St. 151 WMM|BBMiiitmiMit11f Ishaja, itvsemit ponMJek. rmk dan s)aM Uredništvo Asilkega it 20. L Mdstropie. DopM asj -i ptetaa se se tprejeaujo, rokopisi se ne vr«* Anton Oerbec. — Lastnik tlsksitia Edtr znala za mete: L 7.—, f mesece L \ Sa iaocenutvo aiesobio 4 lire vet -f Klasičen dokument Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVHl Posamezne Številke v Tinto In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Itokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnico, zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi danarnlh zavodov mm po L 2. — MaH oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Ogla* naročnina in reklamacije se po—|iJo izključno upravi Edinosti, v Trstu. uHca » FrančiSka Aslikega itev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva In oprave 11-47. 1 stečajev (falimenfov), o položaju pripadni-j Končna je skušal Radić kratko zavrniti kov ene države v drugi drŽavi v slučaju I zgodovinske fakte, ki jih je navajal ministr-razlastitve nepremične imovine, zlasti | ski predsednik g. Pašić v svojem, znanem , , ,. . .. ^ inozemstvo tcrei z oziram na agrarno reformo; o pri- velikem skupščinskem govoru dne 7. junija Vsak ogrski državljan — brez razlike | denarja, ki na, ji ga^ jJ^J^JJ;j va£ih ^varovalnih dništvik o odpravi j povodoST^tične debate o krfski dfekla- —---- - *• --------——Verjetno je torej s to svojo nar posebno pa zmagovalce, ~-------■ , . t^i-i ' i ' I Vr miiftii^ ~b.A»vatrah zavarovalnih dtostrn, o ocmravi povoaora-pouncne aeoaie o ktiski oeitia- plemena, jezika alf vere — ,e enak pred Verjetno je tare,, da ho^ vojnih in povojnih sekvestracij in sličnih raciji m o sestankih v Ženevi. Radić je zakonom ter uživa enake občanske in s to svo*> naredbo trveriu J«™ . vrnitvi odnesenih stvari. med drugim dejal, da se je g. Pašič že po- titoUret&SS ^ te H««« Pf.ece' ~ ~ -------- politične pravice. Radi pripadnosti h kaki manjšini ne sme nobenemu državljanu nastajati kaka korist ali škoda pri pridobivanja javnih služb, uradov, dostojanstev, ali pri- izvrševanju različnih poklicev. Vsak državljan se sme neomejeno posluževati svojega materinega jezika v zasebnem občevanju in kupčijskem življenju, pri izvrševanju svoje vere in v javnih uradih. Zakoni se morajo objavljati v uradnem prevodu tudi v jeziku manjšin! Istotako se morajo v posameznih občinah vse min;ste-r i jalne naredbe, statuti in razglasi, razen v uradnem državnem jeziku, razglašati tudi v jeziku dotičnih občin. Zapisniki občinskih zborovanj, municipijev itd. se nalaga trianonska. pogodba, torej tudi tiste, ki se tičejo jezikovnih manjšin. Inozemstvo naj verjame, da je Madžarska res dežela svobodne, pravičnosti in napredka! Pa bilo, kakor bilo! Naj bo razlog za to presenetljivo naredbo ta ali ta: pred seboj imamo dejstvo, ki ga priobčujemo naši javnosti s posebnim povdarkom. Nacionalistični krogi Italije ne opuščajo nabene prilike, ko morejo izkazovat* Madžarom svoje posebne simpatije, da posvedočijo, kako blizu so ti z Madžari ne le v stremljenjih mednarodne politike, tudi v vsej politični ideologiji, bi si morali marveč mcrajo razen v uradnem državnem jeziku j potem takeiri bi si morali italijanski sestavljati tudi v tistem jeziku, ki ga želi nacionalistični krogi usvojiti sedaj tudi rabiti kot zapisniški jezik vsaj petina smernice, ki jih naredba madžarske vlade članov municipainega odbora. Na občnem cpredelfa giedie jezikokvniii pravic naroumh zboru se more vsak član razen uradnega ■ manjšin! Z ozircm na to, vedno povdar-posluževati svobodno tudi svojega materinega jezika. Municipiji se poslužujejo v jamo miselno sorodstvo med madžarskim in italijanskim nacionalizmom moremo svojem dopisovanju z ministrstvi in drugimi reči z vso pravico, da temu poslednjemu uradi in oblastvi uradnega državnega, nudijo sedaj z naijbolj prijateljske, uprav jezika. Morejo pa se posluževati tudi j klasične strani ogledalo, ki mu kaže vso svojega zapisniškega* jezika. Poslovni jezik j manjšinsko politiko v naših krajih v vsej občine določajo občinska zastopstva. Na njeni krivičnosti in grdobi. vprašanj, od katerih so nekatera tudi za nas od precejšnje važnosti. Paritetna komisija pa še vedno — čaka. Z nedeljskega zborovanja Radićeve strank« Male demonstracije — Rfdić napoveduje Belgradu vojno BELGRAD, 25. Z napetostjo pričakovani in že dalj časai od Radićevih agentov napovedani dogodki, ki so se imeli izvršiti tekom' nedelje, so ptctpoilnoma izostali. Splošno in v celoti je ta dan, ko se je pričakovalo, da bo v"Zagrebu zelo burno, pott^kel povBC.ki |>opolnc|ma mirno in v redu. Politične oblasti so zavrnile priziv vodstva Radićeve sitranke proti prepovedi napovedane ve$ke Radićeve skupščine. Kljub prepovedi so skušali Radičevci, katerim se je pridružilo le nekaj stotin okoličanskih kmetov, prirediti zaupni se-j S ' •• stanek oz. volilni sfeodl pa § 4 zboroval- «Oditi danes občanskih zborovanjih se /morejo člani poleg uradnega državnega jezika poslu- Naredba madžarske vlade določa, da je vsak državljan, brez razlike plemena, zevati tudi svojega materinega jezika. Pri j a]j vere, enak pred zakonom, da občevanju občin z ministrstvi in munio^>i^ j more svobodno rabiti svoj jezik v javnem veljajo iste določbe kakor glede občevanja j življenju, na javnih zborovanjih, pri občemu niciprje v z ministrstvi. (V boljše razu- j vdnju z oblaotvi ter da morajo tudi mevanje bodi povedana, da je Ogrska okleva občevati z njim v njegovem upravno razdeljena na komitate in muni-■] materinem jeziku;! Če s temfl smernicami, cipalna mesta, ki so jim na čelu: po kralju .ki~ jih * " " --»«—«— ----- imenovani veKki župani in pa podžupani (župani v našem običajnem zmislu), ki jih velijo municipalni odbori Tako izvršuje komitatno, oziroma municipalno oblastvo funkcija državne naprave.) Državljan, ki pripada kaki jezikovni manjiini, se more ebračati do oblastev adi v državnem, ali ▼ svojem materinem jeziku! Odlok na njegovo vlogo mora biti, poleg v državnem jeziku, sestavljen, ako vlagatelj to želi, tudi v jeziku vloge! "Pri občevanju ^ z manjšinami se morajo občinski ui'adniki posluževati materinega jezika manjšin. Za okrajne iuradnike in uradnike municipijev velja ta obveza le tedaj, če je dotični jezik, materin jezik vsaj petine prebivalstva onega ozemlja. * ♦ * Tako naredbo je izdala te dni — prijatelj, primite se za glavo! — sedanja madžarska vlada! Vorašanje je sedaj kaj je sklonilo Horthy - Bethlenovo vlado, da je izdala to naredbo, ki je v dijamenlral-nem navzkrižju z vsemi tradicijami madžarskih vlad v ooftoipanju z narodnimi manjšinami v narodnem, političnem in jezikovnem pogledu? Ali je sedanji vladi prišla v zavest vsa grdoba dosedanje madžarske manjšinske politike in se ji je vzdramila vest, da je postala iz Savla Pavel? Ali pa je storila to ie pod moraš, po sili potrebe sedanjih časov?! Kajti določba, da je vsak državljan brez razlike plemena, jezika in vere, enak pred zakonom, zven« kot zasmeh spričo sedanjih razmer na Madžarskem. Verjetnejša je torej druga domneva. Madžarska vladb. se otepa sedaj v hudih stiskah; potrebuje določa madžarska naredba za manjšinsko politiko, postavimo v paralelo dejstvo: da se pri nas jezik narodlne manjšine izganja iz vseh diržavnih uradov in avtonomnih naprav, da se zaporedoma odganjajo iz uradov uradniki, fca bi mogli občevati z našimi ljudmi v njih materinem jeziku; da se izganja naš jezik iz šole ter se odslavljajo učitelji, ki bi mogli govoriti z otrokom v njegovem maierinem jeziku; da se Izganja naš jezik celo iz cerkve in se preganjajo duhovniki, ki hočejo moliti z ljudstvom v njegovem jeziku; da se pretepa naše ljudi že žabo, ker govorijo med seboj v svojem jeziku: se nam razgrinja pred očmi ©lika, ki je v luči madžarske naredbe naravnost strašna, neverjetna v sodobni, pravni in civilizirani državi. Ta naredba vsebuje najizrazitejšo in porazno sodbo in obsodbo nad postopanjem z narodnimi manjšinami v naši deželi. Teža te obsodbe je tem hujša, ker prihaja iz dežele, ki je bila doslej žalostno prosluža zbog svoje narodne nesirpnosti in krivičnosti, dočiin je Italija država, ki jo sicer glede postopanja z manjišnami ne veže nlrkaka trianonska pogodba, ki pa je vsako tozadevno formalno obvezo odklonila, sklicujoč se na svoje zakone, ki da že sami jamčijo za zaščito manjšin!! Italijanski nacionalistični krogi, naj ogledajo nekoliko gori navedeno naredbo svojih nafbcljših prijateljev. Čudno bi bilo, ako bi jih zatajili ravno sedaj, ko so dali od sebe nekaj poštenega. Ta madžarska naredba je za na® prav klasičen dokument! Italijo Poohiaščecja za nabiranje darov za siciiske žrtve preklicana RIM, 26. Ministrski predsednik je dal ukaz, da se prekličejo vsa pooblaščenja za nabiranje darov za žrtve brcanja Etne, da se na ta način prepreči razširjanje pretiranih vesti o škodi, ki jo je povzročila Etna. Zborovanje liberalne stranke v Neapolju zaključeno — Liberalci za vleduo volilno preosnovo NEAPOLJ, 25. Na zborovanju liberalne stranke v Neapolju je bilo vprašanje, kakšno stališče bo zavzela stranka napram vladnemu načrtu za volilno preosnovo, gotovo eno izmed najvažnejših. Sicer onemu, ki zasleduje politiko liberalne stranke v zadnjem času, ni bilo težke uganiti, na kako stališče se bodo postavili liberalci. In res liberalna stranka je sprejela dnevni red, ki ga je predložil prof. Giovanini: Narodni svet liberalne stranke se popolnoma strinja z dnevnim redom sprejetim na zadnjem zborovanju v Milanu v zadevi •strankinih odnošajev z vlado, kateremu je tudi odgovarjalo vse delovanje liberalnih poslancev; v skladu s tem dnevnim redom nalaga stranka svojim zastopnikom v zbornici, da odobrijo vladni načrt o volilni pre-osnovi. — Nato je narodni svet poslal kralju vdanestno brzojavko. Po dvodnevnem zasedanju je bilo zborovanje zaključeno. Jugoslavija Italijansko - jugoslavenska pogajanja LJUBLJANA, 26. Današnji «SIov. Narod* objavlja sledeči dopis iz Rima o se-, _ danjem stanju podajanj med Jugoslavijo in j in Jugoslavijo. Italijo: O delovanju paritetne komisije se ! XT~ ; v Chigi pod predsedništvom sen. Quartierija o izjavah drugih italijanskih delegatov Matteia, Gentile in gen. Mazzucca itd Vse te vesti so plod bujne fantazije nekega rimskega dopisnika, ki prodaja svoje laži jugoslovenskim uredništvom, najbrž za drag denar. V resnici na dr. Rybar niti za eno minuto zapustil Rima in paritetna - komisija ni imela niti ene seje, niti v Palaizz» Chigi niti kje drugje. Le d!r. Rybar je imel nekoliko zaupnih pogovorov sr sen. Ouartieri-jero. Gen. Mazzucca člani naše delegacije do sedaj mM videli , niso, a sen. Quartieri je že ves teden odsoten ie Rima. O stanju reškega vprašanja so brez dvoma v Belgradu bolje obveščeni nego mi v Rimu, zakaj tukajšnje novine sploh pogajanjih nič nte poročajo oziroma prinašajo le jugoslovenake, kakor prej omenjeno, neresnične vestff. Navzočnost naših delegatov in strokovnjakov se porablja v to, d!a se skuša rešiti neka ekonomska in finančna vprašanja, ki niso bila rešena na prejšnjih, rimskih konferencah naeiednih držav ali ki so v zvezi s saintmargheritskiinM konvencijami. Razprave o tem so se začele v Palazzo Chigi v pondeljek dne 18. t. m. pod predSsedni-šivom kom. Luciollija in ob sodelovanju celega štaba zastopnikov 'zainteresiranih italijanskih ministrstev. Z jugostovenske strani se udeležujejo teh razprav dr. Rybar, dr. Hacin in jčeii. fajmik jugcsl-ovenske preje, predno je bil sporazum v Ženevi podpisan, odločil, da ga ne bo držal. Neki republikanec, čigar ime noče omeniti, mu je dejal, kako je mesece in mesece na sestankih 1. 1919. Pašić govoril, na kateri način se ima izvesti centralizacija in kako se ima v centralistični monarhi« privesti do tega, da Hrvatje popolnoma zginejo s površja. Belgrad mora pomisliti na Solijo. Belgrad se popolnoma vara ako misli, da bo Radič sledil metodam in patom Stam-bolijskega. Hrvatski narod je imel nad 500 let pod tujo avstrijsko oblastjo kulturo in šolstvo, dočim, je bil srbsk? narod 500 let pod turškim jarmom. Ima prav. g. Ljuba Jovanović, ko govori o Srbih in Hrvatih kot o dveh različnih svetovih. Končno ie Radič kategorično in s posebnim povdarkom izjavil koncem svojega v Belgrad, bi pomenilo nega zakona za Hrvatsko in Slavonijo Zaupni shod je bil napovedan za 10. uro dopoldne. Že okoli 9. dopoldne so se začele zbirati skupine Radičevih pristašev pred dvorano Hrvatskega Sokola. Zbralo se je okoli 1500 oseb, med temi pa mnogo žen in otrok. Ob 10. bi se imelo otvoriti zborovanje. V dvrani fe bilo več skupin kmetov. Delegirani uradnik policijskega ravnateljstva je naznanil, da je tudi ta shod po § 4. prepovedan, feer se ga ne udeležujejo volilci, marveč po večini nevolilci. Pozval je nato navzoče, da se mirno raz-idejo. Nekateri so ogoroefio protestirali, večina pa se je marno razšla, ostale upor-neže pa je redarstvo raszgnalo. Ker ni bilo shoda, so razgnane skupmfe prirejale nekaj čaaa po ulicah demonstracije, ki so jih po večini rodili blokofašisti ali hanavci. Tekom demonstracij je prišlo tupa tam cTo spopadov s poBcijo, ki ie na en«m mestu bila prisiljena rabiti oneažje. V teh spopadih je bil rani j en poslanec Radićeve stranke dr. Pernar. Več oseb je policija aretirala. Po poročilih iz province se ugotavlja, da vlada povsod na Hrvatskem in v Slavoniji popolen redf in mir. Splošno je dejstvo, da je Radićeva manifestacija za samostojno hrvatsko republiko doživela popolen fiasko. V velikem zbirali£6u Raidićevm okoličanskih kmetov, v veliki gostilni na Vlaški ulici so se začele nsekaj minut pred poldnem izbirati razne skupine Radičevcev, pristaši rt Zagreba in nekateri odlični okoličani, voditelji in načelniki okoličanskih kmetskih organizacij. Prirejen je bil skupen obed1. Vsi lokali so bili nabito polni. Med obedom je Radić porabil priliko za zanimiv političen govor. Med drugim je izjavil: Prepoved za danes napovedane velike skupščine hrvatskega republikanskega kmetskega naroda pomenja končni banke-rot ideje sporazuma z gospodo v Belgradu. Hrvatski republikanski seljaki jemljejo na znanje objavo vojne od strani Belgrada. Iz vojevali bodo brez ovir zmagovito vojno, najpreje z mirnimi sredstvi. Kupa je prkipela, strpljivosti in mirnosti je konec, tako ne more iti dalje! Evropa se nikdlar na mogla sporazumeti z Azijo. (Tu je Radić aludira! na Azijo barbarov, na Azijo Džingiskana. Radić je v nadaljnem svojem govoru navajal primere iz zgodovine, da se iz teh jasno naglašujoč vidi da so zmagovalci pravični in pošteni vedno pustili premagancem svobodo, njih ustavo in pogoje za raproj njihovega svobodnega živHenja. lega pa Belgrad! noče razumeti m ne razume, ker je neumen in ne zna upoštevati federalističnih zahtev. Švica in Amerika «te živ primer, kako se morejo federalistično urejene države lepo razvijati in napredovati. Bel grajski neumnosti pa se je dalje pridružilo še «mangufcsfrvo». Belgrad je sedaj, odkar se je to dogodite (prepoved skupščine), tak, da se ne more nanj niti več pljuniti Čas je prišel, -da Hrvatje postanejo samostojni gospodarji svojega žepa. Radić je dalje očital Evropi, da je ona kriva sedanjega položaja Hrvatov, izjav- ^aj[£vropa je privedla Hrvate v njih sedanji položaj, toda Evropa ne more Hrvatov prisiliti, ostanejo pod oblastjo Belgrada. Ko je Belgrad stopil na Hrvatsko zemljo, ie pograbil 2500 miljonov zlatih kron. Tako se ni smelo goditi v naši zemlji. Govornik je dalje navajal nekatere primere, kako so države pustile drugim narodom ' samostojnost i« svobodo. Poglejte Savojo, kako je pod revolucijsko zastavo zbrala vso Italijo in ji diala svobodno ustavo. Francoeje so na Pruskem uvedli leta 1807. zakon a splošni šolski obveznosti in tedaj je bito Fichteju omogočeno, da je Iegacije Cvjeiiša. Paralelno se vršijo tudi imel svoje velike govore na nemški narod, nagajanja naših pomorskih strokov ujakov Srbi pa niso mogli razumeti Fiohteja, ker ne razumejo, kako se evropski govori. Carska Rusija, ko je osvojila Fiasko, je pustila finskemu narodu ustavo in njegovo samostojnost. Enako je postopala napram dr. Račića, nač. Verone in gen. ravnatelja Sasica z laškimi strokovnjaki o detajlnih izvršitvenih vprašanjih Trumbić - Bertoli-nijevega sporazuma o razdelitvi bivših a. in og. paroplovnih društev med Italijo _ __ _ r_______________m Na glavni konferenc? se je do sedaj raz- širijo" v "jugoslovenskih novinah najrazlič- pravljalo o vprašanju, v kakšni valuti in nejse, ali vseskozi neresnične vesti. Te pa kakšnem raaanerju se imajo plačati vesti poročajo o potovanju dr. Rybara v j medsebojni privatni dblgovi, ki so nastali Belgrad, o njegovi vrnitvi z no vimi navodili i do zamenjave a. o. valute v sedaj laških v Rim. o seiah paritetne komisije v Palazzo i krajih; nadalje o. načrte sporazuma ftede Poljski Na evropski način se pridobi narod za sebe, če se mu pusti in pitana polna svoboda. Danes lahko rečemo in dokažemo, da se Evropa ne more sporazumeti in ujediniti z Aafja Dokazano je tudi dejstvo, dCa Belgrad še nikdar nI bil tako osamljen, kakor je dane*. Naša kulturna dobra so prodana/ ctgcuiom! priznati, da ni več hrvatskega naroda in hrvatske suverenosti. Hrvatski kmet je in mora bitt pripravljen na boj za svojo narodno esvcb cid'o. Znali bomo braniti našo zemljo pred — tujim pritiskom!« Med govorom in koncem govora so navzoči Radiću1 viharno ploskali vzklika: joč: «Živel predsednik Radić! Živela hrvatska samostojna republika! Doli Belgrad!* Za Radićem so govorili še mnogi hrvatski potslanci in agitatorji. Radić je dalje pozdravil v navdušenih besedah delegate muslimanske organizacije poslanca Aj-ao-vića in urednika sarajevske «Pravde» Milj-kovića, pozivajoč musiimane, da zapuste belgrajsko skupščino. Pasi. Ajanovič se je Radiću zahvalil, naglašujoč, da bo muslimanski klub znal odgovoriti in upoštevali obveznosti, ki so bile sklenjene med skupinami federalističnega bloka. Obed je trajal do 16. popoldne, na kar so se Radićevci razšli na svoje domove. Popoldne je bilo v Zagrebu običajna nedeljsko razpoloženje. Povsod je vladal mir. ZAGREB, 26. Prvotno so zagrebški federalisti in republikanci pričakovali, da prispeta v Zagreb dr. Spaho in dr. Korošec. Dr. Korošec je ostal v Belgradlu ter je imel po poročilih iz Belgrada včeraj daljšo konferenco z Ljubo Jovanovićem. Dr. Korošec pričakuje nadaljne odločitve iz Ljubljane. Čehoslovažka Mas*ryk nevarno zbolel. PARIZ, 26. Dopisnik Hata <=Petit Parisien* piše iz Kostantine (Alžir): Predsednik čelio-slovaške republike Masaryk jc moral prekinit; potovanje in leči. Predsednikovo zdravstveno stanje je vznemirljivo. Rusija Gckritje novih ležišč rude v gafeerniji Rursk. MOSKVA, 25. Raziskovanja, ki so se začela v guberniji Kursk vsled opažanja magnetnih anomalij, se uspešno nadaljujejo. S .pomočjo vrtanja je bilo odkrito zdržno ležišče železne rude v debelosti 225 metrov. Ruda vsebuje 41% železa. Resničnost je prekosila vsa pričakovanja. Najprej je bila odkrita plast rude v dolžini 250 km, in potem so bila odkrita še štiri druga ležišča. Semen| v Nižnjem Nbvjjorodu, Moskva, 25. Trgovcem z Vzhoda, predvsem perzijskim, se dovoljujejo povodom nižnjenov-gorodskega semnja razne izvozne in uvozne olajšave. Železniške tarife za prevoz surovin, ki prihajajo z Vzhoda, so bile znižane za 50%. Prevozna sredstva sovjetske Rusije. .MOSKVA, 25. Ker bo v kratkem potrebno mnogo vagonov za prevoz žita, se je začelo popravljata 40.000 vagonov. Po popravi poškodovanih vagonov bo razpolagala Rusija s 180.000 vagoni. Poljska Romunski kralj odlikovan z velikim križcem VARŠAVA, 26. Predsednik republike je svečano izročil rumtunskemu kralju veliki križec: Vojaški hrabrosti Francija Francozi zanikajo vest, da bi bil dr. Dote ten, voditelj porenjskih separatistov, podkupljen od francoske vlade PARIZ, 26. Uradno poročilo pravi: Na-migavanja vsebovana v nekem namišljenem poročilu gesp. Tirarda, ki je bilo objavljeno v Londonu in zanikano po zunanjem ministru, da je francoska vlada podpirala dra. Dortena, se uradno zanikujejo. Francoska vlada m nikdar dala kake podpore dru. Dortenu, voditelju porenjskih separatistov (ki delajo za odcepitev Pore-nja od Nemčije, p. ur.). — Wolfov dopisni urad pripominja, da je tozadevno poročilo objavljeno v angleškem listu kljub francoskemu zanikanju avtentično; saj o tem niso prepričani samo nemški, ampak tudi inozemski politični krogi. Francoski, italijanski in španski poslaniki pri iiiiDaaifi ministru. slanikt prebili preteklo nedeljo pri zunanjem ministru lordu Curzonu. Iz merodajnih krogov prihaja glas, da je bil ta sestanek popolnoma zasebnega značaja. Otvoritev VII mednarodnega kongresa za zrakoplovstvo. Ponmožitev angleškega zračnga brodovja. LONDON, 25. Danes zjutraj je princ Valeški otvoril sedmi mednarodni kongres za zrakoplovstvo. Navzoči so bili razen uff. Merkanti-ja, ki je bil ranjen pri letanju, vsi načelniki odposlanstev; poleg teh tudi več diplomatov in poslanikov. V nagovoru na navzoče je princ Valeški povdarjal važnosti zrakoplovstva za prijateljsko zbližacje narodov. — Ministrski predsednik Baldwin je v dolnji zbornici odgovoril na razna vprašanja glede razvoja angleškega zračnega brodovja, da bo o tem vprašanju govoril naslednjega dne. «Pall Mal Gaz-zetta» je .informirana, da bodo Angleži zgradili 20 novih zračnih skupin, ki bodo podvojile dosedanjo angleško moč v zraku. Nemila Iz zasedenega ozemlja — Tiskarna lista «VolkswiUen» pognana v zrak — Nemški škofje intervenirajo pri papežu za pomilostitev Georgea MONSTER, 25. Tiskarna socialnode-mokrafcskega ltsla «Volkswillen» je bila danes pognana v zrak. Storilci so nepoznani. Škoda znaša 3 miljarde papirnatih mark. — Iz Berl?na poročajo, da nameravajo! nemški škofje poslati papežu skupno spomenico, naj bi on vplival pri francoski vladi, da ne izvrši smrtne obsodbe nad ing. Georgeom. LONDON, 26. «Manchester Guardian* javlja, da so francoski« italijanski in španski po- Crika Giški listi o sestanku Musdclin*,ja z grčkim zunanjim ministrom ATENE, 26. Listi se z velikim zadošča njem izražajo o sestanku italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija a grškim zunanjim ministrom. «Polii;a > piše, da goji Grčija živo željo, da bi se rsdnošajj med obema državama razvijali v iskrenem prijateljstvu. Dasi so tvorila po: uradnih poročilih predmet sestanka le gospodarska vprašanja, se je pogovor gotovo sukal tudi okoli drugih vprašanj. Vsekako je z>elo razveseljivo dejstvo, da se je vendar enkrat spoznala potreba, da se med Grčijo in Italijo vzpostavijo redni? odnošaiji. Konferenca v Lausanni. LAUSANNA, 25. Vprašanji o načinu plačevanja obresti turškega državnega dolga v inozemstvu in o inozemskih koncesijah) sta še vedno na dnevnem redu. Na sobotni seji; kateri so prisostvovali predstavniki prizadetih držav in vsi izvedenci, so sklenili, naj ostane vprašanje plačevanja turškega dolga zaenkrat nerešeno. Na pon-deljkovi seji je prišlo vprašanje nekdanjih inozemskih koncesij v Turčiji spet na dnevni red. Zavezniki so vprašali turške zastopnike, ali Turčija privoli, da se vpiše klavzula o koncesijah v mirovno f ogoctbo. Turki so odgovorili, da to vprašanje presega njihovo polncunoč ter da bo na vsak način rešeno pri direktnih pogajanjih rued turško vlado in koncesijonarji; predstavniki zavezniških držav so nato pripomnili, da relso dosedanja pogajanja med turško vlado in koncesijonarji privedla do ni klikih zaključkov: francoski in angleški koncesijonarji so se obrnili do posameznih vlad, da se zavzamejo za njihove interese. Po dveurni živalmi razpravi se je Ismet paša omejil na zelo enostaven in zanj značilen odgovor, da on nt poučen o uspehih pogajanj med njegovo vlado in koncesijonarji. Za njim je njegov tovariš Riza Nour podal to-le izjavo: «V tem trenutku imamo mi od naše vlade nalog, da ne dovolimo, da bi se vprašanje koncesij vpisalo v mirovno pogodbo. Ako bo vprašanje turškega dolga in izpraznitve Carigrada za nas povoljno rešeno, bomo mogoče pri naši vladi dosegli, da menja svoie stališče.* Ta izjava je seveda zelo vznevoljila zaveznike; ker ni bilo nikakega upanja, da bi prišlo do sporazuma v tem vprašanju, je bila seja zaključena. _ Amerika Velika nesreča z zračno železnico v New-Yorku; 10 mrtvih, 40 ranjenih NEW-YORK, 25. V okraju Brocckliyn sta danes dva voza ©kočila iz tira ter treščila na ulico. En voz je zadeT na avtorro-bil, ki je vozil po ulici; nesreča ,e zahtevala 10 življenj, 40 oseb je bilo ranjenih. Nesrečo je treba pripisovati dejstvu, da se je zlomila os pri enem vozu. Zanimivo je da se je slična nesreča pnpetila pred 15 leti na istem mestu. Ameriški finančna minister obišče Belgrad LONDON, 25. Po poročilih iz Washing-tona namerava ameriški finančni minister odpotovati v Evropo ter na licu mesta proučiti gospodarske in finančne razmere posamnih držav. Finančni minister obišČ« tudi Belgrad. V Albaniji vlada mir BELGRAD, 25. Po oficijelnih poročilih iz Tirane se je vladi posrečilo popolnoma upostaviti red in mir. Redna vojska j* udušila upor in pregnala uporniške Četa* DNEVNE VESTI Promocija. Te dni je bil promoviran na 1 priobčila vsega skupaj v vprašanju izmenjave • 1 • ' ___•__ J _1.i__* ________X fiSfl fvck anin /vrf ta )pr!:t» ni «iUr ano ««■♦•> dunajski univerzi za doktorja prava naš rojak iz Komna na Krasu g. Alojzij Turk, diplomirani absolvent visoke šole za svetovno trgovino. Gospodu Menesiniju. Na naše opazke y .«■Edinosti« z dne 21. t. m. nam je odgovoril g. Menesini v svojem listu, da ne more pritrditi naši izjavi, češ ko zahteva od nas lojalnost, da hoče, naj odpremo vrata, ki so že odpeta. Nikakor ne vpošteva oficijelnih manifestacij. Mi Slovani v Italiji da postopamo i a ko kakor so bili včasih primorani postopati pod Avstrijo zastopniki Italijanov, z besedami da smo loialrci državljani, s čustvi pa ne. In kot dokaz za io svoje trditev nam navaja g. Menesini dva dogodka; prvič, da so v aprilu 1919 o priliki izmenjave avstro-ogrskega denarja »slovanski agitatorjih odsvetovali narodu, naj ne izmenja kron v lire, ker da bo Italija kmalu zapustila Iz dežele, drugič da so pozdravile kralja Aleksandra o priliki njegovega obiska v Ljubljani deputacije iz Julijske Benečije v žahii obleki ter izrazile željo, naj bi se kmalu vresničile njihove aspiracije. — Po tem odgovoru gosp. Menesinija, pred vsem po tem, da prihaja z dejstvi na dan, vidimo njegovo resno voljo, da se hoče v polemikah izogniti neplodnemu mlatenju prazne slame, da hoče priti do jasnih pojmov, do pozitivnih rezultatov, do stvarne objektivnosti, katera edina res koristi stvari, za katero vihtimo mogočno orožje — pero. Svobodno je gosp. Menesiniju, da dvomi o naših čustvih, in pošteno je, da nam to pove. Popolnoma pravilno je, da na podlagi dejstev sodi o čustvih. Tu moramo pred vsem izreči besedo v lastno obrambo, v obrambo nas, «si- 680 tiskanih vrst, od katerih ni niti ena vrsta proti izmenjavi. Pri tem je treba pripomniti, da je bil tedaj format našega lista za polovico manjši nego je danes. Noben italijanska list ni toliko priporočal izmenjave, in toliko pisal o nji, kakor naša «E<£nost»! Tu, gospod Mene-J sini, morate opustiti dosedanje na razpolago! V am stoječe informacije in «i stvoriti — po' svoji navadi — lastno mnenje. Pripominjamo' Še sledeče: Izmenjava denarja je bsla^fa našo J generacijo popolnoma nora operacija, rok 10 dni, določen od vlade za to operacijo je bil absolutno prekratek, odlok nosi datum 31. marca 1919, objavljen jel bil, če se ne motimo, v uradnem Bstu dne 3. aprila 1919 a 19, aprila 1919 je bil že zadnji dan za izmenjavo. Namesto da bi bila tedanja vlada sama skrbela za pcl'rebno pripravo ljudstva, da ga obvaruje škode, ni niti dala dovolj časa, da! bi za to pripravo utegnile s,krbeti druge organizacije. I Znano je, da so bile leta 1919 komunikacije vj joaši deželi zelo slabe in značilnofrje>, da je av- j stroogerski denar ostal v rokah l?udi po vsej j deželi — tudi med italijanskim ljudstvom —; naša pretVezna «agitacija» bi se bila morala zelo gosto raztegniti čez vso deželo. Verujte nam, gospod Menesini, zato nismo! imeli ne i sredstev, ne ljudi, ne časa. Značilno je tudi,j da je največ denarja ostalo ne izmenjanega v; .gorah in hribih, čim bliže je ljudstvo malim in | večjim sredi&čem, torej inteligenci, tem manj denarja je: ostalo neizmenjanega. Ena) med krivdami vlade je tudi ta, da ?e bil odlok razglašen samo v italijanskem jeziku, tako da je n. pr. davčni uradnik v Kobaridu, ki je bil poklican, da uradno izvrši zamenjavo, na:pnej primoran teči v Gorico, da -je našel Človeka, kateri rou gnori dcirEdinost*; naj se zgodi, karkoli hoče, je odlok raztoimačil. Z mirno vestijo in z moža-naj s«? zgodi kjerkoli hoče, vsak si vedno la- io peš te nest jo mi, «signori delVEdimost®, in naši sii pravico, da se obregne ob nas, signore del- voditelji lahko izjavljamo, da radi naše krivde, lEdinost. In vendar so naša dejanja najbolj radi naše agitacije.^ ni ostal niti en avstroo-očitna, javna, vsakemu dostopna, zakaj za nas, gerski vinar neizmenjasn; nasprotno! — za lisft, \> dejanje - beseda, kakor je beseda dejanje za *Popolo di Trieste* in vsak drugi t*_i \T i _ __*_- . - lulZ aJ«* ^ yl/\rl6^rn t> Kdo je pozdravil kralja Aleksandra v Ljubljani, ne vemo. Vemo, da to nilso bile deputa- iist, V tem ozir\i smo bili vedno dosledni, pro- cije iz Julijske Benečije. Da se v Jugoslaviji gramatičnim izjavam so sledili nešteti pozivi (najdejo ljudje, ki bi radi videli združene vse na ljudstvo, naj se ravna našim izjavam odgc-, Jugoslovene v eni državi, je ravno tako na-varjajoče, naša informativna služba ie trezna; ravno, kakor da že mnogo Bt!aliganov, mogoče in vsesiranska a pravico kritike, katere si *kot j večina, ki bi hoteli imeti Dalmacijo v okviru glasilo politične zrelega naroda ne damo vzeli.; italijanske države. Gosp. Menesini se bo goto-izvi ]: m o tako, da nihče naši kritiki ne more j vo spominjal, da so se v Trstu o priHk* obiska odrekati volje, da zida. Istega mnenja, katero j Nj, V. Kralja in pozneje princa Humberta do-mi izražamo v svojih kolonah, so tudi naši vo- gajale slične stvari. Mi o tem nismo nikoli po-diielji, kateri lahko pokažejo tudi na dejanja,' ročali in, kelikor se; spominjamo, tudi jugoslo-ki odgovarjajo njihovim besedam. Gospod Me-: venski listi ne; mi krstikosnalo ne pripisujemo j nesini naj nam ne zameri, če se nekoliko po- | veiike važnosti takim — recimo — demonstra- j cijam. Na vsak način pa mi tu v Italiji ne nvo-; remo biti odgovorni za čine jugoslovenskih državljanov. Vse naše stremljenje, vse naše delovan'e je šlo, gre in bo Šlo vedno za tem, da v Italiji dobimo možnost samostojnega na-rodhega življenja v okviru zakona in v okviru \ naših državljanskih dolžnosti —. Isto vclija tudi glede zadnjega dogodka v Ljubljani, napada na inž. Dorflesa, katerega tudi omenja g. Menesini, češ, da taki dogodki ustvarjajo med nami močan, glaven zid' iz debelih opek. Eno smo mi tu, drugo so jug os loven sk i pripadniki v Ljubljani; poživljati nas na odgovornost za to, kar storijo Jugoslovcni v Ljubljani, je nelogično in trditve, da postavlja med nas debel zid čin ljudi, za katere ima bavimo tudi z dejstvi, katera oin navaja v svojem odgovoru. V zadevi izmenjave denarja gosp, Menesini lahko pride pred vsaro do zaključka. do katerega je prif-cl že marsikateri Italijan, koliko škoduje Italijanom preziranje in iz tega. izvirajoče nepoznavanje našega jezika in naših razmer. Bog ve od kod in od katere strani je prišlo ob izmenjavi denarja poročilo. da ta ali oni Slovan ri hotel izmenjali denarja--tudi temu ali onemu Italijanu se je ka* takega pripetilo — in vsled nezmožnosti pri ogromni veČini italijanskih voditeljev, da bi tako vest kontrolirali, ker vsUrd nepoznavanja jezika ne sledijo našemu delovanju, je enkrat za vselej zabeležena ves't, da so < slovenski agitatorji» odsvetovali zamenjavo denarja. K 'emu naj ornen-isno v prvi vrsti, da je bila v'isti «Popolo di Trieste» označbo «teppagHa»,' aprilu 1919 «Edancs'-> edino slovansko glasilo, ne moremo sprejeti, »ko si ob zaključku ne da-j na tedaj zasedenem ozemlju. « od 11. aprila | v državni! uradih ne m-cre biti prostora za je-fcStamo kar štiri opozorila tičoče se> izmenjave, našjk — gorskih koz, fcer to da bi naspro- U I _ _ ; ' rv/l i 7 n#ih iri l^imrt «lina T> f"»_ • t __1____________1_______#___ zakaj je treba zamenjati te dni ves kronski dc- vražji logiki bi smeli sklepati, da smemo tudi nar v lire, da se obranite velike z gub?. In ko je uredništvo «Edinosti» slišalo o raznih dvo- govoriti med seboj v svojem jeziku! .Mari ne, veleučeni in še hol j liberalni gospod' profesor mili in govoricah, ki so se širile med ljudstvom, Piva?! Vsakdanja praksa pa kaže, da je šel je v naglici obiskalo- <• kar smo imeli tedaj «agi- piva predaleč v svoji milosti napram SIo*- tatorjev^ na razpolago, ter je v svoji številki z dne 16. aprila 1919 pozvalo nase ljudstvo naj zamenja avsilro-ogrski denar, sklicujoč se pri ■tem na sledsJča imera, ki jih prepisujemo- dobesedno iz Edinosti» z dne 16. aprila 1919: Dr. Josip Aferam, nadzornik Tržaške posojil g. riva predaleč vencem in njihovemu jeziku. Tako daleč ne gre — liberalizem, ki mu je tudi g. profesor Piva kričeč glasnik. Nedavno se je n. pr, zgodilo v nekem slovenskem kraju blizu Trsta, da bi bili skero razgnali cerkveno procesijo, ker so naši ljudje — ne v kakem državnem uradu, niče in hranilnice; dr. Josip Agoeletto, ravna-! air;?ak pod milim nebom — peli slovensko pe-j * sem. Tc kaže, da se Slovenec niti z Bogom ne sme razgovarja.ti v svojem jeziku, ker bi to — da govorimo z besedo g. profesorja Pive — nasprotovalo »zdravemu itaiskemu razumuH» In zgodilo se ge te dini — tudi' v bližini Trsta i — da je Slovenec odnesel krvavo glavo le za-1 lo, ker se je s prijateljem, tudi Slovencem1, po- j vsem mirno razgovarjal v jeziku — hribovskih tetfev namestnik pre «Našesn <£omu»; Ante Bogdanovič, veletržec*, Stanko Deleia, ravna- Trgovsko-obrine zadrugo; J o srp Ferjancič, ravnatel ljudske posoiilnice in hranilnice; Janko Garrner, ravnatelj Jadralske banke; dr Maks ObersneL, ravnatelj - Našega doma»; Ivo Rasdič, ravnatelj podrttžnice *Croatie» in odbornik Hrvatske centralne štedionice; Franc — --j — - ———■—i —;—--------------------*-------| xu pi l* huiniu ■ ^ ^»-j"-■■ — — — — - Slavik. podpredsednik Tržaške kmetijske ■ ga italskoga razuma se ni oglasil desedaj no-»Iružbe; Graciian Stepančic, veletržec; Josip | ben goriški Piva, nobena «Era Nuova» in no-Ulčakar, ravnatelj Tržaške posrfilnice in hra- ben ^Resto di Carlino^. Jim pač ni dovolil ni-Jnice; Franjo WU», ld' je zasidran v stari prosti luki. Mož je bil zaposlen na krovu blizu skladišča. Tekom dela' se je preveč nagnil nad odprtino! (boccaporta), izgubil ravnotežje ter padel iz višine ksjcih 5 metrov v notranjost parnsikovegaj skladišča. Pri padcu se je mož pobil po desni roki ter za dobil tudi težke notranje poškodbe. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefosiičnc poklican na lice mesta. Nato je bil ponesrečenec prepeljan v mestno; bolnišnico. Sprejeli so. ga v precej nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Poekušen samomor ali usodna pomota. Včeraj popoldne ob 14'45 je bila rešilna poslaja telefoosčnim! potom obveščena, rxljante plača več kot drutfl obupno stanje vojnih oškodovancev in skušal Pertot, via S. Francesco 15. II. 902 45 zadeti in pojasniti vzroke tega položaja. Nje- ŠIVALNI STROJ «Singer» zajamčen, se proda gove besede, tehtne in težke, so začele indi-; ztl L 150.— Acquedotto 25 897 rektno udarjati po subjektih teh vzrokov, t. -—--—--—- i po podjetjih. Na sestanku so bili med drugimi V SKLADIŠČU Via Pauliana 1, vogal Piazza tudi predstavniki in celo ravinatelp nekaterih Liberta sc prodajajo po oenah brez konku-podjetij. Koj za prvim govornikom so &e k besedi tri^e predstavniki zadruge Opisovali so težkoČe pri inkasiranju, teikoče pri dtelu, posebno pa so obtoževali financo, ki da zavlačuje izplačevanja obrokov. Med celim govorom enega g. ravnateljev imenovane družhe so se čuli vzkliki ogorčenja in protesta. Ves 9esitanek je bil tako živahen, da je ponekod imel podobo kreganja, vihar navdušenja pa je izval kratek, toda oster in nad vse jedrnat govor nekega gospoda, — Italijana, ki ni štedil nobenega podjetja ter povedal svoje renče spalne sobe, popolne, z mizico in dvema stolicama po L 1100.— poročne sobe od L 2000.— naprej, obedne sobe s btolicami s pristnim usnjem od L 3000.— naprej, pohištvo za letovišča, kuhinje, stene in -omare, za predsobe, garniture za klube, sobane, popolne oprave za urade, tudi posamezni kosi, Veliića izbera stolic, naslonjačev i, t, d. Za preprodajalce in hotelirje posebna popusti, PohiStvo v tranzitu po posebnih cenah. Samo v Via Pauliana 1, vogal Piazza Libevta 901: "XfraVZu^lirTuTin- I™'^ ,ds££ POZOR! Kron... koraU. *U«o. pUti* in zobov- je sestanek kmalu prešel v medsebojno obto že vanje. Uspeh scslaaka je za sedaj ta, da je vzbu-' dil zanimanje za stvar tudi pri oblastih. Upa se> da so oblasti uvidele važnost tega sestanka in da bodo na vsak način intervenirale v obrambo' interesov oškodovancev; Šele pc najvišjih cenah plačuje edini gresisj elleli Vita, via Madocnina 10, I. 32 meti® žutoga u Trstu registrovana zadruga z omejeno zavez > VSa ftef£i»&?33 7 (341) intervencija oblasti bo mogla dognati, ali pada - vsem SWQy{m č,anom da se m v nc df^T^z^^de^n n^^ančno1 oblas^t^kako^lč de^io dne 24. t. m. sklicani iztedni obč.i odkrito trdil omenjeni gospod ravnatelj CERG.; radi nesklepčnosti ni vršil; zato se_ vrsi z istim dnevnim redom II. Izredni občni zbor PGDLiSTEj \V1LKIE COLLINS: €ospa v 114 On jc pripravljen (v elilt.edu sni lepo vi) nakazati mi primerno le;Lao na.-grKdo, ki »2 sni bo izplačevala vsako četrt leta, toda pod dvema pegovesna. Prvič moram v Evojem in njegovem interesu molčali. Drugič, ne smem aScoli proč od \ elininghania, če ga prej o licm ne obvestim in dciiler mi on te Ja- ne do veli. Tukaf ni mogla nober.a epe? tova na iina postati jrtoja priffcte-Ijica, ki bi me utegnila spravni y izktišnjavo, da bi ji pri čaju kaj nevarnega »zbrblja'a. Tu me je tudi mogel on dobiir, kadarkoli bi kaj potreboval od nrcne. Ta drugi pogoj je bil trd, toda sprejela sem ga. Kaj pa sem hotela drugega? Bila sam zapuščena, ;pred menoj pa skrb za otroka, ki je bi! e?!i pclu. Kaj sem hotela? A?i sem se hotela iznefi^ rrtlosti in u.?Tti-Ijeaju bedastega moža, ki S.c zbežai od m^r.c, in ki je povzrcCil škandt I predi mer,i? Re^ši bi bile umrla. In končno ietna nerada, ki mi jo je pccu^al je bdi a preet^nja. Jaz, sem imela boljše dohod' b, lepše- hršo nad svojo glavo in boljše preproge pod negami kakor večina žen^k, ki js& vihale nosove, ko so šle mimo citnc. Ćedaost v na^h ltra(th je hodiia v p^ia-nei» katunu. Jaz pa sena se oblačila v srvilo. Sprejela sem torej njegove pogoje io . D. (denar brani S. D.) Srčna hvala vsem! a Borzna ooro švicarski franki • • • • angleški inati papirnati • • • • » •« ♦ • • • • • • • 0,25 O.fiO 0.0310 0.0320 «7 60,— 6«.— 85.80.— 25.60 11.50,— 12.25 0.0180 0.0210 52.65 22.75 13b.60—139.15 400.—.—403.— 104,80.— 104.60 0.40 eks.; 14,— brz.; 5.40 o.; 15.40 eks.; 8.15 o.; 19.23 o.; o.; Dohodi: 10.05 eks. 23.25 eks. Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 16.40 brz.; 18,— o. Dohodi; 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o,; 22.45 o. Trst, Nabrežina, Divača, Št, Peter, Postojna, Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 11.00 brz,; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz,; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23,50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni), Trst, Koper, Buje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8,50', 12.35. 18.30*. Dohodi: 8.30*. 12.30, 17.55*, 21,25. Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz,; 6,10 o.; 16.30 brz.; 17.25 o. Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.,- 21.15 o, 23.45 brz. Trst, Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50" brz.; 21.32 a * Ne vozi ob nedelja*b. Županstvom! V zalog! tiskarne „Edinost" se dobijo že izgotovljene tiskovine v Italijanskem - slovenskem jeziku tičoče se davka premičnega bogastva na poljedelske dohodke. PoSUIolo se prod povzetju