Si. 225 Miha platoa v Htiviil gjfejnrt aa a um
j. v ptttck 2% septembra 1923.
ftiuK Uvseo* poodeijefc vask dw zjutetf Uredništvo: uli«-AsiSkegs K. 20, L nsdstropt«. OopM aaf^ Ujs|o orote pisoM ®e ne sprejeautfo, rskopUi m	4
Ant*n Ocrbec — Lsstalk	^ksn
znala zs mute L T.—, S mesec* L 1** «
Za iMKAitvo mmc&m 4 Ure vet — TeMo*


uprave it U-17«
cDINOST
Posamezna številka 20 cent.
ttttnlk XLVIII
Poaameine itevilke v Tratu ia okoMd po 20 oaot — Oglaai m rataajt t lirokoeti esc kolena (72 mm.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 cent eamrtalce, sthvale, poslanice ta vabila po L	oglasi deaaroib a»in
mm po L 3. —- MaH oglasi po 90 eeat beseda, aajauaj pa L % — OgM naročnina la reklaaadje m potikajo isključao upravi Edinosti, v Trsta, alka s* Frandika Asiftegs Štev. 20, L aaMfopJe. — Tetafen aradniihra la apravo ll-tt.
Kai se nam pripravlja TI
Te dni se je zaključilo septembrsko zasedanje ministrskega sveta. Obsegalo je nekoliko nenavadno plodovitih sej, na katerih so ministri sklenili mnogo važnih odlokov, ki imajo postati v kratkem obče-veljavni in pravomoćni zakoni. Sedanja vlada ima, kakor znano, popolnoma proste roke, kajti že v prvem svojem zasedanju ji je izglasovala poslanska zbornica neomejeno pooblastilo, da sme ukrepati brez vsakega sodelovanja parlamenta, na svojo roko in po svoji lastni prevdarnosti o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo državne uprave in njenega ustroja. V začetku se je zdelo, da bo rabilo to pooblastilo vladi predvsem zato, da bi se mogla neovirano posvetiti delu za gospodarstveno in finančno obnovitev države. Praksa pa je pokazala, da ga vlada izrablja z nepričakovano vnemo na vseh poljih in v vseh področjih zakonodajnega dela.
Odloki in naredbe se kujejo noč in dan v tej pridni kcvačnici ministrskega sveta pod brezobzirnim vodstvom mojstra Mus-soiinija.
Kakor že omenjeno, so ministri na svojih zadnjih par sejah posebno pridno kovali. Med drugim je ministrski svet odobril par odlokov, ki se tičejo n<?vih pokrajin. Naučni minister Gentile je predložil in ministrski svet je odobril velevažni odlok o preureabi ljudskošolskega pouka, ki vsebuje dalekosežne določbe tudi glede arugorodnih šol. Gre torej za vprašanje, ki je kot takšno življensko vprašanje za naš narod. Ljudska šola je ono svetišče, kjer se polagajo prvi in vsled tega odločilni temelji duševnemu in kulturnemu življenju narodnih množic. Vsi civilizirani narodi se globoko zavedajo neprecenljivega pomena ljudske šole ter jo dosledno smatrajo za nedotakljivo svetinjo in istovetijo njen obstoj in njeno bodočnost s
absolutnega prvenstva, Id pripada pouku državnega jezika, s tem, da se pouk drugih jezikov, ki se navadno govorijo v nekaterih pokrajinah kraljestva, omeji na posebne dodatne ure»? V šolah, v katerih so se razni predmeti poučevali do sedaj v slo-
opfivlfavilnt ceremonije za zločin uri Janini
Psčastitev italijaisktia Mm f Falerom s strani grške mornarice
Grfku vlada predložila uradne opraoKbe italilansKemu poslanimi
•v
«novi program*, v italijanščini, medtem ko bo materinščini šolskih otrok odmerjeno po par ur na koncu šolskega pouka ali celo popoldne izven programa. To je praktični pomen novega učnega programa, ki ga je skoval ministrski svet.
Kakor bo naše ljudstvo z veseljem pozdravilo uvedbo veronauka, ki jo tudi vsebuje novi «učni programtako ga bo ta najneobzirnejši in najhujši udarec proti njegovi narodni šoli napolnil z nepopisnim ogorčenjem proti taki šolski politiki, ki ji je očiten namen, da popolnoma razna-rodi našo ljudsko šolo — to našo svetinjo in naš ponos. Naše ljudstvo je prepametno, da bi se upiralo proti pouku državnega jezika po naših ljudskih šolah Stoletna izkušnja nas uči, da ni znanje drugih jezikov samo dragocen pripomoček v težki borbi za obstanek, temveč tudi izborno orožje v narodni borbi. Priznava •tudi načelo, da so narodne manjšine dolžne državnemu jeziku spoštovanje, ki mu gre. Toda ravno sedanji strastno nacionalistični vladni krogi bi morali najbolje razumeti, da to spoštovanje ne more iti nikdar tako daleč, da bi se tako zavedna narodna manjšina, kakor je naše ljudstvo, odrekla svojemu jeziku in svoji šoli. Vsled tega bo zadela nova uredba ljudskošolskega pouka pri julijskih Slovanih na nepomirljiv protest ter bo izzvala trajno in nepomirljivo ogorčenje vseh slojev našega naroda.
... .	i j . .-i Smatramo za svojo dolžnost, da kot
svoiim obstojem m s svojo bodočnostjo. « . - . -__'
Narod breZ S„1 je narod brez bodoCnos«!
Ta zavest o pomenu ljudske sole ter I, .____* j_____An tnU
pouka in vzgoje, ki jo daje otroku na podlagi materinega jezika, je posebno živa med našim slovenskim ljudstvom. Pri ma-lokaterem drugem narodu se goji do šole toliko nežnega spoštovanja kakor ravno pri nas Slovencih. Zdi se, da je sedanja vlada dobro poučena o tej naši lastnosti, da je dobro vedela, da smo v šolskih stvareh najobčutljivejši in da nam je kakor nalašč prizadjala nov udarec tam, kjer je bila gotova, da nas najgloblje zadene. Preuredba ljudskošolskega pouka, kakor jo je ravnokar odobril ministrski svet, pomeni namreč strašen, naravnost smrten udarec za vse naše ljudsko šolstvo.
Natančna vsebina tozadevnega odloka nam ni še znana in bo treba počakati, da dobimo njega besedilo v celoti, predno si bo mogoče napraviti končno sodbo o njem in o njegovem pravem bistvu. Kljub temu pa so na podlagi uradnih poročil o vsebini posameznih ukrepov že ;edaj jasno razvidni nameni naučnega ministra. Ministrski svet je kratkomalo sklenil, da se imajo vse naše slovenske in hrvatske ljudske šole brezobzirno poitalijan-čiii. Pod plaščem «novčga učnega načrta» za ljudske šole se namerava — v nasprotju z vsemi pedagoškimi načeli — popolnoma izpodriniti materinski jezik iz Šole in uvesti italijanščino kot učni jezik. Kako naj se drugače tolmači čl. 4. novega
venskem ali hrvatskem jeziku, se bo moral j2 notranjosti, iz Aten, iz Kalhisa in celo vršiti pouk v bodoče, ke se bo izvajan-- " «	• *	-----
tike, ki ne more dovesti do toli naglaša-nega pomirjenja drugorodcev z novim položajem. Za dosego tega uspeha so potrebni ukrepi, s katerimi se kulturni in gmotni položaj prizadetega ljudstva krepi in boljša, ne pa slabša. Naglašamo vsled tega, da se julijski Slovani zavedamo tega najnovejšega udarca, ki ga predstavlja nova uredba za našo slovansko šolo. Ne samo to, temveč je tudi jasno vsakomur, da bo naša ljudska šola pahnjena z novo uredbo nazaj za več ko 50 let. Padla bo na stopnjo ljudske Šole pri aostkih Francozih, kjer veljajo uredbe stare nad 70 let proti katerim je omenjena narodna
m
manjšina ponovno in upravičeno protestirala. Tudi se ne da tajiti, da bodo s to reformo pogažene najelementarnejše pravice narodnih manjšin, kakor jih predvidevajo mirovne pogodbe, ki predpisujejo obvezen pouk državnega jezika po drugo-rodnih šolah, vendar pa brez kvari za njih narodni značaj.
Naše ljudstvo stoji torej pred najtežjim udarcem, kar jih je moralo do sedaj pretrpeti. Ali ga bo mogoče odvrniti? Ali bo mogoče rešiti našo narodno šolo? To je ono veleresno vprašanje, ki se nam vsiljuje v sedanjem hipu. Naj bo kakorkoli v tem pogledu, resnost zadeve zahteva, da jo čim prej vzamejo v pretres naše politične organizacije in izvoljeni zastopniki
učnega reda na podlagi uradnega poročila, našega ljudstva. Treba je storiti vse, aa se ega vsebini, ki pravi dobesedno, da vlada prepriča o zgrešenosti s čl. 4. ustvarja končno oni položaj | politike v novih pokrajinah.
o <se
Reška kriza
Jug&slavija odgovorila na Hussolinijevo pismo. - Mussoiini pred-lagai delitev reška države macf ttalajo in Jugoslavijo. Sastanak med
Mussoiiniiem in $»ašl«em v oktobru?
BEOGRAD, 20. Reško vprašanje je predmet vsakodnevnih posvetovanj in skrbi vladnih krogov. Z ozirom na vesti o novih italijanskih predlogih se potrjuje iz dobroobveščenih virov, da taki predlogi v resnici obstojajo. Italija predlaga delitev Reke med obema državama. Vsa okolica Reke bi pripadla po najnovejšem predlogu Jugoslaviji, medtem ko bi Jugoslavija priznala Italiji ozek hodnik ob morju, h kateremu pa bi pripadalo tudi reško mesto. S poznejšimi pogodbami bi se potem zagotovila Jugoslaviji popolna in neovirana raba reškega pristanišča.
RIM, 20. «Messaggero», kr je zelo blizu rimskim vladnim krogom, objavlja sledečo vest o i talijansko-jugoslo venskem sporu radi Reke: «Dasi se jugoslovenski minister za zunanje zadeve g. Ninčič še ne namerava vrniti za sedaj iz Ženeve, kjer bo trajalo zasedanje Društva narodov še do konca tega meseca, mislimo, da imamo na podlagi informacij, ki smo jih prejeli, kljub temu razlog verjeti, da se bo beograjska vlada odločna glede zadnjih Mussolinijevih predlogov za rešitev reškega vprašanja v najkrajšem času. Ni še mogoče reči, kakšna bo vsebina tega odgovora, toda po splošnem vtisu se da soditi, da ne bo pomenila odklonitve in se bodo naporna pogajanja mogla naglo zaključiti*.
RIM, 20. Vesti o skorajšnjem sestanku med Mussoiini jem in Pašićem so se začele zadnje dni zopet ponavljati, a se s strani ministrstva za zunanje zadeve ne zaniku-jejo, toda tudi ne potrjujejo.
Sestanek bi se vršil v mesecu oktobru v
BEOGRAD, 20. Po rešitvi tekočih zadev je snočni ministrski svet zelo obširno razpravljal tudi o zunanjepolitičnem položaju Jugoslavije. Splošno je mnenje, da je položaj zelo resen, toda vlada je uver-jena, da bo iahko z uspehom prebrodila vse zunanjepolitične težkoče in komplikacije. Po končani seji so bili ministri zelo rezervirani in niso hoteli dajati zastopnikom tiska nikakih pojasnil glede Reke oziroma o demarši v Sofiji in o razmerah na Bolgarskem. Potrjuje se, da je kurir zunanjega ministrstva, ki je odpotoval v Rim, vzel s seboj poleg navodil jugoslo-venskemu pGslaniku tudi odgovor vlade na zadnje pismo Mussolinijevo. Vsebina tega odgovora je tajna.
Zadnji seji ministrskega sveta je prisostvoval tudi pooblaščeni minister Ljuba Nešič, ki je podal vladi obširno poročilo o razvoju dogodkov na Reki. Vlada še vedno načelno in odločno vztraja pri zahtevi, da se ima reški problem rešiti v smislu ra pallske pogodbe. Opažati je, da Italija skuša na Reki zavarovati svoj prestiž, da skuša dobiti nad Reko vso oblast in doseči nad njo suverene pravice. Prihajajo tudi poročila, da bo Italija v skrajnem slučaju celo apelirala na reško prebivalstvo, da samo potom plebiscita odloči o usodi Fie ke.
SUŠAK, 20. Na Sušaku vlada popoln mir, toda primorska javnost je globoko prepričana, da je Italija storila zadnji akt za trajno prisvojitev Reke.
Dopisnik londonskega dnevnika «Times»
je brzojavi! svojemu listu zelo obširno po-j ____________
ručilo, za katero ie izdal 3600 dinarjev. J Benetkah ali v Ali.
FALERON, 20. Včeraj zjutraj so se izvršili obredi za počastitev italijanske zastave v sinjih vodah faleronskega zaliva.
iz Soluna so prispele ljudske množice v Pirej in Faleron ter napolnile nabrežje, koder se drugače vidi le miroljubne goste kopališč, ki se tam nahajajo v velikem številu. Policija je z velikanskim naporom vzdrževala red. Ako je bil pogled iz suhega na zavezniška brodovja veličasten, se mora reči, da je klasično nabrežje s svojo ogromno raznobojno množico nudilo očesu nepozabno sliko.
Sestanek K odo vi j
Proti 8. uri se je grško brodovje pod poveljništvom admirala Kriesisa, ki je razstavil svoje znake na vojni ladji Kalhis, pojavilo pred otokom Stalide, ki leži pred vhodom v faleronski zaliv. Na isti črti v ozadju se je zasidrala druga grška vojna ladja Averov. Za to so se razvrstile štiri grške torpedovke.
Ljudstvo sledi gibanju grškega brodovja z veliko radovednostjo in zanimanjem. Ampak prizor postane nakrat veličasten. Na horicontu, kakor da bi iz morja vzrastli, se pojavijo velikani italijanske flote. Malo pred 10. se vidijo italijanske vojne ladje s prostim očesom. Ljudstvo občuduje italijanske oklopnice in hitrost torpedolov-cev, ki se približujejo z nekako veličastnostjo. Moštva so razvrščena na svojih prostorih in zatopljena v grobno tišino. Vsi, od poveljnika do zadnjega mornarja, se zavedajo slavnosti trenotka.
Italijani in zavezniki
Obe italijanski oklopnici sta s številnimi torpedolovci zavzeli prostor med otokom Stalido in rtom Cogiias: Najprej admiralska ladja «Conte di Cavour», na kateri je poveljnik brodovja admiral Solari izvesil svoje znake; za njo oklopnica «Giulio Cesar e» in šest torpedolovcev.
Kmalu za tem so dospele zavezniške ladje: angleška križarka «Comus», ki se je ustavila na desni od «Conte di Cavour» in francoska križarka «Mulhouse», ki je } zaključila črto ladij-zastopnic zaveznikov v smislu sklepa poslaniške konference. Točno ob 10.30 so se vse ladje v istem tre-notku zasidrale
škim brodovjem, ki je ostalo na svojem mestu, in se usmerile proti Krfu, kjer se bodo pridružile ladjam, ki so vzele na krov žrtve žalostnega zločina. Častno spremstvo bodo tvorile tem žrtvam na povratku v domovino.
Po tolikih dneh bivanja v tuji zemlji se vračajo trupla članov italijanske misije k večnemu počitku v domovino.
Počeščenje italijanske zastave Takoj nato so zagrmeli na grških vojnih ladjah, ki so imele razobešeno italijansko zastavo na glavnem jamboru, prvi streli. Na višinah okoli zaliva in tja ao Aten je odmevalo. Streli so se vrstili v kratkih presledkih eden za drugim, medtem ko se je ljudska množica pod vplivom svečanega trenotka pogreznila v globoko tišino. Ni glasa ni bilo čuti in nikakih klicev. Skoraj da si vsakdo želi čimprej zadnjega strela — zaključka najbolj ponižujočega dela opravičevalnih ceremonij.
Po salvah na čast italijanske zastave je grško brodovje na isti način počastilo angleško, nato Se enkrat pa francosko zastavo. Skupina zavezniških ladij je ostala med tem mirna. Pozdrav grških ladij ni dobil odziva na italijanskih ladjah, niti na ostalih zavezniških. Zadoščenje ni Še popolno, dokler ne bo Grčija izkazala dolžne časti truplom žrtev pokolja pri Janini. Ko je odjeknil med griči odmev zadnjega strela grškega brodovja, skoraj da se je ljudstvo oddahnilo^ Po morski gladini, kjer ni bilo do tedaj videti drugega nego zavezniške ladje in grško vojno brodovje, so začeli krožiti čolnički in jadrnice. Nekako bojazljivo gibanje se opaža ob vhodu v pirefski zaliv; radovednost pa je večja od strahu in spoštovanja. Hoče se videti od blizu ogromne trupe iz jekla.
Ob 10.30 se je medtem brala na krovu «Con te di Cavour» žalna služba božja za padle J:rtve janinskega pokolja. Obred je izvršil rnons. Galluccci, prvi armadni župnik. Glavni in uradni obred, ki je imel izraziti obžalovanje grške vlade in njeno soudeležbo na žalovanju, ki je tako kruto zadela Italijo, se je izvršil v cerkvi sv. Dimitrija v Atenah.
Tu se je brala svečana maša v prisotnosti Montagne, italijanskega poslanika v Atenah z vsem osobjem poslaništva in zastopnikov grške vlade. Lepa in velika cerkev je bila vsa v črnem in nabito polna. V bližnjih ulicah je nepregledna množica čakala na prihod diplomatskih zastopnikov. Policija je bila znatno ojačena, da ni moglo priti do nikakega incidenta.
Pozdrav zaveznikov Kakor hitro je bila končana žalna služba božja, je bilo dano iz svetilnika v Pireju znamenje, da je Grčija izpolnila vse svoje dolžnosti glede moralnega zadoščenja za zločin pri Jamni.
Italijanske vojne ladje in zavezniške so tedaj izšle iz svojega molka ter vrnile s
Vkrcanje trupel v Prevesi
V prvih jutranjih urah je priplula v Pre-veso italijanska vojna ladja «San Marco» pod vodstvom admirala Bellenija in v spremstvu dveh torpedolovk. Majhna grška križarka se nahaja tudi tu, da bo izkazala čast truplom pri njihovem vkrcanju. Predvčerajšnjim ste radi istega namena prispeli dve stotniji pehote iz Patrasa pod poveljništvom nekega majorja.
Mala grška vojna ladja je pozdravila prihod grških vojnih ladij s salvami iz topov, medtem ko so se italijanski torpedolovci približali pomohi, kjer so čakala trupla padlih žrtev, ovita v italijansko tro-bojnico, na vkrcanje.
Ob 10.30 je italijanska kompanija v paradi prenesla trupla na ladje med splošnim ganotjem vseh prisotnih. Skozi ves čas vkrcanja je grška častna stotnija stala mirno ter pozdravljala s puško. Ob 11. je «San Marco» odplula z mrtvimi trupli proti Krfu.
Tako je brez incidenta minil ta dan, s katerim je dala Grčija moralno zadoščenje za zločin pri Janini. Dan pred temi ceremonijami se je pa izvršilo prvo dejanje zahtev poslaniške konference — predložitev opravičb italijanskemu zastopniku v Atenah s strani najvišjega vojaškega oblastva Grčije. Malo pred 11.30 so zasedli orožniki vse dohoae k italijanskemu poslaništvu. Ob napovedani uri se je ustavil pred poslaništvom, na katerem je plapolala za to priliko italijanska zastava, odprt avtomobil, iz katerega je izstopil vojni minister Mauromicalis s svojim adjutan-tom. Ministra je na vznožju stopnjic sprejel mornariški pooblaščenec italijanski, korvetni kapitan Matteucci, ki ga je spremil v rumeno dvorano v prvem nadstropju. Tu se je minister znašel pred italijanskim poslanikom Montagno, ki je imel na svojih straneh vojaškega in mornariškega pooblaščenca, generalnega konzula v Pireju kom. De Facendisa, poslaniškega tajnika princa Costo Sanseverina in višje uradnike poslafiištva. Grški minister, ki je bil istotako v paradi, je napravil nekoliko korakov proti skupini it ali j. zastopnikov, medtem ko je njegov pobočnik ostal na pragu dvorane. Italijanski poslanik se je približal nato ministru ter mu vrnil pozdrav, nakar je ostal v pozi Čakanja.
Tu se je Mauromicalis postavil strogo mirno ter pp nekoliko trenotkih grobne tišine spregovoril sledeče besede:
«Čast mi je predložiti v imenu grške vlade opravičbe radi zoprnega zločina, ki je bil izvršen na grškem ozemlju proti generalu Telliniju in njegovim sotrudnikom, članom italijanske delegacije v medzavozniški komisiji za razmejitev med Albanijo in Grčijo».	_
Ta kratka izjava je bila izgovorjena vidnim ganotjem, nakar jo je italijanski
Nastop opozicije. '
Umi j ivo je, da so te določbe, ki odpravljajo, ali vsaj kršijo glavne ustavne svoboščine, za% dele na kud odpor ne samo pri pristaših prejšnje vlade, ampak tudi pri vseh politikih, ki so jim le kaj na srcu ustavne pridobitve, z* katere se je narod boril stoletja in stoletja. Tako se je oglasil grof Romaoones v Hstu «Diario Universal» z hudim protestom proti od pravi ustavnih jamstev. V članku prosi vojaško cenzuro, naj njene škarje prizanesejo članku, ki sta mu ga narekovali ljubezen do domovine in zavest, da je svoboden državljan. Tudi voditelj konservativne stranke Sanchcz Guerra se je pridružil imenovanemu grofu; izrazil se je baje, da bo tudi kralju izrazil svoje želje. Sploh pa vlada v liberalnih in konserva-. tivnih krogih mnenje, da se je kralj prenaglil;! njegova neprevidnost bo znala imeti usode-polne posledice. V konservativni stranki so vzbudile posebno ogorčenje izjave generala De Rivera, v katerih stavi general vse prejšnje vlade v en koš, češ vse so bile za nič. V teh vladah so bile namreč zastopane skoro vse najboljše politične sile na Španskem. Konservativci se s strahom vprašujejo, kaj bo z državo, ako ne bodo vsi ti možje, ki jih De Rivera tako žali, hoteli sodelovati za obnovitev Španije? Saj diktatura ne sme in ne more trajati dolgo. In tudi De Rivera sam je izjavil, da upa, da ne bo trajala več kakor 3 mesece.
Stranke levice mirno čakajo trenutka, ko bodo — po njihovem mnenju —lahko uspešno nastopile. Sicer jim v sedanjem položaju ne kaže drugega, ker bi De Rivera vsak morebiten poskus zatrl s silo.
Razširjenje operacij v Maroku?
Predsednik direktorija je prosil stalno komi, sijo državnega sveta, naj izda ugodno poročilo za kredit 44 milijonov pesetas v svrho nadaljevanja operacij v Maroku. De Rivera namerava rešiti večno maroško vprašanje na čisto vojaški način: z mogočno ofenzivo. Za tako rešitev vprašanja so gotovo višji krogi, a ostalo javno mnenje je proti nadaljaemu prelivanju krvi.
Predsednik najvišjega sodišča odstopil.
MADRID, 20. Predsednik najvišjega sodišča je odstopil. Kralj je podpisal odlok, na podlagi katerega se bo ustanovila civilna straža (prostovoljna milica) po vsej Španiji.
Prepoved hazardnih iger.
MADRID, 20. Direktorij je prepovedal vse hazardne igre.
polnilo
telo dokazati s svojim mogočnim odme-vanjem, da se ne sme žalili pravice civilizacije, ne da bi se prevzelo posledic mednarodne justtce. Odmev nedolžnega bombardiranja je prodrl v grško prestolnico ter stresel šipe in preplašil jate golobov.
Malo pred poldnem so italijanske in zavezniške . voine ladše defilirale nred tfr-
poslanik vzel na znanje ter zagotovil ministra, da bo italijanska vlada znala ceniti to dejanje, ki ga je grška vlada bila dolžna izvršiti v zadoščenje za kruti zločin.
Po predstavitvi osobja je minister zapustil poslaništvo ter se podal k francoskemu in angleškemu zastopniku, kjer se je povsod ta obred ponovil.
De Rivera sre dosledno dalje
Strsgi okrepi prof! separatistom. - Senat deloma razpusta. - Opozicijo se ooloso
PARIZ, 20. Direktorij se je prvič sestal predvčerajšnjim popoldne pod predsedstvom generala De Rivera. Ob vhodu v palačo je predsednika direktorija pozdravljala mnogobrojna množica meščanstva.
Direktorij je energično nastopil proti separatističnemu gibanju; v včerajšnji seji je odobril načrt za odlok, ki vsebuje naravnost pretirane določbe proti separatistom: v smislu tega odloka se bo smatralo razobešanje deželnih zastav kot zločin, ki bo kaznovan z globo 500 pesetas in v gotovih slučajih tudi s šestletno ječo. Prepovedane bodo vse regijonali-stične manifestacije, kakor tudi vse avtonomi-stične himne.
Tudi senat pride aa vrsto. _
Z istim odlokom, ki naznanja razpust «Cor-tes» (poslanske zbornic«), je direktorij razpustil tudi izvoljivi del senata. Znano je namreč, da sestoji senat iz dednih, imenovanih ter iz senatorjev, ki jih izvolijo gotovi zavodi.
Ukinjen je ustavnih svoboščin,
Z odlokom bo odpravljenih tudi 5 členov ustave« ki m tfč«jo osebne prostosti bivanja, prostosti besed«, prostosti sestajanja, tiska in druženja. Mnogo ministrskih uradnikov, posebno pa v ministrstvu za zunaje zadeve, je bilo oqpuš£enlh. V zun. ministrstvu je bilo namreč veliko vdanih pristašev bivšega ministra aa zunanje zadeve Alba. V Madridu se Uri glas, da namerava De Rlv« ra s posebnim zakonom preosnovati podlage splošne volilne oravica.
Sestaneb med PoinHrejem in Baidwinom
Povoljna uradna poročila o uspehu sestanka^
PARIZ, 20. Včerajšnji dan je vsekako velikega pomena za rešitev odškodninskega vprašanja. Včeraj sta se namreč prvič osebno srečala nositelja popolnoma navzkrižnih mnenj o načinu rešitve tega vprašanja. Do včeraj sta se Baldwin in Poincare streljala od daleč s pušicami v obliki spomenic; včerajšnji dan pa jih je združil pri pojedini, ki jo je priredil angleški poslanik v palači angleškega poslaništva. Po kosilu sta se Baldwin in Poincarć odtegnila v posebno sobo, kjer sta se delj časa razgovarjala o sedanjem političnem položaju. Angleško poslaništvo je objavilo o poteku razgovora naslednje poročilo:
«Danes popoldne se je vršil sestanek francoskega in angleškega ministrskega predsednika, katerega sta imenovana porabila v svrho izmenjanja vidikov o splošnem političnem položaju. Ni bilo mogoče pričakovati, da bi mogla Poincare in Baldwin med enim samim razgovorom dospeti do končnoveljavne rešitve; zadovoljila sta se z ugotovitvijo, da v nikakem vprašanju nc obstoja razlika glede ciljev in načel, ki bi mogla kompromitirati sodelovanja obeh držav, od katerih zavisi v tako veliki meri svetovni mir.»
Francoski tisk zadovoljen z uspehom sestanka
PARIZ, 20. Pariški listi smatrajo včerajšnji sestanek med Poincarejem in Baldwinom za vesel dogodek; posebno opozarjajo na dejstvo, da sta Baldwin in Poincare pripoznala sodelovanje obeh držav jamčiti za svetovni mir. Listi izražajo mnenje, da bo poročilo angleškega poslanika o poteku razgovora razpršilo Nemcem vse nade, da se bo Anglija potegnila zanje. «Matin» pravi, da je včerajšnji sestanek jasen dokaz, da se Anglija vrača k nevtralnosti Bonar Lawa.
Sa pel zapustil Varšavo
VARŠAVA, 20. Avstrijski kancelar mons. Seipel je včeraj z ministrom za zu» nanje zadeve Griinbergerjem zapustil Varšavo. Uradno poročilo pravi, da sta Seipel in Grunberger pripravila načrt za sklenitev dogovora, na podlagi katerega bi se državi obvezali, da pustita vse morebitne spore med njima arbitrarnemu razsodišču v rešitev.	_
Častniki reške posadke pri Giardiniju — Ukrepi za pobijanje brezposelnosti
REKA, 20. Včeraj je general Spreafico predstavil reškemu guvernerju gen. Giardiniju častnike reškega presidija. Popoldne je konzul milice Host Venturi predstavil guvernerju častnike milice. Gen. Giardino je izrazil častnikom svoje zadoščenje radi njihove discipline in požrtvovalnosti za Reko. Tekom dneva je gen. Giardino i mol več pogovorov z raznimi osebnostmi, da se prepriča o položaju. Popoldne je guvernerja počastil s svojim obiskom reški škof mons. Sain. Za pobijanje brezposelnosti je guverner odredil, da morajo zapustiti mesto vsi oni, ki niso reški državljani in ki bivajo na Reki manj kot eno leto, ako ne dokažejo, da imajo zadosti sredstev za življenje ali da imajo kontrakt o stalnem delu.	_
Na Bolgarskem vlada popoln red
2ENEVA, 20. Bolgarska delegacija v Društvu narodov zanikuje odločno vest nekega francoskega lista iz Beograda, da so se seljaki in komunisti upru v severni Bolgariji Po zatrjevanjih te delegacije vla-» da popoln red in mir in kmeUko ljudstva izvršuje mirno svoia opravila na poljih«
Velikanski požar v Kaliforniji
Mesto Berkley v ognju
NEW - YORK, 18. Iz S. Francisco poročajo, da je izbruhnil v kalifornijskih gozdovih strahovit požar, ki je nato objel mesto Berkley. Požar je uničil vseučilišče in na stotine drugih hiš. Prizadet je posebno trgovski del mesta. Nad 2000 ljudi je brez strehe. Požar se radi ugodnega vetra širi z neverjetno naglico.
Potresni sunki v Kaliforniji
EURCKA, 18. Danes so zaznamovali seizmografi precejšnje potresne sunke, ki so polagoma naraščali ter nato nenadoma nehali.__
Krvavi konflikti med delavci in policijo v Loerbachu
. LOERBACH (Baden), 20. Radi novih zahtev delavcev, naj se jim povišajo plače, so delavci pričeli s stavko. Prišlo je do hudih nemirov, tekom katerih so se stavkujoči delavci spoprijeli s policijo. Vrgli so več bomb in streljali s samokresi. Policija je tudi rabila orožje. Veliko Število oseb je bilo ranjenih. Demonstranti so pretepli nekega nacionalističnega občinskega svetovalca. Izgleda, da gibanje ni ge na vrhuncu. Stavkujoči so pretrgali brzojavne in telefonske zveze. Železničarji so solidarni z njimi. Pričakuje se, da bo proglašena splošna stavka.
Nore želzniške pristojbine za osebni promet med Italijo In Nčmčijo,
RIM, 20. Vsled novega povišanja prevoznih pristojbin na nemškem ozemlju, je s 15. sep-
tembrom stopil v veljavo nov tarif za direktni omet za osebe in prtljago med Italijo in emčijo preko Gotharda v Simplono, Isto-
pr Nc
časno je iz istih vzrokov vzpostavljen nov tarif za osebe in prtljago v direktnem osebnem prometu med Italijo in Avstrijo. Končno je radi povišanja železniški th pristojbin za potovanje po jugoslovanskem ozemlju stopil v veljavo z 10. tek. meseca nov tarif za osebe in prtljago v direktnem prometu med Italijo in Nemčijo preko Brennera, Podbrda in Sol-nograškega.
Samomor sina bivšega snltana
CARIGRAD, 19, Princ Abdul Rahim, star 29 let, najmlajši sin bivšega sultana, se je hotel usmrtiti s tem, da si je pognal kroglo v glavo.
Obsedno stanje t Oklahomi
OKLAHOMA, 18. Guverner države Oklahoma nadaljuje neizprosno boj proti tajnim organizacijam; v ta namen je pro-
{[lasil obsedno stanje, ki je stopilo v ve-javo 16. t. m.
Kongres doktorjev gospodarskih in trgovinskih ved v Neapoljn.
NEAPOLJ, 20. Včeraj se je v navzočnosti raznih oblaste v in zastopstev industrijskih in bančnih družb otvoril v dvorani trgovske zbornice III. kongres doktorjev gospodarskih in trgovinskih ved. Prečitani so bili pozdravi vojvode D'Aosta, predsednika ministrskega sveta ob. Mussolinna in on. Oviglio. Kongres je takoj začel z delom. Na dnevnem redu so j razprave o nalogah stanovskega značaja.
DNEVNE VESTI
Popoln uspeh zbora „Uciieijskc zveze"
v Benetkah
Pevski zbor »Učiteljske Zveze» je nastopil na svoji turneji najprej v Benetkah, kjer je dal dva koncerta; prvega v torek zvečer, drugega v sredo. Včeraj je zbor nastopil v Bologni.
Po došlih nam poročilih je bil uspeh nastopa v Benetkah oba večera popoln in naravnost sijajen, kljub temu, da je bila reklama malo preskromna In tedaj nezadostna. Med občinstvom, ki se je zbralo oba večera v dvorani gledališča Rossini, je bilo tudi mnogo dobrih | ocenjevalcev, vsled česar jc ceniti uspeh tem; višje. Posebno so ugajale Lajovičeva «Kiša»,! *iMedved z medom>;, »Pomladni spev», kakor • tudi Adamičev <Mlad junak», ki se je moral ponavljati. Občinstvo je zboru ponovno burno pleskalo. Burne aplavze je žela ga. Lovšetova,
a palmo navdušenja si je pridc^il Rijavec, ki
{'e moral dodati dve ariji iz «Toske». X. ru-covet Mokranjca je napravil na občinstvo glo-
bok vtis in ravno tako tudi furlanske pesmi. Pevovodja g. Srečko Kumar sme s ponosom gledati na svoje delo.	i
V izpopolnitev našega-poročila naj navedemo tu par izvlečkov iz ocene, ki jo je priobčila o prvem nastopu «Gazzetta di Venezia* od 19. t. m. V uvodu omenja list najprej, da je g. Srečko Kumar doma iz Kojskega, s katerim so se Italijani seznanili ob času vojne, ter nato tako-le nadaljuje: «Pevovodja Kumar, mlad temperamenten gospod, zelo izobražen glasbenik, ki je vzrastel v glasbenih šolah v Trstu in Lipskem, je organiziral ta zbor Slovencev iz Italije z globokim in folklorističnim čutom in z veliko tehnično kompetenco. Zbor je sestavljen iz 31 moških in 33 ženskih glasov s sodelovanjem solistke ge. Lovšetove iz ljubljanske opere in tenorista Rijavca iz beograjske. Gre torej za skupino, ki je znatna po Številu, in — povejmo takoj — znatna tudi po uspehu, ki ga je dosegla. Zbor obiluje na svežih dobro izurjenih glasovih posebno med moškimi, je zelo dobro ubran ter odgovarja s poletom in z izvrstnimi harmoničnimi učinki na točno in energično dirigiranje svojega zborovodje. Včeraj bi bilo želeti pri prvih dveh ali treh kemadih malo več točnosti pri pogoditvi tona in tempa. Toda šlo je najbrže za nedostatke, ki gredo na račun zelo razumljivega razburjenja pevcev. V ostalem se je koncert ;azviial sijajno; po vsakem komadu je občin-»tvo burno ploskalo ter klicalo ponovno g. Kuma rja na oder. Torej srečen krst — dostavlja Sst — in ni moglo biti drugače, ako upošte-famo vrednost zbora, ki je premagal v pesmici Vecchi-ja, v Lajovičevih komadih in v furlan-ikih pesmih najrazličnejše težkoče. Koncert si jc začel z Mamclijevo himno za štiri glase, j Pesem je imela mogočen učinek, ki je bil ob-epem nov in je izzvala burno ploskanje neodvisno od patrijotičnega poklona italijanskih Slovencev pred Tirtejem rimsko-garibaldin-ske dobe. Med prvim in drugim delom sta zapela sepranistinja ga. Lovšetova in tenorist Rijavec par slovenskih pesmi. Njun čisti in ob-šežni glas je izzval burno ploskanje. Tenorist je na zahtevo «bis» pel v italijanskem dva komada iz Puccinijeve «Toske». Nocoj bo drugi nastop. Spcičo včerajšnjega uspeha bo gledališče brez dvoma natlačeno. Zbor se poda potem v Bologno, Videm, Gorico itd.
Tarneja pevskega zbora „Oflteijsie Zveze"
Pri tej priliki objavljamo tudi oceno priznanega glasbenika o glavni vati, ki se je pred odhodom vršila v dvorani DKD pri Sv. Jakobu, ki je že tedaj prepričala vse prisotne, da se bo Zvezfn zbor znal uveljaviti na svoji turneji in doseči uspehe, o katerih so nam začela že prihajati j«iko povoljna poročila: Generalna vaja pevskega zbora učiteljev Jul. Krajine, ki bi imela biti v gledališču «Fenicez>, se je vršila v «Društv. dvoranic pri Sv. Jakobu v nedeljo zjutraj v intimnem krogu najbližjih prijateljev. V Čast si štejem, da sem imel priliko prisostvovati temu velevažnemu dogodku, kajti ta zbor s svojim pevovodjem Srećkom Kumarjem se sme prištevati zborom, kakršnih šteje prepevajoči naš slovenski narod malo ali pa nič. Z iskrenim občudovanjem in globoko radostjo moram konstatirati, da se ta zbor ni zbal nobenih težav, nobenih žrtev, samo da bi našo mlado slovensko glasbeno umetnost vsem poštenim ljudem z ljubeznijo in čistim srcem pokazal tako, kakor je ona v resnici. Pevski zbor šteje okoli 60 najinteligentnejših ljudi, glasbeno vzgojenih in glasovno prvovrstnih, ki jim je znal g. Srečko Kumar s svojim vročim srcem sugerirati take glasbene izraze, ki naravnost frapiraj o in ki jih ne najdeš izlepa. Ta pevski zbor se sme z vso pravico postavljati ob stran svetovnoznanim pevskim zborom. Poudarjam z vso resnostjo, da ta moja trditev ni prav nič pretirana, kajti slišal sem v dobi svojega življenja marsikateri zbor. Videl sem danes pri generalni vaji občudovanja vredno njegovo disciplino, globoko ljubezen do glasbe, silen muzikalen izraz, neomajno vero v vse lepo in dobro, ki jo more dati samo ljubezen do najlepše vseh umetnosti, do glasbe. Ne vem, komu bi iskrenejše Čestital: aH g. Ku-marju k zboru, ali zboru k g. Kumarju, Oba sta ena nerazdružljiva celota, živeča in umirajoča drug z drugim. To delo ne sme, ne more kljub vsem zaprekam izginiti, kajti iskrenost, poštenost, lepota in umetnost ne more umreti. Končno pride le dan popolne in jasne zmage.
E. A.
Omejitev svobode krtt&da umskih poslancev
Južnotirolski «Landsmann» poroča, da je bil pred kratkim izdan splošen nalog, da takozvani «deputati estremlsti» ne smejo potovati v inozemstvo brez dovoljenja ministra za notranje zadeve. Te dni pa so prejeli južnotirolski nemški poslanci uradno obvestilo, da ta nalog velja tudi zanje. Med tem, ko drugače zadostuje posest potnega lista za inozemstvo, morajo imeti nemški poslanci poleg tega Se posebno dovoljenje ministra za notranje zadeve, če se hočejo podati ▼ inozemstvo. Maši slovanski poslanci niso Še prejeli gori označenega uradnega obvestila.
Praznovanje obletnice zavzetja Rima po
ostalih mestih Italije se je včeraj pridružilo tudi naše mesto. Vsi uradi ni trgovine so bili
a a rti; raz obešene so bile zastave. Mesto je o zvečer do pozne ure razsvetljeno.
Vprašanj« ogrskega posojila
Ogrski ministrski predsednik gro! Bethlen se bo te dni vrnil ▼ Budimpešto. Dobro poučeni krogi so mnenja, f a so bila Bethtonova pogajanja ▼ Ženevi uspešna. Pred vsem se je posvetoval Bethlen z ministri male enteirte Benešem in Ninčićem ter z rumunskim odposlancem o vseh vprašanjih gospodarskega in političnega značaja.' Tudi glede posojila, ki ga ima dobiti Ogrska, je prišlo do jasnosti. Vsi odločujoči činitelji so se izjavili ugodno za posojilo. Kar se tiče vprašanja kontrole, bo skoraj natančno posneman način kontrole, ki je bil vpeljan v Avstriji.
Prihod članov rimskega delavskega društva t naše mesto« V sredo je dospelo okoli 50 članov rimskega delavskega društva (Societa operaia romana), da vrnejo obisk tržaškega delavskega društva v Rimu. Prišlece je sprejelo tukajšnje delavsko društvo z godbo. Včeraj je prišlo še okoli 500 rimskih delavcev.
Nalezljive bolezni v našem mestu. V tednu od 8. t m. do 15. t. m. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: da vica 6, škr-l&tica 12, trebušni legar 6, griža 2, paratifus 1, trakom 8, ospice 9, malarija lf osepnice 1. Umrle so: vsled škriatice in trebušnega legarja dve, vsled griže ena vtn vsled ošpic tri osebe.
S. D. A. priredi dne 7. oktobra 1923. zaključno 90-kilometersko kolesarsko dirko na sledeči progi: Trst, Opčine, Sežana, Senožeče, Postojna, St. Peter, Markoč, Vreme, Britof, Herpelje. — Letošnje delovanje športnega društva «Adria» je bilo dokaj živo. Po več-časnem mrtvilu je «Adria» s kolesarskimi dirkami vsaj postavila naše športno snovanje na ono stopnjo, s katere je korak do popolnega uveljavljenja jako blizu. Da zaključi letošnjo poletno sezono, je odbor SDA sklenil postaviti naše kolesarje na večjo poizkušnjo. Pričakujemo torej veliko udeležbo s strani naših dirkačev iz mesta in z dežele.
Dirke se udeležijo dirkači vseh slov. društev v Jul. Krajani. jOdhod točno ob 9. uri z glavne ceste (Cave Facanoni). Prihod v Herpelje, kjer bo postavljen cilj. Maksimalni čas je določen na 1 uro po prihodu prvega dirkača. Vpisvoanje traja do tedem pred določenim dnevom pri društv. predsedniku in vseh odbornikih.
Prvih šest, v maksimalnem času došlih, dobi krasne svetfaije. (Zlata, pozlačene, srebrne itd.)
Koiesarjil Na 7. oktobra v borbo za zmago največje letošnje dirke. — Odbor.
Slov. akad. fer. društvo «Batkan». Jutri v soboto 22. t. m. se bo vršil ob 20. XXVI. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 11 nagovor predsednika, 2) čitanje zapisnika XXV. občnega zbora, 3) poročilo posameznih odbornikov in pregledinikov, 4) društveni poslovnik, *5) volitev novega odbora, 6) slučajnosti. — Pozivamo tovariše, da se zbora udeležijo pol-noštevilno. Vab^eni so prijatelji društva.
Pevsko dtuiUo «EHrija». Danes ob 20.30 se vrši v društvenih prostorih važen društveni sestanek, člani in Članice so naprošeni, da se sestanka polnošievilno udeležijo. — Odbor.
Iz tržaškega ZlvUenla
Mož, fcfi le strašno hude jeze. Natakar Viktor Sabbadin, star 32 let, stanujoč v ulici En-rico Toti it. 14, Je bil včeraj popoldne nekoliko vinjen. Najbrž se mu Si vinski duhovi preveč v možgane, kajti doma se je iz malenkostnih vzrokov spri s svojo ieno. Obsul jo je s ploho raznovrstnih psovk; »boljša polovica» seveda tudi ni štedila s njimi. Naposled Je mož pograbil kuhinjski nož ter se sakadO proti »eni. Ta se je pravočasno amafcafla besoežu ter jela vpiti pa pomoč. ljudje is sosednjih stanovanj so hiteli na ulico ter obvestili o dogodku dva mestna stražnika ia orožnika, ki so šli tam mimo. Ti so se podali v stanovanje Sabbadi-novo in posrečilo se iim je, da so napravili konec prepiru. Sabbadin se je navidezno pomiril, a komaj so mirilci zapustili stanovanje, je mož začel ženo zopet pretepati ter ji groziti z nožem. Stražnika in orožnik so vnovič prihiteli in hoteli Sabbadina razorožiti Temu pa se je mož nprl Pričelo se je ruvanje, tekom katerega fe Sabbadin hotel izvleči stražniku sabljo iz nožnice. Pri temu poskusu se je pa porezal z nožem, katerega Je ie vedno tiščal v roki. Tedaj sta stražaika spustila Sabbadina, a komaj je bil prost, se ie zopet zapodil z nožem proti stražnikoma m orožniku. Poslednji je potegnil samokres in ustrelil. Strel je zadel Sabbadina v desno roko; izpustil je nož na tU. Nekdo izmed navzočih Je telefoniral za pomoč na rešilno postajo. Zdravnik, ki je kmalu potem prihitel na ticc mesta, fe i*otovil, da ima Sabbadin na roki dve rani, eno pod komolcem, od ksogle, drugo od noža na	iste roke. Moz
je bil ie vedno zelo razburjen. Potem, ko mu je zdravnik obvezal rani, so Sabbadina prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so gafsprejeli v opazovalnico.
PODLISTEK
ANNIE YIVANTI:
(53)
8CIRKA
Roman Marije Tarncvske. - Poslovenila G. B,
pa, Tjoka je plačeval. Plačeval je zlobno prise£ "s ki 60 jo izrekle moje ustnice po sili ono noč v Orlu, ko so me zasledovali v senci (rije moški,.. S samokresom, obrnjenim proti iencu, mi je rekel Prilukcv: «Prisezi!» Oh, Z&kaj se ni dovršilo dejanje, zakaj se ni spro-ffl samokres. ,. Padel bi tedaj k mojim nogam Naumov bi pritekel — Kamarovskij bi razbil vrata — vse bi se razkrilo: trojno va-rtnje, ukana, nepoštenje — a jaz bi bila svobodna, šla bi lahko svobodno s sinčkom po Širnem svetu.
Ah ne I nei Tisočkrat strahopetna, bojazljiva od strahu in sramote stisnjena za grlo sem ££risegla pred ŽugajoČo sramoto in pred smrtjo.
In sedaj je plačeval Tjoka.,.
Tedaj se je zbudil v meni materinski čut. Bila sem že vsa oslabljena vsled bolezni, vsled bdenja ln moj duh je zahajal v labirint praznoverslva. Moji besni pogledi so švigali od Tjoke — ki je ves medel in droben kakor ptiček ležal na zglavju, težko sopeč, že blizu smrti — do h Kamarovskemu, ki je spal raztegnjen na naslonjaču z rokami ob bokih, s povešenimi usti pod ščetinastimi brki.
Gledala sem ga z novimi očmi, da ohranim njega pri Življenju, sem žrtvovala sina. Da,
Tjoka je umiral, da bi živel ta tujec, ta vsiljivec. ta sovražnik...
Ko sem obrnila svoj pogled k Tjoka, ao bile
njegove oči odprte. Ted
edaj sem padla pred njim na kolena in
sem mu šepetala v uho neumno, naglo: «Ne dovolim, da umreš, ne, ne, ne dovolim, da umreš, duša moja, mafik moj, rešiti te hočem. Umrl bo onil da, dat da umrl bo oni, a ne ti! Boš videl, da boš kmalu ozdravil. Ti je že bolje, kaj ne, ti je že bolje...» In moj sinček, uspavan po mojem šepetu, je z nasmeškom zaspal.
Ta ideja je postala stanovitna blodnja, delirij. Nisem mislila in sanjala o drugem. Tjoka je imel škrlatico, in zdelo se mi je, da je stanje bolezni odvisno le od mene. Ko sem nepreklicno in gotovo določila pogin Kamarov-skega. se mi je zdelo, da je pojenjala otroku mrzlica; grlo ni bilo več v toliki meri vneto, bolečine v njegovi zlatolasi glavici so ponehale. .. Ce pa sem se obotavljala v svojih smrtonosnih naklepih — glei, mrzlica se ga je zopet lotila, zopet mu je tolklo v sencih in jih stiskalo, v grlu se mu je zopet vnelo, ga du-šilo in davilo.
Prilukov je s trudno vdanostjo sledil valovanju moje bolne duševnosti. Zdelo se je, da sliči nekaki capi brez misli, brez volje.
Ko sem ponavljala, blazna in obsedena, pri misli, da je zločin potreben — je rekel on slabotno: «Pač ne!— Pač ne1 Pusti pri miru J» Tedaj sem bila Še bolj nemirna; vpila sem, jokala, pulila sem si lase.
«A ne razumeš, da umre Tjoka? Tjoka, mali Tjoka umre. In midva, midva ga •Pač ne, pač ne,» je vzdfn<r •Pusti pri miru.*
In Tjnki je šlo na slabše.
Nekega dne, ko me ni več videl, ni več slišal, se ni več ganil — sem se dvignila vsa omaljena; nemo in počasi sem Šla od njegove postelje. Jla sem v sobo Prflukova.
Kadil je, raztegnjen na naslonjaču, in se dolgočasil v breadelju.
Stisnila sna mu roko.	_ .
•Donat Prilukov, obnavljam prisego. Pavel Kamarovskn bo umrl tekom tega leta.*
•Dobro* dobro!* je kliknil Kamarovskij, ki je bil utrujen in potrt vsled neprestanega menjavanja mojih idej. — »Umoriva ga vendar, da bo vsaj enkrat konec.?
«Kedaj? — kedaj: — kako? — kje? —» sem šepetala obsedena po zlobnem demonu blaznosti. «Ga boš urno ril ti7»
Prilukov je dvignil slabotne oči k meni. «Kakor hočeš,* je rekel in dodal z motnim glasom: «Zelo sem utrujen.*
Jaz sem silila, jaz sem snovala načrte, premišljevala in silila, da se pospeši izvršitev. On je bil slaboten in brez moči. Včasih me je motril začudeno: «Grozna ženskn sil* je rekel tedaj, a jaz sem mislila le na Tjoko in podvojila se je v meni želja po ufDoru.
.. .Tjoki je Šlo na bo^e.
Prišel je dan, ko sem ga nesla na rokah iz postelje na naslonjač tik okna. Kako sladka je bilo to breme! Ovil je svoje roke okolu mojega vratu in glavo ie položil na moje rame. Hodila sem počasi, poteši z majhnimi koraki, da ga ne bi preveč tresla.
"Dozdevalo se mi je, da nosim na svojih rokah cvetko...» Sladek verz se je pojavil lahkotno v mojem spominu.
>val I*» Bukov.
Lc
Radi neprevidaosti prišel pod avtomobiL Včeraj predpoldne se je v ulici del Pozzo, na vogalu ulice Istria nahajala gruča mladeničev, ki so se v šali suvali med seboj. Meči njimi se je nahajal tudi 19-letni Roman Fucich, stanujoč v Rocolu-Molino a vento št. 121. Ta se je otel umakniti tovarišu, ki mu je nagajal, a pri tem je stopil na sredo ceste ravno v hipu, ko je pridrvel vojaški avtomobil. K sreči je šofer zavil na stran in ustavil motor. Kljub temu je avtomobil podrl mladeniča na tla. Za-dobil je široke praske po desnem licu, po levi roki in po levi nogi. Ž istim avtomobilom so ranjenca prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so mu rane obvezali.
Vtsti z Goriikega
Mrak v Gorici, V soboto, 22. t. m. ob 20. uprizori dramatični odsek Akad. fer. društva «Adrija» v Trgovskem domu dramo P. Petroviča v treh dejanjih «Mrak». Vsebina drame, ki je polna napetih in pretresljivih prizorov, je vzeta iz kaotičnih povojnih razmer in je žela povsod priznanje. Pri nas se to pot prvič predstavlja. Goričani in okoličani, ne zamudite prilike ter pohitite v soboto ob 8. vsi v Trgovski dom. — Pripominjamo, da je čisti donos prireditve namenjen Dij. Matici.
Iz Sežane. V Sežani je že stara navada, da prireja tukajšnje gasilno društvo na semenjske dneve običajne veselice, združene s tombole in prosto zabavo. Društvo si je iz dobičkov teh zabav nabavljalo razno orodje, ki ga potrebuje gasilno društvo, da vrši svojo težko nalogo pri gašenju morebitnih požarov.
Ker, kakor je že znano, letos odpadejo običajni stari semnji in ker so se ustanovili novi semnji — razen na 12. tudi na dan 22, vsakega meseca — je društveni odbor gasilcev sklenil, da priredi tudi letos na dan semnja, t. j. dne 22. septembra, vese-lično zabavo in tombolo z bogatimi dobitki, ki so kvarterna, činkvina in tombola. Pri veselicni zabavi in tomboli sodeluje godba na pihala. — Dolžnost vsakega, ki mu je mar za gasilno društvo, je, da mu priskoči na pomoč. S tem ga gmotno podpre, da bo moglo zadostiti gasilnemu namenu.
VPRAŠANJE JUŽNE ŽELEZNICE
Na zadnji seji upravnega sveta južne železnice na Dunaju je bilo sporočeno, da sta Italija in Jugoslavija že položili ratifikacijske listine, katerim bo v najkrajšem času sledila ratifikacijska listina Ogrske. Istotako je bilo sporočeno, da so se omenjene tri države odločile za to, da se poslužujejo pravice plačevati pavšalni letni znesek, kakor je to določeno v rimskem dogovoru. Avstrijski narodni skupščini bo rimski dogovor predložen v ratifikacijo te dni.
Francosko-rusko zbliža nje. Francoski senator De Monzie se je del j. časa mudil v Rusiji ter je sedaj ob svojem povratku izjavil zastopnikom tiska, da je dobil sijajne vtise in da se vsekakor mora računati z Rusijo kot svetovno-gospodarskim činiteljem. Senator De Monzie bo v več člankih deloval na to, da pride do francosko-ruskega zbližanja na gospodarskem polju.
Sport
Olimpijske igre ▼ Parizu 1924. Leta 1921. je francoski olimpijski komite sestavil oficijelno pred mednarodnim olimpijskim komitćjem v Lausanneu kandidaturo Francije za VIII. olimpijado na ponovno zahtevo francoske vlade in mesta Pariza, ki sta obadva zagotovila potrebno finančno pomoč za to velikansko svetovno manifestacijo. Nobena država namreč nima športnega komiteja, ki bi bil tako bogat, da bi mogel udejstviti podjetje, katero rabi za konstrukcijo kakor tudi za
organizacijo budget mnogih milijonov.
Slavitev olimpijskih iger zahteva konstrukcijo atletskega stadij ona za najmanj
100.000 gledalcev, stadijona za tenis, vodnega stadijona in spremenitev reke Seine v navtični basen za dirke vesljačev in jadrnic. Razen tega je treba postaviti stand za streljanje na daljavo, areno za bojne sporte in slednjič .urediti terene za rugby in nogomet, saj se bo odigralo nad 90 tekem. Če ne bi bilo zanje dovolj prostorov,
bi morali igrati igralo, došli iz petih dem lov sveta, cele tedne!
Kar se tiče administracije, je stvar tudi zelo komplicirana. Štiriinpetdeset narodov? je povabljenih. Vsak izmed njih se bo ude-, leži! vseh ali samo nekaterih športnih ali" umetniških tekem, ki stoje na olimpijskem programu. Število teh tekem znaša i38; Ozirajoč se na prejšnje statistike se more računati, da bo prišlo v Francijo približno 5000 atletov.	i
Lahko si predstavljamo, v kako tesnih vsakdanjih stikih stoji francoski olimpijski komite s povabljenimi narodi. Programi in določbe se izdelujejo v različnih jezikih in izdalo se je že kakih 100.000 brošur, k| so se razposlale vsem narodnim olimpijskim komitćjem.	i
Če uvažujemo še organizacijo sprejemov, mednarodnih kongresov (ki jih bo 25 do 30], slednjič odgovornost, da dobe vsi športniki in vse oficijelne delegacije stanovanje, si lahko pomislimo, koliko trud' 1 stane vse to.
Odbor je v tem oziru že vse potrebno ukrenil, vlada, mesto Pariz in ljudstvo sa-; mo mu gredo pri tem zelo na roko, tako da je pričakovati, da bo pariška olimpi-i jada ne S£mo briljantna, temveč naravnost vzorno urejena mednarodna manifesta 1 cija.
Izvrševalni odbor se deli v štiri komisije: športno, upravno, umetniško in komisijo za zunanje zveze in propagando. Te komisije so razpisale natečaje za konstrukcije stadijonov, za olimpijsko kolajno in za spominsko kolajno in so izdelale vsakdanji koledar z urnikom 138 tekem, ki se bodo vršile od maja do julija 1924.
Predpripravna dela so danes že zelo napredovala.
Nogometni teren je že nad eno leto gotov.
Dirkališče so dogoioviH L maja, ter je največje dirkališče sveta in prvo iz rdeč«? železne troske, ima obliko dveh 130 m dolgih ravnili črt in dveh parabolicnih kurv. Športni rezultati, ki so se dosetli na tem dirkališču, so bili naravnost izborni
Ostali prostori bodo tudi že letos dogotovljeni in reči moramo, da je inicijativa francoskih športnikov ustvarila eno leto pred olimpijskimi igrami izborne športne terene in tako velike prostore za občinstvo, da bi se igre Že mogle vršiti letos.
Ker pa tudi v Parizu primanjkuje stanovanj za toliko ljudi, si je odbor na ta način pomagal, da da graditi 150 vil, vsako s petimi sobami, z jedilnico, salonom itd. Potankosti projekta in pogoji stanovanja v teh vilah se razpošljejo povabljenim narodom, od katerih je ducat že sprejel ta princip.
Igre VIII. olimpijade so torej izborno organizirane in pričakuje se vsestransko veliki uspeh.	(Po Jutr. Novostih).
9c računajo po 20 atot. beseda. — Naimu/ijša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 «tot. beseda. — Nabnaniža pristojbina L 4.— Kdor Bče službo, plača polovično cecct
BRILJANTE, zlato, srebro in platin po naji višjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Franccsco 15, II.	(4Š)
K5GNE, srebro, zlato in platin kupujent. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh AJ-. bert. Trst, via Mazzini 46.	58
MESTO blagajničarke želi gospodična, zmožna tudi vseh pisarniških del. Nastopi lahko takoj. Naslov pove upravniStvo.	1278
SEDLARSKI POMOČNIK, dobro izurjen, s* išče. Lovrenc Knalelc, sedlar, R&duhovavus -Sv. Peter na Krasu.	1309
SINGER-jev Šivalni stroj, zajamčen, se proda na obroke. Kupujejo se 6tari stroji, sprejemajo se popravila. Acquedotto 25. 1299
KRONE, goldinarje, zlat denar, platin, zlato, plačujem dražje kot drugi. Zlatarna, via Ponte della Fabbra 1.	1303
POZOR! Knpim sveže In sohe gob«, suhe Se-, Spije aa drobno in na debelo. Ponudbe Ferd. Giraud, Herpelje 38. (Gostilna Baša).
m	1313

ZAHVALA.
»ga sočutja za Sasa bele&ai u
AHTOHUE VI UKMAR roj. ZEGA
Za obilne dokaze iskrenega sočutja za Sasa belezjj! In smrti naš« preljube mamice, tašče itd.
izrekamo najerSnejSo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in i&oaaoem, preč. g. fcnpnilcu, domačim pevcem za ganljivo pelje ia sploh vsem, ki so ji izkazali zadnjo čast in jo spremili k večnemu počitku.
AVBER, dne 19. septembra 1923.
518	Žalujoči ostali.
Na prodal
. „	posestvo na Dolenjskem (SHS) tik železnico
V osmrtnici po pok, Aatomji vd. Ukmar	grad, gospodarska poslopja.
rof. Zega, objavljeni v «EdinostN 5t. 221 je JOO oralov (40 travnikov, 40 polj? in 20 gozdov)
bila med imenovanimi sorodniki pomotoma iz-	lastna žaga. Tuji gozdovi v fclltini.
pusčena nevesta Valentina.	Naslovi pod «Poscstvo» na AJoma Co.,
Ljubljana.
j izvrsne osa Morska dela točno in solidno = (j M Hdrane s udujaji ? uliti Sv. Ftanteka bffiega 120 j
klMRI