142
imenovan za profesorja peterburške univerze. Sobolevskij je spisal mnogo iz stroke ruske in slovanske filologije. Najbolj znani njegovi spisi so: „Obščeslavjanskija izmenenija zvu-kov", „Stati po slavjanskom jazyku", „Zvuki cerkveno slav-janskago jazyka", „Velikoruskija narodnuja pesni", „Očerk russkoj dialektologii", „Sledy litovskago vlijanija na slavjan-skie jazyki".
Prof. N. R. Lavereckij. Meseca oktobra je umrl znani ruski kipar, profesor carske umetniške akademije, Nikolaj Akimovič Lavereckij. Z njegovo smrtjo je ruska umetnost izgubila odličnega predstavitelja. Pokojnik se je rodil 1.1837. v Moskvi in njegova nadarjenost se je pod vodstvom profesorja Pimenova razvijala z izredno hitrostjo. Nekaj časa je s pomočjo podpore carske akademije potoval po Nemčiji, Avstriji in Italiji. Leta 1868. je iz Italije poslal v Rusijo skupino „Malčik i devočka kormjaščija ptičku". Za to delo je bil imenovan za člena akademije. Ko se je vrnil v domovino in razstavil svoja daljša kiparska dela, je bil takoj imenovan za profesorja akademije. Od tega časa ni bilo umetniške razstave, na katero ne bi bil Lavereckij poslal svoja dela. Od njegovih del omenimo: Spomenik M. I. Glinki
in carici Katarini II., nekoliko doprsnih kipov velikega kneza Vladimira, carja Aleksandra II. i. dr.
Marija Markovičeva (Marko Vovčok). Pred nedavnim je na Kavkazu umrla ena izmed najstarejših ruskih pisateljic Marija Aleksandrovna Markovič, zelo dobro znana v ruski in maloruski književnosti pod svojim navadnim psevdonimom Marko Vovčok. Markovičeva se je porodila 1. 1834. in se zgodaj omožila z imenitnim maloruskim etno-grafom Atanazijem Vas. Markovičem, ki je bil takrat ravnatelj pisarne orlovskega gubernatorja. Vsled vpliva svojega moža, ki je bil vnet Malorus, je začela Markovičeva pisati povesti v maloruskem jeziku iz življenja ukrajinskega ljudstva. Ko se je preselila v Peterburg, se je seznanila s T. Sevčenkom, kateremu so njene povesti tako ugajale, da jo je imenoval svojo literarno hčerko. L. 1858. so izšle povesti Markovičeve v posebni zbirki pod naslovom: „Na-rodnii opovedanija Marka Vovčka". Ko je sloveči ruski pisatelj Turgenjev prevel njene povesti v ruski jezik, je postala Markovičeva popularna v celi Rusiji. L. 1867. je mož Markovičeve v Černigovu naglo umrl in odsihmal je Marko-
vičeva tudi umrla za malorusko slovstvo. Začela je namreč pisati v velikoruskem jeziku razne romane in povesti („Čer-vonnyj valet", „Lihoj čelovek", „Zapiski pričetnika", „Top-loje gnjezdyško", „V gluši"). V maloruskih povestih riše Markovičeva žalostni položaj in bedo ukrajinskega seljaka z izredno resničnimi in ostrimi barvami. Oblika njenih povesti je umetniška, zlog jasen, kratek, mehak, melodičen in jezik — sami biseri. Isto se pa ne more reči o njenih ruskih povestih, za katere je črpala gradivo iz življenja ruske inteligence.
Kako pišejo ruski pisatelji. A. Pleščejev pripoveduje v „Birževih Vedomostih", kako so pisali in pišejo nekateri znani ruski pisatelji. R. P. Čehov, zlasti v mlajših letih, ako je bil dobre volje, je pisal mrzlično cele noči, podnevu ni imel miru pred prijatelji. Pozneje je pisal bolj mirno. Iz Jalte na Krimu, kjer je večidel bival, se je rad peljal v okolico, če je hotel pisati, da ga ne bi motili pisatelji. Za svojega bivanja v Moskvi je imel sploh malo časa za literarno delo. N. R. Nekrasov je začenjal navadno pisati pozno ponoči, ko se je vrnil iz svojega kluba, ter je pisal do zjutraj. I. N. Po-tapenko pri delu   ne pozna   ne   dneva ne noči,  piše skoraj
neprestano, dokler ne dovrši kakšnega spisa. Potem nekaj časa počiva, a ne dolgo. V. I. Nemirovič-Dančenko se skrije pred svojimi znanci, ako ima veliko dela. Pred nekoliko leti se je rad peljal iz mesta v Petrov dvorec, kjer si je najel v tamošnjem hotelu sobo, v kateri je mirno pisal. Enako je delal tudi I. N. Ščeglov ; najel si je za literarno delo posebno stanovanje, ki ga je imenoval ,,konspirativna čumnata", toda nobenemu znancu ni povedal naslova, da bi ga ne motil. Zelo redno se je trudil živeti S. N. Atava, ki je znan pod literarnim imenom Terpigorev, zakaj rad je pisal prav zgodaj do zajtreka in zato je hodil zgodaj k počitku. Zelo redno je živel tudi D. V. Grigorovič, ki je pisal izključno zgodaj zjutraj in samo redkokdaj podnevu. Velika večina ruskih pisateljev piše samo ponoči, da bi imeli prost dan za počitek in za svoje znance.
OB&O
Drobne vesti. V Odesi na Ruskem je začel izhajati bolgarski list pod naslovom ,,Bolgarska Misl". List izhaja   enkrat na  teden   in  je   ogledalo  življenja Bolgarov
ARHIEREJ  EVLOGIJ, voditelj  konservativcev v ruski  dumi
DR. F. N. MILJUKOV, voditelj kadetov v ruski dumi
BARON PAVEL RAUCH hrvaški ban