L* i ; ■ £ ^: ' : : : '....... ,V ffijM. i v'.' f?^iifi^i;!-® ji „■(!■ ■■>■■ ' ■ ; .; ■ ' . BBmHHHHMMH Mirjam Mencej UDK 398.8(/i97.12) : 293-21 Izvirno znanstven» delo. Sprejeto 4. 11. 1995 GORA V SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMIH V članku je avtorica hotela preveriti, ali se v slovenskih ljudskih pesmih kaže predstava 6gori; ki sloji na poti med vem in onim svetom, tako kot je vidna v slovanskih jur-jevskih pesmih iri v mitičnih predstavah mnogih narodov. I'ri pregledu slovenskih ljudskih pesmi lahko te glede na pomen gore, ki se kaže v njih, razdelimo v naslednje skupine: 1. skupili pesmi, v kateri gora nastopa kot mejnik na poti, ki vodi na drugi svet; 2. gora se kaže kot mitični kraj; 3 gora pomeni kraj, od koder ni vrMive; -i gora se povezuje z ljubezensko zvezo in inceslno poroko Ta članek nima posebnih pretenzij. Ima zgolj namen ugotoviti, kakšen je pomen oziroma funkcija (črne) gore v slovenskih ljudskih pesmih. Gora ima namreč v kozmoloskih predstavah raznih narodov jasno funkcijo: je tista, ki "omogoča stik med zemljo in nebom" (Eliade 19^5: 205), Da je model svetovne gore ohranjen v slovenskih verovanjih in pripovedkah, je pokazal že Z. šmitek (prirn šmitek 199-1)-Sama sem želela raziskati, ali se tudi v ljudskih pesmih morda kažejo sledovi neke praslovanske (ali starejše) predstave o gori ki leži na poti med tem in onim svetom oziroma pomeni skupaj z vodo nekakšno pol na oni svet, mejo med tem in onim svetom, li. Katičič namreč V svojih člankih o Juriju omenja goro kot eno izmed postaj na poli Jurija iz Velesovega sveta mrtvih na ta svet - potrditve za to najde v mnogih jur-jevskih pesmih slovanskih narodov', Pot, ki jo mora prehoditi Jurij (Jarilo). ko prihaja z onega sveta na la svet. "vodi kroz prostor koji je rasčlanjen na mor-e, gora. doli), les&, log5, i /avršava u polju (pol e)." (Katičič 1989: 50.) Ali pa se gora tudi v drugih pesmih kaže kot pot na drugi svet? Po pregledu slovenskih ljudskih pesmi in molitev, ki omenjajo goro, lahko opazimo, tla se gora res skupaj z vodo (in trato, ki je lahko analogna polju) v kar nekaj primerih pojavlja kot ena Od postaj na poti duše na drugi svet; "Tam stoji svei Uffhpalj, V svetem it-iu|>d|iiu ena zlata miz.Va Oko!' zvate mizce stoje zvaf stol'. Trinajst jogrov. Marija špencera po svetem tempeljnu. Ena ulxiga duša peški Čez visoko goro, čez zeleno trati». Čez globoko vodo, če Z peklenšče vrata Sovražnik' so rekli; Duša, pober' se li od nas, Ti nimaš ne pr' nas. Ti maš od sam ga Jezusa Kristusa Zvrti patrnoštrček." (Duša z zlatim patrnoštnim, Štrekelj, št, 393) '...Ena dušica priteče, Marija tako reče: "Vprašajmo in du.Šieo. od kod je prišla!' Jest sem prišla Čez kamnite gore Čez globoke vode!" (Novak, št IM!) Tudi pol do Marije, ki je v raju, se pravi onstraustvu (ali pred njim), vodi prek vode in gore: "...Pt >jmo gledat Na gorico, Na vodico. Kaj Marija dela. Verne duše napstjit, V sveti raj poslu ja.. (Novak. št. "S, Gorenjska) Deloma pa bi lahko isti pomen, sicer že zelo zabrisan in spremenjen, našli tudi v nekaterih drugih pesmih, ki jih lahko razporedimo v naslednje skupine: V prvo skupino bi lahko uvrstili pesmi, v katerih je gora vključena v predstavo o nekem mitičnem kraju, onstransivu (v katerem lahko prebivajo bajna bitja ipd,), ki ima seveda lahko tudi krščansko preobleko: nebesa, kraj. kjer živijo svetniki ipd. "...Tamstoji, leži gora visoka. Na gori drevea zelena. Po d revnim hladna senčica, V senči« z vira merzla voda, Merzla voda studenšica Pri vodi stoji zlati sto», Na stoli kleči Marija. V kliki derži dete mlado, Dele mlado, smilenga Jezusa..." (Marija na zlatem stoki pri mrzli studenčnici, Štrekelj, št. ■i9-'i i. na Krasu med Gorico in Trstom) "Tam stoji visok ta hrib, Z hriba leče mrzla voda. Mrzla voda smdenenica Na hribu stoji [lfelepi stol, Na siniti sedi Marija V klik i pestva dete mlado. Dele mlado, samga Jezusa (Marija hoče Jezusa trpljenju odnesti, ši rekel j, št 442, iz Volčun na Tolminskem) V tlrtigi skupini pesmi se gora enači s koncem, krajem, od koder ni vrnitve; 12 GLASNIK SED 36/1 996, št. 1 ! ; ■ v ; íír^^Lh^h^ífíffifctm štrukaij Ménin, Či si hiu? V Sempetn Per ljubi mojí leti. Kej si diélou? S trenes viu. Kl-] i je dala? Ano golo peščice. Kam s' je denu? Zdalej pod gonjiščsce. Ci je lisio gonjišč^ce? L us.i s' ju razdrli". Čl S,T listel UDWÍ I f«Ü jih je snou. Ci je lisli umi? Sekirca ga je ubila. Ci je tista sekiro? t grin poskočila, t-i je tisti grm? I >os3 z ga pojiéle ( S3 tiSl.S LIOS,!'' Uk jih ¡t.- snou Ci je tisi i (i k? Na Cm vrh je šuu pel uudu In f^a nà bu več nazaj! (Štrekelj, št. 7 t'J-i. z Ojoijunskega ) ! udi različica iz Ščednja se konča podobno "■- Či so tlite? S« ji()r i-,;, :ln ¡iril>, Boll je - n.sdej Več dol prit!" (Šu-ekelj. št. 719s) Toda na poli Jurija iz dežele mrtvih v deželo živih, kol piše k. Katičie, pride do srečanja z njegovo sestri) Mam in med fijima pride do incestne poroke, ki zagotavlja plodnost Tako Postane jasnejša povezava med goro in poroko oziroma ljubezensko zvezo z dragim, ki živi za goro, o kateri beremo v nekaterih pesmih "Lep je vrt«, ojirajen, 1'Uri je rožic nasajen Vsakojake, rumene. Največ rriuclre, Zelene. Mimo pala stezica, nM Seče grofica. Klanju jt se grofica Klanja ji se rožica Još govori grofiea: se klanjaš rožica? Ja k* nimam komu dat. Cačka, m;tjk(t prestari, Bratje, sestra premladi Moj je dragi daleko. l'reko devet črnili gor. Jtorn je črni bor, Z;1 honun je beli grad, Na sred' grada siolet dal, N:1111 eni sedi dragi moj. Na prstu mu prsten moj, se pozna dragi moj. Z belim perom prepisuje, N;1 me lužnt) premišljuje." (Komu bi rože trgala, St rekel j, št. 1095, iz AdiešuVv) naslednjih dveh pesmih pa je že prišlo do srečanja dekleta fMare) z njenim dragim oziroma je v drugi pesmi na poti prek čine gore k svojemu dragemu (v mitu je sicer ravno obratno ii. ie Jurij tisti, ki pride prek gore k MariV 'Črna gora pod večer Onik«. čez njo Mare s moč odpeliann /..i ii|om imjka gliste glasf S;il]e. .lesi I Mare vikla al nt-vikl.i'' ir1 jes' majko vikla i nevikla; Si. ni s vek re, kaj milani čaeki i. Svckrvica, kaj tinilana majka, Dve Zalvfct^ k.ij mile st-.sifiee I )v,i diverka, kaj mila brajišfik.-i (Srečna Mare, Šašelj II Št 6: zap Kala P ei eh i/ Trii nič) Majko čer ko daleko udakt. Vavek glase za njo pošiljala: Hodi Mure k meni na gošče nje!' "Ovo so mi moj Ive mlajeni. Mi se čuje moje majke ^tio. I):i mi !iod nio k majki na go.š&nje! Kadai prišli > na \ ih gore čme: I lotli Ive, nikdei ne postavaj. Mi se čuje moje majke grlo',.." (Čudno «iosčenje, Našel) II.. Št. h zapisala Kata 1'eteli i/ TribuO Morda bi lahko v to skupino uvrstili tudi pesem Zorja prstan pogubila (Strekelj. št. 5010. iz Dra.šič), ki so jt) prepevali s kresa grede Tudi v tej pesmi se nahajala dekle in njen ljubi očitno med vodo in goro: dekle izgubi prstan "mai vuu$, maj goro. maj tem drobnem kamenkoiri ' • prstan j5vina postavljapb bok va-jevcem. v katerimi se je pil Žil na Dunaju, a je veliko bliže Janezu Trdini, ne samo v odnosu do ljudskega izročila, temveč tudi po pripovednih prijemih, saj ga je privlačevalo ". ... modrovanje (razpravljanje) o tem in onem, tesen slik pripovedovalca 2 bralcem, idejuo-spoznavna plast pripovedi, humornodronični zasuk besede, komične situacije, ki naj osmešijo neljubo osebo, itd." (Kocijan 19« i/85 105-106) Realisi Janez Mencinger velja za pisatelja z. izrednim smislom za humorisučno, ironično in satirično oblikov anje pripovedi. Odvetniški poklic mu je izostril posluh za trezno presojo in racionalno misel, ki je znala udariti in razkrinkati človeške slabosti in družbene zablode. Mencinger je v tej smeri presegel svoje predhodnike, '/. vsestransko uspešnimi tradicionalnimi stilističnimi sredstvi (prenos pomena, primera. besedotvorni s lile m i, žargonizmi. stilsko zaznamovano, ek-spresivno besedje itd.) v površinski jezikovni zgradbi (po Zgledih ljudskega pogovornega jezika) je oblikoval satirično-groteskno pa roti i jo (Cmokavzar in V spermi) na večpomenskosti besede in sobcscdilnih pomenih globinske zgradbi pa humoristično parodijo (Vodnikov "Vršac"potlej (in še nekaj, "filozofično-vsleličun razprava"). V obeh Stilističnih "lehnikah" je doseženo presegel in odprl tem žanrom nove razsežnosti v površinski in globinski jezikovni zgradbi (Orožen I9K2: IK1 >. 1'olrcbno je tudi zapisati, da je smisel za humor, v vsem njegovem vsel nilskem in ja k ost ne m razpc >nu. še danes pogi >sta komponenta bohinjskega značaja In la sestavina je kot pripovedna perspektiva živo vraščena v bohinjsko ljudsko izročilo. Ce beremo Mencingerjeva dela z etnološko pozornostjo, ugotovimo, da je bilo ustno slovstvi> nasploh še živo prisotno v žitju in bitju Bohinjcev v prejšnjem stoletju. Izražalo se je v šegah in navadah in njihovih medsebojnih odnosih, V Mencingerjevih delih pa najdemo tudi zanimiva pričevanja o materialni kulturi prejšnjega stoletja V povesii Zlo pa sir, ki se dogaja v bohinjskih planinah, pisatelj nazorno opisuje planšarski stan: 'Sest brun je zvezanih na četrt, čez nje dva šperovca z nizkim slemenom, ki nosi streho v dve pleni ¡z klanih smrekovih tleska, lo je stan odzudilj Odznotraj so ob steni Široke police za mleko, ob drugi je v isok oder, na vrhu kontu podoben, v njem je nekoliko sena in mahu, in pravi se mu postelja. Ob tretji steni je ognjišče i/ ilovice, po steni gor so pa klini, da se piskri in cunje obeSajo, čez ognjiitV sra pa trama za drva. Duri v sian ši > nizke in ozke iz brun izsekane, pa ne drže do tal in ne do strehe, in veliko vitje je treba, predeči člov ek ročno hodi skoznje." (ZD I 99) V povesti človek toliko velja, kar plača Mencinger "lika svoje r< >jake. ki so Že \ njegovem času svojteglavogradili svoje hiše: 30 GLASNIK SED 36/1 996, št. 1