1932. Ker je pa vaša obveznost nastala v letu 1934, jc po našem mnenju vaša pravica do zaščite zelo sporna in vam jo najbrž sodišče ne bo priznalo.
Podpora za mladoletnika. J. C.i V rejo ste vzeli mladoletno siroto, ki je zanjo Bratovska skladnica plačevala mesečno podporo. Vi ste predlagali, naj se podpora plačuje varuhu, ki naj naloži denar v hranilnico. Kako bi zvedeli, ali varuh res nalaga denar v hranilnico. — Najbolje bo, da varuha samega vprašate. Če pa to ne morete storiti, se obrnite na varstvenega sodnika. Glede ostalega vprašanja pa se obrnite na Bratovsko skladnico.
Dedič. Z. F. S.: Sorodnica je zapustila dedičem hranilno vlogo. Vprašali ste v hranilnici kako visoka je vloga zapustnice, pa vam niso povedali. Tudi vam niso ničesar izplačali, ampak so vain dali le hranilno knjižico, ki se glasi na določen znesek. Vprašate, aH morete zahtevati, da vam hranilnica pove koliko znaša vsa zapuščina in da vam jo izplača v gotovini. — Iz zapuščinskega spisa, ki ga lahko vpogledate pri zapuščinskem sodišču, je razvidno koliko znaša zapuščina. Saj je hranilnica morala sodišču javiti, kakšno vlogo jc imela pri njej vaša umrla sorodnica. Sodišče je v prisojilni listini tudi ugotovilo, kakšen znesek pripada posameznemu dediču. Na tisti znesek se glasi tudi hranilna knjižica, ki vam jo je izročila hranilnica. Če hranilnica ni zaščitena, vam mora na vašo odpoved izplačati vso vlogo, sicer je pa dolžna izplačevati vlogo le po odobrenem izplačilnem načrtu.
Če kokoi delajo škodo. J. D. M.! Sosedove kokoši hodijo na vaš travnik in njive ter vam delajo škodo. Dali ste že javno oklicati, da boste kokoši, ki zahajajo na vaše zemljišče, postrelili, in ste nato
tudi res eno ustrelili, Vse pa nič ne pomaga in je vedno polno tuje perutnine na vašem svetu. Kaj bi ukrenili? — Za škodo, ki jo delajo tuje kokoši na vašem zemljišču, so odgovorni njihovi lastniki, ki jih lahko tudi s tožbo prisilite, da vam plačajo odškodnino. Nikakor pa ne 6mete tujih kokoši, ki jih zalotite na 6voje<m zemljišču, pobijati. Smete jih s primerno silo prepoditi in pa toliko vjeti, kolikor jih zadostuje za kritje odškodnine. Vendar se morate v tem primeru v 8 dneh po.goditi z lastnikom zaradi odškodnine, ali v tem času vložiti tožbo, sicer ste dolžni vjete kokoši vrniti. Vrniti jih morate tudi tedaj, če da lastnik primerno odškodnino.
Odškodnina za učenje, č. F. S.s Sin se uči
rokodelske obrti. Ze tri lela morate mojstru plačevati odškodnino, sinu pa dajati hrano, stanovanje in obleko. Tudi šolnino ste plačevali sami. Prosili ste mojstra, da sina pred potekom učne dobe pripusti k izpitu in ga oprosti nadaljnjega učenja, mojster pa o temu noče ničesar slišati. Vprašate, ali lahko sin zahteva kakšno plačo ali nagrado in ali lahko zahteva, da ga mojster oprosti učenja. — Po obrtnem zakonu učni čas ne sme biti krajši od dveh let in nc daljši od štirih let. Vajenec se bo moral pač učiti, dokler mu ne poteče dogovorjena učna doba, ki pa ne sme biti daljša od štirih let. Mojster 6me zahtevati odškodnino za učenje le za prvo leto, ker mora dajati po enem dovršenem letu vajencu odškodnino za delo. Čisto protipostav-no ste plačevali mojstru odškodnino za drugo in tretje leto učenja.
Fidcjkoniisarična substitucija. A. Š. S. — Po moževi smrti, ki je oporočno namenil svoje posestvo eni hčerki, drugi pa doto, vendar šele po vaši smrti, ste gospodarili na posestvu in se čez nekaj let poročili ter imeli v drugem zakonu ludi otroke. Sedanji mož vas ije po 10 letih zapustil, posestvo se je zadolževalo in bo sedaj prodano. Vprašate, kdo bo prejel preostanek izkupička po poplačilu dolgov. — Pravico dO tega preostanka bo imela hčerka iz prvega zakona, toda šele po vaši smrti. Vi boste pa uživali obresti od tega denarja. Vašemu možu in otrokom iz drugoga zakona pa ne gre nič.
Ponesrečen pri delu. J. Z. Z. — Podjetje vas je zavarovalo kot delavca pri OUZD. Zaradi nesreče vam gredo le dajatve, ki ko previdene po zakonu o zavarovanju delavcev in vam jih mora plačevati OUZD. Za časa boleznii ne morete zato zahtevati od podjetja nobenih doklad. Le če je delodajalec ali njegov uslužbenec, za čigar postopek je delodajalec odgovoren, s kazensko obsodilo spoznan za krivca nastale nezgode, je tak delodajalec dolžan dati polno odškodnino zavarovancu. To morate uveljaviti pri rednem sodišču.
Žena pijanca. A. A. Vaše dosedanje trpljenje pni takem možu je opravičen vzrok, da ste ga zapustili. Če je njegovo obnašanje in govorjenje pohujšljivo za otroke, potom predlagajte pri sodišču, da 6e otroci odvzamejo očetu in prepustijo vam. očetu pa naloži plačilo preživnine. Če zapravlja denar prekomerno za alkohol, lahko predlagalo, da sodišče moža prekliče in možu postavi pomočnika.
Dediščina. R. A. — Zapustnik je imel adop-tiranega sina, ki ga je v oporoki postavil za univerzalnega dodiča. Adoptirani sin se 'je smrtno ponesrečil, njegov adoptivni oče ga je za pol lota proživol in umrl, ne da bi napravil novo oporoko. Ker je domnevni dedič — zapustnikov posinov-ljenec umrl pred zapustnikom, ni. mogel prenesti
/j. „.1. M. DRENIK
ZaaUM LJUBLJANA
Kongresni trtr ftt. 7
zavijačke ■■■■>^■■1 zlate niti, luskinice, rožnati trakovi i. t. d.
še ne dobljene dedne pravice na svoje dediče. Kot mati posinovljerica nimate nobene dedne pravice, do dediščine, ki bi pripadala sinu; imate pa pravico do volila, ki vam ga je v tej ali oni obliki veljavno lahko namenil zapustnik. 0 tem bo odločalo zapuščinsko sodišče in tja se obrnite.
Odklonitev sodnika. D. I. V. — Sodnik v pravdi odloča, katere priče smatra za potrebne ali ne in jih potom zasliši. Saj ima vsaka slranka možnost, da v prizivu graja pomanjkljivost postopanja, če smatra, da važne priče riso bilo zaslišane. Ni pa razlog pa odklonitev sodnika, če v prejšnji pravdi ni zaslišal od vseh vas predlaganih prič niti to. da je na predlog zahtevajoče stranke dovolil prisilno dražbo vašega posestva.
Oškodovani upniki. K. R C. — Ce je tašča slaboumna in zaradi tega omejeno preklicana, potem mora prodajo njene nepremičnine odobriti varuh in sodišče. Svetujemo vam. da vprašate pri sodnem predstojniku, če je sploh bila veljavna nenadna prodaja s prikritim namenom, da so prikra|šani nevknjiženi upniki. — Ce je sodišče na vaš predlog zarubilo terjatev, ki jo ima vaš dolžnik dobiti od svojega dolžnika in je o tem slednji po sodišču tudi obveščen, potem ne sme več dolga plačati svojemu upniku, ampak vam. Ce pa kljub 6odni prepovedi plačuije prvemu upniku, ga lahko tožite in bo iste zneske moral še enkrat plačati vam.
Lesa. I. J. J. — Cez sosedov vrst imate kolovoz do svoje parcele. Sosed je' opravičen, da vrt ogradi in tudi pri kolovozu sme napraviti leso s ključavnico. Dolžan pa je dati vsem upravičencem ključ od te ključavnice. Ne morete pa zahtevati, da odstrani leso.

Saditev pese po strnišču. M. Š. S. — Slišali ste, da sadijo na Tirolskem po strnišču poleg repe tudi peso. Sedaj ste jo posejali na vrt. Strnišče nameravate pognojiti in preorati ter krepke pesne 6adike posaditi na ta prostor. Želite vedeti, če ta saditev ne bo za peso prepozna. — Res je, da na Tirolskem sade peso po strnišču, toda le na Južnem Tirolskem, kjer ie še ugodnejše vinsko podnebje kot pri našem Mariboru. Tudi na Goriškem in na ostalem Primorskem to delajo, tam, kjer imajo dolgo, toplo jesen. Dvomimo pa, da bo to uspelo pri vas v hladni pohorski dolini. Pesa raste in 6e debeli do pozne ieseni, do konca novembra, če so noči dovolj tople. Če pa začne hladno, deževno vreme, tedaj bo pač pridelek pičel. Poskusite enkrat v malem, da ne boste razočarani.
Vražja trava, ialajdra, ali rogovilček. M. S. S. Na vaših njivah je polno plevela, ki ga nazivate vražja trava ali falajdra. Čitali ste, da neoljeni apneni dušik uniči to travo. Želite vedeti, čc je priporočljivo ob suhem vremenu potrositi to gnojilo po koruzi in krompirju med vrstami. Seveda bi napravili to skrbno, da bi dušik ne prišel na koruzo ali krompir, ampak samo na plevel. — Vražja trava ali ameriški rogovilček je nadležen plevel, ki se težko da zatreti tam, kjer se je enkrat ugnezdil. Njegova slaba lastnost tiči v tem, ker začne kmalu potem, ko odžene, cvesti in delati seme, ki hitro dozori, odpade in v zemlji hitro skali. Zato se tako hitro razmnoii in preplete vso njivo. Najbohotnejše se razvija poleti proti jeseni. Njegov razvoj preprečimo s tem, da že spomladi izrujemo vsako rastlino, še preden gre v cvetje. Zatiramo jo tudi, če posejemo deteljo ali kako drugo gosto rastočo rastlino, ki jo zaduši. Tudi globoko oranje precej zaleže, ker spravimo 6 tem seme v globino. — Trošenje z neojjenitn apnenim dušikom bi imelo uspeh le tedaj, če bi ga potrosili na mlade rastline, preden so nastavile seme. Paziti pa je. da z njim ne o6modimo koruze ali krompirja. Posredno bo pa apneni dušik koristil tema rastlinama s tem, ker jim bo dovodil potrebnega dušika, zaradi česar se bodo krepkeje razvile in plevelu lažje odolile.
Mandanje — trebljenje zelenih poganjkov trt. F. R. N. — Želite vedeti, kaj je bolj pravilno: ali močno trebljenje trtnih poganjkov spomladi, ali pa le boli površno, kakor to delajo nekateri vinogradniki — Ne prvo, ne drugo ni pravilno. Ravnati se morate po tem načelu: Pustite trti toliko rodnih poganjkov, da bo pridelek zadovoljiv, in toliko mladic, da bo za prihodnje leto dovolj rodnega lesa Odstraniti pa morate poganjke, ki so se pojavili na starejših delih trsa. Puščene mladice morajo imeti za svoj razvoj dovolj prostora, zraka in 6vetlobc, pa tudi iz zemlje dovolj hrane. Mlade trse trebimo močneje ,kot stare, ker krepkeje poganjajo. Razne trtne sorte zahtevajo različno trebljenje, Iz/kušnja va6 bo v tem najbolje poučila.
Naš živmozdravnik
Mehurčki r gobčku ribic. V. D. Lj. — Na vaših ribicah v akvariju ste opazili pred 14 dnevi belo kožico (mehurčke?) okoli ust. Zdi se vam, da usta gnijejo. Tri ribice so vam že poginile. Radi bi vedeli za vzrok bolezni in način zdravljenja. — Bolo kožico ali pravilnejše mehurčke navadno povzročajo pri ribah različne plesni, ki bodo na.j-brž tudi v vašem primeru vzrok opisanih pojavov. Plesni na ribicah boste najlažje zatrli s kopeljo v hypermanganovi razsiopini. Kopelj pripravile tako, da v navadni vodi, ki jo sicer dolivale v akvarij, razstopile hypermangan v razmerju 1:100.000 ali 1 gram na 100 1 vode. Ko se je ves hypormangan žo razstopil, spustite v razstopino ribice tor jih pustite pol ure v kopeli. Posoda naj bo odprla in na zračnem prostoru ter skrbite, da so ribice ne bodo vznemirjale po nepotrebnem. Po preteku pol ure donite ribice zopet v čisto vodo. — Dobro bi bilo, da ribice dobijo včasiih tudi naravno živo hrano, če jih hranite samo z umetno hrano.
Prašiči slabo napredujejo. A. P. Š. P- Š. — Kupili sta 4 prašičke, ki kljub temu, da radi jedo nič ne napredujejo. Cesto so drgnejo z zadnjim koncem telesa, da jim je koža vsa odrgnjena. Slišali ste, da Ivi to mogla biti rja. Kako bi jo odpravili? — Rja po navadi ni samostojna bolezen, temveč samo spremljajoči znak Jo navadno posledica nepravilnega hranjenja, nečisilih hlevov, črevesnih zajedalcev in slionega. V vašem primeru bo zaostalost prašičkov najbrž v vzročni zvezi s črevesnimi zajedale! ali pa s kako prebolelo boleznijo mladih prašičkov. Za primer, dn imajo prašički glisto, jim dajajte č osnove vode mod mlekom; boljše in sigurnejše bi deloval Kalomel, ki bi vam ga predpisal veterinar. Prašičkom dajajte čim več zelenjave. Zelo koristen dodatek hrani bi bilo Tožakovo olje za živino,
katero se daje po 1 žlico na obrok med hrano. Prašički naj bodo po možnosti zunaj na paši. Za odpravo tzv. rje, okoplijite prašičke v slabi raz-stopini kreolina v vodi, jih dobro osušite ter jih potem namažite s kreolinsko mastjo (1 žlica kreolina zmešati s pol kilograma svinjske masti) posebno po zadnjem delu, kjer so odrgnjeni. V kolikor prašički ne bolehajo na kaki kronični bolezni, se bodo popravili, ako se boste držali gornjih navodil.
Odrevenelost jezika — aktinomikoza jezika. L. I. I, n. — Pred 6 tedni ste pustili vole na pašo in že prvega ledna sle opazili na jeziku enega vola temne pege. Vol je pričel težie jesti in zolo veliko sliniti. Ko ste jezik pobližje ogledali, ste opazili, da jezik na pritisk zelo boli in da je Ird. — Navedeni znaki govore s precejšnjo sigurnostjo za odrevenelost jezika ali znanstveno aktinomikozo jezika. Bolezen povzročajo glivice, ki jih je povsod dovolj; posebno rade se držo raznega žila kot :ečmena. pšenice in rži in seveda tudi zemlje, kjer je to žito rastlo. Glivice same so tudi v črevesju živali. Govedo si na paši večkrat poškoduje jezik in skozi te poškodbe vnikneio glivice v jezik, kjer povzročajo rumenkaste pegice, m oh uroke in kasneje č.ire. Jezik postaja trši in trši. zelo boli, žival obilno slini ter težko je. Ako pomoč ne pride pravočasno, poslane jezik popolnoma lesen in skoraj negiben, kar ima za posledico, da žival ne more jesti in ne prežvekovati tako kot je potrebno. Žival zolo shujša in oslabi ler postane liovporab-na za delo, a tudi za meso ni shujšana žival kaj prida. Svetujem vam, da čim preje pokličete živinozdravnik«, da poiskusi zaustaviti pogtiho-nosno delovanje glivic ali pa, da poskuša žival čim preje prodati mesarju dokler je še kaj vredna.
Nova moda — ura na klobuku — »e (c pokazal« pri dirkalnih tekmah v Williamstownn (Avstralija). Sedaj pa res verjamemo, da imajo nekateri ljudje kolesca v glavi — če se le vsa prav sučejol
vsemiru, vlečejo za seboj na milijone in milijone kilometrov dolg rep, v katerem so sami kosci razdrobljenih zvezd, ki jih nenadni potovalec po vsemiru pritegne k sebi. Ta rek se po vsej poti vleče za kometom in opisuje njegov pot, včasih v tako strnjenem pasu, da opiše na nebo vso pot kometa. Dokler se komet sveti na nebu, je za človeško oko vsa ta jata meteoritov — kakor tem drobcem ozvezdij znanstveno pravijo — nevidna. Šele, kadar zemlja zaide med nje in jih zajame zemai.isko ozračje, se zaradi trenja razžare in postanejo vidni v obliki zvezdnih utrinkov, ki jih jasne noči nudijo v znanih veličastnih oblikah. Kadar zemlja zaide na pot, ki jo je prej preletel kak velik komet, in ozračje razžari množico meteoritov, začne na zemljo padati pravi dež zvezdnih utrinkov (ki pa se seveda ne vidi v vseh krajih enako).
Zadnji tak večji dež zvezdnih utrinkov je bil za naše kraje dne 9. oktobra 1933. Takrat je zemljo oplazil rep kometa, ki so ga zvezdoslovci imenovali po svojem kolegu Giacobinniju in ki je bil tako majhen, da ga je bilo mogoče videti z daljnogledom in ki je bil takrat od zemlje že oddaljen več milijonov kilometrov.
Letos 4. avgusta pa bo zemlja prifrčala na stezo, po kateri je spomladi šel komet Hassel. Tako bo nenadoma s plastjo svojega ozračja presenetila gosto in dolgo čredo meteoritov, ki zdaj še nemoteno in nevidno hite za svojim kometom, ki jih je tavajoče po vsemiru zbral v veličasten rep. S tem se bodo vsi ti meteoriti razžareli in — vsi zvezdoslovci nam tako obetajo — na zemljo bo začel padati gost dež zvezdnih utrinkov. Kjer pa bo kak tak utrinek padel na zemljo, bodo dejali, da je padel — meteor.
Kaj je vzrok tega večnega razpadanja po vsemirskih daljah, je še spravljeno in shranjeno v tistih besedah svetega pisma, po katerih je Bog Oče ločil nebo in zemljo in po nebu zase.jal zvezde in sonca in vse vsetovje pognal v ta veličastni tek, ki ga ne zmoti nobena konferenca diplomatov. Majhen pojem o tem dogajanju pa nam dajejo meteorji, ki tako padejo na zemljo, da jih človek najde in jih more opazovati. To so neznansko majhni kovinski koščki, ki jih je mogoče videti samo pod drobnogledom, in tudi ve-
Kumare - njihova slavna preteklost in vsakdanja sedanjost
Na trg so ie prišle prve kumare. Kdo bi si I iz Rusije, kjer so kumare že od nekdaj ljudska mislil, da je ta sadež človeštvu znan že iz pra- hrana. Danes je to vlaganje kumaric že cela stro-
davnih časov 1 Danes so kumare že tako vsakdanja jed, da pridejo na sleherno mizo. Vsa njih slava se je izgubila in so postale — kumare.
Sadež je prišel iz Vzhodne Indije. Pnznali so ga že stari Grki in Rimljani, ki so kumare gojili na svojih vrtovih. Da pa bi ohranile svežost in vonj, so jih sadili navadno med rožami, grozdjem ali breskvami. V starem svetu so kumare sploh bile nekaj posebnega. Pri Rimljanih je veljalo za posebno odlikovanje, če je gostitelj gostu podaril kumaro; med Perzijci in Arabci so uživale neko posebno prednost in so smele priti samo na mizo plemenitnikov. Ko so v Smyrni trgali prve kumare, je vse mesto praznovalo in se veselilo. Ko je suženj odtrgal prvi plemeniti sad, so ta dogodek naznanili z rogom in trobentami. O znanem perzijskem tiranu Timur-Lengu so ohranjene pripovedke, da se je omehčal le tedaj, če je dobil v dar kumare. Ko je — v začetku 15. stoletja — umrl, mu je »hvaležno ljudstvo« postavilo na grob košaro kumar, ki naj bi ga ustavile, da ne bi hodil nazaj med ljudi. Toda kumare so bile takrat še taka dragocenost, da so jih roparji kljub stražam naslednji dan že ukradli.
Ko je sultan Mohamed II. zavzel Carigrad (1. 1453) in ga povzdignil v glavno mesto svoje države, je priredil velikansko pojedino, katere višek je bil v tem, da so na mize prišli tudi krožniki s kumarami. Sultan pa je kumare prej preštel in ko jih je na mizah drugič štel, je opazil, da sta dve izginili. Razsrdil se je in takoj ukazal vse osebje v kuhinji pomoriti. Le velikim prošnjam gostov se je posrečilo, da so bili kuharji in njih pomočniki kaznovani samo z biči.
Zgodovina tudi pripoveduje, da bi kumare nekoč skoraj preložile usmrtitev zločinca na poznejši čas. To je bilo v Frankfurtu, kjer je bil na smrt obsojen neki Peter Sclnvenger. Po tedanji navadi si je smel zločinec zadnje kosilo pred usmrtitvijo sam izbrati in temu je prišlo na misel, da si je poželel — kumare. Krvnik pa je bil v veliki zadregi; on je moral namreč poskrbeti, da se na smrt obsojenemu izpnlni zadnja želja. Kumare pa so bile takrat še zelo redke in drage, poleg tega je bilo to zadnje kosilo cela pojedina, udeležili so se ga poleg zločinca še krvnik, vsi sodniki in duhovnik. Krvnik je obletal vse mesto in že je kazalo, da smrtne obsodbe ne bo mogoče izvršiti ob napovedanem času, ko je slednjič na nekem gradu le dobil toliko kumar, da jih je mogel postaviti na mizo. Zelo se je oddahnil, ko je po vseh izpolnjenih formalnostih mogel reči: »Pravici je zadoščeno.«
Navada, da se kumare vlagajo v kis, pa izvira
Botrlce - botri!
Birmanska darila najceneje v veliki izbiri pri stari tvrdki
J os. EBERLE
(švicarske ure, zlatnina, srebrnina itd.) Ljubljana, Tjrševa 2 (palača hotela »Slon«)
ka in gospodinje poznajo celo vrsto najrazličnejših imen. — Tako bomo odslej kumare jedli z večjim spoštovanjem in z večjim občutkom sreče. Kar mi lahko uživamo dan za dnem, po tem so morda naši predniki hrepeneli, pa se jim ni uresničilo — razeu ouemu na zadnjo uro.
Strokovnjaki so se zedinili, da bodo takole dvignili potopljeno podmornico »Sgualus«, ki leži na morskem dnu okrog 70 m globoko. S pomočjo posebnih cevi, ki so jih potapljači pritrdili na obod, so v prednji del načrpali stisnjeni zrak, ki pa sam še ne more podmornice dvigniti. Zato hočejo na njen zadnji del — spet težko delo za potapljače — navezati težke pontone, s pomočjo katerih hočejo podmornico dvigniti do globine kakih 30 m. Tu bi prišla že do izraza vzdigovalna moč v notranjosti stisnjenega zraka, ki bi podmornico toliko dvignil, da bi s kljunom pogledala iznad morja.
Dežnik zelo moti vsako parado — včasih pa le ne gre brea njega. Ko sta angleški kralj In kraljica na svojem potu po Kanadi prišla v Winnipeg, je bil tak deževen naliv, da sta se morala
poslužiti dežnika
Največja angleška podmornica „Thetis" tezi na morskem dnu
V njej 97 mrtvih - Rešeni pripovedujejo:
Ladla, ki nadzira ledene gore in njih gibanje v Atlantskem oceanu, ob srečanju z veliko ledeno goro. Moitvo je oddalo častno salvo v spomin tistim ponesrečencem, ki so utonili L 1912, ko je tedaj najbolj razkoSna ladla »Titanic« zadela na ledeno goro in se potopila. Ta nesreča je dala povod, da se je ustanovila mednarodna atlantska straža, ki po morju išče ledene gore in potniške ladje opozarja na nevarnost
Med tednom smo že poročali, da se je potopila angleška podmornica »Tlietis«:, ki je bila še jiojKiliioiiia nova in se še ni nikoli potopila pod morje. Pri prvem potapljanju pa je padla na morsko dno, kjer je obtičala. V njej je bil 101 mož, od katerih so se rešili samo štirje, 97 jih je v podmornici našlo svoj grob. Nesreča se je zgodila v liverpoolskem zalivu, med Anglijo in Irsko. Rešeni pripovedujejo, kako se je nesreča dogodila in kako so potekali mučni trenutki v podmornici, preden so se oni rešili. Edini civilist, ki se je rešil, je inž. Frank S h a \v , ki se je potapljanja udeležil kot zastopnik ladjedelnice »Cammel Laird«, ki je j»dmornico zgradila. Ta o nesreči pripoveduje: »Ko se je podmornica jela potapljati, mi je bilo kmalu jasno, da nekaj ni v redu. Nekaj mož je iz prednjega dela pridrvelo v notranjost. Čutili smo. da se je prednji konec nagnil in da je udaril na morsko dno. Zmede med moštvom ni bilo, vsak je ostal na svojem mestu in se je j>o-koraval ukazom jKiveljnika. Zrak je bil vedno bolj zaduši j i v. Nobenega šuma ni bilo, iz katerega hi mogli posneli, da so nas reševalne ladje opazile. Po posvetovanju je bilo sklenjeno, da bosla kapitan Oram in poročnik Woods prva poskusila zapustiti podmornico. Ker smo morali računati z možnostjo, da ne bosta prišla živa na površje, smo jima dali s seboj v posebnih, vododrznih zavitkih poročilo o naši nesreči, da je namreč v dva prednja dela podmornice vdrla voda. Treba je bilo že dokaj poguma, da sta prva poskusila. Po kolenih in rokah sla se Oram in Woods splazila v proslor, odkoder bi z Davieovim aparatom mogla v morje in na vrh. Pri opazovalnih aparatih smo opazovali, kaj se godi v reševalni celici.
Ko sta oba zapustila to celiro, smo stali že z Davisovimi aparati in čakali, čeprav je bilo dihanje že silno težko. Dva naslednja sta prišla na vrsto. Spet smo stopili k opazovalnim odprtinam. Poskus se ni posrečil, potegniti smo ju morali nazaj, oba sta utonila. Isto se je zgodilo t. ohenia naslednjima. Enega smo še živega potegnili nazaj, pa tudi la je kmalu nalo umrl. Strašno ie bilo gledati svoje tovariše, ki so lako umirali pred našimi očmi, in vedeli, da enaka usoda čaka nas. Čez nekaj časa sva se kurjač Arnold (katerega pripovedovanje smo objavili v
četrtek) in jaz prostovoljno javila, da f>oskiisiva. Vedel sem namreč, da pri tem pomanjkanju zraka v podmornici ne bom vzdržal dalj kot še jx>1 ure. Oba sva bila že zelo slaba in le z največjo težavo sva se splazila v rešilno celico. Večina tovarišev pa je bila že jiovsem brez volje in niso nič več govorili. Neskončno jiočasi se je celica polnila z vodo. Nato sva se odgnala v morje in ni minulo trideset sekund, ko 6va že bila na površini.«
Ta dva sta bila zadnja, ki sta prišla na površje. Za njima ni bilo nobenega več, vsi so umrli v jeklenem trupu jiodinornice, 40 m pod vodo.
Tu na dnu počiva večno spanje 97 mož! Mesto, kjer leži potopljena »Tlietls«, so označili s plavajočo bojo z napisom »\vreck« (kar pomeni: razvaline ladje) V pripravi ponnči prižgo luč, ki žalostno razsvetljuje morsko gladiuo — luč ua velikem grobul
V avgustu bodo deževali zvezdni utrinki
Zemlja bo prišla v rep kometa „Ha»el"
bilo golo, ker je silni zračni pritisk posmukal vse veje. Vpliv tega padca se je jxiznal 1200 km' na široko, in potovalci pravijo, da si narava še do danes ni povsem opomogla od tega nenadnega sunka iz vsemi ra.
Toda ta dogodek ne sme hiti povod, da hi se 4. avgusta bali: vsako leto pade na zemljo okrog 10.000 meteorjev. Vsak si sam lahko predstavi ta lepi dež izi>od zvezdnatega neba, če v jasnih nočeh opazuje svetle loke, ki se v tako veličastni tišini prižigajo po nebu in ugašajo. Večina teh meteorjev ni večja kol oreh ali jagoda in le malo-kateri še v trdni obliki pade na zemljo, največ se jih že prej razblini v oglje in prah. Tisti redki, ki padejo na Ila, pa se tako razgube po zemeljski površini, da jih učenjaki iščejo s celimi pomožnimi četami mesece in mesece. Zato smemo upati, da nas v avgustu rep Hasselovega kometa ne bo oplazil prehudo in da bomo videli le goste zvezdne utrinke, ki bodo tako tonili v neznano kot v dospdanjih nočeh. Vprjefno pa je, da se bodo k temu f>ojavu pridružili še drugi pojavi, kot motnje v magnetnih napravah, žare-nje v ozračju ob robovih oblakov, močne bliskavice in druge take spremljajoče prikazni, ki nam bodo razodevale veličino stvarstva. — Tako napovedujejo zvezdoslovci in pričakujemo, da se ne bodo ušteli, saj se niti pri sončnih mrkih ne.
Letos v prvih dneh marca je gluhonemi norveški kmet Oiaf Hassel odkril na nebu novo zvezdo repatico ali komet, okrog katerega se od tedaj suče ves znanstveni zvezdoslovni svet. Komet je po njem dobil ime »Komet Hassel« in je v resnici veličastna prikazen na zvezdnatem nebu — ko hi le ne bil tako neznansko daleč, da bi si ga mogli ogledati tudi tisti, ki nimajo kot top velikih daljnogledov. Prostim očem je že zdavnaj izginil, čeprav je silno velik. Srečni Hassel ga je prvič videl dne 2. marca zvečer, takrat je komet prvič šel preko steze zemlje, f>otem pa se je po nekaj dneb sppt začel približevati soncu. Za njim pa pride njegov drugi del — rep, ki tem nebesnim telesom v našem jeziku daje ime »zvezda repatica«.
Za vsako repatico, tudi za tistimi, ki se po prvem pojavu brez sledu izgube v neskončnem
likanske, več ton težke kepe kovin, ki iz silnih dalj žareče telebijo na človekovo zemljo.
Največji doslej znani meteor je padel leta 1908 nekje v sibirski tajgi. Potniki, ki so takrat potovali s sibirsko železnico iz evropske Rusije proti Vzhodu, so imeli redko priliko, da so opazovali ta zvezdni utrinek, ki se je nekje iz|>od zvezdnatega neba v slepečem blisku zavihtel preko njihovega obzorja in se je končal s temo in potresnim sunkom Videli so svetlo kroglo, nekako tako veliko kot sonce, ki je švignila po nebu in izginila za severnim obzorjem. Trenutek nato so zaslišali strašen pok in zemlja pod njimi 6e je stresla. Je moralo že bili nekaj izrednega, če je strojevodja ustavil brzovlak z vsemi zavorami, ker je mislil, da je v kakem vozu zadaj eksplozija. Aparati potresomerskih postaj so ta trenutek zabeležili kot jK>tresni sunek in to po vsej Evropi in Severni Amerik*.
Kakšno razdejanje je meteor povzročil v pokrajini sami, kamor je priletel na tla, ni bilo nikdar znano, ker so to mesto našli šele veliko pozneje. Bila je cela vrsta nekih lijakov, 10 do 50 m širokih, približno 4 m globokih, ki pa so vsi bili že močno zaraščeni. Vsa okolica pa je bila, kot da jo je nekdo požel. Najbližje drevje je bilo poruvano in posmojeno, oddaljenejše je
Zakaj je Turek Zaro Aga dočakal 138 let?
Hitri razvoj raznih znanosti, kot n. pr. fiziološke kemije, fiziologije, fiziopatologije in bak-teriologije je povzročil pravcato revolucijo v medicini. V6e te znastvene revolucije in evolucije so spremenile do tedaj veljavne zakone, vendar pa je poleg novejših ugotovitev upoštevala znanost večkrat tudi še stare kulturne pridobitve.
Posebno važno revolucijo je povzročila mlekarska bakteriologija. Znanost se je zagrizeno vrgla na preiskovanje mleka in pri tem odkrila šo nepoznane bacile in bakterije, ki 6e nahajajo prav tako v surovem kot v pasteriziranem mleku, jogurtu, kefirju, ktunisu, kislem mleku in v drugih mlečnih izdelkih. Pri tem je zelo važna ugotovitev, da moramo ločili koristne in škodljive bakterije.
Prof. dr. Močnikov, upravitelj Pasteurjevega zavoda v Parizu, ki je eden prvih pionirjev mlekarsko bakteriologije, je ugotovil zdravilno delovanje jogurta, to je, jogurt vsebuje samo koristne bakterije, ki preprečujejo razvoj in delovanje vseh škodljivih gnilobnih bakterij.
Znanstveniki Mečnikov, Mc Collum, Nencki, Sieber, Rosenlhal, Klotz in drugi so ugotovili, da so 6i ljudje največkrat sami krivi svoje nepravilne prebave. Prebivalstvo večjih mest pa no greši samo z nepravilno prehrano, temveč se tej pridružujejo še druge napake, kakor na pr. ne-jiraviini način življenja, naporno delo, premalo gibanja, večkratno razburjenje, infekcije itd. Vse to povzroča hitro staranje, pa tudi nastop raznih bolezni (poapnitev žil, obolenje ledvic, jeter, črev in tako dalje).
Ze pred štiridesetimi leti je opozarjal dr. Mečnikov, naj se polaga večja pažnja prehrani. Za hrano, katero uživamo, ni važna toliko količina, kakor tudi ne njena enostranska kakovost (n. pr. zelo visoki odstotek beljakovin, tolšč), temveč le pravilna kemična sestava.
Živimo v časih, ko ljudje uživajo preveč mesa, četudi so n. pr. jogurt in druge mlečne pijače cencjše in imajo velik zdravilni učinek. Prekomerno uživanje mesa ima veliko napako za naše telo, ker se one beljakovine, ki se ne prebavijo, v debelem črevesu dalekosežno razkrajajo. To razkrajanje povzročajo gnilobne bakterije, ki se nahajajo v debelem črevesu. Pri tem se razvijajo razne strupene snovi, kakor n. pr. toksini, ptomaini, fenol, indol. levkomaini itd. Če preidejo ti strupi v kri, povzročajo samostojno zastrupljenje (autointarikacija). Sicer jo naloga ledvic in jeter, da zadržijo omenjene strupe, in so tako nekake čistilnice, če pa slučajno uidejo ledvicam, 66 lahko napravijo neškodljive samo z antitoksinskimi žlezami, ki se izločajo v notranjosti.
Sodobna znanost je ugotovila, da zelo ovirajo epitelne slanice črevesnih žlez v zdravem organizmu, kakor tudi izločki v želodcu in črevih (želodčna sola kislina, črevesni izločki) razmnožitev Črevesnih bakterij. Vendar je to delovanje omejeno samo do konca tankega črevesa.
Četudi 6e v debelem črevesu uniči z lastno zastrupitvijo mnogo gnilobnih bakterij, jih ostane že vedno ogromno število živih. Kadar pa je temperatura za njih ugodna in dobijo tudi primerno, hrano, se neverjetno hitro razmnožijo, ker ostanki hrane (blato) zastaje dalje časa v debelem črevesu.
Hrana potrebuje dve in pol do tri ure, da preide skozi tanko črevo, ki je dolgo pet do sedem metrov, nasprotno pa potrebujejo ostanki hrane dvanajst do dvajset ur, da zapustijo debelo črevo, ki je dolgo komaj en in pol metra.
Po mišljenju prof. dr. Mečnikova bi bilo naj-radikalnejše sredstvo za odstranjevanje gnilobnih
Predavanje v Filozofskem društvu
V ponedeljek 5. t. m. je priredilo Filozofsko
društvo zaključno predavanje v letošnjem poslovnem letu. Predaval je društveni predsednik g. univerzitetni prof dr. Fr. V e b e r, ki je dal 6vo,jemu predavanju naslov O dvojni naravi čutenja. Z ozirom na pomembnost in odločilnost jc ta problem nedvomno osnovni pro.blem vse obsežne problematike, ki si jo jc prof. Veber stavil v zvezi s čutenjem in z vprašanjem stvarnosti, problematike, ki ga je že leta zaposlovala in ki jo je že tudi rešil v dokončni obliki. Predavanje je imelo značaj strogo strokovnega razpravljanja in je vsebovalo v glavnem naslednje:
Zanimivo in pomembno dejstvo, preiko katerega ne moremo, je, da je v jisihičnem pojavu čutenja združena največja stopnja gotovosti z največjo 6topnja negotovosti. Zakaj samo čutenje nam nudi smisel za vse, kar je stvarnega, dejanskega, s tem, da nas s stvarnim, dejanskim najelemcnlarnejše združuje in čutenje je zopet, kar nas najbolj »vara«. Prav ta do skrajnosti zaostren paradoks pa sam izsiljuje priznanje dvojnega poslovalncga načina čutenja, torej priznanje njega dvojne narave. In res. Kolikor nas čutenje vodi na povsem neposreden način do prave »stvarnosti« sveta, v katerem 6mo, toliko je gotovo načelno »nezmotno«. Kolikar pa nam isto čutenje prikazuje to stvarnost s stališča čutnih podatkov (kat barvano, glasno itd.), toliko je čutenje načelno zgrešeno sredstvo pri-rodnega spoznavanja. Prva stran čutenja imenujemo zato lahko »postvarjevalno« in drugo »pana-zorovalno«. Obe pa sta sestavno povezani. Nato jc predavatelj ugotovil važno dejstva, da so v psihologiji imenovane vrste čutenja (slišanje, gledanje itd.) -utemeljene le v ponazorovalni vrsti čutenja in da so ravno zato tudi razlike v ustrezajočih čutnih organih v zvezi s .ponazoravalnimi razlikami v čutenju. Postvarjcvanje je torej skupen znak vsega čutenja in je zato v razvojnem pogledu njegova osnovna stran. — Čim bolj jc pri čutenju v ospredju postvarjcvanje, tem osnavnejše je to čutenje — in čim bolj ponazorovanje, tem drugot-nejše je. Tipanje n. pr. — se zdi — ima največjo stopnjo postvarjevanja in najmanjšo ponazor-ava-nja; pri gledanju je obratno. Ali: organsko čutenje predvsem postvarjuje in periferno predvsem pona-zoruje. Torej sta pa tipanje in argansko čutenje razvojno pred gledanjem in perifernim čutenjem. Ta nadvse važna razvojna zakonitost obeh strani čutenja vobče in pozameznega čutenja posebej, jc predavatelj obširno utemeljeval z izkustvenimi primeri.
H koncu je prof. Veber spregovoril še zaključno besedo in poudaril, da je naloga filozofskega društva predvsem v poglabljanju filozofskega zanimanja in smisla. Zato pa ie potrebno, da posveča društva pažnjo tudi specifično filozofsko-strokov-nemu delu. In v tem je bil tudi glavni namen lega
predavanja.
Ruše pri Mariboru
Umetniška razstava se otvarja danes v Rušah. Razstavljata domača umetnika F. Goilob in L. Šuš-merlj. Golob razstavlja 9 lesorezov ter dve olji. Bogatejša jc izbira pri Šušmerlju: 8 olj, 8 grafik, 9 akvarelov ter dve skici iz mavca, šušmerljeva dela so vsa iz ruške in selniške okolicc, kar jih dela še posebno zanimiva. Obisk razstave topit* pripuiu-čamo.
baktierij iz debelega črevesa, če bi se dalo debelo črevo operativno odstraniti. Znanstvenik dr. Mečnikov je tudi ugotovil, da dosežejo ptice, n. pr. papagaji, kljub razmeroma težko prebavljivi hrani, katero jim polagamo, veliko starost, ker nimajo debellega črevesa. Ker pa se pri človeku seveda ne sme odstraniti debelo črevo (smrt), moramo uživati le tako hrano, ki je čim manj primerna za gnilobne bakterije. Taka hrana bi bila tudi jogurt.
Jogurt pa ne samo da ovira gnilobne bakterije v razvoju, temveč jih tudi uničuje in odstranjuje iz debelega črevesa.
Jogurt, ki vsebuje sledeče koristne bakterije: tihermobacterium bulgaricum, thermobacte-rium jogurt in streptococcus thermofilis, je zelo odporen proti kislinam in raznim mikrobom. Radi tega se ne uniči pri prehodu iz želodca v tanko in debelo črevo. Znanost je dalje ugotovila, da se nahajajo v blatu še žive jogurtove bakterije, če uživamo jogurt dalj časa.
Cisto napačno pa je mišljenje, da fin« domače kislo mleko iste lastnosti kot jogurt. Razlike med jogurtom in domačim kislim mlekom so sledeče:
a)	V domačem kislem mleku ni že omenjenih bakterij jogurta.
b)	Nima uničevalne in odstranjevalne moči za gnilobne bakterije iz debelega črevesa.
c)	Nima tiste zdravline moči kot jogurt
d)	Kislo mleko je lahko tudi nevarno, ker večkrat vsebuje razen koristnih bakterij tudi še škodljive bakterije.
Jogurt je naravna gosta mlečna pijača, ki jo pripravljajo iz kravjega, ovčjega, kozjega ali
bivoljega mleka. Je lahko prebavljiva mlečna hrana. Zdravniki predpisujejo jogurt kot zdravilo
proti akutni toksikosi, driski, arteriosklerozi, dalje bolnikom, ki bolehajo na ledvicah, jetrih, črevesu, želodcu, na sladkorni bolezni, pri endo in ekso-genem zastrupljenju in pri kronični zapeki (opsti-paciji).
Znanstvenika Rosenthal in Liefmann sta ugotovila, da osebe, ki so imele v svojem telesu kali raznih nalezljivih bolezni (kolera, tifus, griža, pa-ratifus itd.), niso več izločala v blatu po deset do štirinajstdnevnem uživanju jogurta bacile teh kužnih bolezni.
Po stitistikl »Združene gorenjske mlekarske zadruge v Naklem pri Kranjuc, podružnica Ljubljana, Maistrova 10, se je prodalo v Ljubljani leta 1936 31.700 kg, leta 1937 30.000 kg in leta 1938 63.000 kg jogurta. Iz tega je razvidno, da poraba jogurta v Ljubljani naglo raste.
Ce pregledamo statistiko mesta Carigrada (Stambul), prejšnjega glavnega mesta Turčije, vidimo, da je bila poraba jogurta v letu 1938 tri in pol milijona kilogramov. Tu uživajo jogurt V6ak dan, mladi in stari, bogati in revni.
Če bi hotela Ljubljana doseči v porabi Jogurta Carigrad, bi morala porabiti vsaj petkrat večjo količino kot do sedaj.
Jogurt, ki ga izdeluje ljubljanska podružnica Združene gorenjske mlekarske zadruge v Naklem, je izvrstne kakovosti, je tudi poceni in pod stalno kontrolo.
In skrivnost »Zaro-Agovega< dolgega življenja je samo v tem, da je vse svoje življenje užival jogurt, kar je tudi izjavil nekaj pred 6vojo smrtjo poročevalcu časopisa »Akšamc.
S I® O R T
Olimpijski dan 18. junija
V	Ljubljani je za olimpijski dan določen sledeči spored:
Ob 10 Start za kolesarsko dirke Ljubljana—Ig
—Laverca—Ljubljana izpred Narodnega doma. Dirkači vozijo strnjeno po Blei-weisovi, Aškerčevi, Cojzovi cesti, po nabrežju do Prul in ob Gruberjevem prekopu na Dolenjski most, od kjer prične dirka. Cilj po 11 pred Narodnim domom. Tekmujejo juniorji in seniorji. Na igriščih Ilirije tenis tunir. Na Stadionu: nastop mednarodno vrste ZFO.
Ob 10.30 na športnem prostoru I8K ob Ljubljanici: start enojk in dvojk kajakov za klubsko prvenstvo kajak kluba v tekmi na 5 km.
Ob 11 Cilj kolesarske dirke pred Narodnim
domom.
Ob 11.30 bo startalo Jadralno letalo za polet nad
mestom.
Ob 12 krst novega jadralnega letala pred Narodnim domom. Ob 14.30 na stadionu: ženski atletski meeting v izvedbi SK Planine in olimpijski mee-ting najboljših atletov Slovenije v izvedbi Lj. atletske podzveze. V ponedeljek ob 20 v kopališčn Ilirije: plavalna tekma SK Ilirije in sabljaški turnir.
Istega dne bodo izvedene prireditve za olimpijski dan v Celju, v Kamniku in Novem mestu, spored bomo objavili.
Lahkoatletske tekme na olimpijski dan
Atletska po^zveza v Ljubljani priredi 18, junija ob priliki Olimpijskega dneva na Stadionu v Ljubljani z začetkom ob 15
propagandno atletsko tekmovanj«
v sledečih disciplinah: 100 m, 300 m, 1000 m, 1500 m, 3000 m, skok v višino, skok olb palici, met kopja, diska in kladiva ter štafeta 4 X 100 m.
Pravico do nastopa imajo vsi atleti v okvirju pravil in pravilnikov JAZ-a. Prijave na mestu, pol ure pred začetkom tekmovanja. Tekališče je dolgo 401.75 m. Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih JAZ-e.
Olimpijska propagandna vožnja motoristov
Pod okriljem Ju gosi. turing kluba v Mariboru bo v soboto, ilne 17. in v nedeljo, 18. junija olimpijska propaganda vožnja motoristov in kolesarjev iz Maribora v Mursko Soboto na Prekmurski teden. Teh propagandnih voženj se udeležijo tudi člani Jugosl. turing kluba iz Ljubljane. Proga propagandnih voženj pelje skozi najlepše in najbolj zanimive predele naših Slovenskih goric in Prekmurja. Olimpijske vožnje na Prekmurski teden bodo velikega propagandnega in tudi nacionalnega pomena za naše Prekmurje, in je pričakovati, da se bo teh voženj udeležilo veliko število avtomobilistov, motociklistov in kolesarjev, pa tudi ostalih izletnikov, za katere so predvidene vožnje z avtokari.
Telovadne organizacije na češkem in Moravskem
Vse češke telovadne arganizacije: Orel, Sokol in Delavska telovadna jednota obstojajo tudi v sedanji Češki in delujejo brez sprememb. Splošna prepoved prirejanja javnih prireditev velja sicer tudi za telovadne organizacije, vendar pa tekme in telovadni večeri s tem niso prizadeti.
V	začetku druge republike je skušala Bera-nova vlada združiti vse telavadne organizacije. Na intervencijo vodilnih katoliških krogov so odložili nasilno likvidacijo Orla. Misli na združitev in enotno ureditev telesne vzgoje pa šc vedna niso opustili; Orel naj bi vršil le šc versko kulturno in vzgojno delo.
Po priključitvi k Nemčiji rn padcu Bcranove vlade so začeli zopet govoriti o združitvi telavad-nih organizacij. Radio je celo že poročal, da se je Delavska telovadna jednola proslovaljno razšla in da so njeni člani prestopili v Sokola. Z Orlom, da sc vodijo pogajanja o razpustu in prestopu članstva v Sokola, ki bi tako postal monopolna organizacija za telesno vzgojo. Pridružili bi se mu kot poseben odsek tudi Junaki, ki so nastali lansko jesen po združitvi skavtskih in podobnih mladinskih organizacij. To radijsko poročilo jc bilo izmišljeno in je imelo namen, preizkusiti razpoloženje med ljudstvom. V resnici se Delavska telovad-
na jednota nI rarfla, OreJ je proti poročilu protestiral in izjavil, da je popolnoma izmišljeno.
Vse stare češke telovadne organizacije so torej danes samostojne, članstvo nasprotuje vsaki prostovoljni ali nasilni združitvi. Kakšen bo nadaljnji razvoj, ee bo odlačilo v letošnjem oktobru.
Lepi uspehi naših tenis-igralcev v Parizu
Na mednarodnem teniškem turnirju, katerega
se udeležujejo tudi naši igralci, so bili doseženi tile rezultati: Mitič je premagal znanega francoskega igralca Boleli ja z rezultatom 1:6, 6:3, 7:5, 6:1. Palada je premagal v treh setih Francoza Lecoindreja z rezultatom 6:1, 6:1, 6:3. Kukuljevid je premagal Francoza Rimea z rezultatom 6:2, 6:1, 6:4. Punčec pa je dobil svojo igro par forfait, ker njegov nasprotnik ni nastopil. Pri ženskah pa je naša Kovačeva izgubila proti Madžarki Somogyjevi in je s tem izključena od nadaljnjega tekmovanja za francosko teniško prvenstvo žensk.
Borba motoristov
Pripravljajo se — eni javno, drugi tiho — toda vsak z edino željo, da doseže lepe nagrade, ki jih je pripravil Moto-Hermes za podutiško krožno dirko, ki T>a v nedeljo 18. t. m. ob pol 3 6 startom in ciljem pred meščansko šolo v Dravljah. Zanimivo je čuti, da namerava Fantini z malim 100 ccm »brencljem« iti tudi med 250 ccm vozače. Agilni vozač je posvetil malemu stroju mnogo pažnje in je res verjetno, da bo tudi med težjimi stroji prišel do veljave. Klub je dal nalag tudi Stariču, da mora štartati ter na vsej 7.5 km dolgi progi pokazati, kaj se da napraviti s strojem, ki sicer spada le v ograjeno dirkališče. Torej tudi Staričcv JAP 500 ccm s 45 KS bo švignil mimo občinstva, ki se zaveda, da narod brez motoristov nima bodočnosti.
Videli bomo Zagrebčane, Mariborčane, Gorenjski moto-klub in domače kvalitetne vozače. Vzdrževanju reda bo pomagal priljubljeni vod kolesarskega bataijana
Grafika ': Disk
Danes prvenstvena tekma aa igrišču SK Ilirije za Kolir.sko tovarno. Pričetek ob 17.
Celjski šport
Člani okrožnih odborov in sodniki iz Celja in Maribora se bodo pomerili danes popoldne v prijateljski nogometni tekmi na Glaziji. Tekma se bo pričela ob pol 6 in bo gotovo zelo zanimiva, saj so na obeh straneh stari in preizkušeni igralci.
Olimpijski dan v Celju. V soboto, dne 17. junija ob 8 zvečer štafetni tek po mestnih ulicah. Ob istem času proinenadni koncert pred kolodvorom. V nedeljo ob 9 na Glaziji atletsko tekmovanje v peteroboju za prvenstvo Celja in za pokal A. Misleja. Ob 9 na tenišču v parku teniški turnir, istočasno v okoliški šoli teble tenis turnir. Ob 3 popoldne kolesarska dirka s startom in ciljem na Glaziji, kjer bo tudi nogometni turnir vseh celjskih klubov. Prodajali bodo znake, ki naj jih nihče ne odkloni.
Najboljše jugoslovanske lahkoatletinje
V preteklem letu so bile najboljše jugoslovanske lahkoatletinje v glavnem članice belgrajske Jugoslavije. V 6podnji lestvici, ki jo zaradi tač-nega pregleda navajamo, so vse atletinje članice SK Jugoslavije (Belgrad) razen onih, za katere je označena klubska pripadnost. Lista najboljših jugoslovanskih atletinj izgleda torej takole:
Tek na 60 m: 1, Hofmann 7.9, 2. Seleskovič 8.1, 3 Krajinovič 8.2, 4. Miloševid 8.3, 5. Stanoje-vid 8.5.
Tek na 100 m: 1. Hofmann 13.0, 2. Krajinovič 13.2, 3. Milaševič 13,3, 4. Seleskovič 13.6, 5, Sta-nojevid 14.1.
Metanje krogle 4 kg! 1. Neferovid (Hašk) 11.26, 2. Gjorgjevič 9.70, 3. Mihok (Marath) 8.54, 4. Ra-kid 7.92, 5. Bojčid 6.97.
Metanje kopja 600 g s 1. Neferovid (HaSk) 31.80, 2. Dundjerski 28.30, 3. Jerkovid 25.00, 4. Matid 24.55, 5. Radovanovid 23.85.
Skok v daljavo: 1. Krajinovid 5.01, 2. Stele-skovič 4.75, 3. Milaševid 4.71, 4. Banuševac 4.35, 5. Kunadi 1.12.
Tek na 80 m preko zaprek; 1. Krajinovid 13.0,
2.	Radojkovid 16.3, 3. Grujid 10.4, 4. Letid 17,0, 5, Radovanovič 17.0.
Štafeta 4 X 60 m: 1. SK Jugoslavija I 32.5,
3.	SK Jugoslavija II.
Metanje diska 1 kg: 1. Neferovid (Hašk) 37.25, 2. Banuševac 34.21, 3. Mihok (Marath) 28.83, 4. Šu-Ick (Hašk) 28.65, 5. Rakid 28.42.
Skok t višino; 1. Krajinovid 1.45, 2. Štefan 1.36. 3. Kunadi 1,33, 4, SUnojevič 1.31, 5, NeicrQ-,vid (Hašk) 1.31.
SCHNEIDEH
ZAGBEB. NIKOLIČEVA IO.
ZAHTEVAJTE BRESPtACNI CENIK
Po športnem svetu
Nov evropski boksarski prvak ▼ peresni teii —< Romun Popesco.
V Bukarešti se jo bila pretekli teden borba v peresni teži za naslov evropskega boksarskega prvaka. Gledalcev je bilo 5000. Belgijec Dolhem, ki si je svoječasno izvojeval naslov prvaka proti Švicarju Duboisu, je bil nepričakovano premagan od Romuna Popesca. V četrti rundi je moral dvakrat na tla in se je potem držal še 12 rund, tako da je bil premagan po točkah.
Finec Baerlnnd r USA zopel v borbi.
Kakor poročajo iz Amerike, se bo finski prvak težke kategorije Gunnar Baerlund meseca junija boril v Ameriki. Baerlund bo imel to pot za nasprotnika Tony Musta (Chicago), ki je — kakor pravijo — nevaren nasprotnik druge linije.
Louis-Galento gotova stvar.
Preteklo soboto so podpisali v Newyorku pogodbo za boksarsko borbo za svetovno prvenstvo v težki kategoriji med Joe Louisom in Tony Ga-lento. Spoprijela se bosta dne 28. junija.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
SK Grafika. Danes naj bodo na igriSču Ilirije ob pol 17 sledeči igralci: Bačak, Tomažič, Martin-čič, Jankovič, Usenik, Žagar, Gestrin, Lado, Kola-rič, Rone, Bončar, P o, trato, Drašler in Marn, — Prosim točnol
Odbor atletskih sodnikov v LJubljani. Za tekmovanje, ki bo v nedeljo 11. junija ob 16.30 na igTišfin SK Ilirije, Ljubljana, za Kolinsko tovarno, odrejam sledeče sodnike: Cimperman Maks, Cuderman Vilko, Griinfeld Franjo, Gorjane Jakob, KuhelJ dr. Mirko, Pevalek Mirko, Premeri Ivan, Slamič Trfivoslav, Stepišnik Mirko, Stropnik Franc, Vidic Ciril in Kalan Avgust. — Imenovani so napročeni, da sigurno pridejo zaradi priznanja event. rekordov. » Predsednik Gorjano J.
Velika dražba pohištva
fn raanovTstnib drugih predmetov bo 18. junija 1039 ob 13 v skladišču v Mariboru, Meljska cesta 29. Dražbeni predmeti so istotam dva dni poprej javno na ogled.
ZFO
Tekmovalci in tekmovalke pozor!
Vse tekmovalce in tekmovalke, člane, mladce, članice in mladenke, ki tekmujejo pri letošnjih zve-zinih tekmah v Mariboru v času od 29. junija do 2, julija, opozarjamo, da je zadnji rok za prijave 20. junij t. 1. Odseki in krožki morajo poslati prijavnice za tekme, katere so svoječasno prejeli, najkasneje do 20. junija t. 1. Zvezi fantovskih odsekov (dekliških krožkov) s prijavni/no, ki jo predvideva tekmovalni red. Opozarjamo vse odseke in krožke, da se je brezpogojno držati prijavnega roka, ker mora ZFO na podlagi prijav šele sestaviti startno listo.
Ponovno naročamo vsem edinicam in posameznim tekmovalcem, da točno proučijo zadnje številke »Dopisov«, kjer je točno naveden razpis tekem in kjer dobe vse potrebno zaradi mariborskih tekem. Samo ob sebi se razume, da je ponosno in točno preštudirati tekmovalni red, katerega se je pri tekmah točno držati.
Konjenica na mariborskem tabora
Pozivamo vse ljubljanske in okoliške člane ZFO, ki so dobri jahači in bodo šli na mariborski tabor, da se takoj prijavijo ZFO. Vsi ti jahači bodo imeli eno ali dve vaji v jahanju. Vsak jahač mora imeti predpisno opremo: škornje, ostroge, bele rokavice. Konje in drugo opremo dobimo v Mariboru, Jahači, prijavite se takoj I
Telovadni in športni znak — izpiti
Vsem kandidatom, članom FO, ki so se prijavili za telovadni in športni znak, sporočamo da bo tekmovanje, odnosno preizkušnja za ta znak v nedeljo, dne 18. junija ob 8 zjutraj na Stadionu v Ljubljani. Tekmovanje se bo vršilo po vsej priliki ves dan in ob vsakem vremenu. Brate, ki so se prijavili, prosimo, da se javijo točno ob 8
zjutraj na Stadionu pri komisiji.
*
Danes obhaja Prosvetno društvo pri Sv. Jakobu ob Savi 30 letnico svojega dela. Ob 9 bo slavnostni sprevod, ob 10 sv. maša v Soteski, po sv. maši zborovanje, ob pol 12 pa štafeta za prehodni pokal zasavskega okrožja ZFO. Popoldne ob 3 pop. bo javen telovaden nastop zasavskega okrožja ZFO iu ZDK v Soteski pri g. Zajcu (po domače Bašcu).
Iz Ljubljane vozi avtobus ob 8, 12.30, 13.30 in 14.30. Lahko pa se udeleženci poslužijo kamniškega vlaka, kjer imajo od postaje Podboršt komaj pol ure pešhoje do Soteske.
Vabimo prijatelje naše mladine, da se polnoštevilno udeleže tega slavja.
*
Mladinski tabor novomeškega okrožja ZFO s
sodelovanjem Dekliških krožkov bo v nedeljo, dno 18. t. m. v Vavti vasi. Dopoldne ob 9 sprevod, nato sv. maša v župni cerkvi in prosvetni tabor pred župniščem. Popoldne ob 2 litanije, ob 3 telovadni nastop. Dokažimo s svojo udeiežbo, da čutimo z našo mladinol
IHIIIIIIHBIII
RAZPRODAJI
nabožnih, pokrajinskih in umetniških slik od 9. do 30. junija 1939
v trgovini
H. NIČMAN, LJUBLJANA
Kopitarjeva ulica 2
Ne zamudite ugodne prilike, ker bomo razprodajali krasne slike
po neverjetno nizkih cenah!
AVa U oglasi
V molih oglatih valja vsaka batada 1 dlis lanltovanjsld oglas« 2 dht Debelo tiskan« naslovna beseda »• računajo dvojno. Najmanjll inasak za moti ogla« 15 din. — Mali oglasi »a plačujejo takoj pri narotllu. — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka patltna vrstica po S din. — Za pismena odgovora gloda malih oglasov tnba
priložiti znamko.
n
iSlužbeiičejo
I Trgovski pomočnik
mlad, lzvežban v špece-rtjl,; Išče službo. Naslov y upravi »Slovenca« pod 8t. 9497.	(a)
f
i 19 let star fant
kmečki, želi kjerkoli Ea-poslltev. — Položi lahko kavcijo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9533. (a)
IG			131
2 kotlarska pomočnika
sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Urbas^ Jastre-barsko.	(b)
Pletilje in vajenk«
sprejmem. Oskrba v hl-£1. Mala vaa 55, Ježica.
Ve iS šiviljskih pomočnic
začetnic, za Izdelavo — sprejme takoj »atelje Ba-zanella« Gajeva 2. (b)
Veli pletilj
tako] sprejmem. Franja Fefer, strojno pletilstvo, Vrhnika.	(b)
Dva mizarska pomočnika
splošna dela, sprej-
mem. Franc Zupan, zarstvo, Radovljica.
i Služkinjo
pridno ln pošteno, vajeno hišnih del ln nekoliko kuhe, sprejmem. - Škofja Loka, Mestni trg 20. (a)
Dva Žagarja
za električno žago sprejmem. Hlep, Zg. Sv. Kun-gota.	(b)
Fant
grajen meh kmečkih del, Išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod
št. 9604.	(a)
>
Umetno-kamnoseške
profeslonlste ' teraserje sprejme takoj »Gradivo« Maribor, Koroščeva 39.
Več spretnih šivilj
za damske obleke sprejmem. Gorlčar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. (b)
I Dekle
trajen«, meščanske kuhe, Bell službo pri majhni flružlnl. Ponudbe v podr. »Slov.« v Trbovljah pod gt. 9574.	(a)
Manufakturistka
agilna, čedna, dobi takoj stalno službo. Sattler A Lesjak, Jesenice. (b)
t Enomesečno plačo
Bobi, kdor ml preskrbi Btalno službo Inkasanta aH podobno. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 9066. (a)
Hišnika
dobrimi prlporoCTl —
takoj sprejmem. Pojasni, hišnik, Križevniška 14 čez dvorišče.	(b)
l Plačilna natakarica
a kavcijo išče stalno meeto ali sezonsko, gre ev, tudi kot servirka. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Solidna« 9638. (a)
Pošteno dekle
po možnosti s kavcijo, ki Ima veselje za gostilno, takoj sprejmem. Naslov podružn. »Slovenca« v Trbovljah pod št. 9284.
Maserka
n letna, a Izpitom ■ prav Bobrim uspehom — Išče mesto za sezijo ali privatno. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Prav dobro« St. 9530.	(a)
i Kontoristinja
k ananjem slovenskega
In nemškega jezika. Išče Blužbo, event tudi samo Uopoldne ali popoldne. -Ponudbe poslati v upr. »Slov.« pod »Dobra pl ■arnlška moč«.	(a)
i Trgovski pomočnik
prvovrstni aranžer ln prodajalec mešane stroke, vojaščine prost, želi premeniti mesto v Ljubljano ali okolico. Naslov v upravi »Slovenca« št, B607.	(a)
t Šofer
IvoJaSSlne prost, Izučen ključavničar — zmožen vseh popravil, išče službe k tovornemu avtomobilu. Naslov v upravi »Slovenca« št. 880/9654
t Trgovski pomočnik
vojaščine prost, star 24 let, zmožen vodstva po družnlce, dela v pisarni E 2. razr. gimnazije, ve sten, točen, Išče službo Ima veseljo do potova nja. Nastopi takoj. Ivan Šešerko — Sv. Jurij ob fičavniel.	(a)
II
Kupimo
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9171
.Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah BERNE, Juvelir, Ljubljana Woltova ulica št 3
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govej dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15. (k)
staro i lato, zlato zobovte
ln srebrne hrone
kupujem po nn.lvlS.iih cenab
A. KAJFF.2
trgovina 7, urnmi in zlatnino
preci7.na delavnica 7.a popravila vsakovrstnih ur
Ljubljana, Miklošičeva 14
Vrtnarskega pomočnika
zanesljivega, sprejme takoj vrtnarstvo Vatovac prt šempetrskem mostu.
Sprejmem pletiljo!*
Hlede, Zeleznlkarjeva ulica, — Eadruga »Mali dom«,	(b)
Lesni manipulant
dobi službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod Agilen« št. 9588. (b)
eč mizar, pomočnikov.
za fino pohištvo, »prejme Trebar Anton, Zadraga, pošta Križe.	(b)
Moški,
vojaščine prost, neože-njen, pošten, z nekaj denarja, se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zgovoren ln trezen« št. 9626.	(b)
Trgovskega pomočnika
začetnika, za špecerijsko trgovino na deželi, takoj sprejmem. Ponudbe ■ natančnimi podatki poslati upravi »Slovenca« pod Pošten« 9496.	(b)
Hlapca
takoj sprejmem ea stalno Ea vsa hišna dela ln pomoč pri obrti s hrano In stanovanjem, plača po dogovoru. Pavel Kresal, slikarstvo, LJubljana Predjamska 14.	(b)
Prodajalko
pošteno in pridno, lS6em za trgovino s papirjem za takojšnji nastop. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Pomoč v go spodlnjstvu« 9570. (b)
Šafarja
kmetskega stanu, sam skega ali oženjenega, brez otrok, veščega kme tljstva, sadjarstva ln žl vinoreje, sprejmem ta koj. Ponudbo z navedbo zahtevkov v upravo »SI. pod »Safar« št. 9550. (b)
Trgovskega pomočnika
dobrega avtovozača, po znavalca deželnih pri delkov, mlajša moč, ta koj sprejmem. Sprejmem tudi učenca z dvorazred meščansko šolo. Ponudbe upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 9557. (b)
Več vestnih mehanikov
ki morajo biti dobro iz urjeni v popravilih Dle sel motorjev, sprejmemo za avto-mehanično do lavnlco. Plača po dogo voru. Ponudbe na Avto montaža d. d., Ljubljana, Pražakova 13.	(b)
Strokovnega poslovodjo
za pohištvo z dovršeno strokovno šolo za opravo ali s tečajem risanja, strok, razumevanjem ml zarstva, potrebujemo. — Ponudbe Jo poslati »Visung«, A. D. Beograd Karadjordjeva 81. (b)
Absolvent
ml-(b)
ffisraiiiESgnsi
Učenko
za trgovino s papirjem,
sprejmemo v Kranju. Ponudbe v upravo »Slov.«
Pekovski vajenec
krepak, dobro vzgojen -se sprejme v pekarno Albin Rlblsel v Ptuju, (v)
Mizarskega vajenca
ln pomočnika, sprejme Franc Kernjak, Vič — Tržaška cesta 92. (v)
Fant
poSten, star 16 let, M se
rad Izučil Ea mehanika. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 9458.	(v)
za pekovsko obrt,- poštenih staršev, sprejme z vso oskrbo v hiši Tego-drag Podobnlkar, Škofja Loka	(v)
Služkinjo
vajeno boljših hišnih opravil, sprejmem takoj. Novakj Meljska 86, Maribor. *	(b)
Vajenke
dve n. šiviljsko stroko, eno sa modno manufak-turo, sprejmem takoj. — Sattler 4 Lesjak, Jesenice.	(v)
Več mizar, pomočnikov
za fino pohištvo, sprejme Skrbinc in Comp. Vlžmar-je, p. St. Vid nad LJubljano.	(b)
Trgovski sotrudnik
manufakturist, ki Je spreten aranžer, se sprejme. Ponudbe na F. I. Gorlčar, Ljubljana.	(b)
2 čevljarska pomočnika
za boljše damsko delo, ln prlkrojevalca, sprejmem takoj. Ivan KmalS, Blei-weisova e. 48.	(b)
Manufakturist
lEvežban, samostoJeB v vseh ozlrih, se sprejme E julijem ali avgustom. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Stalno« št. 9581. (b)
Pomočnika
lončarskega ln pečarske-
ga, za postavljanje Štedilnikov sprejme pečarsko podjetje Rajšp, Tržaška cesta 63, Maribor. (b)
Služkinjo
mlado, pošteno, pridno, takoj sprejmem za vsa hišna dela. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Začetnica«.	(b)
Kontoristinja
perfektna v strojepisju ln nemščini, voljna vsakega dela, starejša moč — se takoj sprejme. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9536.	(b)
Prodajalko
za mešano trgovino, takoj sprejmem. Ponudbe z opisom dosedanjih služb in navedbo plače poslati v upravo »Slovenca« pod št. 9543.	(b)
Zastopnike
za prodajo poljedelskih strojev iščemo za večje kraje. Izvežbani naj poš ljejo ponudbe v upravo »Slov.« pod značko »Uveden« št. 8486.	(b)
Strojnega ključavničarja
Izurjenega — z daljšo prakso, sprejmemo. Na stop takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ključavničar« št. 9636
Zobotehnika
za Maribor, izurjenega v delu za kavčuk in zlato, sprejmem. Ponudbe z za htevo plače upravi »Slo venca« v Mariboru pod »Takoj 878« št. 9653. (b)
ekonomske komercialne vi snke šole ali tudi trgovske akademije, He sprejme korespondenčno mesto pri velelndustrlji. Ponudbo vsemi običajnimi podatki
ns upravo »Slovenca« pod I nudbo v upravo 5t. 8371	j pod	»Julij« 957«.
Trgovska pomočnica
ki je popolnoma zmožna samostojno voditi trgovl no z galanterijskim bla gom, dobi službo. Kav clja 12—15.000 din. Po »Slov
Vajenca
Lepa hišt
J*/« orala zemlje, ugodno naprodaj pri postaji Sv. Lovrenc na Drav. polju.
Takoj prodam hišo
eno ali dvodružlnsko. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9494.	(p)
I Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obražent posredovalca — Cesta 29. oktobra St 6, telefon 87-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš ln vil. - Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
Naprodaj hiša
a malim vrtom, v trnovskem predmestju za din 40.000. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9630.
Hišo z gostilno
ln velikim vrtom v sre dinl mesta prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8635.	<p)
Dvostanovanjsko hišo
vsako stanovanje s tremi sobami, prodam. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 9528.	(p)
Če kupite
ali prodate hišo, parcelo, posestvo, obrnite se na priznano solidno in kulantno roalttetno pisarno Franjo Pristaveo — Ljubljana, Erjavčeva cesta 4 a. — Vse informacije so brezplačne.
^NAGLUŠNI!
VIBRAPHON nov pripomoček za sin h, praktično
neviden, neelektričen, nobene žice, bre7, bnteriie, niknkn prl-tikline. Zdravniško preizkušen in priporočan.
Predvajanje v Ljubljani
v Srand hotelo UNION, dna 13. In u.loa.
KEPRESENTANTEM FME VI-BBAPHON celodnevno od 9. ore zjutraj do 6. ure zvečer
_ Ako ne morete priti osebno, *a-
htovajte brezplačno prospekte in pogoje zrn
30-dnevno preizkušnjo APARATI VIBRAPHON
(Dep. 11. ft.) Zojrreh, Boškovlčeva 3
Fotografskega vajenca
ali vajenko sprejme takoj fotoatelje Welssj Jesenl-(v)
Učenko
■trojno pletenj« tn Šiviljo sprejme »Mila« -Mestni trg 17.	(b)
Učenec
za trgovino s mešanim
blagom ln buffet se Išče za Ljubljano. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod •»Avgust« št. 9620. .(v)
Objave
Gospoda (Gorenjca)
poznana ki sta imela motorja spravljena od sredo na četrtek v shrambi pri »Flgovcu«, so naprošata, da se tam nujno javita.	(o)
Gospodična
poznana, ki se Je poslavljala v četrtek ob 5 zju traj na »Figovčevem« dvorišču od 4 gospodov, naj se nujno Javi v shrambi pri »Flgovcu«,
Javna dražba
bo v sredo, 14. junija ob 14 pop. Prodajali se bodo : pisalni stroj, krojaški ln krznarski stroji in potrebščine, gostilniške mize, stoli ln drug inventar, razno pohištvo, porcelan in nešteto drugih uporabnih predmetov. ABC, Ljubljana, Medvedova ulica 8 (poleg kolodvora Slška).	(o)
V upravi »Slovenca« na dvignejo inserenti sledeče ponudbe:
Avgust, št. 878» Izvcžbana, takoj, 8816 Marljiva, 8893 Pridna, 8623 Rentabilno podjetje Stalna služba Takoj, 8942 Velik promet Vestna, 8830 Za željen Zmožen $s?7
Hišo z gostilne
ter nem Inventarjem ln gospodarskim poslopjem, blizu Ljubljane, pri far nI cerkvi, prodam zaradi preselitve. Dobrunje 28.
Planinska hiša
bližini Celja, nova, dre sobi, kuhinja, ea 5 oralov lepega mladega gozda, idra va, krasna lega, naprodaj Cona 16.000 din. — Kirbiš Celjo.	(p)
V Dravljah
Je naprodaj po ugodni ceni »ravnik ln njiva prlpraVno za vsako pod jetje. Istotam naprodaj dobro ohranjen kozolec (dvojnik). — Vprašati Marija Plestenjak, Drav lje.	(P)
Posestvo
r ravnini v okraju Dra vograd, 62 oralov, polo vico v gozdu, drugo ob delano. Poslopje primer no za gostilno ali trgo vino. Prodam za 75.000 din. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9610. (p)
Hišo
urejeno za pokarijo, pro-dnm na prometnem kraju na Dobovl pri LJubljani. Natančneje se po-lzve pri lastnici. (p)
Gozdna parcela
Sv. Juriju, 5 johov, nasajenih 30.000 smrek, krasna lega, naprodaj. Cona 10.000 din. Kirbiš, Celje.	(p)
Hiša v Košnici
Celje, 2 sobi, kuhinja ln klet, naprodaj. Cena 40.000 din. Prodam tudi posame7,ne parcele. Kirbiš, Celje. (p)
Parcele za vile
bližini Kranja, zraven same avtostrade, prodam. Krlžnar Janez, Pivka, Naklo.	(p)
Posestvo
srednje ali manjše, kupim. Natančen popis osebno. Koblar Janez, Marti-nji vrh, Železniki. (p)
Krasna stavbišča
blizu kolodvora Vlžmar-Je—St. Vid, vodovod ln elektrika ter gramoz-po-sek na parceli, poljubna lzmera, na obroke, knjižico - naprodaj. Pojasnila: Vlžmarje 31. (p)
Vnajem
IŠČEJO:
Hišo
s pripravnimi prostori za
večjo mizarsko obrt vzamem v najem. - Prodam moderno izdelano pohištvo ali zamenjam za ro-zan los. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 9522.	(m)
ODDAJO:
Konjski hlev
oddam. Krakovska ul. 21
Enonadstropno hišo
z dobrim donosom, štlrl-stanovanjsko, na Smarskl cesti, nasproti šolo, pro dam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9524.
Prodam gostilno
v sredi LJubljane, dobro vpeljano, z vsem inven tarjem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« št. 9618.	(P)
Tristanovanjsko hišo
vrtom, solidno zidano, sončno, davka prosto, i Ljubljani prodam. Ponud be upravi »Slovenca« pod »Gotovina« 9498. (p)
Hišo s trgovino
gostilno ln mesarijo prodam r lesno Industrij skora kraju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika« 9491.
V Laškem je naprodaj
oblteljska hiša: 7 sob, z vrtom, Inventarjem ali brez. Pogledati: Laško, Krekova št. 99. Pismena vprašanja: Zagreb, Prc radovičeva 24, Schmldlln
Lepe stavbne parcele
od 500 m» naprej, v lepi legi, vodovod in elektrika zraven, prodam, tudi na mesečne obroke. Po-izve se pri Skrbincu Vlžmarjo — pod Klan cem.	(P)
Hišo
pripravno za vsako obrt
ob državni cesti, elektri ka, vodovod v hiši, lepa sončna lega - prodam, šušteršlč Avgust, Vlž marje 63, St. Vid nad Ljubljano.	(P)
izredna prilika
za varno naložitev denarja Je, ako kupite parcelo na prometnem kraju v izmeri 2000—5000 m«, ob državni cesti, z vodovodom ln elektriko, po ugodni ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. -Vižmarje 59.	(p)
Hišo
z dobro vpeljano ln znano trgovino, ob tramvajski progi v LJubljani, sadni ln zelenjadnl vrt v najboljšem stanju ln okvirjen z novo ograjo -prodam. Samo rosne ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zelo prometna cesta« št. 9525.	(P)
' Posestvo
na Dolenjskem, 1 uro od kolodvora, poslopje v dobrem stanju, z opeko krito, njive, travniki, ob cesti ležeč smrekov gozd, iz katerega so lahko takoj izseka 800—1000 m' smrek, redi so lahko 8 glav živine, naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pnd št. 948P	(P)
Novo hišo
dvodružlnsko, 20 minut od centra Celja, zaradi odpotovanja prodam za 48.000 din. - Informacij daje Crcplnšek — hotel »Zvezda«, Celje, Glavni trg.	(P)
Večja restavracija
atarorenomirnna, s celotnim kvalitativnim obiskom turističnim prometom, v voč-jom industrijskem kraju I tujskoprometnem mestu — ugodno naprodaj. Informa cije daje: Maribor. poštni predal št. 13.	(p)
Dvosobno stanovanji
lepo, s kopalnico ln vsemi pritlkllnaml, oddam boljši stranki sa julij, Ogled popoldne: Tyršo-va cesta 124.	|<s)
Dvosobno stanovanje
s predsobo, pritlkllnaml, vse pod enim ključem, sončno, suho, v podpritličju, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod 8BIJ.
Trgovski lokal
na Sv. Petra nasipu 29 takoj oddam.	(u)
Na Dolenjskem
v prijetnem trgu, oddam čea poletje opremljeno stanovanje treh sob ln kuhinjo b pritlkllnaml. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dolenjsko« St. 9651.	,<6)
IŠČEJO: *
Stanovanje v Kranju
kuhinjo ln eno sobo — Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sončno« št. 9105.	(č)
Dve veliki kleti
oddam na Sv. Petra nasipu 29.	(n)
Prostor
čevljarsko delavnico na Sv. Petra cesti 30 — oddam.	(n)
Manjši lokal
se odda na Tyrševl 82. Poizvedbe v upravi »SI.« pod St. 9465.	(n)
Restavracija v centru
se odda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Senčnat vrt« St. 9632. (n)
Gostilno
takoj oddam v najem. Pogoj : odkup Inventarja. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9629. (n)
Pekarno
dam v najem v zelo prometnem kraju za več let. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8935.	(n)
Prazen lokal
oddam na prometni točki Maribora; pripraven zn vsako obrt. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Promet« 873— 9506.	(n)
Več pisarniških prostorov
skupno ali posamezno, pisarniški zgradbi bivših Strojnih tovarn na Tyr-ševl cesti, oddam julija. Ponudbo v upravo »SI.« pod »Priročno« 9568. (u)
Za avto-prodajalno
skladišče, delavnico, od dam pisarniško zgradbo in del tovarniških objektov bivših Strojnih to varn na TyrSovi cesti
Enosobno stanovanje
Iščeta novoporočonca za mesec avgust v Siškl ali Mostah. Točna in stalna. Ponudbe s ceno na Marija Cesar, Vidovdanska 1.
Štirisobno stanovanje
komfortno, v sredini mesta, išče stranka treh odraslih osob. - Vselitev takoj ali najpozneje avgusta. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Stanovanje«
št. 9459.
(č)
IŠČEJO:
Opremljeno sobo
išče gospodična za počitnice od 1. julija do 16. avgusta. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Fs-čitnlce« št. 9651	<s>
Dve sobi
za Edravnlško ordinacijo Iščem za avgust ob Miklošičevi cesti. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zdravnik« St. 9537. (s)
Ponudbo v upravo pod »Stop« št. 9569.
»SI.« (n)
Lepo sobo
prazno ali opremljeno,-event H dobro domačo hrano - Išče uradnica s 1. julijem. Ponudba na upravo »Slovenca« pod »Sončno« 9514.	,(c)
ODDAJO:
Prazno in opremlj. sobo
oddam. Bežigrad 15. (s)
Odda se takoj soba!
Florljanska ulica št. 6.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Frlškovec 6. (s)
Sobo
primemo, za delavnico ali skladišče, oddamo s 1. Julijem. Kolodvorska ul. 25
Opremljeno sobo
za lUcžiff radom, oddam takoj dvema boljšima gospodoma. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9408. (s)
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
lepo, sončno, oddam mirni stranki. — Vprašati : Frlškovec 6.	(č)
Prodaja zgradb
za rušenjo ln materiala žo porušenih zgradb. Od nekdanje lastnino Strojnih tovar ln livarn d. d. v Ljubljani na Tyrševl cesti 35 se prodajo posamezne zgradbo za rušenje, tako da kupci zgradbe porušijo tn material odvozljo. Proda pa so tudi od že porušenih zgradb: zidna In strešna opeka, les, okna, vrata, tračnice, travnrze, betonsko železo ln zaslpnl material. Na razpolago jo tudi ključavničarsko orodjo. Interesenti naj se javijo na kraju samem, kjer dobe Informacije,	(p)
Trisobno stanovanje
s kopalnico, oddam s 1. junijem. Koblarjova ul. št. 11. (č)
Štirisobno stanovanje
komfortno, v sredini me sta, oddam s 1. septembrom t. 1. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 9634.	(č)
Dvosobno stanovanje
parketirano, prostorno, in pritikline oddam takoj. — — Trgovina, Brod It, Št. Vid.	(č)
Trisobno stanovanje
komfortno orldam z julijem za 800 din. — Pri bežigrajski gimnaziji. — Bcogradska 18. Gjura.
Prazno sobo
s souporabo kopalnice — oddam s 15. junijem ali 1. julijem, a Medvedova št. 7-1.	(s)
Gospoda ali gospodično
sprejmem v opremljeno, sončno sobo v središču. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9486.	(s)
Opremljene samske sobe
za zaposlene delavce ln delavke po 150 din mesečno, v sredini mesta, na. razpolago s 16. Jtin, 1939. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9639. (s)
I
Gumbnke, gumbe, entel,
ažur, monoprame Izvrši
ekspres
Matek & MikeS
LJUBLJANA. Frančiškanska ullea
S pneumatiko
@nlmeiftlfl|
dosežcte najbolj ekonomično vožnjo, ker je dobro preizkušena tudi na slabih cestah, pri hitri vožnji in pod velikimi bremeni.
Zastopstvo; A. GOREČ, poleg nebotičnika
1BBSBSEI
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra o. 14, Ljubljana.	(1)
Omare za led
proda ABC, Ljubljana, Medvedova ul. 8 (poleg kolodvora Šiška.
Opalograf
malo rabljen, dobro ohranjen, v vel. 50 x 60 cm -ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6t. 5164.	(1)
Prima j
večja količina, naprodaj. Ugodne cene. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pnd »Takojšnja dobava S61« št. 9320. (1)
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, ka-kar tudi očala - ktiplto zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
Vojno brodovje
podmornice, križarke, m-£ lici s topovi, zelo lepo ln masivno Izdelani, po ameriškem načrtu, 80 zakasnili prevoz v Ameriko ter se bodo prodali lia ljubljanskem velesejmu, in sicer na vesellč-nem prostoru po smešno nizkt ceni 10 din komad. Razveselite otroke s to lepo In trajno Igračo.
▼ee vrst«
svile
▼ krasnih, pestrih modnih barvah najnovejši vzorci za obleke in bluze, velika izbira
R.
»PRI ŠKOFU«
□UBLJBNA
Linparjeva ulica 3 Pred škofijo 3
Oleandri
naprodaj. Naslov t npr. »Slov.« pod št. 9581. (1)
Motorni žoln
dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Čoln« št. 9460.	(1)
Prvovrstno belo vino
letnik 19,18, 18 polovnja-kov — proda po najnižji ceni tnž. Mosdorfer, pošta Sv. Vid pri Ptuju — Ilalozo.	(1)
jIa ^aS HHr
original Domicus Remscheid
izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trg
Orehova jedrca
zdrava ln lepa po 20 din, ln orehe po 6 din - nudi Sever & IComp., LJubljana.	(1)
Sljudo (Glimmer)
za fasade, vsako množino dobavljamo ugodno. Anton ln M. Urbič, Zagreb, Makslmirska 114.
Brcnnabor
kolesa
svetovno znana, odlična kakovost, tudi na obroke
prl Kleindienst & Posch,
Maribor, Aleksandrova 44
Gostilno
lndnutrljskem kraju, n« najprometnejši točki, z vsem inventarjem takoj ugodno prodam. Založne kleti v skali, primerne za vinsko trgovino. Tlclno plačljivo a hranilnimi knjižicami. Naslov v npravl >Slovonca« št. 9331.	(1)
Košnjo
pena tn otavo 8 tmvnlkov
Oražnovo dijaške ustanove, pod dolenjskim kolodvorom ln nad »Zelenim hribom«, oddamo. — Togojl po na vpogled pri hišniku v "VVolfovl ul. 12 In Dolenjski cesti 23. (1)
Tovarna perila, klobukov
Prevzamem v komisijsko prodajo moško perilo, klobuke ln razne druge artikle. Uspeh siguren. Ponudbe v upravo »SI.« pod šifro »Dobra prodaja« št. 95S0.	(1)
Parfumerije!
Za trt sezonske mesece vzamem v velik letoviški kraj s približno 2300 tulci, v komisijsko prodajo razne kozmetične potrebščine. - Ponudbe v upravo »SI.« pod »Uspeh« št. 9579.	(1)
Zeleznina STABIL
Ljubljana, CelovJka cesta 72
nudi po nizkih cenah vse vrste gradbenega materi-jala, pohištveno in stavbeno okovje, orodje za vse obrti; nakup starih kovin.
Lep špecerijski inventar
prodam. Tyršova c. 124.
Deteljo lucerno
prodam. Boltežar, Hrenova 16.	(i)
Deteljo
v košnji prodam. MISvelJ — Ljubljanska 37. (1)
Naprodaj gnoj!
Vprašati LJubljana, Stre-liška 26.	(i)
Športno kolo
prvovrstno, naprodaj ■— Jager, Hrenova ul. 16.
Prima kolesa
tudi na obroke. Dam garancijo. Kmetlč Ciril, Dob pri Domžalah.	(1)
Šivalni stroj »Singer«
ženski, pogrezljlv, čevljarski, levoročnl ln krojaški 2000 din naprodaj. Iiečna št. 4, Krakovo.
Košnja
seno tn otava se proda danes ob 3 popoldno na Orlovl cesti 11, pri dolenjski mitnici. Belčlfi.
Kolesa
res prvovrstnih znamk -
kupite najugodneje le pri »Tehnik« Banjal, LJubljana, Miklošičeva 20. (1)
la sveže češnje
za vkuhavanje, črne !n rdeče kg 4 ln 4.60 din, sveže hruške špingle košarice 45 kg franko voz-nlna razpošilja G. Drech-sler, Tuzla.	(l)
PFAFFovi, več SINGER-
Jevlh in drugih šivalnih strojev z 20-letno garancijo poceni pri »Promet« v Ljubljani, nasproti krlževnifke cerkve
Več otroških vozičkov
športnih ln globokih, poceni naprodaj pri »Promet« v Ljubljani, nasproti križansko cerkve. Stare jemljemo v račun.
Anker šivalne stroje
a tovarniško garancijo tn druge znamke, rabljene krojaške ln čevljarske od 300 din naprej proda.ja »Triglav«, Resljeva cesta 16.
Partija koles
prvovrstnih znamk, Jam-sklh ln moških, poceni naprodaj pri »Promet« v Ljubljani, nasproti krl-ževniške cerkve. - Stare jemljemo v račun. (1)
KAPPEL
pisalni stroji v kovčkih
razne vrste, tudi na ugodne obroke pri
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
I
Automofor
i
Motor Miele
95 ccm, dobro ohranjen prodam. Galjevlea 198.
minil«
Pension
Melanlje DžordževUS na Golniku - naprodaj. Pojasnila dajo lastnica. (1)
Opremljeno sobo
poleg gozda ln vode, za počitnice, oddam. Jenko, Senlčlca 16, Medvode.
Priporoča se
letovišče ln kopališče Ivo Sorll, Gorenja vas, Poljanska dolina.	(r)

Glasba
Gramofonske plošče
v veliki izbiri, radioaparati — najugodneje dobite pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. (i)
Mirno letovanje
na Gorenjskem Iščem čez počitnice. Ponudbe s cono upravi »Slovenca« Maribor pod »Gorenjsko« 867 št. 9510.	(L)
Poltovorni avto »DKW«
novejši tip, brezhiben — inalo vožen, ugodno prodam ali zamenjam za luksuzni. Kovačlč, Ciga-lctova 11.	(f)
Vodna kolesa
prodam po ugodni cent 5 vodnih koles premor 3.80 m za mlinski kamen, kolesje jo šo v prav dobrem stanju. Prodam zaradi preureditve mlina. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 8592. (1)
Avto-limuzina
85 RS, vožona le 20 tisoč kilomotrov, v prvovrstnem stanju, zelo poceni napro-daj I Posebno pripravna za gasilski ali reševalni voz. Informacije daje »Radio., družba r. o. z. v Ljubljani. Miklošičeva 7.	(f)
Mali tovorni avtomobili
tri in štirikolesni,nosilnost /50 in 1000 kg, izredno ekonomični in ceneni prispeli iz Hamburg«).
Zastopstvo..tOSTRA- *
V. LAZNISC
LJUBLJANA, Gosposvetska 8.
Več motorjev
220 Voltov od 1 do 50 konjskih sil — kupim. Iran Prc-šern, tovarnar, Kranj. (f)
Specijalna delavnica
za previjanje, popravljanje elektromotorjev in dinam. Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterijal ter motorji za pogon in di-name za luč.
Fr. Perčfnlii
■lektropodlclls, Ljubljana Gosposvotska c. 16. telefon. 23-71
Poceni letovišče
v dravski banovini I — Zdrav kraj, krasna lega 600 m nad morjem. Prospekti so na razpolago v vseh poslovalnicah Putnika. Pension Konšek — Trojano.
Krasen razgled na Bled
vam nudi Bezijsko stanovanje, t. j. 2 opremljeni sobi, kuhinja in balkon. Cena nizka. Natančnejše poizvedbe dobite pri Jožetu Pristo-vu, trgovcu v Zg. Gorja h pri Bledu.	' (L)
Letovišče Luče
v Gornji Savinjski dolini, oddaljeno 15 km od Logarske doline, iglasti gozdovi, prijetne kopeli — dvakrat dnevno avtobusna zveza r postajo ln Celjem. Penzlja od 35 do 45 din. Dobra kuhinja. -Naslov: Gostilna, Raduha M>če. 4	(L)
4 leta staro kobilo
za vsako vožnjo, prodam. Berlčevo 4, p. Dol. (J)
Molzno kozo
prodam. — Šmartno pod šmarno goro 10.	(J)
Nemške ovčarje
10 tednov stare lz psar-ne Rožnik, prodam. Teodor Drenlg, LJubljana I, Cesta v Rožno dolino št. 36.	(j)
Čisti poltežki konji
za težko delo in špedicijo - »e dobe poceni; prav tako tudi Nonius-konji, 5—6 let stari, 160—170 cm visoki, zdravi, garantirani. Naslov: Hoffmann Jullo, Cakoveo. - Kupim stare konjs za meso po najvišji ceni.	(j)
Trije klavirji
so naprodaj v Glasbeni Matici ljubljanski. Podrobnosti v pisarni Gl. Matice, Gosposka št. 8, nakar Je vložiti pismeno ponudbo.	(l)
Klavir
(Stflzfltegel), lept glas, črn, polltlran, križane strune, železna konstrukcija, se za nizko cono proda. Pove: Kacin, Ko-menskega ulica 26. Ljubljana.	(g)
/enitbe
Ženite se srečno
in bogato, dekleta, tudi v Ameriko po »Oglasniku«, Zagreb, Tomlčeva 7.
Posestnik in gostilničar
pri Ljubljani, poroči dekle z 60—80.000 din. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobra gospodinja« št. 9565.	(ž)
Vdovec
51 let star, s 1000 din
mes. pokojnine ln 25.000 din premoženja — bi se rad priženil na boljše posestvo ali obrt. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 9146.	(ž)
II
Pohištvo
i
Imodroc^
Lepo sobno kredenco
marmor plošče, poceni prodam. Mestni trg 13-11.
Mreže za postelje
izdeluje in sprejema rab-ljone v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št S (pri Gradišču).	(1)
Modroce
vrhnje ln spodnje, mreže, posteljne odeje ln
perje puh - najceneje v veliki Izbiri prodaja
SEVER, Marijin trg 2
nasproti frančiškanske cerkve.
Spalnica
dobro ohranjena, in nekaj salonske opravo, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9132. (s)
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIHl
Pohištvo
dobro ohranjeno, poceni prodam zaradi odpotova-nja. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9645. (š)
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane ln tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik - Mestni trg 12 Ugoden nakup morske trave, žimo ln cvilha za modroce ter blaga za prevleke pohištva.
an«J
i itd] »P«)
otoman« kaučei dobite p( ceni in so« lidno pri,
Ivan Habič-u
tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Ničmana^

Kompanjon (-ka)"
z vlogo 20 do 30.000 dla* se Išče. Zaslužek mesečno 3000 din. »Oglasnik«,; Zagreb, Tomlčeva 7. (z)j
Družabnico
trgovsko pomočnico s kaS pltalom 25—40.000 din —; iščem. Prosim eenj. poJ nudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« št. 86094
Posojila
razllfina, preskrblm hitra ln brez kakega predplačil«
Hranilne knjižice
vnovčujom proti takojšnji
gotovini. Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zore <•
LJubljana, Gledališka tU Znamka t din
Popravilo in obnova \
otroških vozičkov. Bogo3 mir Divjale, Maribor — Ključavničarska 1. (r)]
Mizar
vzame več peči in gtedlf? nikov v zameno za nov# oprave. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 95-3^
Zahvala
Vsem, H ste Izkazali ljubezen in spoštovanje naSi nepozabni, pT8ra.no umrli ninnii, gospo
Apoloniji Pirš
roj. Ježek
« tem, da ste molili zanjo in ji lajšali trpljenje v težki bolezni, ji poklonili toliko cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti, ter vsem za izraženo sočustvovanje — se iskreno zahvaljujemo. Ljubljana, Z g o r. Š i š k a, dne 10. junija 1939.
Družine Pirševe in Buričeve
i ostalim sorodstvom.
Aleksij Pelipenka:
45
Ukrajina $oha . . .
Komar je poklical še nekoliko svojih ljudi, ki so ležali na jasi. Pograbili so Dunjo, ki je obupno kričala.
»Strahopetna si tudi. Slecite jo in jo oblecite v žensko obleko, ki smo jo s seboj prinesli. Naj se razločno vidi, da imajo Rusi med seboj tudi ženske, ki so še večji krvosesi kot moški!«	#
Cez nekaj dni je dobil gubemijski komisar v Vinici pismo s priloženo fotografijo. Komisar je bral:
>S tem pismom prejmete sliko slavne in junaške čekisti-nje Dunje z vsemi njenimi pomagaei. Prosim vas, tovariš komisar, da bi priloženo sliko poslali čekini centrali v Moskvo in ji sporočili, rla je čekistinja Dunja zvesto izpolnila svojo proletarsko prisego. Prisegla jo, da me bo prijela z lastnimi rokami. To je storila. Ni me le prijela, temveč me je držala z rokami in nogami.
1 Vorona dubina, 15. decembra 1922.
Štefan Komar.«
Hrabri Pampuška
Zima je minila in prišla je pomlad. Pojavila se je v svoji polni lepoti. Polja in travnike je pokrila z zelenim pregrinjalom in okoli vasi so cveteli sadovnjaki. Sleherno, tudi najmanjše bitje je zaživelo novo življenje. Brezskrbno so hrošči in muhe brenčali od cvetlice do cvetlice, od lista do lista. Ptiči so s sladkim petjem polnili ozračje. Vse je bilo pomlajeno, vse je bilo lepo, vse se je veselilo življenja.
Nekoč spomladi je Štefan Komar sedel v Vranjem gozdu na hrastovem panju. Bilo je gred sončnim vzhodom,
Štefan Komar je zvedel hude vesti. Pravkar je bila pri njem neka volovodivška deklica, ki mu je prinesla živeža. Pripovedovala mu je, da so vse vasi okoli Vranjega gozda polne rdečega vojaštva, ki na tihem straži sleherno hišo. Kogar srečajo brez posebne legitimacije zunaj vasi, ga primejo in sodijo zaradi podpiranja Komarja.
Dekle mu je prineslo thdi lepak, ki ga je odtrgala raz cerkvenih vrat. Pisano je bilo, da sta Štefan Komar in njegov namestnik Pampuška postavljena izven zakona in sleherni, ki ju kjerkoli sreča, ju sme ubiti. Na obe glavi je bila razpisana visoka nagrada. Sama je prišla težko mimo rdečih straž in mu prinesla živeža. S solzami v očeh ga je prosila, naj zbeži, ker je rdeča četa na pohodu, da ga ujame.
>Prijeli te bodo, Štefan,. in te potem odpeljali ter umorili in vsa volovodivška dekleta bodo zelo žalostna.«
»Neumnosti Pojdi mirno domov, golobičica. Štefana Komarja ne bodo tako lahko ujeli.«
Dekle je odšlo, Komar pa je bil zelo žalosten.
»Sedaj se morajo ubogi kmetje pokorili,« je mislil, >da so mi pomagali. Vem, kaj pomeni, ako so v vaseh vojaki. Kmetom vse požro, uropajo vsak kos kruha in zadnje zrno žita. Saj jim bodo izlisnili zadnjo srago krvi.«
Komar je začel jesti, toda ni mu dišalo. Mislil je na četo rdečih vojakov, ki je na potu, da bi ga ujela. Zelo se je ujezil. Jim bo že poplačal, da jim ne bo prišlo več na misel, da bi izstradali kmetel
Urno je splezal na visok hrast, s katerega se je videlo daleč proti vasi, in je kmalu ugledal, kako se čela približuje. Tudi deklico je opazil, kako hiti po skritih bližnjicah v vas.
Potem je splezal s hrasta zopet na tla, zažvižgal poseben napev, nakar so prišli Pampuška in nekaj njegovih tovarišev. Ukazal je postavili na jaso dve strojnici, potem je šel rdečim vojakom naproti. Čakal jih ie skrit na robu gozda. Ko so prispeli bliže, je začel klicali s spačenim glasom: Štefan Komar!
Zdelo se je, kot da kliče v gozdu eden upornikov in rdeči vojaki so poslušali. Od daleč se je slišal odgovor: Halo, halo! In klici ter odgovori so se večkrat ponovili.
S strastjo so se rdeči vojaki zapodili v gozd in Komar jih je s klicanjem vabil tja, kjer jih je hotol imeti. Dospeli so na jaso. Bila je ista, kjer je bila obešena čekistinja Dunja s svojimi petdesetimi Tunguzi.
Ko so v dolgi krilni vrsti stopili rdeči vojaki na jaso, jih je sprejel divji strojnični ogenj. Kmalu so bili uničeni skoraj do zadnjega moža, ki je na vso moč tekel v Volovodivko in javil, da je Vranji gozd na gosto zaseden z uporniki. V resnici pa so bili le Komar, njegov prijatelj Pampuška in okoli deset njegovih tovarišev.
Sedaj se je Komar pomiril.
»Še preden se popolnoma zjasni, bomo zapustili Vranji gozd in šli v Plosko dubino, ker nas bodo prišli sedaj iskat.«
Šli šo v Plosko dubino, v gozd, kjer j« bil skrit njihov vojni zaklad. V istem skrivališču jc bil tudi Komarjev kovčeg s perilom in knjigami.
V težkih urah, kadar se mu je stiskalo srce, je Komar rad vzel knjigo v roke. Najljubša knjiga mu je bilo Sveto Pismo. Dopadlo se mu je in najbolj ono mesto iz knjige Sodnikov, kjer so popisana Samsonova junaštva. Ponovno je premišljal, kako je slopi Samson zagrabil z močno roko stebre in opornike v palači Filistrov ter jih stresel, da se je .zrušila cela stavba in pokopala pod seboj njega in njegove sovražnike.
Pampuška je šol na izvide, da bi videl, kaj delajo v Vo-lovodivki rdeči vojaki in se je sedaj vrnil.
»Odšli
so proti Vranjemu gozdu in vas je gotovo prazna. ZpIo rad bi šol z nekaterimi našimi v vas po živež, ker ga nam že zmanjkuje.*



-II
Gospodinje, uradi, zavodi, podjetja!
Otrotki kotite*.
04
Konti AhaRSt
Nosan in Zalika
Podajaj si življenje!
Lepa, *uha Idrra, najboljši premog, in vse druge vrste kuriva dobavlja
IV. SCHUMI
Ljubljana, Dolenjska cesta



Prispela je nova
pošiljka
ARDIE In
HO REX motorjev
model 1939/40 Ogleda ln nabavi se jih pri tvrdki
J. PRAPROTNIK, Domžale
Isti modeli so razstavljeni tudi na ljubljanskem velesejmu v paviljonu G. Ne zamudile si jih ogledati I
Ako želite »najpopolnejše harmonike sveta«, vedite, da vodi strokovno zastopništvo in edina špecijalna trgovina
RUDOLF HR0VAT
Zagreb, ilita 49
vsakako na|bol|4e harmonik* I
Petcevni radio aparat
prvovrsten, za vse napetosti, prodam. Društvena št. 24, Moste*	(1)
iHEiaai
tntip/afen pouk v 'gronjut
tlvUen}« moremo podali tati, Doleftlne preprečiti, bolezni ozdraviti, slabotno olatltl, nestalne moramo učvrstiti ln nesrečne napraviti srečnel
Hal te vzrok vsake bolezni?
Razglas
Dne 2«. jnnija t. 1. se bo vršila ob 8 zjutraj j Tržišču na licu mesta
prodaja posestva
ki je oddaljeno od železnice in banovinske ceste 1 km. — Informacije se dobe v občinski pisarni Tržišče na Dolenjskem.
Občina Tržišče, dne 7. junija 193S.
Gornjeradgonska občinska podjetja v G. Radgoni odsek za elektriko
razpisuje
mesto elektroinženirja ali tehnika
po možnosti s koncesijo in z večletno prakso za upravljanje 35.000 V transformatorja in za vsa v
Kar hitro se spravi Taci na pospravljanje. Prvi, ki ga pobere, je Nosan. Taci ogleda grdega pajaca in reče: »Mari se bi tebi nos odbil, bi vsaj malo lepši bil!« Potem pa sklene: »Čeprav še nisi potrt, si vendar tako grd, da te ne maram več. Te bom kar vrgla preč.«
laMevajte brezplačen crniH
MEINEL HEROLD
ct.z.az. za/, tvorn/ce g/asbtl
MARIBOR st 102
Dobro ohranjen klavir
prodam po ugodni ceni. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Klavir« št. 8335.
Priložnostne prodaje
nn lšSite, ker dobite tovar niško nove ploščo v poljubni Izbiri že po Din 30'—. Zahtevajte seznam.
m

to strokp spadajoča tehnična iri komerc
Pismene pohudbe in prepise spričeval je poslati na gornji naslov do 15. junija 1939 z navedbo plače in ostalih službenih prejemkov.
Službo je nastopiti takoj, najkasneje pa dne 15. julija t. 1.
H8RBBBBB3BBBBflBBBBBBBaflBBBBBflBBB
g	Veliko Industrijsko podjetje g
■	■
B	■
g	potrebuj« n pogon mladega m
j	elektroinženirja j
Lepo darilo je nova gramofonska plošča, stane samo
Din IS*—
dokler traja zaloga
-«. Velepie *
J Ponudbe poslati na Publicitas 'd. d., g	Zagreb, Ilica 9, pod št. 3574.
Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta štev. 25
Ifovl modeli čelo-flauta
bandonion register Oglejte si brezobvezno pri
R.Warblnek
Ljubljana, Miklošičeva e.
Najcenejša T njeni kvaliteti
Čitajte in širite »Slovenca«
B§»
Vnem, ki (»o poznali njegovo blago du§o, sporočamo, da
je Vsemogočni poklical k 6ebi našega predobrega gospoda
Miho Marovta
posestnika iz Ohramelj, dolgoletnega in zaslužnega predsednika Sadjarske in vrtnarske podružnice r Braslovžah.
K večnemu počitku ga bomo položili danes, dne 11. jnnija v Braslovčah.
Braslovče, dne 11. junija 193&
nedeljo,
Sadjarska in vrtnarska podružnica, Braslovče,
D enar
Državni uslužbenec
išče posojilo 1200 din, ki bi Jih vračal mesečno po 150 din z obrestmi. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Hvaležen do smrti« št. 9526.	(d)
Taci prime Nosana in Zaliko in pritisne na zvonec. Bumček, Gagica in Iskri gledajo njeno početje in si mislijo: »Hm! Taci je pri zvoncu, kraljevska slava pa pri koncu. Ce še pride Luna v vas, razbije morda tudi nas Ojojoj-jo-jo, kako je to hudo!«
I
Zastopnik - strokovnjak
dolga leta v tej stroki, dobro poznavajoč jugoslo vansko tržišče — prevzame uspešno prodajo Vaših izdelkov. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca pod št. 500/9538.
DARU1AR
mineralno in blatno kopališče
Radioaktivni termalni vrelci 38—50° C. Zdravljenje revmatizma, išiasa in ženskih bolezni. Vse leto odprtol Glavna sezona od 15. jun. do 31. avgusta Izven sezone znatni popusti ob pavšalni ceni. Vse informacije daje	Uprava kopališča.
voz ln omot nemflnnani. Csnlk
Izrežite oglas zaradi naslova.
.VELEBIf
otioški vozički ZAGREB, Ilica št. 55
Najnovejši do se daj nevideni mo deli za 103!) v spe-ci.jnlni in največ" trgovini otrošk vozičkov. Proti ja za gotovino na odplačilo, rre slikami brezplačno.
V«
SLOVENEC
il
na 10 straneh je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik!
Oilabljenje živcev, potrtost, Izguba dobrih prijateljev ali svollh bllinllh, razočaranje, »trah pred boleznijo, slab način življenja ln mnogo drugih razlogov.
Zadovolfstvo
)• naP>ol|»l zdravniki So poti, M T« meret« dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvol značaj, napolniti Te i novim npan)em: ta pot J« pa opisana v razpravi, ki )o e« mor« vsakdo, ki zahteva, dobiti tako) ln pOVSCm brCZplOCnO!
V t«) mali priročni knJlJlolj« raztolmaceno, Kako morete v kratkem času ln brez ovire med delom olačltl 41voe ln mlftlce, tmdnost, odpraviti slabo razpoloženj«, raztrosenoBt, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo ln nebrol drugih bolezenstlh pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo priletnih ur.
Postno zblrallSče:
ERNEST PASTERNAClf, Berlin SO,
Pllcnaeihirchpioiz n. Abi. 123.
TRIBUNA" F. BATJEL dvoholcsa
motorji, prevozni trlciklli, šivalni stroji, skiroji, tricik-lji, otroški in igračnl vozički, cugalnlce, avtomobilski ltit.
Engro LtuMlana, KarlovSha 4 Detajl
Podružnica Maribor, Aleksandrova e.26. Ceniki franko
Halo!
Kdor hoče svoj denar varno
vložiti, naj se pridruži novemu brozkonkurenčnemu podjetju. Ponudbe na upravo >Slovenca« pod »Sigurno« št. 9307.	(d)
Hranilne knjižice
3'/« obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO. KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Pozor!
že c 10.000 din st lahko
zaslgurate brezskrbno življenje, ako pristopite k novemu podjetju. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Laboratoren« 9557.
GANA
Gnojniine črpalke brzoparllnlkl štedilniki
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje
Podriaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani
SODE
vinske in od žganja
dobro ohranjene, v vseh velikostih, kupi
F. S. Lukas, Celje
Razglas
Posojilo ali udeležba
■voje prihranke 20 do 5.000 din varno naložite v zdravem, snujočem se obratu. Tudi kot posojilo. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Popolna varnost zajamčena« št. 9527. (d)
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbenikov, dohičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZA.TC LOJZE
Ljubljana, Gledališka ul.7l
Krajevni šolski odbor r Toplicah pri Zagorju ob Savi razpisuje oddajo raznih del pri predelavi in dozidavi šolskih prostorov na Lokah pri Zagorju v skrajšanem roku 14 dni. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico, oddati dela komurkoli, ne oziraje se na najnižjega ponudnika. Dela so bodo oddala, če se prav ne zglasi dovoljno število ponudnikov. Podatki in vpogled v načrte se dobi brezplačno pri šolskem upravitelju v Toplicate.ji^; je proračune istotam predložiti v zaprli kuverti do 12. ure dne 25. junija 11939.
Toplice pri Zagorju oh Sari, 10. junija 1939
Krajevni šolski odbor V Toplicah pri Zagorju ob Savi.
Epohalni uspeh domačega tlouefta
Kolosaini preobrat! Konec plešavosti!
Vsi plešasti ljudje, ki so zgubili n« katerikoli način svoje lase, imajo sedaj priliko, da si iste obnove v teku enega in pol do dva meseca z uporabo najnovejšega uspešnega preparata, ki po trajni uporabi oživi staničevje lasičevja, pri katerem bo viden uspeh že v nekaj tednih. Ta preparat se je preizkusilo na 40 let stari pleši 70-letnega človeka, kateremu so že po enomesečni uporabi poganjali povsem novi vitki blond lasje, čeprav je star že 70 let. — Natančno navodilo uporabe bo priloženo naročilu. Uspeh zajamčen!
»RAK1L«, poštni predal, Litija.



Zahvala
Vsem, W so nam izkazali svoje sočutje in Izrazili svoje sožalje ob izgubi našo nepozabne
Kristine Pavletič
se najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala primariju g. <tr. Eisenstadlerjti v Zagrebu, primariju dr. Lutmanu v Mariboru, čč. sestram v bolnišnici za njihov trud, čč. duhovščini, pevskim društvom »Jadran* in »Nanose, policijskemu nadsvetniku g. Pe-stev,šku ter vsemu osebju predstojništva mestne policije v Mariboru, veem znancem in prijateljem, ki so pol<ojnico spremili
na zadnji poti.
Zalo joči ostali.
Vsaki osebi, družini
nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anos, lla-
Umrl nam je nad vse ljubljeni in nenadomestljivi edini sin, brat, n'ečak
in vnuk, zlati naš
Srečko
Na zadnji poti ga.bomo spremili v nedeljo, 11. junija ob pol 16 popoldne
iz mrtvaške veže splošne bolnišnice v Ljubljani. ,V Ljubljani, dne 10. junija 1939.
Pepca BekS roj. Gruntar, mati; Jože Bekš, oče; Anica por. Gomba«, sestra in užaloščene rodbine: Gruntar, Habbe, Lutman, Gombač.
Zahvala
Vsem ki so v naši neizrečni žalosti za našim bratom in stricem, gospodom
Matejem Tomazinom
sočustvovali z nami, naša iskrena zahvala. Posebno hvaležnost smo še dolžni prevzv. škofu g. dr. Rožmanu za pomoč v zadnjih urah, g. dr. Marčiču za njegovo skrb, gosp. kanoniku dr. Šimencu za krasne besede v cerkvi in za vodstvo pogreba, kakor tudi vsej častiti duhovščini, g. senatorju dr. Ktilovru in ostalim gg. govornikom za krasno poslovilne govore. Najlepša zahvala g. ministru dr. Kreku, vsem zastopnikom oblasti, organizacij in šol, pevskemu zboru z g. dr. Dolinarjem na čelu, darovalcem vencev in vsem drugim, ki so pokojnika spremili na zadnji poti,
Naklo, dne 10. junija 1939.	Sorodniki

Magirus-Deutz-Diesel
tovorni avtomobili in avtobusi
z jeklenimi patentiranimi karoserijami
AVTOMONTAŽA
LJUBLJANA
Pisarna: Pražakova ulica 13 Tovarna: Kamniška ulica 25
Parhete, trsife, bahnio, stresno lepenho, bifumenluto, lesni cement, hamollnel. slreSni lah. Katran, JUGOLIT-pioSfe za predelne stene In izolacllo
in razna sredstva za izoliranje dobite
najceneje pri
I0S. RPllil, Ltobljana
Gradaška ulica 22
Telefon št 25-13
Samske in otroške jopice
po 12 dinarjev dobite pri TRPINU, Vetrinjska ulica štov. 15 — Maribor.
Pedikiranje
odstranjevanje kurjih očee brez krvavenja in bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog bo odslej dalje v kopališču hotela >Slon< v novem lokalu izvrševal g Dekanič, odličen strokovnjak, za 9 din
II
Mreže
za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34. (1)
Franc Jager
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra c. 17
telefon 20-41
Velika ealoga vseh vre t žlmnlo, otoman, najmodernejših couch-zof. - V zalogi vedno vsoh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva Itd. - Solidno delo I Točna postrežba I Konkurenčne cene I
Neprekosliive gitare, tamburice i. dr.
HODIC - BOGDANOV
Paviljon H odn. Cojzova c. 9
HOTEL
ma
na obali mori« v omišailshem zaliva.
Hotel ima 30 lepo urejenih sob. Popolna oskrba s sobo dnevno din 60'— za osebo. 10 % popusta za pred in po sezoni. Za obilen obisk se priporočata
lastnika hotela Aibane2e. AntonttC
Weekend
stanovanjsko hišico
Vam zgradi od din 30.000»— dalje, preskrbi: načrte, gradbeno dovoljenje, nakup parcel; Sv.Križ, Dovje-Moj-strana, Gozd-Martuljek, Kranjska Gora, Podkoren, Rateče-Planica, Bled in vsa Bohinj, okolica
Priporoča se za vsa v stroko spadajoča dela
" Petkoš Ivan,
Jesenice-Fuiine
Pocrnite brez opeklin
v 3 dneh
Ambre Solaire je novo sredstvo za sončenje — ono propušča koristne žarke, od katerih koža počrni ter zadržuje škodljive, ki kožo pečejo
AMBRE SOLAIRE
OLJE, KI FILTRIRA
y petek, dne 9. junija je nenadoma umrl gospod
MIHAEL MAROVT
posestnik in podnačelnik naše posojilnice
Pogreb neumornega zadružnega delavca bo v nedeljo, dno 11. junija ob 10 dopoldne v Braslovčah. Naj počiva v Bogu I Braslovče, dne 9. junija 1939.
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V BRASLOVČAH
tfilliams luxury Shaving Creaml
SLABE VOLJE STE ?
Vedite, da britje lahko postane prijetno opravilo, če uporabljate WILLIAMS kremo za britje, a po tem osvežite kožo z nekaj kapljicami AQUA VELVA. Dobiva se ▼ vseh boljših strokovnih trgovinah.
Za britje
WI LLI AMS
Razprodaja
nabožnih, pokrajinskih in umetniških
slik
od 9. do 30. junija 1939
v trgovini H. Ničman — Ljubljana Kopitarjeva ulica 2
Ne zamudite ugodne prilike, ker bomo razprodaja! i krasne slike po neverjetno nizkih cenah
WANDERER
motorna kolesa in kolesa so nenadkriljiva v elegantni opremi in znani kvaliteti
WANDERER
tovarna dobavlja motorna kolesa z motorji SACHS, A-U in ILO
Motorna kolesa
WANDERER
se dobe v vseh strokovnih trgovinah in pri glavnem zastopstvu
R. PRPIČ, ZAGREB
Vrhovčeva ulica 13
Vsak kupec dobi tovarniško garancijo
Trgovci in mehaniki zahtevajte obširne in brezplačne cenike
Zahvala
Ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica itd., gospoda
Cirila Tomšiča
se vsem za vsa sočustva iskreno zahvaljujemo. — Posebno se še zahvaljujemo g. prof..dr. Mezetu in g. dr. Savinšku, dalje pevskemu društvu »Grafika« ler vsem, ki so dragega rajnika spremili k večnemu počitku.
Ljubljana, dno 11. junija 1939.
Žalujoča soproga, otroci
in ostalo sorodstvo.
imrm
Prima češnje
sveže, trde, črne, rdeče, kg po 4 ln 4.BO din tran-ko dovoz, razpošilja v košarah po 45 kg tvrdka G. Drechsler, Tuzla. (1)
MALIN0VEC
pristen, naraven, ■ čistim sladkorjem »kuhan —■ se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI -Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
VINA
za vse prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
H. SUTTNER
Brezobvezen ogledi
KOLESA
kupite dobro in poceni tudi na obroke pri
Ljubljana
Aleksandrova i.
Čudovita narava!
Hotel »Madeira«, Vrboska (na otoku Hvaru)", )e
zgrajen na kraju, ki nudi ob največji pripeki udobno Bvežost zaradi vetriča in nenadkriljivi užitek. — Peščenih plaž in borovih gozdov je v izobilju. — Cene pensionu od 48—53 din dnevno, s kopališko, banovinsko in občinsko takso vred. Dne 15. septembra bo vpričo gostov žrebanje za 15 dnevno brezplačno bivanje v hotelu za sezono v letu 1940. (Velja samo za tosezonske goste.)
»»
Sloveirfeva" podružnica
Ljubljano, Ttjršcva cesta
(palača Poštni dom)
ALEKSANDROVO
na otoku Krku je znano in priljubljeno kopališče domačega in tujega občinstva. ki išče sonca, morja in miru. Peščeno kopališče je zelo primerno za otroke in neplavaSe. Ljubitelji ribolova in jadranja imajo dnevno priliko za lepo zabavo. Prijetni so sprehodi po obrežnih potih okoli zalivov. V hotelih popolna oskrba z vsemi taksami in postrežbo vred Din 45 do 55.
Informacije daje turistični odbor.
HOTEL FRANKOPAN vodilno poslopje v mestu. Dunajska kuhinja. Oskrba taksami in postrežbo vred 55"— din v sezoni.	Prospekte zaston j
JUDRRNSHR
pioviDBnno
-f SI IAHI
Sup5r0br5d;kl	Benetk In Snšaka t Dalmaeljo.
Odhod II Sušaka vsak dan razen srede ln petka ob 16 ari Turistične proge i« Snšaka in Benetk t Dalmacijo ter lz Sn šaka in Trsta v Grčijo za male pavšalne cene;
slovenske obale.	* V8em' k°PfUiS4i in ><>t°vi8Si jngo-
Prospekte ln navodila daj« Direkcija na Snfiakn ter v«l nradi »Putnika« in društva «Wagons-Llts Cook«.
Vzajemno posojilnico
r. z, z o. i.
f LlnMfanl, niklo$i€eva ccsfa f
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 3% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila.
+
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš nad vse ljubljeni sin in brat, gospod
Ciril Belič
dijak VII. razreda klasične gimnazije
Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, 11. junija ob pol 6 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. junija 1930,
Žalujoči ostali
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
'zdajatelj: inž. Jože Sodja *
'Mik: Viktor CenŽiČ