Prinmreb
1. A AllftUl jKl
nevnik
Poštnin:
‘ffpoSrrgCo™ Cena 90 lir
Leto XXIX. St. 106 (8508)
TRST, nedelja, 6. maja 1973
"PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, »lesov predhodni* PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1S43 * vasi Zakriž nad Cejota. razmnože« na ciklostil. Od 5 *? '/LJfSjEjS*,o^aLiSta'DOTmilK vS^SiiSf&Spl! V Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je 6(11111 u P	__________________________________________________________________________________________________________
IZJAVA
Slovenske kulturno gospodarske zveze pred volitvami v novi deželni svet
ia3avni odbor SKGZ je na seji 26. aprila t.l. razpravljal o o	delu deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine in
xkvevah< ki jih naj novi deželni svet izpolni v odnosu do (ionske narodnostne skupnosti v deželi v naslednji mandatni
bor a temelju podanih poročil in po razpravi je Glavni od-
sVrejel sledečo izjavo:
lVeželi Furlanija-Julijska ” krajina je bil priznan Ha ,P(>sel)ni statut zaradi host’ ker je slovenska narod-Dr&Kjf skupnost del njenega ra%)Stva- Zaradl toga Je ,na* itienio’ da mora na podlagi o-kkren i®Sa* statuta tudi dežela dobnn i v prid Slovencev, po-Aosta .kot se dogaja v deželi ska. ln Trident - Južna Tirol-
sbve
■*»	ne moremo pristati
3, 4 ^fiktivno razlago člena
Vic . } O in G	Irofa.vi
Sar
dežela
ne bi mogla niče-
Ulr	c	j1U051M
bosti - Patii v prid naae skup-
Sretj^.^Prav je svoječasno o-
vlada zastopala stali-
Hpaclt5 tovrstno ukrepanje
je igTa osrednjim organom in tazSo^, 1965 ustavno sodišče
V tem smlslu-
Irg J/10 smo prepričani, da ne

Solo statutarno - pravno
ampak predvsem za
če Drugače si ni mogo-
stajji^Sati povsem odklonilno v iwCe vlade in deželne večine
Poslovni dobi, ko smo ‘lovej^konih in drugih aktih
S1q,
V"101 imenovani kot skup-<irvigjS Posebnimi interesi, v ke^j,, Poslovni dobi pa sta v r. 0 spremenjenih politična v^«rah večina in osrednje a ,a Pristali na poimeno-
-ije o, - cožcu ne poimenc :*°vencev s pravim irne-n vc_, Je pet deželnih zako-
Heipc bovalo določbe — sicer Sl0VePceva zna6aiia — v prid
tretjestopenjskih pristojnosti bi dežela lahko zakonsko ukrepala v korist Slovencev na področju kmetijstva, toponomasti-ke, strokovnega in vajeniškega izobraževanja, otroškega varstva, kulturnih dejavnosti, univerzitetne in raziskovalne dejavnosti, obrtništva, trgovine, prevozov, zdravstva, družbeno -gospodarskega načrtovanja, urbanističnih na vseh ravneh, snovanja novih ozemeljskih enot, decentralizacije v korist krajevnih ustanov, proračunskih postavk, glede nameščanja osebja v deželnih in perifernih uradih vseh stopenj, sestavljanja najrazličnejših odborov in komisij posvetovalnega in odločujočega značaja, novih organov krajevne oblasti na vmesni stopnji med deželo in občinami.
t-v ežela Furlanija - Julijska | J krajina mora zagotoviti njenemu celotnemu prebivalstvu gmotni obstoj in o-mogočiti vrnitev izseljencev, hkrati pa mora pri vseh ukrepih upoštevati gospodarske interese celotnega, prav tako tudi slovenskega prebivalstva.
Slovenci ne morejo pristajati na to, da bi bil Trst degradiran na petrolejsko pristanišče, prav tako ne pristajajo na to, da bi se ravninska področja potencirala na škodo vzhodnega hribovitega in Kraškega pod-
P tosednik Berzanti je v dopolnilu programskega Poi,ri°Vora leta 1968 ponov-Hlišx:claril zgornje odklonilno ’ loda je obljubil, da
^h^la «vztrajno in odločno H rwla od pristojnih držav-
da izdajo zakono-
v°PrMcf-6pe- ^ so P°trebni aelltov in ureditev orne-t>os, . slovenskih) vprašanj«. J Pa Lje samo parlament, c H ŠAf,Senat, odobril dopol-Sie t ^ zakon in ni točno i« d«žeip ,srna ie P’ri tem vlo-Jj. bilo '■ V Preteklem petletju Si °Pov ^delanih 5 osnutkov za globalno zaščito L Y Furlaniji - Julijski katerih so bili trije ti^H, Zf Parlamentu v odo-i«’ Piarpc,611 pa deželnemu sve-n19?’ da ga °dobri Parlamentu s pripo-„,v , končno odobritev, hNjai T6* 111 o tom niti raz-tik	0 da Je posredova-
% <Sprl Pristojnih držav-sarhh izostalo.
V SS2LZ reševanjem pro-
■ toov naše narodnost-skupnosti sprejema sta.bju m demokracija po f6žtoikov emh tržaških pred-
v sistem



P° 28 letih postop-
nadaljnje nespre-
to zavK
®taP bitega je postopnost Vetoj0Pčaln rokov povsem ne-

ročja, naj si bo v kmetijstvu,
turizmu, industriji, trgovini, obrtništvu in družbenih storitvah, pri čemer je nujna odprava vojaških služnosti, ki spravljajo v nevarnost materialni obstoj prebivalstva, ki je na teh področjih v veliki meri slovenske narodnosti. Prav tako je treba hitrih posegov za razvoj industrije na področjih z najvišjim izseljeništvom.
V
rodnostndh skupin, posebno do slovenske, odklanja diskriminacije v katerikoli obliki in pravi, da bo nadaljevala z napori za zagotovitev zaščite skupnosti, kajti dežela namreč sodi, da ima po statutu odgovornost do narodnostnih skupnosti, predvsem do slovenske. Ta u-resničdtev mora biti prisotna vseh ukrepih, ki zadevajo pravico in svobodo narodnostnih skupnosti«.
SKGZ poziva vse stranke u-stavnega loka, naj prispevajo k uresničitvi navedene programske izjave in zahtev Slovencev. Samo na tak način se bodo uresničile določbe o človekovih pravicah, se bo utrdila demokracija, uveljavile ju-stavne določbe in statut dežele Furlanije-Julijske krajine.
V Trstu 26. aprila 1973
DRUGI DAN BIVANJA V SLOVENIJI EDVARDA GIEREKA
Srečanje z občani v rudarskem Velenju
Obisk tovarne «Gorenje» - Rudarji poljskemu gostu podarili rudarsko obleko
Takšne so bile videti bejrutske ulice po silovitih spopadih preteklih dni med libanonsko vojsko in palestinskimi gverilci. Tanki so stražili vse glavne dostope v mesto, medtem ko se je v samem središču
Bejruta položaj že dokaj normaliziral
Slovenska kulturno gospodarska zveza
......■■umnim,..n...mn........................................................mini.....................................................
PREDSEDNIK FRANGIE SPREJEL ODPOSLANCE ARABSKIH DRŽAV
V Libanonu položaj še izredno napet kljub prenehanju oboroženih spopadov
Včeraj so zabeležili samo manjši incident med vojsko in Palestinci - V ozadju krize delovanje obveščevalnih služb Izraela, ZDA in Jordanije - Obračun krvavih bojev preteklih dni
BEJRUT, 5.— Položaj v Libanonu ostaja skrajno napet, čeprav so se oboroženi spopadi med vojsko in Palestinci skoraj povsem polegli. V Bejrutu poteka življenje skoraj povsem normalno, tako da so lahko za daljši čas prekinili policijsko uro. Večjo napetost pa je občutiti na periferiji mesta, kjer so palestinska taborišča, in okrog letališča, ki so ga sicer odprli za civilni promet, ki pa je še vedno pod ostrim nadzorstvom libanonske vojske.
Edini hujši incident, ki je ter-

,°dkIato

a postopnost in
86 Sbodoke..
V 1
^ dežela zavza-
deželnem sve-KJ &0r,u;<we. da dežela
v naslednji
d° gi°-oinega Zakona in
0srednjih pred-atojeta teles, naj tak zakon
S:

priznava, da je bila dru-60 a dežeinpf,n ga mandatna SVeta v odnosu H i1 w<klne i ^ftodnostne skup-
.dežein svetak°r prva in 1k svet v nekaterih
prak .	. -e™
NzŽ ?ljivopt^«1 odklonil ne-m ^rei^J620. da dežela ne
,^h\torejem'^u. da dežela ne K tl Pnh a^,zak°nskih do-
sSjW5?flSK.“
v vdJrej^dosledno S&0 doe-7PrImenb. kjer specifičm
Sl« toraza
Ske krajce C6V Furlanije -
CV(1i
^	deželni
jZv°ijeni
^ ^oštevati H?einl svet r°dno«!t^ ’ da to sloven-
stv.
del
s6ecifiai°
dežele skupnost se-
so anfn Ptobival-zanJO potrebne

1
slovensliu1 s Prouče-^okih^h vprašanj. Prv°. drugo in
loga mostu dežele Furlanije - Julijske krajine do sosednjih dežel se ne more omejevati zgolj na posredovanju energetskih surovin in na prometno - tehnično območje, ampak mora čimbolj intenzivno zaobjeti vsa področja življenja, predvsem gospodarsko, kulturno in glede poglabljanja človeških odnosov. Samo tako bo prišlo do večjega medsebojnega poznavanja in razumevanja in do vprašanja interesov na vseh področjih človeškega delovanja in mišljenja.
Zaradi tega je treba izdelati koncept industrijskega in pristaniškega sodelovanja in integriranja, odprtega sodelovanja na kulturnem in znanstvenem področju in naporov dežele, da pride do še večjega pretakanja ljudi čez mejo.
j elika večina predloženih \ zakonskih predlogov in ukrepov dežele, ki so zadevali interese slovenskega prebivalstva (v kulturi, gospodarstvu, varstvu narave, načrtovanju itd.), je naletelo na na-sprotovanje celotne slovenske narodnostne skupnosti, ker niso odražali njenih interesov. Teh interesov niso mogli odražati ker so nastali brez njenega neposrednega sodelovanja.
Zaradi tega je treba v delo deželnih organov vnesti prakso, po kateri bo naša skupnost konzultirana in pritegnjena k pripravljanju zakonskih osnutkov in drugih ukrepov. Vsekakor je poleg tega treba spraviti k življenju tudi Urad za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti pri predsedstvu odbora in zagotoviti njegovo učinkovitost.
S pičlo prisotnostjo pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v deželnem svetuje okrnjena možnost vplivanja na odločitve svet- samega Zato je utemeljeno pričakovanje, da bodo stranke, ki prejemajo slovenske glasove, zagotovile u-strezno število izvoljenih Slovencev v deželni svet.
lovenci pričakujemo, da W bo dežela izpolni,a za-^ hteve, ki jih Slovenci do nie postavljamo in bo postala vinih narodnostnega obstoja Slovepcev, S », da » izpolnila obveznosti, ki Jih je de
Lini odbor označil v. uvodh v deželni gospodarski in dr ^
beni program, po katerem s dežela zaveda dolžnosti do na-
jal dve smrtni žrtvi in dva ranjenca, so danes popoldne zabeležili na goratem področju južnega Libanona, kjer je prišlo do topniškega spopada med vojsko in fedajini. Boji so prenehali, ko je na kraj spopadov prišla mešana libanonsko - palestinska komisija, ki ima nalogo, da nadzoruje nad izvajanjem premirja.
Obe strani pa medtem štejeta žrtve krvavih spopadov prejšnjih dni. Po najnovejših vesteh naj bi v bojih, ki so se začeli v sredo, umrlo več kot 90 ljudi, medtem ko je kakih 200 bilo ranjenih. «Obveščeni krogi» javljajo, da je med žrtvami 18 libanonskih vojakov in trije policijski agenti, okrog 60 Palestincev in kakih dvanajst civilistov.
Poraja se tudi vprašanje, kdo je dal povod za hude incidente, ki grozijo, da bodo pahnili Libanon v državljansko vojno. V tej zvezi postavljajo tako v palestin-
skih kot v arabskih krogih domnevo, da so spopade povzročili tuji agenti, bodisi iz Jordanije, kot tudi iz Izraela in ZDA. Kaže namreč, da sta prav agenta jordanske obveščevalne službe izvedla preteklo noč atentat na most na cesti med Sidonom in Tirom, ki je bil popolnoma porušen. Palestinske organizacije so odkrito obtožile Jordanijo, da je organizirala atentat, da bi onemogočila premirje med vojsko in gverilci. Sicer pa so že v preteklih dneh številni očividci poročali o ostrostrelcih, ki so s streh streljali tako na libanonske vojake kot na palestinske gverilce. List «A1 Moharrer» piše, da gre za poskus, da bi povsem onemogočili sožitje med libanonskimi državljani in Palestinci, ki traja že petindvajset let. Časopis dodaja, da so Palestinci zajeli dva jordanska agenta, ki sta pripravljala atentate tudi proti libanonskim po-
.......■■umi,1111...........................................................
VČERAJ V VLADNI PALAČI
POGAJANJA ZA REŠITEV SPORA O ZAHTEVAH POŠTNIH USLUŽBENCEV
RIM, 5. — Ves dan so se nadaljevala pogajanja med vlado in sindikati poštnih uslužbencev. Po sestanku, ki je trajal do zgodnjih jutranjih ur, so se sindikalni predstavniki danes okrog poldne ponovno sestali z ministrom za delo in ministrom za pošto v vladni palači. Današnji pogovori so se s težavo razvijali zaradi velikih razlik med zahtevami sindikatov in predlogi vlade. Zato so sindikalne organizacije danes ponovno predložile osnovne točke zahtev poštnih u-službencev, ki se nanašajo na: obveznost vlade, da bo uresničila preureditev poštne službe in poštnega osebja, priznanje poštnim uslužbencem posebne doklade, ki naj bi veljala tudi za pokojnino: ter določitev pet plačilnih kategorij za vse uslužbence. Po sindikalnih ucenah naj bi stroški za zadostitev teh zahtev znašali okrog 90 milijard lir letno.
Popoldne so se pogajanja nadaljevala z navzočnostjo ■ predsednika vlade Andreottija, ki se je. udeležil tako imenovanega tehničnega« sestanka: Na teh pogovorih je bil tudi zakladni minister Malagodi. Okrog 16. ure je Andreotti zapustil sejno dvorano ih izjavil časnikarjem, da se stvari «ugodno razvijajo«. Andreotti je dejal, da je vlada popravljena vzeti resno v pretres zahteve
poštnih uslužbencev in da pripravlja odgovor za globalno rešitev celotnega vprašanja. Omenil je tudi, da ja vlada s privoljenjem zakladnega ministra našla zadosti denarja, po raču-
nih vladnih strokovnjakov, za iz-
iv	.	» .	in
plačevanje zahtevanih doklad drugih stroškov v zvezi z raznimi normativnimi zadevami. Popoldne se je zvedelo, da sindikati zahtevajo tudi ustanovitev enotne klasifikacije poštnega _o-sebja, povišanja osnovne Pla<r®’ napredovanje z natečajem in 4u-urni tedenski delovni urnik.
Zvečer, so se sindikalni predstavniki poštnih uslužbencev skupno s predstavniki enotne sindikalne federacije CGIL. CISL in UIL ponovno sestali in razpravljali o vladnih predlogih. Zvedelo se je, da so sindikati ocenili vladne predloge za popolnoma nezadostne, tako glede ekonomskih kot normativnih zadev prizadetih uslužbencev.
RIM, 5. — Predsednik republike Leone se je danes udeležil praznovanja «dneva Evrope«, ki je bilo. na Kapitolu. Praznovanje je priredil odbor, ki ga sestavljajo predstavnik italijanskih ev-ropeističnih in federalističnih organizacij. Uradni govornik je bil minister Emilio Colombo.
litičnim predstavnikom, ki se zavzemajo za spravo s Palestinci.
Kriza med vojsko in fedajini se je torej iz vojaškega preselila na politično področje ter bo prav gotovo še imela posledice bodisi za notranjo politiko Libanona, kot tudi za razvoj bližnjevzhodne krize in palestinskega odporniškega gibanja. O tem, da ni kriza samo notranja zadeva Libanona, ampak zanima vse arabske države, priča tudi dejstvo, da so se v Bejrutu zbrali kvalificirani predstavniki skoraj vseh arabskih vlad. Tako je libanonski predsednik Frangie sprejel danes generalnega tajnika Arabske lige, bivšega egiptovskega zunanjega ministra Mahmuda Riada, osebnega predstavnika egiptovskega predsednika Sadata Al Kholija in sirskega zunanjega ministra Khaddama. V Bejrut je prišel tudi osebni odposlanec maroškega kralja Hasana Sidi Bana, ki je imel danes daljši pogovor s palestinskim voditeljem Arafatom.
Za sedaj pa posredovanje arabskih držav še ni rodilo konkretnih sadov, menda predvsem zaradi nepopustljivosti libanonskega predsednika republike Frangieja. Slednji, menda v polemiki s samim predsednikom bejrutske vlade, ki zagovarja bolj ohlapno stališče, zahteva, naj bi redna vojska prevzela nadzorstvo nad palestinskimi taborišči, čemur seveda palestinske organizacije odločno nasprotujejo. V vrhovih libanonske vojske pa pritiskajo na predsednika republike, naj s trdo roko in enkrat za vselej obračuna z gverilci, po zgledu jordanskega «črnega septembra«, ko je kraj Husein ukazal množični pokol Palestincev.
Taka rešitev pa bi po vsej verjetnosti imela za Libanon hude posledice, ker bi lahko med drugim povzročila ljudsko vstajo pod vodstvom levice, ki zagovarja sporazumevanje z gverilci in sodelovanje Libanona v vojni proti Izraelu. Govori se tudi o morebitnem neposrednem posegu Sirije, poleg tega pa je jasno, da bi tudi ostale arabske države ostro reagirale proti Libanonu. V Bejrutu govore celo o možnosti ameriškega izkrcanja v Libanonu, ko bi položaj v tej državi postal še bolj kaotičen.
Fašist Freda ponovno zaslišan
MILAN, 5. — Preiskovalni sodnik Gerardo D’Ambrosio, ki vodi preiskavo o pokolu na milanskem Trgu Fontana decembra 1969, je danes znova zaslišal glavnega obtoženca, fašističnega pravnika iz Padove Franca Fredo. Ob navzočnosti namestnika državnega pravdnika Ales-sandrinija in branilcev ter predstavnikov prizadetih strank se je sodnik zadržal v zaporu San Vittore več kot šest ur. Po zaključku zaslišanja ni hotel dr. D’Ambrosio dati nobenih izjav, odvetniki pa so povedali, da je bil govor o dokaznih elementih, ki so jih preisko-
valci zbrali proti Fredi. Del zaslišanja je bil posvečen vprašanjem v zvezi s skrivnostnim «gospodom P«, za katerega so bili preiskovalci mnenja, da gre za misovskega poslanca Pina Rautija. Kot je znano, naj bi ta oseba prisostvovala sestanku, ki je bil v Padovi 18. aprila 1969 in na katerem so pripravili načrt o atentatih v Milanu in Rimu. Kot kaže, ni Freda dal zadovoljivih odgovorov na vprašanja v tej zvezi.
Uspeh italijanske ekspedicije na Everest
KATMANDU, 5. — Italijanska ekspedicija na najvišjo goro sveta, na 8.848 metrov visok Mont Everest, se je zaključila uspešno. Danes okrog poldne sta dve navezi dosegli vrh iz zadnjega taborišča, ki so ga postavili v višini 8.513 metrov, potem ko sta morali zaradi slabega vremena več dni čakati na višini 8.000 metrov. Navezi, ki sta dosegli vrh, sta sestavljala dva Italijana, Mirko Minuzzo in Rinaldo Carrel, ter dva Nepalca, šerpi Thapka Tenzing in Sambu Ta-mang.
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 5. — Danes, drugi dan bivanja v Sloveniji je voditelj poljske partije Edvard Gierek s soprogo in spremstvom obiskal znano rudarsko mesto Velenje na Štajerskem. Poljske goste so na tem obisku spremljali tajnik izvršnega biroja predsedi-stva ZKJ Stane Dolanc s soprogo, član biroja Stevan Doronski, predsednik ZKS Franc Popit, predsednik izvršnega sveta Slovenije Andrej Marinc ter jugoslovanski veleposlanik na Poljskem Vlado Maleski.
Poljski gostje so si najprej o-gledali znano tovarno gospodinjskih strojev «Gorenje«, ki je v zadnjih letih prerastla v največje tovrstno podjetje v Jugoslaviji in gospodarsko sodeluje z mnogimi tujimi podjetji, med njimi tudi s poljskimi. Gostje so se zadlržali v tovarni dobro uro in si podrobno ogledali celotno proizvodnjo.
Edvard Gierek se je nato s spremljevalci podal še na ogled šoštanjske termoelektrarne in rudnika v Velenju. Tu so ga rudarji zlasti prisrčno sprejeli, saj je bil v mladosti dolga leta rudar in je delal po raznih rudnikih v Franciji in Belgiji. Velenjski rudarji so mu v spomin na obisk podarili rudarsko uniformo in rudarsko kladivo.
Gostje so si zatem ogledali mesto Velenje, ki je napravilo nanje zelo prijeten vtis.
Medtem se je na širni ploščadi pred kulturnim domom v Velenju zbrala večtisočglava množica Velenjčanov, ki so toplo pozdravili poljske goste, ki so prišli v dom. Edvardu Giereku in njegovi soprogi sta deček in deklica izročila šopek cvetja, dva para v narodni noši sta gostu iz Poljske pred vhodom postregla po stari slovenski navadi s kruhom in soljo ter kozarcem medice.
V dvorani Kulturnega doma je bilo zbrano veliko število političnih predstavnikov Velenja, članov delavskih svetov velenjskih podjetij, tajnikov osnovnih organizacij ZKS in drugih. Poljske goste in njegovo spremstvo je pozdravil tajnik občinskega komiteja ZKS Franc Korun, mladinski zbor velenjske gimnazije pa je zapel Prešernovo Zdravljico. Nato je Edvard Gierek spregovoril zbranim predstavnikom Velenja. Dejal je, da so njegovi pogovori s predsednikom Titom izraz dobrih in prijateljskih odnosov med Poljsko in Jugoslavijo. Govoril je obširno o skupnem boju poljskega ;n jugoslovanskega naroda v toku druge svetovne vojne in velikih žrtvah, ki so jih dali za svobodo in neodvisnost. Gierek je prav tako orisal uspehe v povojni graditvi Poljske kot socialistične države. Na koncu je Ed-
vard Gierek na kratko prikazal svojo življenjsko pot. «V rudniku sem začel delati, po smrti očeta, ko mi je bilo 13 let. Več kot 40 let sem komunist. Moja usoda, tipična usoda Poljaka - komunista, mi ni prizanašala s težkimi izkušnjami. Iz vseh teh izkušenj pa sem odnesel globoko prepričanje, da naša stvar zmaguje in bo dokončno zmagala, kajti na naši strani so najgloblje težnje ljudi in narodov. Naša ideologija nas ne uči samo. kako spoznavati resničnost, ampak tudi, kako jo spreminjati, kako spreminjati svet«.
Poljske goste so pri odhodu iz Velenja množice občanov toplo pozdravljale.
DRAGO KOŠMRLJ
Primorski dnevnik odslej v torkih na osmih straneh
-_W, v
S pojutrišnjim dnevom bo Primorski dnevnik izhajal poslej tudi v torkih na osmih straneh. Ena od dveh dodatnih strani bo posvečena fo-tokroniki najvažnejših domačih in mednarodnih dogodkov med tednom, predvsem pa v nedeljo, druga pa nedeljskim športnim dogodkom, komentarjem in člankom. Naša športna rubrika bo tako obsegala v fotkih dve strani, kar nam bo omogočilo iz-črpnejše obveščanje tako o domačih kot tudi o italijanskih, jugoslovanskih in mednarodnih športnih dogodkih sploh. Prepričani smo, da bomo s tem ustregli že večkrat izraženi želji številnih prijateljev športa med našo slovensko zamejsko mladino, s povečanjem števila strani v torkih pa tudi vsem našim zvestim čitateljem.
Uredništvo
i!
i!
DANES
'
Tajnik poljske partije Edva.d Gierek med ogledom Velenja v spremstvu Staneta Dolanca
Po treh dneh silovitih spopadov med libanonsko vojsko in palestinskimi gverilci, ki so terjali več kot 90 smrtnih žrtev, je orožje v Libanonu povsem utihnilo, saj so včeraj zabeležili en sam incident na jugu države. Politična kriza pa še zdaleč ni rešena, kljub prizadevanjem skoraj vseh arabskih držav, predvsem zaradi nepopustljivosti libanonskega predsednika in vojaških predstavnikov, ki bi hoteli povsem uničiti palestinsko odporniško gibanje.
Voditelj poljske partije Gierek, ki je v petek prispel na petdnevni uradni obisk v Jugoslavijo in je imel na Brdu pri Kranju prve pogovore s Titom, je včeraj obiskal Velenje. Tu si je ogledal veliko tovarno gospodinjskih strojev »Gorenje«. Velenjski rudarji pa so Giereka, kot bivšega dolgoletnega rudarja, izredno toplo sprejeli in mu podarili rudarsko obleko in kladivo. Gierek, ki so ga Velenjčani navdušeno pozdravili, je v Kulturnem domu govoril zbranim predstavnikom velenjskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja.
Včeraj se je mudil v Trstu minister za trgovsko mornarico Lupiš. V svojem govoru na svečanosti ob »Dnevu pomorščaka« je označil Trst za »zadnje italijansko pristanišče na Vzhodu, na skrajnih mejah Evropske gospodarske skupnosti«. Dejal je tudi, v nasprotju s tem, kar sta pred njim govorila župan Spaccini in deželni odbornik Masutto, da ne soglaša z zaskrbljenostjo, ki jo čuti v Trstu, ko se govori o reorganizaciji podjetij, ki so del družbe Finmare. Izrekel se je tudi za rekonstrukcijo tržaške luke skladno z operativnimi potrebami drugih severnojadranskih pristanišč, pri čemer je omeni! Tržič.
V Dolini je bila svečana počastitev 100-lefnice dolinske pošte z odprtjem razstave o tej pomembni stoletnici, ki odraža stoletni boj našega življa za narodnostne pravice. Izhajajoč iz razstavljene dokumentacije je župan Lovriha upravičeno dejal, da smo Slovenci še vedno diskriminirani. Ob tej priložnosti so odprli tudi muzej s »torklo« ali starinsko stiskalnico za oljke, filatelistično in numizmatično razstavo ter občinsko razstavo domačih vin. Danes pa bo v Dolini tradicionalna «ma-jenca«.
Primorski dnevnik
TRŽAŠKI DNEVNIK
6. ma
ja 1573
OBISK MINISTRA ZA TRGOVINSKO MORNARICO V TRSTU
MINISTER LUPIŠ NI DAL NOBENIH ZAGOTOVIL ZA NAŠE PRISTANIŠČE
Polemika s stališči župana Spacdnija ■ Lupiš ni hotel sprejeti delegacije sindikatov - Protest organizacij pristaniških delavcev
Ob prisotnosti najvišjih krajevnih ii deželnih predstavnikov ter ministra za trgovinsko mornarico posl. Lupisa je včeraj zjutraj na pomolu »Bersaglieri* potekala svečanost ob «Dnevu pomorščaka*. Med ceremonijo so tudi nagradili s posebno ko'lajno zaslužne mornarje, ki so se izkazali v težkih trenutkih na morju.
Verjetno bi manifestacija na pomolu «Bersaglieri» ostala na ravni običajnih ceremonij, če je ne bi organizirali prav v trenutku, ko je na višku napetost zaradi zadržanja vlade do perečih vprašanj tržaškega pomorskega gospodarstva, luke in ladjedelništva. Ni naključje, da so sindikalne organizacije pristaniških delavcev izdale ob obisku ministra za trgovinsko mornarico dokument, v katerem obtožujejo vlado, da je kriva za zaostalost in neučinkovitost tržaških pristaniških naprav. Poleg tega pa so predstavniki sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL, zahtevali nujen razgovor z ministrom, kateremu so hoteli predočiti pereča vprašanja pomorskih podjetij pretežno državne koristi (»Tržaškega Lloyda»). Zahtevo so posredovali že pred dnevi vladnemu komisarju, ta pa jim je sporočil, da minister nima časa, oziroma da jih ne more sprejeti zaradi omejenega časa, ki mu je bil odmerjen za obisk v Trstu. Resnici na ljubo so krožile vesti, da minister Lupiš sploh ni hotel priti v Trst in da so ga prepričali šele na predvečer manifestacije.
Kakorkoli že, bili smo priča neprikriti polemiki tudi med samo svečanostjo ob pomolu «Bersaglie-ri». Naj samo omenimo, zaradi kronike, da je tribuna stala ob morju, pred pristajališčem za potniške ladje. Sidrišče je bilo daleč naokoli prazno in brez ladij, kar samo od sebe priča o krizi, ki pretresa tržaško luško gospodarstvo, ki se »statistično* razvija samo s prištevanjem stotisočev ton nafte, ki jih odpravlja naftovod v Dolini. Pred tribuno sta se kretala le dva vlačilca, ob pomolu pa so bili zasidrani štirje minolovci italijanske mornarice. To pa je bilo tudi vse.
Po verski svečanosti je spregovoril zbranim oblastem in več sto pomorščakom, katerim so se poznala leta, tržaški župan Spaccini. Že v samem začetku je župan ponovil zahtevo, naj vlada spoštuje sprejete obveze glede ladjedelništva, Tržaškega Lloyda in‘luškega gospodarstva. To bi ne bilo samo v korist tržaškega mesta, temveč državnega gospodarstva na splošno. Spaccini je še dodal: «Vlada dobro ve, da smo Tržačani vedri, istočasno pa tudi čuječni in trdni v svoji odločnosti. Zato izražamo tipanje, da bo naša usoda deležna širših perspektiv*. Kot brezpogojne je Spaccini naštel zahteve, ki zadevajo reorganizacijo in okrepitev državne mornarice PIN. Gre za obljube, ki so bile dane vsemu Trstu — delavcem in političnim predstavnikom. Spaccini se je navezal na	govor	ministra	Lupisa,
ki je v La Spezii dejal, da bo treba obnoviti državno trgovsko ladjevje. Pri tem je dejal, da potrebuje Italija 30 novih ladij. «Pri-pravljem smo sodelovati*, je poudaril, ne	da bi	izrecno	omenjal
tržaških ladjedelnic, če pa vlada ne bo uresničila sprejetih obvez, je zaključil,	naj	ve, da	je Trst
pripravljen stopiti v boj z vso silo.
Za njim je ministra Lupisa pozdravil deželni odbornik za javna dela Masutto, ki je v bistvu ponovil Spaccinijeve zahteve in pri tem poudaril, da gre za koristi vse dežele in njenega gospodarstva.
Masutto je med nujnimi posegi rimske vlade omenil predvsem investicije v ladjedelstvo, ki naj oskrbuje državno ladjevje z novimi enotami. Poleg tega pa je treba okrepiti tržaško luko in železniško omrežje.
Končno	je	spregovoril	minister
Lupiš. Najprej je polemiziral s sindikati, katerim je očital, da so njemu osebno pripisali krivdo, če pretresa tržaško pristanišče tehnološka in gospodarska kriza, češ da je za to odgovorno ministrstvo za javna dela. Resnici na ljubo pa so sindikati pripisali odgovornost celotni vladi, katere član je tudi minister Lupiš.
V svojem govoru je Lupiš najprej definiral Trst «zadnje italijansko pristanišče na Vzhodu, na skrajnih mejah Evropske gospodarske skupnosti*, šele proti koncu pa omenil «širše zaledje, v katerem deluje Trst*.
Glede luškega gospodarstva se je Lupiš skliceval na »dobro voljo in razum zasebnih podjetnikov*, javnim oblastem pa pripisal nalogo, da okrepijo pomorske družbe pretežno državnega interesa.
O tem, kar sta Masutto in Spaccini poudarjala, minister Lupiš ni spregovoril. Pač pa je neposredno polemiziral prav s tržaškimi krajevnimi predstavniki, ko je dejal, da «ne soglašam z zaskrbljenostjo, ki jo čutim v Trstu, ko se govori o reorganizaciji podjetij, ki so del družbe Finmare, saj bo krčenju potniških ladij, ki pristajajo v Trstu, sledilo potenciranje blagovnega prometa po morju*. Pri tem pa se je minister zarekel, ko je na primer citiral ladjo cLloydiana», ki je res last Tržaškega Lloyda, bo pa vozila na progi med Genovo in Avstralijo, ne da bi se sploh približala Jadranskemu morju.
Pač pa je Lupiš dejal, da bi bilo treba restrukturirati tržaško luko skladno z operativnimi potre-
bami drugih severnojadranskih pristanišč. Med temi je omenil Tržič.
Po govorih so zaslužnim mornarjem razdelili nagrade, ki nosijo naslov «Avanti tutta*.
Pobiranje podpisov pod peticijo za razpust fašističnih organizacij
Danes bodo na dveh krajih javno pobirali podpise na peticijo z zahtevo po razpustitvi fašističnih organizacij. Sekcija KPI «Vostok» pri Sv. Ivanu bo od 10.30 do 12.30 pobirala podpise na Trgu Gioberti, kjer bosta ob 11. uri govorila občinska svetovalca KPI Stojan Spetič m prof. Fausto Mon-falcon na temo ((Enotna mobilizacija in stalna budnost za preprečitev fašizma ter prevratniških načrtov*.
Od 9.30 do 12.30 bodo pobirali podpise v Ul. Soncini pred kinom. Pobiranje so organizirale krajevne sekcije ACLI, KPI, PSI, kulturni krožek «1. Grbec* in odbor za postavitev spomenika padlim v osvobodilnem boju v Skednju, pri Sv. Ani in s Ko-lonkovca.
Pobiranje podpisov pod peticijo se nadaljuje v ponedeljek tudi na vseh drugih sedežih raznih organizacij in ustanov.
Konferenca o integraciji Inskega gospodarstva na severnem Jadranu
v Prihodnjo soboto bo v Trstu srečanje, ki ga prireja dežela in na katerem bodo razpravljali o integraciji luškega gospodarstva na področju severnega Jadrana (gre za tako imenovan «načrt 80», po letnici, ko naj bi to integracijo uresničili). Srečanje bo v hotelu ENALC pod Nabrežino, kjer bosta poročala inženir Cleto Morelli. ki je funkcionar ministrstva za načrtovanje in proračun.
Na srečanje so predstavniki deželne uprave povabili poleg upraviteljev in sindikalistov, tudi strokovnjake deželnih vlad štajerske, Koroške in Bavarske ter druge avstrijske gospodarske dejavnike!
Znano je, da določa deželni razvojni načrt našemu področju vlogo južnega pristaniškega pasu Evrop-
ske gospodarske skupnosti, kar naj bi bilo v skladu z ekskluzivnostjo interesov «šesterice» prej, (deveterice* sedaj, preseneča pa, da se načrt omejuje zgolj na Bavarsko, avstrijske dežele in — v citatu — tudi na Švico, popolnoma pa prezira (kar dokazuje tudi dejstvo, da na konferenco niso povabili strokovnjakov sosednjih dežel) vlogo, ki jo lahko opravljajo slovenska in hrvaška pristanišča. In vendar si ni mogoče omisliti integracije luškega gospodarstva na severnem Jadranu brez Reke in Kopra. Razen če ni nastal «načrt 80» kot izraz konkurence zapadnoevropskih monopolov proti jugoslovanskim pristaniščem. To pa bo težko vključiti v pojem «mostu», ki naj bi ga dežela Furlanija - Julijska krajina opravljala. Vračamo se k tezi, da sta Trst in Furlanija «na skrajnem roku Zapada*, ne pa v «centru Evrope*. Tu pa je velika razlika.
ZARADI POPOLNEGA POMANJKANJA DOKAZOV
Režiser Ludovico Codella včeraj izpuščen iz Koronea
Dolžili so ga sodelovanja pri atentatu na hranilnike nafte pod Dolino
Režiser Codella zapušča koroneo. Ob njem je njegova žena
iiiiiiiiiiiitiiffiiiiiiiiii lin mili n im iiiiii n iiiiiiii iiiiiiiiiiiiiuifiiiiiif ii, m
PO SKLEPU DEŽELNEGA ODBORA
Osmim kulturnim ustanovam uradno priznan deželni značaj
Med njimi je tudi Stalno slovensko gle-dališče - Sprememba regulacijskega načrta za področje severozahodno od Proseka
Na osnovi mnenja deželne komisije za kulturo in umetnost ter na predlog odbornika za kulturo Giu-sta, je deželni odbor uradno priznal deželni značaj naslednjim o-smim ustanovam: tržaškemu gledališču «Giuseppe Verdi*, Stalnemu tržaškemu italijanskemu gledališču, Slovenskemu stalnemu gledališču, Inštitutu za mitelevropska srečanja Gorici, Furlanskemu filološkemu združenju Ascoli v Vidmu, Centru za kulturne pobude v Pordenonu, Deželnemu inštitutu za zgodovino osvobodilnih gibanj v deželi s sedežem v Trstu in Inštitutu za deželna juridična preučevanja ISGRE s sedežem v Vidmu.
Priznanje statusa deželne kulturne ustanove je bilo odobreno na osnovi 'člena 4 deželnega zakona, ki ga je deželni svet odobril letošnjega marca. Deželni odbor je tudi odobril1 {WVo ’ čaztJčlitev predvidene
unuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiniiiiiiiiiiiifiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
OB ZAKLJUČKU ZAKONODAJNE DOBE DEŽELE
TISKOVNA KONFERENCA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Dr. Stoka orisal delovanje v deželnem svetu v treh osnovnih smereh
V	petek je Slovenska Skupnost priredila ob zaključku druge zakonodajne dobe deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine razgovor s predstavniki slovenskega tiska in radija, katerega so se udeležili predstavniki našega dnevnika, radija in skoro vseh tednikov ter drugih periodičnih publikacij, ki izhajajo v zamejstvu.
Po uvodnem pozdravu predsednika sveta Slovenske skupnosti dr. Zorka Hareja je deželni svetovalec dr. Drago Štoka govoril o delu, ki je bito opravljeno v deželnem svetu. Med drugim je omenil devet zakonskih predlogov, ki jih je svetovalec SS vložil v tej zakonodajni dobi, 16 interpelacij, 35 vprašanj in okrog 30 resolucij. Zeto številni so bili tudi popravki k raznim zakonskim osnutkom, od katerih je bito nekaj pomembnih tudi odobrenih.
Dr. Štoka je nadaljeval, da se je njegovo delo v deželnem svetu in v okviru pristojnosti dežele razvijalo v treh smereh:	v narodno-
obrambni, kar je bito vedno tesno povezano z antifašizmom, v gospodarsko - sindikalni, ko je šlo za vprašanja gospodarskega razvoja, razlaščanja in podobno, v socialni smeri in v tej zvezi je bilo zlasti pomembno vprašanje zaščite starejših ljudi in napori, da se prepreči izseljevanje iz Slovenske Benečije.
Glede Beneške Slovenije je bil dosežen v okviru dežele dotočen napredek, saj v začetku številne stranke niso hotele niti slišati o obstoju Slovencev na tem področju. Predsednik deželnega odbora Ber-zanti med svojo izjavo 1968. leta sploh ni omenil beneških Slovencev, leto kasneje pa je že sprejel delegacijo beneških Slovencev. Zaradi tega je dr. Štoka tudi podčrtal pomembno dejstvo, da je bilo to vprašanje v celotnem petletnem delu deželnega sveta stalno prisotno in nato navedel še nekatera druga važna obravnavana vprašanja, kot napore za vračanje slovenskih priimkov, stike z izseljenci in drugo.
Svoja izvajanja je dir. Štoka zaključil s splošno oceno delovanja dežele, in ugotovil, da bi bito idealno, če bi dežela reševala vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Žal to ni mogoče zaradi omejenih pristojnosti in so zato potrebni skupni napori za dosego zaščitnega zakona, za kar pa je potrebno složno delo. Vendar pa je bito tudi v okviru že omenjenih omejenih pristojnosti nekaj narejenega in je možno še več narediti v prihodnosti.
V	razpravo je med drugim posegel tudi urednik beneškega lista
»Dom* župnik Cenčič, ki je obravnaval vprašanje nastopa slovenskega predstavnika na listi italijanske stranke v Slovenski Benečiji in dejal, da gre za vprašanje, da se pri tem politično kvalificira in za odnos do skupnega dela. Na to vprašanje je dr. Štoka odgovoril, da je Slovenska skupnost vedno za slovenske nastope, ko pa to ni mogoče iz objektivnih razlogov, pa je mnenja, da je pozitivno, če na tak način postanejo vsedržavne stranke bolj občutljive zato vprašanje. Na vsak način pa gre za stvar, ki zadeva predvsem njih same, ki morajo dbbro premisliti in odločiti.
• V ponedeljek se bo v Trstu sestal poslanec KPI Egizio Sandomenico z upokojenci. Ob 11. uri bo prvi sestanek na sedežu KPI na Trgu Stare mitnice št. ll/II., ko bo obrazložil predloge komunistov za rešitev vprašanj upokojencev. Ob 16.30 bo na Trgu sv. Jakoba javno zborovanje, na katerem bo govoril tudi poslanec Albin škerk in ob 18.30 bo javna debata v Ljudskem domu na Stari istrski cesti št. 66.
skupne subvencije v višini 350 milijonov lir za omenjene ustanove v letošnjem finančnem letu. Tej prvi razdelitvi bodo sledile še naslednje
Deželni odbor je tudi razdelil prispevek 150 milijonov lir štirim pokrajinam (Trst 61 milijonov, Gorica 13 milijonov 250 tisoč, Videm 59 milijonov in Pordenon 16 milijonov 750 tisoč), ki bodo ta sredstva razdelila ustanovam, združenjem in odborom, ki se ukvarjajo s socialnim skrbstvom. Deželni odbor je nato prav tako na predlog odbornika Stopperja nakazal akontacijo v višini 78 milijonov lir patronatom.
Na predlog odbornika za urbanistiko De Carlija je deželni odbor odobril varianto št. 14 tržaškega občinskega regulacijskega načrta, s čimer se spreminja področjb šever-no-zahodno od Proseka iz kmetijskega nezazidavnega,.področja..V.. po-, dročje, kjer je možno graditi v interesu skupnosti.
Nova sekcija ANPI v Zgoniku
Pred dobrim tednom so se v Zgoniku zbrali bivši borci, terenci in aktivisti iz zgoniške občine. Vedno bolj so namreč čutili potrebo, da se organizirajo in ustanovijo sekcijo partizanskega združenja ANPI. Pogovorili so se in dogovorili. Tako so imenovali 15-članski odbor, ki se bo prvič sestal za porazdelitev dolžnosti v torek, 8. maja.
Na sestanku 28. aprila je prišla do izraza tudi pobuda, da se ustanovi antifašistični odbor. Pripravljalno cleto za ustanovitev tega odbora je bito poverjeno odboru sekcije ANPI. Tako bodo tudi o antifašističnem odboru sklepali na prihodnji seji v torek.
DANES V ZGONIKU
Proslava obletnice osvoboditve
Pri občinskem spomeniku padlim pred županstvom v Zgoniku bo danes ob 11. uri proslava obletnice osvoboditve, ki jo prireja občinska uprava. Na sporedu so polaganje vencev, nagovori in nastop mladinskega pevskega zbora Rdeča zvezda.
Občinska uprava vabi vse občane. da se udeležijo proslave.
Nekaj minut pred poldnevom je 28-letni režiser Ludovico Codella iz Rima, ki so ga dolžili sodelovanja pri atentatu na hranilnike nafte pri Dolini, končno prišel iz koronejskih zaporov. Njegova mlada žena Vittoria Castelli je včeraj dopoldne prispela iz Rima s kavcijo dva milijona lir in v kratkem je bil Codella izpuščen na svobodo, kot je predvideval odlok prizivnega sodišča, ki je tako ovrglo obtožnico preiskovalnega sodnika dr. Serba in preiskovalcev političnega oddelka kvesture. Osvobodili so ga zaradi popolnega pomanjkanja dokazov.
Takoj po izpustitvi se je z ženo podal k odvetniku Remu Cuccagni, pozno popoldne pa je z vlakom zapustil naše mesto, kjer je bil na prisilnem «obisku» od 26. februarja letos. Preden je odšel iz Trsta je novinarjem na kratko obnovil svojo znano zadevo in pri tem je še enkrat poudaril, da ga je obtožba presenetila, saj je vedno nasprotoval terorizmu, ker se dobro zaveda odgovornosti vsakega napredno politično angažiranega človeka. Dejal je tudi, da je v zapora bil v samici do zadnjega dne, ko ni bilo več potrebno.
Preiskava o atentatu se seveda nadaljuje v strogi tajnosti in do sedaj ni znano, katere ukrepe bosta v prihodnosti sprejela sodna oblast in politični oddelek kvesture za izsleditev krivcev.
Se en uspeh naših gimnazijcev
Z nagrajevanjem najboljših se je včeraj zaključil 111. umetniški natečaj za deželne znanstvene liceje, ki ga je pod pokroviteljstvom avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine priredil znanstveni licej «G. Galilei». Prireditev se je vršila v prostorih ARAC v ljudskem vrtu.
Naši dijaki so se tokrat izredno izkazali, saj so odnesli dve prvi mesti od petih možnih, poleg tega pa so zasedli še dve drugi in posebno priznanje. S tem so se izkazali kot najuspešnejši licej v Trstu in dokazali, da imamo na naših šolah izredne talente.
V	risanju sta zasedli Erika Škerl in Melita Valli prvo in drugo mesto: prva je prejela lep pokal videmske in pordenonske hranilnice, druga pa srebrno medaljo dežele ter knjigo.
V	okviru grafike pa so naši dijaki dokazali, da nadaljujejo trar dicijo odličnih slovenskih grafikov, saj so tudi tu bili na prvem in drugem mestu ter dosegli še posebno priznanje. Prva nagrada, pokal goriške občine, je pripadla Ireni Sosič, druga srebrna medalja tržaške hranilnice pa Sari Zuc-coli. Poleg tega je Adam Kapič prejel manjši pokal. Kot zanimivost lahko povemo, da so vsi trije grafiki iz četrte realne.
Na koncu pa ne smemo pozabiti profesorice Franke Fornazarič, ki je v veliki meri pripomogla dijakom do spodbudnih uspehov.
Kapič
Kulturno-zabavna
prireditev
ob X. dnevu pomorščaka
Vsedržavni praznik pomorščakov se je po jutranjih uradnih slovesnostih zaključil včeraj popoldne s kultumo-zabavno prireditvijo v Po-liteama Rossetti, ki jo je pripravila italijanska televizija v režiji Manfreda Matteolija. Celotno predstavo so posneli za radijsko oddajo «Avanti tutta».
Na samem začetku je bila, po uvodnih zvokih godbe na pihala vojne mornarice iz La Spezie, ki je zaigrala mornariško koračnico, slovesna podelitev nagrade «zlate-ga albatrosa», tistim osebnostim iz kulturnega in umetniškega življenja, ki so se posebno izkazali pri širjenju znanja o pomorskem življenju. Letos je visoko priznanje prejel zemljepisni inštitut de Agostini. Ravnatelju založbe Pam-paloniju je «zlatega albatrosa» izročil predstavnik ministrstva za trgovsko mornarico Baudano.
Sledil je zabavni spored z nastopom znanih igralcev italijanskega radia in televizije kot Gioiette Gentile, Renata Cominettija, Enza Guarinija, Carla Todera in Giulia Marchettija ter pevcev lahke glasbe Antonelle Bottazzi, Fiammette, Elene Caliva, Jenny Mac Klean, Claudia Lippija in Ninija Rossa, ki je s svojo trobento navdušil številno občinstvo. Lep in navdušujoč je bil tudi nastop tržaškega pevskega zbora «Antonio lllesberg», ki je zapel «Marinaresco» v tržaškem narečju.
Seja Sindikata slovenske šole
V torek, 8. t. m. bo ob 17. uri seja odbora. Na dnevnem redu bodo: razprava o predlogih za zasedanje mešane komisije: razprava o napovedanih pobudah šolskih sindikatov in delavskih konfederacij za dosego sprememb in dopolnitev zakonskemu osnutku o ureditvi gospodarskega in pravnega položaja šolskega osebja; razprava o stališču Sindikata slovenske šole do omenjenih pobud; razno.
Ob 50-letnici MD «Prosveta» — Opčine
Slovensko PD «TABOR»	—
Opčine
C. GOLAR
DVE NEVESTI
Režija: A. PETJe:
PD «1. Grbec* — v petek, 11. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v škednju;
PD «V. Vodnik* — v soboto, 12. t. m. ob 21. uri v Dolini.
MLADltii&PdDER
Premiera
I/H ortv,
K. BRENKOVA
IGRA O BOGATINU IN ZDRAVILNEM KAMNU
Režija: prof. I. Artač
V nedeljo, 13. t. m. ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Vljudno vabljeni!
PD »IVAN CANKAR« pri Sv. Jakobu - Trst
priredi v soboto, 12. t. m. ob 21.:
CANKARJEVO PROSLAVO
s koncertom mešanega in moškega pevskega zbora iz Divače, ki ga vodi Edi Race.
Vljudno vabljeni!
Marizi in Sergiju Kozmini se je rodila krepka HČERKA
Srečnima staršema, in zlasti svoji bivši igralki, čestitajo odbor in vsi prijatelji športnega društva «Soicoh iz Nabrežine.
Razstave
V Tržaški knjigarni razstavlja do konca maja novejša olja — akte, pejsaže in tihožitja — Robert Rozman. Vljudno vabljeni.
niiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiitfitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
nja Pierina Gamba, šofer Ettore
Danes, NEDELJA, 6. maja JANEZ
Sonce vzide ob 4.45 in zatone ob 15.18 — Dolžina dneva 14.33 — Luna vzide ob 7.35 in zatone ob 23.41 Jutri, PONEDELJEK, 7. maja STANKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 21 stopinj, najnižja 15,4, ob 19. uri 20,2, zračni pritisk 1020,2, ustaljen, vlaga 72-odstotna, brez vetra, nebo 8 desetink pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 16,5 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI Dne 9. maja se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 73-letni Andrea Mar-setti 36-letni Antonio Verani, 69-letna Maria Marsich vd Urlini, 66-letni Giovanni Ladich, 64-letna Lu-cia Benvenuto por. Lorenzutti, 69-letna Tecla Merlo vd. Zafferini. 77-letna Sofia Weissmann vd. Neri in 91-letna Francesca Ule vd. Škerl.
OKLICI: zidar Franco Milanese in učiteljica Antonia Preden, zidar
Včeraj-danes
BIRME 1973
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti.
Urarna in zlatarna
LAURENTI
Trst Trieste, Largo Saatorio 4
Daniele Maver in bolničarka Renata Leve, častnik trg. mornarice Dario Neami in univerz, študentka Marina Marin, učitelj Giuseppe Bat-taglini in učiteljica Carmelina Trio-lo, mehanik Bruno Toneato in trg. pomočnica Svetlana Kosmina, inštalater Franco Chinnici in uradnica Maria Marsetti, uradnik Gugliel-mo Bole in uradnica Ada Giovani, žerjavar Claudio Novak in uradnica Luciana Dao, mehanik Franco Mohor in šivilja Silva Malalan, uradnik Carlo Baroni in uradnica Fulvia Stalio, delavec Roberto Bo-schian in gospodinja Laura Zanon, ind. risar Riccardo Visintin in u-radnica Fiammetta Piovoso, mehanik Bruno Urzan in delavka Laura Valli, posestnik Fabio De Bellis in univerz, študentka Simonetta Fiume, mizar Renato Sussan in delavka Bianca Valdemarin, univerz. raziskovalec Giuliano Sauli in univerz, tehnik Marialuisa Pizzu-lin, elektrikar Vinicio Loberti in uradnica Vincenzina Palumbo, pleskar Vittorino Štolfo ir, uradnica Ivana Dolce, tehnik-radiolog Edoar-do Taticek in uradnica Cecilia Za-valdi, tehnik Livio Chetta in gospodinja Maria Cristina Dellore, uradnik Nevio Malusa in uradnica Clara Madrussani, pristaniščnik Adriano Mihalič in trg. pomočnica Anita Schillani, delavec Umberto Persel-
li in trg. pomočnika Adriana Ban, mehanik Sergio Peracca in trg. pomočnica Loredana Tremul, učitelj Roberto Ambrosi in uradnica Ga-briella Postogna, zidar Sandro Marži in uradnica Eliana Covacich, delavec Giuseppe Corato in uradnica Isabella Schiraldi, uradnik Bruno Bonifacio in prevajalka Ester Sholz, uradnik Giovanni Doglia in uradnica Marina Cibic, uradnik Tullio Brescia in uradnica Orietta De Lu-ca, elektrikar Erio Bon in mani-kerka Italia Deruvo, učitelj Filip-po Raffa in učiteljica Nedda Lachi, učitelj dr. Graziano Pocecco in univerz, študentka Mana Consuelo Fascl, trg. pomočnik Ferruccio Ru-pena in delavka Maria Coslovich, elektrotehnik Giovanni Marži in trg. pomočnica Manuela Bernardis, delavec Luciano Percos in gospodi-
SEBOFLEX
VSE ZA (UNO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 51. Tel. 733-361
Prijatelje tn znance naprošamo da nas obiščejo
Zampolli in trg. pomočnica Miroslava Rakovski, delavec Marto Pec-chiari in uradnica Maria Grazia Zega, kinematografski operater Ar-mando Bruni in gospodinja Santi-na Martelli, uradnik Gregorio Valentini in učiteljica Pierina de Ga-vardo.
BARI
CAGLIAR1
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA
85
44
14
5
47
61
49
1 38 18 82 55 33 89 48 69 13 49 20 53 73 39 56 17 17
29
74
56
28 70 86 63 82 25
ENALOTTO X 2 X 1 2 ENALOTTO
Kvote: 12 točk — 6.284.000 lir, 11 — 172.400 lir; 10 točk - 18.000 lir.
2 X 1
2 2 2
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Ai Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44, Miam, Drevored Miramare 117 (Barkovlje)-NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Man-zoni, Largo Sonnino 4, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ivan Pregelj
TOLMINCI
po dramatizaciji Mitje Mejaka za Stalno slovensko gledališče priredil Filibert Benedetič
Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Anja Dolenc Glasba: Marijan Gabrijelčič Asistent režije: Mario Uršič Režija: JOŽE BABIČ Koreografska postavitev alegorije: Selma Micheluzzi Korepetitor: Ignacij Ota
Razpored predstav pod rubriko ((Gledališča*.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Trst Kulturni dom
SAŠA ŠKUFCA
«JANK0 IN METKA»
otroška spevoigra v treh dejanjih
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst Kulturni dom
Glasbeno-
baletni
popoldan
Nastopajo gojenci Glasbene matice iz Trsta in baletke Škedenjskega doma.
Koordinacija in koreografija: SELMA MICHELUZZI
SLOVENSKO
AMATERSKO GLEDALIŠČE - Trst
V torek, 8. maja ob 21. uri v dvorani PD «1. Cankar*, Ulica Montecchi 6
SLOVENSKE BRIDKE IN PIKASTE
Recital gledališkega umetnika Staneta Raztresena
ivenski klub > priredi
v torek, 8. maja -ob 20.30 —-~ predavanje
RUDI KLARIČ
DELO REPORTERJA NA TELEVIZIJI
Znani reporter RTV Ljubljana bo govoril o svojem vsakodnevnem delu in potovanjih po svetu ter prikazal enega izmed svojih uspelih filmov.
Vabljeni!
PD SLAVKO ŠKAMPERLE« -Sv. Ivan
vabi člane in prijatelje na zanimivo predavanje prof. SAMA PAHORJA
«JEZIKOVNE PRAVICE SLOVENCEV NA TRŽAŠKEM»
Predavanje bo v sredo, 9. maja ob 20.30 v društvenih prostorih.
Prosveta
V ponedeljek, 7. maja bo na pone-deljskem večeru Društva slovenskih izobražencev predaval prof. Aleš Lokar o temi «Amerika kot sem jo videl jaz*. Predavanje bodo ilustrirali filmski posnetki. Začetek ob 20. uri. Predavanje bo v mali dvorani Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3.
Amaterski oder Prosek - Kontovel bo gostoval danes, v nedeljo, ol» 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah 2 veseloigro Bratislava Nušiča «Emanci-pirane žene*.
Šolske vesti
Osnovna šola v Devinu obvešča, da bo danes v šolskih prostorih razstava ročnih del in risb.
Izleti
SPDT priredi 13. maja avtobusni izlet na Čaven z vzponom na Kucel, kjer bo srečanje z goriškimi planinci. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/n. do 8. maja.
Gledališča
KULTURNI DOM Danes, 6. maja ob 16. uri Preg^ Mejak »Tolminci* za abonma r ^ prva nedelja po premieri: v sr > maja ob 20.30 abonma red V :a čbnski v sredo: v četrtek, 1 •; . • v ob 20.30 abonma red E - mladrns četrtek.	„ . „ ,.rek,
Jutri, 7. t. m. ob 15.30 m k0 8. t. m. ob 15.30 Saša Škufca in Metka*.
SAG
Predstave Slovenskega amaters gledališča v Trstu:	. v
danes, 6. maja 1973 ob 17-svetoivanskem Marijinem dom kady Leokum ((Sovražnika.®,
21. uri v uvlr _ Ul. Montf kega fme(
Staneta Raztresena z
iuy j-jcukuiii	--- ; ^
6: gostovanje gledališkega um Staneti Raztresena z recitalom
venske bridke in pikaste«:^ v sredo, 9. maja ob
00 a-
Prosvetnem domu na Opčinah-
Javoršek »Povečevalno steklo®*
VERDI	k0
Prihodnji koncert spomlada - y
simfonične sezone, na Pr°S uri, petek ob 21. in v soboto ob • y bo vodil sovjetski dirigent Svetlanov, dirigent državneg foničnega orkestra iz Mos" •'(. fj-solista bosta sodelovala Piaf hon-Krennikov in violinist kan.
Spivakov. Spored bo obsefAieksan' tato Sergeja Prokofjeva < zk)0r der Nevskij* za mezzosopran, ^ m orkester. Solistka bo Laos« ^ dejeva; I. koncert Proko lkQncert orkester in violino ter 1-	^3.
za orkester in klavir Kr začel*
Prodaja vstopnic se no v torek pri blagajni gledališč
AVDITORIJ
«Za dušo in muko, jo dal*
ki si natn
Bettize,
Barnija,
Stuparicha in Sveva, ki J reCista-člani Teatra Stabile P°^jj <jvO"
vitvi v petek in soboto v ma j rani gledališča Rosseta	>ce.
Avditoriju za šole. V re/‘1i vanju s sca Macedonia in v s®1:16. pudine pevko ljudskih pesmi A1 v gic-bodo nastopili Lidia BraT„ cardo Canali, Franco Jesum nino Pavan, Ariella Regg*°-
Kino
, fairuž113'
Nazionale 15.00 «L onora	peHe'
uccidere e cosa nostra*.	jrjore.
grin, S. StefanelU. Maria ^ Prepovedano mladini P° ^,.na Au-
Prepovedano miaauu h-Excelsior 14.30 «Malizia»- {iiln. mont. Liha Brignone. ^ jetom-Prepovedano mladini po matineia:
OIT00 in 11.30 otroška «Miau, miau, arriba arl Uo che Grattacielo 14.30 »Tutto sgss0 m* avreste voluto sapere su j^gdere*-. non avete mai osa*? „ mladi”1
Woadj Allen. Prepovedan pod 18. letom.	. ner ®
Fenice 14.30 »Nessuna Piew BruC® zana». Burt Lancaster , ^ pod ; Davidson. Prepovedano mJa<m
..H. letom.	. ,rawentura!'
Eden 15.00 «Gli anni den Sha"’ Anne Bancroft m R°bert Barvni film.	.	,e« A• c .
Ritz 15.00-22.15 »Lemigran BafVni lentano in Claudia film.	, e e d'&nSi
Aurora 15.00 «Film d a^° Melat0. G' chia*. Barvni film- ladini P°d
Giannini. Prepovedano 18. letom.	, . (I sef®,
Capitol 15.00 »Joe Vala	Igr
d! 'cosa’ r-ostra). Barvni Charles Bronson.	tti al
Cristallo 15.00 «Cinque ma lgraJo vizio di leva*. Barvni »Les Charltos*.	<Lflrna, trof^
Filodrammatico 15-™^ gan'r;I
per un uomo solo*- ^ ieu-Prepovedano mladini P notte Moderno 14.50 «La P«1*1 GJaDcar» ouiete*. Alain De on prepove Giannini. Barvni Mm-mladini pod 14. 4®° rjorno B'af(j Vittorio Vcneto M-45 , a va col tuo dio*.	■
Harris. _	„ g safari P .
letorij;
Abbazia" 14.30 »Tarzan e duto*.
14.30 »Tarzan duto*. Barvni f,lm_
Scott in YoIande D "	chia'113«;!!
Astra 15.00 »...E PP1 il magnifico*. te™	&n.
Barvni film- . jed ira»-Ideale 14.00 »I fornlLee van C liano Gemma m	^
cr s **jtfr«*
«Pomi d ottone e V barvah.
. 15. uri-
predvaja danes o
'WE S ^
Westem. Igra CUnt__^
Mali oglas*
DRUŠTVENA gostim® novega gostilničarja.	delaV°L.
»CITROEN® '.“‘f^prodai® Samarittani m M*®1??. \\m^e u. mestnih deiov v Bi.	^
»čevabdžija* f^ffče *ap0Jr« čev) starejši, izku ponUdbe ^ v obmorskem kra B' wdija 3-	£
Prendič, Cirila 1 M®“f ) viUa
»rendič, Cirila i 1	ViU® 4Pl
družina tartab biu ggvjro-
va Faccanont, Ul. ^ ,^e sta iiaje-
-« *——J‘“’	. 17 išče ut*®
750110, filobus st■	•	P*0*^*0
"oč-ico s	o***
1 jo« Za plačo teleio številko.
Naznanjamo žalostno vest, da je v daljni Ka lepši življenjski dobi nenadoma preminil naš nep
inž. DUŠAN MILIČ
Pokopali smo ga v torek, 1. maja 1973 v Torontu
Globoko užaloščena žena Angela, sin
Damir
starši, sestri z družinama ter družine škab Toronto, Zagreb, Veliki Repen, Opčine, 6. maja 11,7
in Gr®*®1
V PROSTORIH NIŽJE SREDNJE ŠOLE SIMON EREG0RČ1Č»
RAZSTAVA 0 STOLETNICI DOLINSKE POŠTE PRIČA BOJA ZA NAŠE NARODNOSTNE PRAVICE
Zupan Lovriha je ob odprtju razstave poudaril, da smo Slovenci še vedno diskriminirani - Odprt tudi muzej s «torklo» ■ Danes slovesno praznovanje «Mujence»
hi0n ^inski nižji srednji šoli «Si-Pouka ,S°i'čič» včeraj ni bil«
Pr0fe3 - . °bižajno. Dijaki so s sito r?rjl, okoristili prijetno maj-Pomladno vzdušje in odšli na tli k,-] t- šola Pa kljub temu kost ,a prazna. Začasno odsot-ljalnj ov ->e okoristil priprav-l>°StnQ°dbor za proslavo stoletnice . urada v Dolini, ki mu jo Pa auJe župan Lovriha, sestavlja-®^rn'ta pt^e® nekaterih občinskih 'ederip- V in svetovalcev tudi iz-torjjj -1,’^er priredil v šolskih pros-P°ii1pmT0vesnost v počastitev tega tn, *7a jubileja. Župan Lov-Posy j ob prisotnosti raznih oseb-W„:ruzbeno - političnega in kul-
i ttega «• ,. ; pomičnega m k Pili riB- , vljenja, med katerimi so Pittonj26 ni. Podpredsednik Arnaldo Stota ’ bezelni svetovalec Drago Piedstavnika SKGZ Miroslav «1 qu-’.. rePentabrski župan Miha-* Zgori?11- 5n drugi, odprl razstavo b°redni°Vini dolinske pošte ter vz-razstavi denarnih zbirk in t*ko,	risb s poštno tema-
Urad em pa začasen ločen pošt-Sftkhiful ,v katerem so s posebnim to. skran žigom žigovali poš-
?0l>Hsk'1Sn'’e Praznovanje stoletnice bil0 Poštnega urada pa ni ^°8odk J e?en °d tolikih kulturnih dovini °v,vin tudi razstava o zgo-P°šte v Dolini ni bila le ur Prikaz stoletnega poštne-ik	temveč predvsem dokaz
J® na^Zj našega stoletnega boja ®kje dnostne pravice. Včeraj-
-■<«, ojj ^Je je bilo nekakšen mej-erem se morajo globoko J'seh tu+j.današnji rodovi, dediči i8?3 ja]. u. rodov, ki so od leta P° zahtie lp ®e veliko prej odloč-c*rUŽb6nj V0li narodnostne pravice,
Deni «.— .uuuuuuaure jjicivbl.c,
napredek, mir in svobodo.
Predstavniki oblasti si ogledujejo OhtMf razstavo
danes pa uporablja samo ime «S. Dorligo della Valle». Takšnemu ravnanju pa se poštna uprava ni hotela odpovedati niti v teh dneh, ko je pripravljalni odbor za proslavo stoletnice poštnega urada v Doiini zaprosil, da bi poskrbela za dvojezični žig vsaj za potrebe omenjenega začasnega ločenega poštnega urada, ki so ga za dva oni namestili v pritličju dolinske
Župan Lovriha govori ob otvoritvi razstave
ss ^
v^^ak^ajo zamisliti, kajti hv ^ko n„Jern’ za Dolino in nas te	žal n3f'mbnem mejniku, smo
k ',se tid Se enkrat ugotoviti, da p zahteve niso povsem že k v ma„e'° nasprotno! Stanje ka>P°slabšaf .em v teku desetletij Iti	to i? 111 najzgovornejši do-
PreriJ , ra,vno poštna uprava, St«i žig u"to leti vklesala v svoj s Desede «Dolina b. Triest»
pOHNA
6» 7 . .
^Aj
8. maja 1973
Enca
> 6.
17.
-cert
n’aia — ob 15. uri
godbe
z Brega; ob
nastop šaleške folk-
PeVskee!!UP!?e iz Velenja in 12 L juhi- zbora V. Vodopivec "“»ne; od 19. do 24. Utr>. 7. z «THE LORDS». J ur,. J.a ~~ od 20. ure do 6k’ 8. J?.es 2 <<THE LOR.DS».
°ett godh3 ~ ob 18- uri kon'
JSrob “■
bo
Pritrip
«maja».
slabega
is. as
CU>Ski telovadrS “* V °b'
Jv,*’ ^
D0,V,A^HČviNRAZSTAVA
<^CA poštnega v * v d°lini
jbVi«e Polr RaZStaVa Zgo-
.razstava de-dsb s poš. ln mladinskih £ 20. uPr°eSlno tematiko od 8.
•»O^ICE OLJK -
^eureip«
^afska * muzej - Foto-«*jne. razstava Maria Ma-
šole «Simon Gregorčiča
Ob slovesnem odprtju razstave je to odločno poudaril župan in predsednik pripravljalnega odbora Dušan Lovriha, ki je po pozdravnem in zahvalnem nagovoru ugotavljal, da smo zamejski Slovenci še danes, po tolikih bojih za narodnostne pravice, diskriminirani. Odločno se je ob tem zavze1, da hi nam končno vrnili na vseh ravneh prava izvirna imena.
Gostje so si nato lahko ogledali bogato razstavo o zgodovini pošte v naših krajih, ki sta jo v glav nem uredila izvedenca dr. Fran Juriševič in kap. Italo Vaseotto.
iiiiimiiiiiniimiiiiliiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Razstava obsega številne zbirke znamk, razglednic, starih žigosanih pisem in drugih dokumentov, ki nazorno prikazujejo zgodovino Doline in sosednjih vasi ter zgodovino poštnega urada posebej. Za to priložnost je pripravljalni odbor izdal dve razglednici s krajevnimi motivi, žigosano s posebnim spominskim žigom. Obenem je izdal serijo spominskih zlatih, srebrnih in bronastih kolajn, ki jih obiskovalci razstave lahko kupijo. Bronaste kolajne so na prodaj po 2.500 lir, srebrne po 12 tisoč, zlate pa po 150 tisoč lir in jih vsakdo lahko naroči do 31 maja.
Po kratki zakuski so si gostje ogledali tudi novi občinski muzej, kjer je razstavljena «torkla» ali stiskalnica za oljke, ki je nekakšen simbol pretekle proizvajalne dejavnosti v dolinski občini in so jo včeraj, ob tej priložnosti tudi u-radno odprli.
V okviru proslave stoletnice poštnega urada v Dolini bo aanes ob 10. uri mednarodno srečanje filatelistov in numizmatikov, ki si bodo lahko izmenjali mnenja, izkušnje in razne zbirke. Malo kasneje bo srečanje za izmenjavo deželnih poštnih dokumentov, v popoldanskih urah pa bo po sprejemu pri županu slovensno nagrajevanje razstavljavcev, katerih razstavljena dela je že včeraj ocenila posebna komisija. S tem bo zaključena razstava sama, čeprav bi bilo nad vse potrebno in koristno, da bi bila odprta več dni in da bi si jo tako lahko ogledalo več ljudi.
Obiskovalcev danes sicer ne bo manjkalo, kajti vzporedno s proslavo stoletnice pošte bo danes v Dolini praznovanje tradicionalne «Majence». Dolinski fantje se tudi letos za ta dogodek skrbno pripravljajo. Na glavnem trgu med košatimi kostanji bodo postavili mlaj, okrog katerega bodo v večernih u-rah, po kulturnem sporedu, zaplesali pari. Kulturni spored se bo začel ob 15. uri s koncertom godbe na pihala iz Brega, ob 17. uri pa bo nastop folklorne skup;ne iz Velenja ter akademskega pevskega zbora «Vinko Vodopivec* iz Ljubljane.
Pa še besedo o XVII. občinski razstavi domačih vin. Letos sodelujejo na njej s svojim vinskim pri delkom naslednji vinogradniki.
Belo vino:
Josip Sancin, Dolina 112; Karlo Slavec, Dolina 126; Marij Canzia-
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU
Ljubo Gerlanc s Proseka 5000 lir. Ob 24. obletnici smrti Milana Starca daruje Vida 3000 lir.
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB na Kon-tovelu se zahvaljuje Central-spedu za pomoč in zanimanje pri dobavi sadik in drevesc za okrasitev okolja spomenika.
ZA SPOMENIK PADLTM V NOB
V	BAZOVICI
Namesto cvetja na grob Ivane Mljač, matere Pavle Stopar ter Mire Gornik darujeta Lojzka Križ-mančič in Tončka Demichele 6000 lir.
V	počastitev spomina pok. Ivane Mljač daruje Pavla Stopar z družino 5000 lir.
Ob priliki nastopa v Prosvetnem domu v Bazovici daruje ansambel «Kraški cvet* 5000 lir.
Ob drugi obletnici smrti sestre Marije Čufar daruje Ivanka 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Mire Gornik darjije Svetko Čufar Z družino 2000 lir.
Svetko Pelan daruje 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	GABROVCU
Miro Blažina (Prosek št. 63) iO.OOO lir. Mario Černjava (Prosek št. 201) 10.000 lir, Mirko Antonič (št. 31/a) 10.000 lir, Alojz Husu
(št. 42) 10.000 lir, Josip černjava (št.	57)	5.000	lir,	Anton	Furlan
(št.	53)	5000	lir,	Marija	Breda
(št.	35)	2000	lir,	Karla	Blažina
(št. 23) 1000 lir.
Ob priliki neke obletnice daruje Drago Sedmak 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ	SKEDNJA, S	KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Pavla Sancin daruje 5000 lir.
ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI
PEVSKI ZBOR
Gabrijela Orel in Ulf darujeta 5000 lir.
Podporni član Josip Ota (Mišo) iz Boljunca 5000 lir.
ZA KULTURNI DOM
PROSEK -KONTOVEL
Godbeno društvo Prosek 50 000 lir.
Slavko Kalc 5000 lir.
* # #
V	počastitev spomina pok. sestre daruje Iva Breščak iz Milana 100.000 lir za Dijaško matico.
Ob 50. obletnici smrti nepozabnega moža daruje Milka Pertot 5000 lir za Dijaško matico.
Gabrijela Orel daruje 8000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina ob 10. obletnici smrti tete Ivanke daruje Da-rio Zlobec 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Ivane Mljač daruje hčerka Pavla Stopar z družino 3000 lir za ŠD «Zarja».
Prebivalstvo Banov je ob priliki budnice L maja darovalo godbi Parma s Trebč 35.000 Ur.
ni, Dolina 141; Josip Žerjal, Dolina 161; Damjan Mauri, Boljunec 414; Cecilija Pettirosso por. Schioz-zi, Ricmanje 74; Albert Derganc, Log 74; Josip Rapotec, Prebeneg 18; Boris Bandi, Prebeneg 22; Andrej Hervat, Hrvati 36; šte-fanja Smotlak vd. Bandi, Mačkov-lje 44; Marij Zobec, Zabrežec 10; Anton Pettirosso, Boršt 46.
Črno vino:
Josip Sancin, Dolina 112; Angel Veglia, Domio 102; Avguštin Dobri-la, Pulje 56a; Albert Derganc, Log 74; Josip Rapotec, Prebeneg 18; Štefanija Smotlak vd. Bandi, Mačkovi je 44; Damjan Mauri, Boljunec 268; Klavdij Coffoli, Boljunec 414; Josip Žerjal, Dolina 161.
Razstavo so odprli včeraj in bo odprta še danes in jutri.
V ČETRTEK V SALEŽU
Nov odbor prosvetnega društva «Rdeia zvezda»
V, četrtek, 3. t.m. se je sestal v Saležu novoizvoljeni odbor prosvetnega društva «Rdeča zvezda* in soglasno podelil funkcije odbornikom.
Ožji odbor: predsednik Miloš Budin, podpredsednik Joško Obad, tajnik Dorica Kreševič, blagajnik Josip Pegan, gospodar Ljubo Milič.
Odgovorni za odseke vasi: referent za pevski zbor Ivo Lavrenčič, referent za odsek za zgodovino in narodopisje Srečko Gruden, referent za Salež Bojana Furlan, referent za Samatorco Joško Colja, referent za Mali Repen Magda Rebula, referent za Zgonik Ivica Kreševič, referent za Gabrovec Boris Terčič.
Nadzorni odbor: Vilma Širca, E-di Škerk, Silva Košuta.
Novoizvoljeni odbor je sklenil, da se bo sestajal enkrat mesečno, v izrednih primerih tudi večkrat. Kot svoje prvo delo bo začel z včlanjevanjem ljudi v prosvetno društvo.
PISMA UREDNIŠTVU	
Demokracija s pentl	jami
Stnoi« liei Ctolt Compoti Po»t»K CertificGto di attibramento
Vtr^mnta di L. |
SERVIZIO DEI CONTI CORRENTI POSTALI
Bollettino P* o* kpmdi L. fgš
4(tfuUo d*	o Ps&or........
rtridme in Y	.........
ao Prana »Bi* 75.
i« i<cN. 11/0800
i Aidi*	<»7.3
•upato ds , .....Sfflac	.................
rssutmUio	................
.....73....................-... ......
tal t C N. 1,1/880Q...............-......
««*.« mrntmmm.
v	............
_________ Mi\ w 4, -^«4EV f#3.
Berte itnut* d«MM* »
Servino A« Con ti Corrtnti Pottnli Rice^uta d* n« prrstunfae
& L. r l|
Lire <’>
eapitodo Sano. Bafccr V-llce Br/tcžeria Trat
mi s. Xl/8800................
•MM, «.• mssmtusM&k M-posrkott« Mmet-V-fsass
AMta’ 4. Lr-eL-J''. »7}
Belle eitrUBeei .cCTKeeu
Spoštovano uredništvo!
Zopet Vas moram prositi za nekoliko prostora. Dobro je namreč, da čimveč ljudi izve, kako posluje pošta v Trstu v letu 1973.
V petek, 4. t. m., sem mislil pla-
V FIRENCAH KONGRES ZVEZE ZADRUG IN POSOJILNIC
Tržačani bodo opozorili na vprašanje Del. zadrug
Tržaške Delavske zadruge je treba vrniti članstvu
_ Organizirati moramo močno mrežo zadrug in drugih združevalnih oblik, za izhod iz krize, za nove oblike gospodarstva, ki naj sloni na reformah, za demokracijo in svo-bodio. To je osnovna tema, o kateri bodo danes razpravljali člani vsedržavne Zveze zadrug in posojilnic na svojem 29. kongresu.
Razprava bo trajala tri dni, njen smoter pa je oblikovati oceno dela v zadnjih treh letih med zadnjima kongresoma. Ocena je brez dvoma pozitivna, saj predstavlja Zveza zadrug in posojilnic s svojimi 7500 zadružnimi in samoupravnimi podjetji, dvema milijonoma članov in 1100 milijardami finančnega obrata, tretjo gospodarsko velesilo v Italiji. Kljub temu pa je vlada diskriminacijsko preslišala zahteve po investicijah na tem področju, za skupni znesek 800 milijard lir. To je vlada storila v kričečem nasprotju z ustavo, ki določa, da mora republika ščititi in podpirati nastajanje zadružnega gospodarstva v Italiji.
Med drugimi temami, ki bodo na
llllliiiiiiiiiiiiiiillililiiiilllliiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiitillliiiiiliiiniiiiiiiiiiiiiliiiilllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitvilll
Ob mnogo preranem grobu Mirka Perica iz Slivnega
njegovih ciljev. Toda narava je zaustavila Mirkov polet; leta 1969 je moral zaradi poslabšanja bolezni opustiti skoro vsako delovanje. Njegov motor ga je vsakodnevno odstavil v naOrežinski kavarni, kjer je pri stalnem omizju premleval domače in svetovne dogodke. Poslednji udarec mu je zadlaia bolezen nekaj dni pred smrtjo, ko so ga v naglici prepeljali v tržiško bolnišnico, cdtod pa na center za oživljanje v Videm.
Družina pok. Mirka se preko našega dnevnika iskreno zahvaljuje zdravniškemu in bolničarskemu o-sebju obeh ustanov za nad vse človeški odnos do pokojnika. Zlasti dr. Botter iz Tržiča in njegovo osebje so storili vse za lajšanje zadnjih dni in ur predragemu bolniku.
Kot posekan hrast je padel naš Mirko, zadet od neizbežne usode. Kremenit in odločnega značaja je silil k vedno večji razgledanosti, saj mu je bila vedno draga vsakovrstna literatura. Od vsega začetka je bil naročen na Primorski dnevnik, za katerega je prosil svoje domače še zadnji dan pred smrtjo.
Njegova vnukinja, ljubko dekletce, Jasna, se bo svojega nonota spominjala še do zrelih let, z globoko prizadeto vdovo Anico, hčerko Delko, sinovi Egonom, Zdravkom in Iztokom ter sorodniki pa sočustvujejo vsi, ki so blagega pokojnika poznali! Uredništvo našega lista pa jim izreka svoje globoko sožalje.
Vaščan
i .
Ko se je začela prebujati iz zimskega spanja čudovita kraška gmajna ter je cvetni kinč okrasil brstje naših ograd, so Slivenci in okoličani spremili 26. aprila k zadnjemu počitku dragega Mirka Perica, ki je bil v svojem življenju granitni steber v obrambi pravic te lepe vasi. Spoštovanje do pokojnika je pokazal pogrebni sprevod žalujočih prijateljev in znancev, ki so mu v ogromnem številu bili poslednje spremstvo.
Pokojni Mirko Peric je bil rojen 15. 2. 1902 v Slivnem v znani Pirčevi hiši, ki je bila že nad 150 let gostoljubna streha domačim in mestnim obiskovalcem. Naš Mirko je po končani osnovni šoli zajemal nadaljnjo izobrazbo na srednji šob na Proseku, kjer si je pridobil temelje svojemu znanju, saj je obvladal tudi nemški jezik. V poznejših letih je postal aktiven član lovskega društva, ki je imelo v njegovi gostilni zatočišče krajevnih in mestnih lovcev. Z ranjkim Gospodičem iz Nabrežine, znanim «jagrom» in šaljivcem, sta prešerni družbi postregla marsikdaj s kako originalno šalo. Seveda so se v tem okolju porajali tudi neizpolnjeni načrti o bodočnosti našega kraškega življa.
Pokojnik je bil tudi obenem _ u-men gospodar, saj je znal obdržati v lastnih vajetih svoje imetje v najobupnejših predvojnih razmerah. Slehernemu vaščanu je bil vedno na razpolago s koristnimi nasveti ter je veljal kot nenadomestljiv mentot v svoji okolici. Kruta bolezen iz leta 1940 mu je zadnja desetletja kratila hojo, ki jo je nadomestoval s svojim motociklom
Ni pa prenehal v svoji aktivnosti kot član obče slovenske družine. V osvobodilni vojni je marsikatero važno blago romalo iz skrivnih kotov njegove domačije v partizanska zbirališča. Te tvegane akcije so naposled prišle do ušes zloglasnega esesovskega zločinca Ket-nerja, ki ga je nato v sežanskem zaporu pestil in zahteval naj pove, komu je bilo odpremljeno blago. Naš Mirko je vztrajal v svoji trditvi, da so mu neznana vsa (podtikanja* ter je zabrusil nacistu: «če boste tako delali z ljudstvom ne boste nikoli zmagali!*
Poln zanosa je leta 1952 odprl lepo opremi je o restavracijo na tr-bi.ški cesti, ki je kmalu postala center razvijajočega se prometa, saj ga ie skrb za družino in visoka morala gnala k uresničenji teh
OSMICA
BOLE iz Ul. Sottomonte št. 25 v Piščancih sporoča, da je včeraj odprl osmico.
dnevnem redu kongresa, je tudi vprašanje zaostalega Juga, novega razvoja kolektivne potrošnje proti individualni razsipnosti. Govor bo tudi o odnosu med zadružnim in sindikalnim gibanjem.
Zadružno gibanje je dejanski del množičnega nastopa za demokratizacijo italijanske družbe, kar dokazuje prisotnost dveh milijonov članov na področjih potrošnje, stanovanjske gradnje, ribolova in proizvodnje. Zadnji uspeh Zveze zadrug in posojilnic pa je bila ustanovitev Zveze malih trgovcev na drobno, ki združuje v zadružni o-bliki nad 10 tisoč članov, kar omogoča zadrugarjem, da se uveljavijo na področju, kot je maloprodajna mreža, kjer so dejavniki, ki niso vključeni v zadrugah, kazali določeno nasprotovanje.
Trst bodo na kongresu predstavljali delegati, ki so bili izvoljeni predvčerajšnjim na pokrajinskem kongresu. To so Marino Bianchet, Dario Crozzoli, Saverio Giacehetti, Zvonko Markovič in Libera Sori ni.
Tj bodo na vsedržavnem kongresu italijanskih zadrugarjev postavili vprašanje tržaških Delavskih zadrug, ki jih je treba vrniti članstvu. Tržaški delegati pričakujejo o tem vprašanju solidarnost celotne zveze.	S. G/
&en. Bacicchi za razpravo o čknu 50 statuta
Na zadnji seji komisije za proračun in gospodarsko programiranje senata, ki je bila v sredo, je komunistični senator Bacicchi ponovno zahteval, da pride na dnevni red zakonski predlog, ki ga je vložil deželni svet in ki se nanaša na izvajanje člena 50 posebnega statuta naše dežele. Senator Bacicchi je že 14. marca zahteval, da se o zakonskem predlogu razpravlja in takrat mu je predsednik komisije Laron odgovoril, da hoče ugotoviti, če ne namerava vlada vložiti svojega zakonskega osnutka. Caron je sporočil, da vlada do sedaj še ni ničesar odgovorila in da bo odločil na prihodnji seji komisije, ki se bo sestala 9. maja.
Pridržana prognoza
zaradi poskusa samomora
Sinoči se je hudo poškodoval 33-letni delavec Gianni Orsi iz Ul Umago 5. Padel je po stopnišču, ki vodi iz Ul. Baiamonti v Ul. Ca podistria in pri tem si je prebb lobanjsko dno. Sprejeli so ga s pridržano prognozo na nevrokirur škem oddelku bolnišnice.
Po mnenju matere, 66-letne Olge, ki ga je pospremila v bolnišnico, si je sin verjetno hotel vzeti življenje zaradi družinskih sporov.
Pridržana prognoza
zaradi zastrupitve
Včeraj dopoldne se je zastrupila 77-letna Antonia Živec iz Ul. Mercantini 7. Našli so jo bolničarji Rdečega križa, ki so jih poklicali sosedje, ker niso že več časa videli priletne ženske. V bolnišnici, kamor so jo takoj prepeljali, niso mogli ugotoviti s čim se je zastrupila. Sprejeli so jo s pridržano prognozo.
čati dva obroka davkov. Kot veste, davčna izterjevalnica ni sposobna sprejeti plačila, če davkoplačevalec govori slovensko. Zato sem sklenil plačati davke po nekoliko daljši a vendar zakoniti poti. Izpolnil sem položnico na poštni tekoči račun Iz-terjevalnice neposrednih davkov v Trstu in se ob 10.54 postavil v vrsto pred okencem št. 8. Kmalu sem bil pri okencu in uslužbenka je takoj ugotovila, da je ime lastnika poštnega tekočega račiBla 11/8800 napisano v slovenščini. V isti sapi pa se je tudi potolažila, češ, saj je tudi številka, denar bo že prišel v prave roke. Položnico je vtaknila v strojček in glej — ne, strojček ni eksplodiral, pač pa je uslužbenka na že prerezanem in žigosanem obrazcu opazila, da je tudi znesek izpisan z besedami v slovenščini. Seveda je morala takoj po nasvet in navodila k načelniku odseka, ta pa me je odvedel k načelniku IH. oddelka g. Carboneju, s katerim sem že imel opravka. Ta me je nagovoril: «Oh, zdaj mi pišete tudi številke slovensko!* «Ne, sem odgovoril, številke so arabske*. Po tem uvodu smo prešli k bistvu. Slovensko izpolnjene položnice ne morejo sprejeti, ker tega ne dopušča pravilnik. (Ni res, ker hranim odrezke položnice št. 439 od 28. marca 1969. št. 949 in 950 od 30. septembra 1971, ki so bile vse slovensko izpolnjene in v redu sprejete). Za ime lastnika računa je slovenščina dopuščena, za številke pa ne. Dobro, sem rekel, naj o tem poda pismeno izjavo. Ni mogoče. Potem vzamem za dokaz položnico. Ni mogoče, ker je že žigosana. Naj z rdečim napišejo, da je žig razveljavljen in to potrdijo z žigom urada in podpisom. Ni mogoče. Naj mi napravijo fotokopijo. Ni mogoče. Edina možnost je ta, da odtržejo spodnji žigosam del položnice. Položnica je
moja, ne pustim. Pokličemo policijo. Dajte! Načelnik odseka res leti iz urada in se hitro vrne z brigadirjem poštne policije. Ker je g. Carbone medtem že raztrgal položnico, je bil policajev nastop seveda odveč. Razprave še ni konec. Rad bi vedel, ali bi si na Južnem Tirolskem upali zavrniti nemško izpolnjeno položnico. Carbone: Tam je vse drugo, tam ustava predpisuje dvojezičnost. SP: V Trstu pa Posebni statut. Brigadir; Ne v Trstu, samo v okolici (kdo mu je dal taka navodila?). SP: Ni res. Posebni statut dovolj dobro poznam. Načelnik odseka: Zakaj pa niste izpolnili položnice v obeh jezikih? (bistroumnež!), SP: Ker je smisel dvojezičnosti v tem, da se lahko obračam na oblasti vsak? vrste, tudi na pošto, v svojem jeziku. Carbone: Prošnja na oblasti je lahko v slovenščini, naslov pa mora biti v italijanščini, o tem sva že govorila. SP: Toda mojo letno prijavo dohodkov ste dostavili davčnemu uradu kljub samo slovenskemu naslovu. Pred meseci pa ste mi zavrnili pismo z istim naslovom. Obnašate se kot otroci, danes ne, jutri da. Carbone; Saj ravno v tem je demokracija, da se stvari spreminjajo. Po tistem vašem pismu je o tem razpravljalo pokrajinsko poštno ravnateljstvo itd. itd. itd. Ob 11.16 sem že odhajal iz poslopja.
Nauk? Čez nekaj mesecev mi bo izterjevalnica poslala opomin zaradi zamude roka in čez nekaj časa še uslužbenca z nalogom za rubež. Res, demokracija s pentljami, bi rekel Italijan.
Hvala za prostor in lep pozdrav Samo Pahor
Trst, 5. maja 1973
PRVIH STO DOBITNIKOV VELIKEGA NATEČAJA JE ŽE IZŽREBANIH
Pričakujemo lastnike sledečih številk:
1099 — 1134 — 1169 — 1260 — 1273 — 1288 — 1306
—	1307 — 1350 — 1401 — 1422 — 1624 — 1653 — 1671 — 1673 — 1686 — 1687 — 1716 — 1811 — 1905
—	1908 — 2095 — 2064 — 2068 — 2084 — 2101 — 2162 — 2169 — 2201 — 2244 — 2303 — 2307 — 2364
—	2453 — 2462 — 2480 — 2513 — 2523 — 2529
i541 — 2547 — 2612 — 2610 — 2663 — 2715 — 2790
—	2812 — 2997 — 3029 — 3070 — 3077 — 3100
DMWIL
TRST — TRG SV. ANTONA 4 Vas čaka danes, v nedeljo, od 16. do 20. ure
Z EDINSTVENO RAZSTA VO
nakita — draguljev — srebrnine — ur visoke švicarske kvalitete s posebnim popustom od 10%
OBIŠČITE nas in SODELUJTE pri brezplačnem žrebanj*u še
100 VELIKIH NAGRAD
Žrebanje po zakonskih predpisih
PROPAGANDNA PONUDBA
nadaljujejo se izredni popusti na vse zofe in fotelje za salone tudi po naročilu
pohištvo
ZER1AL
Ul. Settefontane 58, 62, 64 stalna razstava
tl r.iadonnina 18
GORIŠKI DNEVNIK

Kakšna vprašanja odpirajo deželne volitve pri nas?
Današnji dan bi lahko rekli, da predstavlja mejnik v goriškem in splošnem deželnem političnem razdobju. Doslej, zlasti zadnjih deset dni, se je uveljavljala enotna protifašistična in delavska govorica. Stranke ustavnega loka so letos, zaradi nevarnega fašističnega nasilja, praznovale 25. april, praznik odporniškega gibanja, s povečano budnostjo in mobilizacijo demokratičnih in protifašističnih sil, tako da je tudi prvi maj, izraziti praznik delovnih ljudi, dobil poleg razrednega še protifašistično obeležje. In to je tudi naravno, zakaj največji sovražnik pridobitev delovnih ljudi je ravno fašizem, ki hi — če bi mu uspelo — na mah odpravil demokratične in sindikalne svoboščine.
Toda odslej dalje bo v javnost prodrla druga govorica, tista, ki že nekaj časa sem odmeva v tajništvih strank. To je govorica, ki označuje priprave na deželne volitve, o katerih smo ravno včeraj izvedeli, da bodo na podlagi odloka predsednika dežele Berzan-tija čez poldrugi mesec, 17. in 18. junija.
Sinočnja misovska provokacija, ki so jo poprejšnje dni obsodile stranke ustavnega loka, krajevne ustanove, sindikati in z njimi vse italijansko in slovensko demokratično mnenje, ki hoče nadaljevanje sedanje politične klime, novih odprtij in napredovanj, opozarja vsakega državljana, da je še vedno potreben protifašistični glas, zlasti pa glas za levico, ker je najboljše jamstvo za obstoj in razvoj naše, s krvjo priborjene demokracije.
Izrazito na volilno temo bo danes v Gorici deželni kongres, ki ne bo imel druge naloge, kot da potrdi z osrednjimi strankinimi vodstvi dogovorjene kandidature. Med prvimi, ki so sestavili in objavili svojo listo, so bili socialdemokrati, čeprav tudi pri ostalih strankah ni nikakršnih odprtih vprašanj o kandidatih, ki bodo izvoljeni, in tistih, ki jih ta sreča ne bo doletela.
Če se pri razmišljanjih o možnih rezultatih deželnih volitev o-m^jimo samo na Goriško, ki ima teoretično možnost izvoliti največ sedem deželnih poslancev, lahko pa celo samo pet, potem naj najprej navedemo dve konstanti: svoje poslance bodo znova potrdili demokristjani (tri) in komunisti (dva). Obstaja realna možnost za izvolitev šestega poslanca, ki bo pripadel ali socialistični ali socialdemokratski stranki, ter se bo za to mesto odvijala volilna kampanja med Devetagom in Zucalli-jem. Kam se bo premaknil jeziček na tehtnici, je veliko odvisno tudi od pretoka glasov med tema dvema strankama v tolmeškem okrožju. Želeti je, da se ne uresničijo želje misovcev, ki si domišljajo, da bodo ohranili glasove s parlamentarnih volitev in se približali možnosti, da izvolijo svojega človeka.
Kako je s slovenskimi kandidati? Naši ljudje se bodo pojavili
na komunistični in socialistični listi ter na listi Slovenske skupnosti; to je zaenkrat gotovo, lahko pa se predstavnik naše skupnosti pojavil še na kakšni listi. Vsekakor se nam zdi, da je njihova dolžnost vnesti v volilno' kampanjo nekatera splošna spoznanja, ki so se udomačila v naši skupnosti, da je potrebno deželi dati pristojnosti v obravnavanju in sklepanju zadev, ki se nas tičejo, in da je potrebno zavreči postopnost v reševanju naših vprašanj, ker je polževo počasna, in jo nadomestiti s sprejemom ustreznih zakonov, ki bodo vsej naši skupnosti v vseh treh deželah »gotovih polno enakopravnost, zaščito in razvoj.
V tem kontekstu bi morale demokratične sile in zlasti tiste, ki najbolje razumejo in podpirajo boj slovenske narodnostne skupnosti, zagotoviti izvolitev slovenskega deželnega svetovalca na Goriškem, da bi sam postal — ob podpori demokratičnih sil — nosilec boja za naše pravice.
OB PRVI RAZSTAVI ODPORNIŠTVA
Razstavo bo treba izpopolniti gradivom o borbi na Goriškem
Prve borce in največ žrtev smo dali zamejski Slovenci
Danes bodo zaprli razstavo odporništva, ki jo je ob letošnjem prazniku odporništva, 25. aprilu, uredila goriška občinska uprava v veži županstva Razstava je bila deležna splošne prozornosti, že prvi dan si jo je ogledalo mnogo občanov in o-biskovalcev s podeželja, pa tudi naslednje dni, zlasti ob nedeljah in prazničnih dneh.
Ker se je tokrat prvič zgodilo, da so odprli tako razstavo v Gorici. je treba dati priznanje goriški občinski upravi, zlasti pa odborniku Fantiniju in nekaterim drugim, ki so si prizadevali, da je do nje prišlo. Pri tem pa moramo omeniti tudi nekatere pomanjkljivosti, do katerih je prišlo in za katere upamo, da jih bodo pri ponovni razstavi prihodnje leto ali ob drugi priliki, odstranili oziroma pomanjkljivosti nadoknadili.
Predvsem je treba ugotoviti, da so material za razstavo prejeli nek-
je iz Piemonta in Ligurije in je prikazoval prvenstveno dogodke in razvoj odporniškega gibanja v tistih krajih. Zato — razen nekaj redkih izjem, med katerimi naj omenimo nekaj skopih podatkov in sliko iz Rižarne v Trstu ter nekaj pisem na smrt obsojenih, — med razstavljenim gradivom ni bilo dokumentov, ki bi prikazovali odporniško gibanje pri nas, pa čeprav vsi dobro vemo, da je bilo na Goriškr«n, Tržaškem in v Beneški Sloveniji bolj razgibano in je zahtevalo mnogo več žrtev kot drugod. Predvsem pa moramo ugotoviti, da se je odporniško gibanje pri nas razmahnilo že mnogo prej kot drugod, saj je Posebno sodišče obsodilo na smrt slovenske in hrvaške antifašiste že leta 1929, 1930 in 1931 ter so prav naši antifašistični borci tudi vsa leta osvobodilne vojne nosili glavno težo in posledice antifašistične borbe. Pravtako ni na razstavi do-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIllllllllIVtMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiHIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIlIlinmillllINfllllllllin
Mlaji stojijo: potrebnih je bilo dosti rok!
Skupina doberdobskih mož in fantov pod mlajem po opravljenem delu
Na Goriškem se .je ustalila lepa j navada, da mladina postavlja mlaje na večer pred prvim majem. Postavljanje mlaja ima pri nas dvojni pomen: opozarja na delavski praznik in nas spominja, da so partizanski odredi na ta dan osvobodili Gorico iz krempljev nacističnih in fašističnih okupatorjev.
Kakor smo poročali v našem listu o prvomajskih proslavah, so dvignili mlaje z rdečimi zastavami v krošnji po številnih slovenskih goriških vaseh. Zagotovo vemo, ker so nas o tem obvestili in nam poslali celo fotografije, da stojijo mlaji v Doberdobu, Jamljah, pri
•HiiiiiiiiiHumuiiuiiiiiiiiiniuiiiHiUMiiiimiimiiiiiiiuimiiiiimiiiiiiniiiimiiiiiiiniiiimiiiimiiiitiiiiiinii
V	PROSTORIH KULTURNEGA DOMA
V	Sovodnjah bo razstava del slovenskih grafikov
Na razstavi bo zastopanih enajst avtorjev, odprli pa jo bodo v soboto
V soboto, 12. maja bodo v Kulturnem domu v Sovodnjah odprli razstavo sodobne slovenske grafike. Razstavo, ki jo prireja Slovenska prosvetna zveza, predstavlja prvovrstni kulturni dogodek, ki presega meje Goriške, zakaj slovenska grafika že zdavnaj ni več samo slovenska, ampak je s svojo ustvarjalno silo prodrla v širni svet in si pridobila velik sloves.
Čeprav bi po svoji umetniški ravni zaslužila domovanje v kakšnem osrednjem goriškem muzeju, kot je bila izrečena želja na nekem prosvetnem sestanku, pa so Sovodnje vendarle zelo prikladen kraj zaradi svoje središčne lege v goriškem mejnem prostoru in zaradi novih prostorov, ki naj spodbudijo zanimanje za kulturno dejavnost.
Eksponati so bili najprej razstavljeni v Trstu in prihajajo sedaj še k nam, na Goriško. Sovodenjci so počaščeni, da morejo nuditi streho, in sicer dostojno streho stvaritvam, ki sodijo v svetovni grafični vrh.
Ni namreč naključje, da bo v Moderni galeriji v Ljubljani letos deseti mednarodni grafični bienale, ki bo potrdil trajno rast slovenske grafike skozi čas.
Svoja dela bo razstavilo 11 umetnikov, ki jih navajamo po abecednem redu, kot so navedeni na katalogu, ki mu je spremno besedo napisal prof. Milko Rener: Janze Bernik, Bogdan Borčič, Riko Debenjak, Andrej Jemec, Meško Kiar, Metka Krašovec, Vladimir Makuc, Adrijan Maraž France Mihelič, Marjan Pogačnik in Gorazd Šef ran.
Katoliška prosveta proslavila kmečke punte
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici je v sodelovanju s kmečkimi društvi no slovenskih vaseh na Goriškem priredila včeraj zvečer v Katoliškem domu spominsko slavje ob jubileju kmečkih u-porov, zlasti slovensko hrvaškega in tolminskega punta.
O zgodovini tolminskega punta, njegovih vzrokih in posledicah, je
spregovorila dr. Marija češčut, medtem ko so ostali del programa spopolnili z nastopom mešanega pevskega zbora «Lojze Bratuž», dramske skupine «Hrast» iz Doberdoba z recitalom «Kronanje v Za-grebu» in nastopom moškega zbora «Fa,ntje izpod Grmade». Ob tej priložnosti so razstavili nekaj literarnega in zgodovinskega gradiva.
Danes ob 16. uri pa bo v Štan-drežu javno zborovanje o boju slovenskega ljudstva za svoje pravice, kjer bo govoril deželni svetovalec dr. Drago Štoka, nastopili pa bodo še zbor «Mirko Filej», amaterska dramska skupina z Gradnikovimi soneti, dramska skupina «Štandrežs> pa bo zaigrala Peterlinovo «Za staro pravdo®.
Obsojen ker ni
zavaroval avtomobila
Goriški okrajni sodnik dr. Balla-rini je obsodil 35-letnega Giovanni-ja Marego iz Gorice, Ul. Faiti 38, na 30 dni aresta in 30 tisoč lir globe, ker se je vozil z avtom, ki ni imel plačanega zavarovanja, ki je takrat že bilo obvezno.
Prestopek je ugotovila cestna policija dne 20. januarja lani.
Obtoženca je branil odv. Battello, državni tožilec pa je bil odv. Ma-niacco.
Na istem zasedanju je sodnik o-bravnaval še nekaj drugih manjših prestopkov, od katerih je bil eden tudi za manjšo krajo blaga v Standi.
Najbolj zahtevna naloga pri postavljanju mlaja v Doberdobu, kjer so zanj na trgu že pred leti pripravili posebno jamo
Devetakih v Dolu, pri lipi na Vr- I ja, na levem bregu Soče. Na tej
Vin ir OrtvjrLrlrtiaH Qj"nnirl(rw7ii	* orvirl KaA/, oilrlz-^vvoll A^ ^	™
hu. v Sovodnjah, Šiandlrežu, Pev-mi, na Oslavju, v Števerjanu in morda še v kakšni vasi, o kateri nas niso obvestili.
Postavljanje mlaja je zelo zanimiv obred, ki ima svoja pravila in jih je treba spoštovati. Sem spada iskanje najbolj primernega drevesa, po možnosti čimbolj visokega in ne pretežkega, da ga je še vedno mogoče postaviti pokonci. Čeprav je motorka zamenjala tradicionalno žago, je še vedno treba dosti parov rok, da drevo oklestijo in mu odstranijo lubje, predvsem pa dosti mečnih rok, da ga postavijo v navpično lego. Sovo-dienjci so vse pripravili čez dan, postavili pa so ga ponoči. Štan-drežci pa so mnenja, da se morajo ravnati po pravilih igre in celotno opravilo izvršiti ponoči. Tako pripravijo presenečenje domačinom. Tudi Doberdobci so to delo opravili ponoči. Poslužili so se tudi traktorja, sicer bi 30-metrskega debla ne spravili do trga. Pri samem postav-lajnju je sodelovalo okoli 50 fantov in mož iz vasi. O tolikšni mobilizaciji so nam povedali tudi v Štandrežu in v Pevmi-Oslavju. Sliki pa so nam poslali samo iz Doberdoba; posnel ju je Karel Fer-letič.
Čistilne naprave v Gorici, predmet sejne razprave
Na zadnji seji občinskega odbora, na kateri so razpravljali o nekaterih pomembnih vprašanjih, so sklenili, da bodo občinski svet seznanili z razpisom natečaja za gradnjo čistilnih naprav. O zadevi so se pogovarjali s predstavniki sovo-denjskega občinskega sveta, ker bodo naprave zgradili na spodnjem koncu goriškega občinskega podlroč-
Mladinski krožek Gorica priredi danes, 6. maja ob 14. uri v Števerjanu (v Dvoru)
SLIKARSKI EX TEMPORE
Žigosanje pol bo eno uro pred pričetkom tekmovanja. Vedno danes bo komisija izbrala najboljša dela in jih nagradila.
seji bodo sklepali še o lotizaciji za gradnjo na Korzu in o oddaji parkirišča na Gradu proti plačilu.
Občinski odborniki so odobrili prvo in drugo fazo izgradnje kanalizacije za 190 milijonov lir, uredili bodo higienske naprave na pokritem trgu, v zvoniku travniške cerkve pa bodo namestili električno uro (okoli en milijon lir stroškov).
Veliko ljudi na pogrebu Vittorie Scolari
Vest o smrtni nesreči na avtocesti Benetke - Videm se je takoj razširila v goriških mladinskih krogih, kjer je bila 18-letna Vittoria Scolaris poznana, saj je obiskovala v Gorici višjo šolo. Pokojnico so včeraj popoldne pokopali v Krminu, kjer se je pogrebnega obreda udeležilo dosti ljudi, še posebno njenih sošolcev, ki so se hoteli zadnjič posloviti od prijateljice.
Kar se tiče stanja ostalih štirih ponesrečencev, ki so v bolnišnici v Palmanovi, je treba povedati, da so zdravniki precej zaskrbljeni za 20-letnega Romana Candita, ker se bojijo, da mladeničeva jetra slabo delujejo. 22-letni Carli Chiappo, ki si je pri nesreči zlomila stegnenico. so zdravniki ugotovili, da ji manjka del kosti, ki ji je odletel pri trčenju v «guard-rail». Stanje ostalih dveh mladeničev, 22-letnega Oliva Stanta in 22-letnega Claudia Zaceala, se je precej izboljšalo.
V aprilu odvzetih 18 vozniških dovoljenj
Goriška prefektura nam je javila, da so v mesecu aprilu odvzeli 18 vozniških dovoljenj in sicer 11 zaradi slabega izida pri ponovnem izpitu, 7 zaradi cestnih nesreč, kjer so vozniki povzročili smrt ali hude posledice osebam.
Delavec padel z motorjem
Na glavni cesti v Kaprivi je prejšnji dan padel z motorjem 48-letni delavec iz Gorice, Ul. Del Prato 23, Rino De Mari. Moža so takoj no nesreči prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu dežurni zdravniki ugotovili zlom nekaj reber in udarec v prsni koš. Okreval bo v 15 dneh.
kumentarnega gradiva o slavni goriški fronti v kateri so se goriški antifašisti skupaj s partizanskimi borci postavili po robu ostankom fašizma in nacističnemu okupatorju.
Še bi lahko navedli druge pomanjkljivosti letošnje razstave, pa naj bo za danes dovolj. Vsekakor upamo in pričakujemo, da bodo za prihodnje leto tako razstavo ponovili in jo izpopolnili z materialom iz antifašistične in antina-cistične borbe v naših krajih. Tak material je dosegljiv in ga je dovolj na razpolago, kar smo lahko ugotovili pri podobnih razstavah lani in še prej v Števeranju, Štandrežu, Novi Gorici in po drugih bližnjih krajih.
I. M.
Deželni kongres KD
Na sedežu združenja «Ginnastica Goriziana» se bo danes ob 9. uri pričel deželni kongres KD, kateremu bo predsedoval Alfredo Berzan-ti. Uvodno poročilo bo imel deželni tajnik Tonutti, nato pa bodo predstavniki struj obrazložili svoje resolucije. Na deželnem kongresu bodo izvolili 17 delegatov, ki bodo zastopali KD naše dežele na vsedržavnem kongresu, ki bo od 6. do 10. junija v Rimu.
Na tem kongresu ne bo govora o deželnih vprašanjih, saj bodo sklicali deželni kongres KD takoj po deželnih volitvah, ko bodo izvolili tudi nov deželni odbor stranke.
Danes v Števerjanu mladinski dan
Program današnjega mladinskega dne v okviru prvomajskih slavij prosvetnega društva «Briški grič» v Števerjanu:
ob 8. — planinsko - orientacijski pohod;
ob 12.30 — partizansko kosilo za udeležence pohoda;
ob 14. — slikarski «ex tempores, ki ga prireja Mladinski krožek;
ob 17. — nastop folklorne skupine iz Sovodenj, otroške folklorne skupine Dom iz Gorice, pevskega zbora «Briški grič», kotalkarjev iz Gorice in telovadcev iz Nove Gorice; nagrajevanje zmagovalcev «POP>>.
Razstava knjig, vina, srečolov, PLES.
MLADINSKE IGRE
Sestavljen urnik finalnih tekmovanj
Prejšnji dan so se v Gorici sestali pokrajinski organizatorji mladinskih iger. Na seji, ki ji je predsedoval Lino Bregant, pokrajinski predsednik CONI, so sestavili urnik finalnih tekmovanj. Lahka atletika se bo zaključila 27. maja, telovadba 16. maja, kolesarstvo 26. maja, plavanje 16. maja (v Gradežu) košarka 20. maja (kraj tekem ni še določen), odbojka 27. maja (kraj ni še določen) ter sabljanje 16. maja v telovadnici UGG.
Pokrajinski organizacijski odbor se bo sestal junija in pregledal o-pravljeno delo.
Bogata operna sezona v «Verdiju»
Goriška občina bo odprla v torek, 8. maja operno sezono, ki bo trajala do 12. t. m. V letošnjem repertoarju bomo imeti nekaj novosti, in sicer premiero nove opere Benečana Ezia Vittoria, katero bo snemala RAI, in nastop znanega baleta milanske Scale.
Poleg teh novosti bodo ljubitelji opere lahko sledili nekaterim najvažnejšim operam in njihovim izvajalcem, v prvi vrsti odličnemu baritonistu Cappuccilliju.
Da bi si čimveč ljudi ogledalo te prireditve, bo občina dala popuste pri nakupu vstopnic predvsem študentom in članom raznih kulturnih in rekreacijskih krožkov.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pokojnega Dušana Dornika darujeta družini Klaučič in Vidoz lir 8.000 za Dijaški dom v Gorici.
Modna revija na ESPOMEGO ’73 v Gorici
,odarskc
ESPOMEGO 73 se danes zaključuje. Sklenjen bo bogat program, ki so ga sestavljale	vejjko
manifestacije, okrogle mize, razprave, zabavne prireditve itd. Na samem razstavišču je zbuj , ^1, zanimanje občinstva modna revija podjetja Manufaktura iz N. Gorice. Na Altranovi sliki : nas P

(llIIIIIai,,,il
S PREDAVANJA FRANCOSKEGA IZVEDENCA NA ESPOMEGO
Obračun in perspektive evropske carinske unije
Bo 1.1977 bo treba popolnoma odpraviti notranje carinske pregraje - Pogodba s SFRJ za preferenčno blagovno izmenjavo
V	okviru mednarodne blagovne razstave Espomego je trgovinska zbornica povabila francoskega izvedenca za probleme Evropske skupnosti dr. Claude Jacquemarta, ki je glavni svetnik pri carinski zvezi Evropske skupnosti, da bi podal obračun dosedanjega dela in izglede za bodoče delo in razvoj v tem mednarodnem organizmu, katerega sestavni del je tudi Italija.
Na konferenci v petek zvečer na trgovinski zbornici je njen predsednik Lupieri predstavil izbranemu občinstvu krajevnih gospodarskih predstavnikov uglednega gosta ter se mu zahvalil, da se je odzval povabilu.
Govornik je nato v francoščini, ki jo je potem tolmačil v italijanščino dr. Mucchiut, povedal, da se zanima za probleme .(Jprice, ker je tudi on rojen v podnbujžm kraju ob meji.
Govoril je nato o dosedanjem delu m uspehih evropske carinske unije, ki je državam te skupnosti že prinesla precejšnje koristi. Govoril je o carinskih postavkah in njihovi postopni prilagoditvi v en sam skupni sistem za države evropske carinske unije.
V	tej zvezi je omenil tri značilnosti v odnosu do posameznih držav, do dokumentov, ki urejujejo življenje skupnosti in odnosu do drugih držav s posebnimi pogodbami, med drugim tudi z državami, ki so izven evropske skupnosti. Pri tem je omenil tudi Jugoslavijo, s katero ima skupnost posebno pogodbo o perifericnih tarifah v carini in posebne pogoje za urejevanje medsebojne blagovne izmenjave z državami evropske unije.
Kar se Italije tiče je omenil, da dosega njena blagovna izmenjava v okviru skupnosti 41 odst. pri u-vozu in 43 odst. pri izvozu raznega blaga.
Glede bodočih razvojnih možnosti je govornik poudaril, da bodo morale države članice Evropske skupnosti brez odlašanja podvzeti nekatere važne ukrepe za dejansko izoblikovanje skupnosti, ki jo je treba utrditi in izboljšati njen ustroj. Pri tem bo treba še bolj razširiti in o-krepiti njeno gospodarsko ekspanzijo in organizirati tudi njen upravni del v okviru nove stvarnosti. Do julija 1977 bo treba na raznih gospodarskih področjih in odsekih izvesti določene osnovne ukrepe in premagati; težave ter ovire, ki so se pojavile pri izvajanju ukrepov za odpravo carinskih, mejnih in drugih pregraj, ki se opirajo tudi na stare tradicije zaprtih državnih tvorb m carinskih pregraj. S premostitvijo takih težav in ovir se bodo državam Evropske skupnosti odprle nove možnosti gospodarskega razvoja tudi z državami, ki so izven nje ter v tranzitnem blagovnem prometu med njimi preko o-zemlja Evropske skupnosti. Med samimi članicami pa bo treba doseči odpravo ustavljanja in carinskih
V Števerjanu so razstavljani pokali, ki jih bodo podelili ekipam za uspešno uvrstitev na današnjem planinsko - orientacijskem pohodu
po Brdih
formalnosti na notranjih mejah in izvesti v tem smilu odločne ukrepe, ki so za dosego tega cilja potrebni.
I. M.
IZ ŠTEVERJANA
Pokopali smo partizana-invalida
V petek so v števerjanu pokopali Jožefa Kararo, ki je umrl na svoj rojstni dan, ko je dopolnil 69 let. Na zadnji poti ga je spremila množica občanov in mu tako izkazala priznanje za njegove žrtve v narodnoosvobodilnem boju.
Pokojni Karara je skupno z drugimi Brici odšel k partizanom februarja 1943. leta, torej še pred razpadom fašistične Italije. V hudi zimi 1943. leta je prezebel v noge, kar mu je zapustilo hude posledice, ki mu jih uradna Italija ni hotela priznati, češ da se je odporniško gibanje začelo šele po 8. septembru 1943.
Zelo kmalu po vojni je izgubil ženo ter je moral sam na svoji majhni kmetiji preživljati pet otrok, štiri hčere in sina. Tej nesreči se je potem pridružila še druga. Zaradi prezeblosti je imel več operacij in so mu morali nogo odrezati. Bil je invalid, ne da bi mu uradna oblast to priznala. Živel je skupno z o-troki, ki so mu lajšali težave življenja.
Na zadnji poti od Gabrskega konca do zadnjega domovanja so ga spremili tudi nekdanji partizani, borčevska organizacija ANPI iz štever-jana pa mu je poklonila venec.
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA: Vanja Petruzzi, Milka Pahor, Christian Tarondi, Franca Nardon, Marzia Mucchiut, Fe-derica Riscaldati, Paolo Ungaro.
SMRTI: šofer 54-letni Gino Antena, gospodinja 82-Ietna Lucia Pi-nat vd. Fornasin.
OKLICI: gospodinja Ornella Go-rini in mehanični izvedenec Euge-nio Turus, uradnica Sonja Žnidarčič in uradnik Giuseppe Zampar, uradnica Luciana Comel in pleskar Angelo Vogrič, bolničarka Maria Favero in finančnik Mario Scar-pin, delavka Maddalena Dordi in industrijski izvedenec Alberto Tezo-lin, gospodinja Giuseppina Screm in elektrikar Franko Samar, gospodinja Alida Fontana in gostilničar Lucido Turi, delavka Vilma Schia-va in karabinjer Luigi Pezza, gospodinja Rosa D’addato in tehnični asistent Giuseppe 0’Addato, delavka Rosina Pietra in uradnik Walter^ Bonan, uradnica Lucia Te-solini in uradnik Ezio Barban, u-radnica Erminja Radetič in industrijski izvedenec Just Zavadlal, učiteljica Maria Quitadamo in u-radnik Matteo Rossi, delavka Maria Maraž in delavec Mario Alban.
) POROKE: študentka Sandra Del-1’Angela in študent Roberto Ni-brant, univerzitetna študentka Glo-ria Mazini in uradnik Luciano Franco, univerzitetna študentka Laura Delpin in inženir Nicolo Fornasir, uradnica Silvana Culot in Milivoj Hoban, delavka Lidia Grison in kmet Severin Hoban, uradnica Sancina Bordon in delavec Francesco Vidari, gospodinja Vitorija Klinec in trgovec Antonio Tavella, natakarica Adelaide Cadamuro in delavec Augusto Locchi.
Zveza slovenske katoliške P
sodelovanj«
v slovenskih
priredi da-
svete v Gorici ob kmečkih društev vaseh na Goriškem Pr nes. 6. maja 1973 ob 16- 01 štandrežu
SPOMINSKO SLAVJE
ob jubileju kmečkih P1®
Gorica
da
VERDI 15.15-22.00 «Un uomo ^ Douglas m r
«Racconti &
spettare». K. kan. Barvni film.	•steri0'
CORSO 15.00-22.00 «L’isola sa e il capitano Nemo»-in G. Pinti. Barvni	^
CENTRALE 15.00-21.30 *U“F' S®1' per Ringo». G. Gemma cho. Barvni film.	^popP^'
MODERNISSIMO 15.15-22-00 una prostituta al serv (japrioh’ pero». F. Benussi in/ jg leto® Barvni film. Mladini P00 prepovedano.
VITTORIA 15.15—22.00 "*—. Q la tomba». P- Cushing lins. Barvni film-
Tržič	g p*
AZZURRO 14.00	taS^ndo 9
rigi». Barvni film.
M. Schneider.	Mira. de*"
EXCELSIOR 14.00 «La c0 stivali». Barvni film- sparil * PRINCIPE 14.00 «Spruzza, spara». Barvni film.
C.arica
SOČA «Volkodlaki proti ^ j6i 18. nemški barvni film in 20. uri.	„ jas, a®eI?
SVOBODA «Kapetan KOrarriotar jZ
šk, fiim - ob 16-.nn. S fii® "
Zahoda», ameriški bar ob 18. in 20.	jtaliianS
DESKLE «Ben in CharU ■ jg.30.
barvni film — ob 1 •	^ pokoj’
RENČE «10.000 dolarjev in 2 • ameriški barvni film	angleS
PRVAČINA «Roling Stones ^ barvni film — ob • apien
KANAL «Franeoska zve ^	^
barvni film
rte'/"'!i
in non"1’’ Italija
Korzo
UEZI KNA LEKARNA v
Dane.*- ve? cian lekarna Mar zini, tel. 2443.____________
DE.:	RNA LEKARNA V £ dežuma
Danes ves dan in P°n0,j, Co&&c ' lekarna Alla Salute, tel. 72-480.
DEŽURNE TRAFIK®
3.	PeU*°
4-
Ul. Seminarje	g ^
102. Korzo Italija	51,
3, Ul. B. Orzoni 44, Ul.
Casale 3. **
G, Cesare
šta®
novembra 42, Ul. Cappu*^ Torflf*
drež (glavni trg). Ponte 1, Ul. B. Pavia 21,
Carso
zahvala
mam®
žen*
Ob smrti naše drage
Almire Marušič
por. Marvin ^
se najiskreneje^
pruima
in drug« som
štandrež.
zahvala ^ Ob izgubi našega drag
Jožefa Karare
so nam stali ob s> počastili njegov spo
Nada tes diužinn01*
197*
primorski "dnevnik
KULTURA
6. maja 1971
PRVA KNJIGA IZBRANEGA DELA
Vladimir Pavšič - Matej Bor kot kritik, esejist, dramatik
je uredil Lojze Filipič, knjigo o Borovem pesništvu in pripovedništvu pa bo uredil Mitja Mejak
kjif?tere knjige prihajajo na tijf,zni ir g po dolgotrajnih in buč-Poj ^-Povedih. Nekatere pa se hf Vll9 takorekoč čez noč, ne da tJ^je v širši javnosti sploh p,.,^ '■ Slednje bi skoraj rekli o Hj	izbranega dela Vladi-
se . Pavšiča - Mateja Bora, ki foj® te dn* pojavila v slovenskih 2Q,,9“rnafr- Še tisti, ki tekoče ttau^0 dogajanja na knjižnem 2dj0’ .s0 o tej izda ji malo slišali, kaj prva knjiga, ki jo je Can-dru .Va založba poslala na trg v pot'Joviči aprila in ki pomeni l> šestdesetletnice avtorja, % p’..Pisatelja, dramatika. kri-raPom ata* prevajalca Mateja Bo-ponenila majhno presenečenje.
Cran° delo Vladimira Pavšiča -ilLJa Bora bosta uredila Mitja št»o) ^Pesništvo in pripovedniciLrer Lojze Filipič (kritika, ie £ tlka in dramatika). Slednji Poslg,Bsk pripravil prvo knjigo, c u-n° kritikam in esejem, ki ►eob ° .opremljeni ediciji, ne Sežni pa vendar temeljiti, s
kritičnim uvodom na začetku, predstavlja tisto zvrst Borovega ustvarjanja, s katero je ta stopil v slovensko literaturo. Pravzaprav je v to stopil kot Vladimir Pavšič, kajti v letih pred zadnjo vojno se je mladi študent slavistike in profesor s svojim pravim imenom pojavil v študentskih in potem v osrednjih slovenskih revijah najprej kot kritik in esejist. Res je, da je prvo pesem objavil že leta 1929, vendar je bila Borova zavzetost vosvečena predvsem gledališču in dramatiki, tako da je bila njegova poglavitna literarna usmerjenost obrnjena v to smer. Ko predstavlja to zvrst Borove dejavnosti, ugotavlja urednik in avtor uvoda Lojze Filipič, da je bil Pavšič-Bor med prvimi na Slovenskem, ki so začeli pisati pravo in resnično gledališko kritiko. Njegova gledališka kritika je bila za tedanji čas na izjemni strokovni ravni: kot kritik razčlenjuje, raziskuje, opredeljuje, razporeja, postavlja v razmerja,
N-jf°«uno vsem naročnikom GUBČEVE KNJIŽ-^ da lahko zbirko dvignejo od torka dalje v prostorih. Oproščamo se jim tudi za nepri-
Na
zamudo.
voljo
„iik.—ju je še 6 zbirk GUBČEVE KNJIŽNICE po 1 ceni. Naročila sprejemamo še do srede, 9. maja.
limitama
tKst
naroč-
ULICA SV. FRANČIŠKA
Telefon 61-792
vrednoti sodi in razsoja. Borov kritični opus pa razodeva tudi presenetljivo razvojno črto: na samem začetku se je pisatelj ukvarjal s splošnimi, idejno estetskimi in kulturno političnimi problemi; nato je prešel h konkretni, kritični obravnavi posameznih slovstvenih del in k enaki obravnavi širših kompleksov literature in gledališča, v zadnjem obdobju se je zopet čisto usmeril v estetsko idejno meditacijo in v esejistiko o načelnih, občih širokih vprašanjih nacionalne kulturne politike, funkcionalizma umetnosti ter kulture v človeški skupnosti kot celoti. Ko avtor uvoda ugotavlja, da je podobna, vendar še veliko bolj razčlenjena razvojna črta zaznavna tudi v Pavšič-Borovem pesniškem delu, preide na prikaz Borove dramske ustvarjalnosti in na kratko analizira vseh dvanajst odrskih del, ki jih je Vladimir Pavšič-Matej Bor napisal.
Ker je prva knjiga posvečena kritiki in eseju, nas zanima seveda predvsem ta zvrst Borove ustvarjalnosti. Urednik je v knjigo uvrstil izbor Borovih kritičnih in esejističnih spisov, katerim je na začetek dal razpravo o slovenski dramatiki po Cankarju, ki je pred vojno izšla v Ljubljanskem Zvonu. Izpred vojnega časa je esej o igralcu, od takrat izvirajo tudi Borove gledališke kritike predstav v Ljubljanski drami. Grudnove, Gradnikove in Jarčeve lirike se dotika v kritičnih razpravah, bilo pa je to zadnje, kar je tovrstnega nastalo pred vojno. Čeprav se Pavšič-Bor po vojni kritiki in esejistiki posveča bolj ali manj priložnostno, pa je vendar njegov opus esejev, kritiki, pogovorov in polemik izredno obširen. Zato so v to knjigo uvrščeni le izbrani in najbolj značilni spisi, pri čemer pa celotno gradivo ni razporejeno kronološko temveč tematsko. Med temi sestavki je referat o problemih slovenske filmske umetnosti, govor o problemih slovenske kulture na proslavi Prešernovega dne, govor na kongresu Zveze književnikov na temo odgovornosti sodobnega pisatelja, danes že zgodovinsko pomembno Bohinjsko pismo, posvečeno slovenski poeziji in mladim pesnikom, nastalo v letu 1948 in še kaj.
Današnji bralec, ki bo prebiral te Borove kritike in razmišljanja o slovenski dramatiki in kulturnih problemih bo z zanimanjem ugotovil, da je mnogo tega, kar je Bor napisal, pa čeprav izvira izpred vojne, še vedno močno sodobno in aktualno za današnji čas. Pa tudi tisto, kar je že odmaknjeno, ne izzveni anahronistično temveč kot zanimiva ugo-
il"iiiiiiiii,iiiiiiiiiliiiliiiiiliiIMiiiiiiiiliiIMIIIiillillililiiilliii)iiliiiliiiilliiliiiiUnil„iiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiilHlliiiiiHi«
SMRT zavedne slovenske žene in kulturne delavke
v MILANU JE UMRLA PRIMORSKA MIKARKA 1EA TEREZIJA BREŠČAK
c sHkarlca se je posvečala portretom, pejsazem, tihožitjem, predvsem pa ^ Ju - Ukvarjala se je tudi s pesništvom - Zgled srčne kulture in dobrote
et>ruai\ia je v Milanu -.um	e po kratki bo-
•ta* Terez,-; * 3 Primol'ska slikarka Ja Breščak vd. dr. E-
^battista _
dom,'™'*1 ~ za družinske Ha ' Rezkg a^Ine v rojstnem kra-
's'I1fVske'
'rav itanila1v Milanu, kjer se
-	* lujotuciu a-
-*kem ■ ena v Dobravljah j« ^ leta umo'’6 Pokojnica bivala ?drafstanila 8 v Milanu, kjer se ter t 'kom pS sv°hm možem zobo-bat krat iV1anuetom, sestro Tonco
“iaij0tl1 Mil^016^ sestro Ivanko C« neST Robertom, ter tfo pferkičem W ■ Rad°tom France-
bila ^r®tickem’i, sinom Pokojne ses-vs„ ga Je Rezka lju-Hotga sina SV0''e živk)enje kot
tarif^ov in^k*. v družini štirinaj-NkLpok0jngest®r’ je bilo vse živ-°<i j1*1, v Ur„, Rezke posvečeno
®kkJjUžinskih ' ,ko se je odtrgala , n nalog in skrbi> pa
Pesnikovanju. še Poročeno dekle Prevzela na ra-
5\ ktudi
C* do
- «-
n,""!86 fkrbnega očeta po prvi
1,1 iiuiležke
matere" I™* k vojni	^ pv pivi
mnoffZak ekonomski po-He, fskem, glm domačijam na N Em bokojr/p Preidejo v tuje
S ^Uetom Ru?ka s sv°jim mo-
blagodušium‘člove~-
let Stteho in stevikio družino pod ^ l945 k 113 svoji zemlji.
. ’ Ko Se Ir------Z ,
S
neštetih so spet po-
Sfi * _
hv«ča‘ leta 1943^* blb Požgali na-N? ‘djini t'unetudi veliko let \>o’ J* b'la'msel pokojne
^"j^hjoinljub^h0’ neverjet"
^ VM.,d(>1načiio^obeznuo usmerjena Ni? Uko ljub®’ • rojstni kraj- z IS K?ožem r J.0 J,e skupno
?Stt delali šo?eStr° ter nečaka, m da sta brat

oečak
Vs.-o u 'k> univeS ° dlPlomirala r1 dr, • skrbela I a-23 zdravnika. S k>ki iLtud[ za to, da so ? Slo^ju v Tl kljub dolgolet-Sr>ci in ^'.ostali zaved-tozik. Samanib v družini °Cena naa^a je bila ved-siovenske revije;
Tea Terezija Breščak
rada je čitala Primorski dnevnik, Grudo in Mladiko Risanju in slikanju se je posvečala že v mladih letih. V Milanu se je bolj vživela v to umetnost. Od leta 1934 do 1. 1937 je bila učenka tržaškega slikarja Petra Marušiča, ki je živel v Milanu in tu deloval. Pri njem se je pokojna Rezka izšolala in izoblikovala v slikanju, ter je pozneje sledila v slikanju njegovi poti. Obvladovala je bodisi portret kot pejsaž in tihožitje. Toda osnovni predmet njenega ustvarjenja in v čemer je njena nežna, pesniška duševnost prišla do popolnega izraza, je bilo cvetje. Vse cvetje, od žlahtne vrtnice do najskromnejše poljske cvetke, nam danes iz večine njenih slik v tisočero barvnih sezonskih _ odtenkih izžareva vso prekipevajočo ljubezen, ki jo je čutila do narave in njene lepote. Bila je članica u-metnostne galerije Permanente v Milanu, kjer je večkrat razstavljala z drugimi likovniki. Sama osebno je tudi razstavljala. Kakor mnogim likovnikom, ki so zavzeti od vsakdanjih življenjskih nalog, in ki si sami vidno ne ustvarjajo reklame. tudi njej ni uspelo, da bi postala zn*na širši javnosti. Vendar je to ni motilo delala in obli-
kovala je svoja olja in risbe ponižno, bolj samotarsko, bolj zase in za svoje ožje okolje, kot je tudi za svoje ožje okolje pesnikovala. Ni postala znana kot slikarka, četudi je v Milanu štela med priznanimi umetniki vrsto znancev kot Sironi, Manzu, Carra, Biroli, Sa -lietti, v Trstu Spacal, ki so jo spoštovali kot osebo, cenili kot slikarko, ter se radi zadrževali v pogovoru z njo.
Pokojna Terezija Breščak je imela široko kulturo in je bila res osebnost. Kar je tvorilo očarljivost v njeni osebi, je bila predvsem njena iskrena, neizmerne dobrote polna duševnost; ljubezen do bližnjega, do življenja; njena posebna jasno-glednost ali vedno izrecno vendar pogled na svet in na življenje; njen resen, kremenit, stanoviten značaj in istočasno tako blag in rahločuten. V značaju je imela tisto čudovito notranje ravnotežje ali uravnovešenost, ki pomore človeku, da v življenju ume vsako situacijo, vsako stvar modro oceniti da zna dati vedno preudaren, pameten nasvet in da mimo sprejme in presodi vsak še tako kritičen ali tegoben položaj. Z vsem tem neprecenljivim notranjim bogastvom je pokojnica vedno izredno blagodejno vplivala na družinske člane, na sorodnike in na bližnjega in ume-la je vedno vzbuditi v vsaki osebi, v okolju ali družbi, tisto posebno optimistično razpoloženje, ki človeka osreči in obogati. Družina in sorodniki so s pokojno Rezko izgubili ljubečo sestro in mater. Tudi znanci in prijatelji se zavedajo, da so izgubili nadvse blagosr-čno osebo in vsem bo pokojna Rezka ostala v blagem spominu.
Pokojnico je na njeni zadnji poti spremljalo veliko število znancev in prijateljev, mnogo Slovencev iz Milana, jugoslovanski konzul v Milanu ter osebje konzulata, ki je pokojnico počastilo tudi z lepim vencem.
Vsem, ki so s tolažilno besedo in s prisotnostjo počastili spomin pokojnice ter sočustvovali z družino ob njeni izgubi se žalujoča družina Breščak in nečak dr. France Rado Jerkič prisrčno zahvaljujejo.
tovitev o kulturnem dogajanju včerajšnjega dne. Gre torej za predstavitev delovanja slovenskega kulturnega in javnega delavca, za predstavitev njegove umetniško kritične dejavnosti. Obenem pa tudi za izbor še danes aktualnih in živih zapiskov o problemih slovenske dramatike, gledališča_ literature in kulture sploh. Pri tem je imeniten urednikov uvod, katerega dopolnjuje bibliografija Pavšič Borovega dela, ki jo je prispeval Jože Munda. Prva knjiga Pavšič Borovega izbranega dela je torej zanimiv začetek izbranega dela slovenskega sodobnega umetnika, ki je, kot je zapisano v uvodu, rizrazito samosvoja, viharna, vitalna, pokončna, svobodnjaška, na vse strani polemična in kritična ustvarjalna osebnost.... ki se kot pisatelj, kritik in esejist spoprijema z aktualnimi, moralnimi, e-tičnimi, idejnimi in tudi političnimi problemi našega skupnega življenja in življenja posameznika v njemu.	Slavko Rupel
Vladimir Pavšič - Matej Bor
revije
DAN 4
Junijske deželne volitve so predmet osrednjega sestanka 4. letošnje številke družinske revije DAN. O njih razmišlja dr. Karel šiškovič pod naslovom «Koliko Slovencev v novem deželnem svetu*'. Njegova predvidevanja slonijo na realnih izračunih. V članku ugotavlja, da bi Slovenci glede na svojo številčnost v deželi (100 do 120 tisoč) morali imeti v deželnem svetu od 5 do 6 svojih poslancev, ker pa ni tako, ugotavlja, da nekatere stranke ustavnega loka ne opravljajo svoje demokratične dolžnosti, čeprav se načelno izjavljajo za enakopravnost in zaščito Slovencev. Meni tudi, da bi verjetno ne bilo tako nedemokratično, če bi se v okviru sedlanjega italijanskega političnega in volilnega sistema našel način za zagotovitev izvolitve večjega števila slovenskih kandidatov. Pravi tudi, da so stranke ustavnega loka zelo skeptične, ko se govori o takšni rešitvi.
Bojan Brezigar se je razpisal o naši namiznoteniški igralki Sonji Miličevi v sestavku «Sanja do Sarajeva*, v kateri jo prikazuje kot dekle in kot športnico tudi s pomočjo nekaterih športnikov. Nekatera izražena mnenja v članku so zelo zanimiva in bi jih bilo vredno upoštevati. Elio Fornazarič se v svojem sestavku «Z Donave v Jadransko morje* bavi z načrtom inž. Wagenfuehrerja z Dunaja, ki se je že okrog leta 1900 ukvarjal s to zamislijo in tu-

MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Razgibana gledališka dejavnost
Študentski skupini v okviru «Naše besede 73» - Balet in opera - Mariborska Drama, Mladinsko gledališče iz Ljubljane in Slovensko ljudsko gledališče iz Celja - Umetniški višek sezone - gostovanje nemškega gledališča Die Bruecke (Most) z Aristofanovo komedijo «Mir»
Razgibana gledališka dejavnost je na višku sezone. Poleg predstav mariborskega poklicnega gledališča in gostovanj drugih gledališč, sta se v okviru srečanja amaterskih gledaliških skupin občine Maribor, pod geslom Naša beseda 73, predstavili v balkonski dvorani Malega odra SNG tudi študentovski skupini; eksperimentalno gledališče Mirjana s I. gimnazije z eksperimentom «Pri-znanje* po tekstih Arturja Londona in Tarasa Kermavnerja in eksperimentalna skupina iste gimnazije Barigal s predstavo (božanska komedija ali Umetnost se je začela s padcem angelov*, prav tako s povezavo tekstov Iacquesa Preverta in Vladimira Holana v skupno dramsko stvaritev. Razveseljivo je, da študentovski mladi rod strem; poživiti sodobno gledališko umetnost z iskanji novih poti tako v izbiri literature kot pri iskanju izraznih uprizoritvenih prijemov, za kar zasluži vse priznanje.
Balet mariborske Opere dobiva v zadnjih letih vse večjo veljavo pri občinstvu. Zaradi gledalčevega nepoznavanja baletne tehnike ir, pa preredkih baletnih predstav se občinstvo ni moglo dodobra seznaniti z baletno umetnostjo s tisto gorečnostjo kot če bi mu bila dana možnost stalnega dojemanja. Vendar so predstave zadnjih sezon že razgibale gledalce in nema govorica plesa jim je postala bližja. Baletna umetnost pa terja vzgojo seznanjanja že od mladih nog. Tega se zaveda tudi ansambel mariborske Opere. Zato je njen umetniški vodja in koreograf Iko Otrin (lani se je leto dni mudil v Severni Ameriki, da se je pobliže seznanil z delovanjem baleta), pripravil predstavo Baletni čeveljčki pripovedujejo, v kateri je prikazan razvoj baletne umetnosti od renesanse pa do danes. Z veliko iznajdljivostjo je povezal plese ob osebni duhoviti razlagi, ki je priklenila mlado občinstvo. Predvsem mladini so namenjene predstave, ki pa jih z enakim navdušenjem obiskujejo tudi odrasli. Tako prisostvuje občinstvo najprej urjenju baletnih korakov, ki so osnovni elementi
baleta. Gledalcem je s tem posredno omogočen vpogled v baletne dvorane, kjer se ob spremljavi klavirja vzgaja baletni naraščaj ali vadijo že izurjene plesalke in plesalci. Nato sledi program ob spremljavi orkestra, ki ga vodi dirigent Boris Švara. Ob primerni Otrinovi razlagi so izvedeni plesi v odgovarjajočih stilnih kostumih iz baročne suite, rokokoja, romantičnega baleta, odlomki iz zbranih klasičnih baletov Giselle, Labodje jezero in Hreščak, in pa reminiscenca na prvo moderno plesalko Isadoro Duncan, ki je precej vplivala na razvoj baleta. Novi baletni val je prikazan z ruskimi in drugimi evropskimi pleši", spored zaključil-" je kratek prizor iz sodobnega kavbojskega ameriškega baleta Ro-deo. Predstava, ki jo lahko imenujemo baletni koncert, je v u-spešni izvedbi dosegla svoj namen. Odziv nanjo je ogromen. Bilo je že izredno veliko razprodanih predstav in še se oglašajo. šole, glasbena mladina, kot odrasii, ki bi se radi bolj seznanili z doslej na štajerskem premalo obravnavano baletno umetnostjo.
Prav tako privablja občinstvo najbolj popularna Verdijeva Tra-viata, najsi bo uprizorjena v kakršnikoli obliki. S tem mislim na tradicionalno obliko, kot je sedanja, in sodobnejšo, kot je bila na mariborskem odru uprizorjena pred leti. Sedanja uprizoritev se konvencionalno oklepa časa in kraja dogajanja kakor sta ga pred stodvajsetimi leti označila libretist Piave po znanem Dumasovem romanu Dama s kamelijami in veliki komponist Giuseppe Verdi. Vendar je še vedno dovolj romantičnih ljudi tudi v današnjem modernem svetu, ki jih gane u-soda lahkožive Violelte v davnini, zlasti še, ker jo oživlja tnelodio-zna Verdijeva glasba, ki je postala že kar svojina ljubiteljev opere, čeprav je, kot vemo. ob krstni izvedbi v Benetkah doživela popoln polom, ker je bila bojda za tiste čase premoder-na (sic)! ?
Melodioznost Traviate je prišla na predstavi do kvalitetnega iz-
raza zlasti v orkestru, ki je pod tenkočutnim glasbenim vodstvom direktorja Opere Borisa Švare, zvenel precizno in lepo usklajeno z dogajanjem na odru. Tudi solisti so se na moč potrudili, da bi čim lepše približali občinstvu lepote te izredno priljubljene o-pere.
Mariborska drama se je predstavila s ((samosvojo komedijo*, kot označujejo igro škrlatni prah irskega pisca Seana 0’Caseya. Imenovano delo, ki je bilo prvikrat uprizorjeno na slovenskem odru, je za Irce, ki se v življenju kot v umetnosti radi spopadajo z Angleži in jih smešijo, verjetno duhovito in bistroumno.
Z grotesknostjo in satiro začinjeni irski liki na račun bahavih snobovskih Angležev, zabavajo domače občinstvo, dočim je njihova odrezavost in ljudska preprostost nam bolj tuja in zato premalo duhovita za naš čut in naša ušesa. Zgodba pripoveduje o dveh angleških velikaših, ki sta kupila star zgodovinski grad na Irskem, da bi tam s svojima ljubicama živela v miru. Irski delavci, ki jima popravljajo razpadajoče stavbo, jo namerno bolj rušijo kot obnavljajo; pri vsem tem pa jima končno speljejo tudi njuni ljubici. Ker grad stoji na nevarnem kraju poplav, ga voda končno poplavi, kar je bilo na koncu predstave tehnično spretno in duhovito prikazano s plavajočimi ribami. Igralski ansambel se je izredno potrudil, da bi kar najbolj pričaral duh tako čudne samosvoje komedije.
Tudi nekaj gostovanj drugih gledališč je poživilo mariborsko gledališko sezono. Za najmlajše obiskovalce poskrbi skoraj redno Mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki je vselej težko pričakovani gost. Z razgibanimi, privlačnimi predstavami razveseljujejo mladino, ki navdušeno polni gledališče in kdaj pa kdaj živahno sodeluje z izvajalci. Mladinsko gledališče tako zapolnjuje vrzel, ki jo je čutiti v Mariboru, ker še zdaj nima lastnega mladinskega gledališča, ki bi bilo še kako potrebno.
Prav tako je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja vsakokratni do-
brodošli gost. Predstave celjskega gledališča prinašajo nekaj svojskega na mariborski oder tako z izbiro del, kot njihovimi interpretacijami. Posebno simpatično je njihovo stremljenje uprizarjati domača klasična in sodobna dela. Veliko je bilo zanimanje in pričakovanje predstave Cankarjevih Romantičnih duš. Kot vemo, so Romantične duše prvo Cankarjevo odrsko delo, ki so ga leta 1897 tedanji kulturni veljaki zavrnili. Leta 1922 se je ta dramatična slika v treh dejanjih, kot jo je označil Cankar sam, v režiji Milana Skrbinška vendarle pojavila v ljubljanski Drami, a jo je tedanja kritika odklonila. Tako je bilo delo spričo bolj znanih Cankarjevih odrskih del označeno bolj po literarnem kot gledališkem pomenu. Uprizoritev celjskega gledališča pa je izpričala, da so Romantične duše še kako odrsko delo v katerem diha Cankarjeva ironična misel v prikazovanju časa in takratnih živečih ljudi. Miselna podoba, ki se ji ni izneveril v nobenem delu. Nekaj čehovljan-skega je bilo v melanholičnem nastrojenju in v vzdušju omahljivih ljudi, ki jih je orisal z neprizanesljivo in vendar ljubeznivo ironijo.
Umetniški višek gledališke sezone pa je bilo gostovanje zahod-nonemškega gledališkega ansambla Die Bruecke (Most) z uprizoritvijo Aristofanove komedije Mir v adaptaciji Petra Hacksa. Redke so priložnosti gostovanj inozemskih gledališč v Mariboru, zato so ti stiki toliko bolj dragoceni, zlasti še, če se neka skupina, kot je bilo v tem primeru, ustavi na svoji svetovni turneji tudi v Mariboru.
Znano nam je, da je Aristofa-nes (p. 448—380) napisal nad štirideset komedij, ohranilo se jih je enajst, med katerimi nam je najbolj poznana Lizistrata ki jo je pred leti uprizorila tudi mariborska Drama. Nemški pisatelj Peter Hacks, avtor mnogih gledaliških de) slovi zlasti po priredbah zgodovinskih del. Pod vplivom
Emil Frelih
(Nadaljevanje na 6. strani)
..................................
Štirje novi zvezki v zbirki «Kondor»
O zbirki Kondor, ki prinese vsako leto okoli osem novih zvezkov z izbranimi deli domače in tuje literature, se seznanjamo od časa do časa, ko se nabere nekaj novih zvezkov. Zdaj imamo pred seboj štiri nove zvezke te edinstvene zbirke, ki je prvenstveno namenjena sicer dijaški mladini, ki pa že toliko let prinaša na naš knjižni trg izbrana dela domačega in tujega slovstva, da predstavljajo njene knjige tehten prispevek k naši celotni založniški dejavnosti. Urednik Uroš Kraigher, ki že od začetka ureja to zbirko, (ta je dosegla že 134 zvezkov), si je gotovo pridobil velikih zaslug zanjo.
Zvezek, ki nosi oznako 130, prinaša v običajni obliki sloviti Goethejev roman Werther, _ki velja za prvi novodobni nemški roman. Werther je imel nekaj prednikov tako v obliki romana v pismih, kot v svoji osnovn' ideji. Vendar je Goethe vsebinsko in oblikovno izdelal roman, ki prekaša vse tovrstne predhodne romane. Na eni strani .ie roman v pismih napisal v strnjeni obliki, kratko in kar se da dovršeno, na drugi strani pa je v romanu obdelal samomor in prikazal to dejanje kot ravnanje razumske-
ga človeka, visoko izobraženega, pa vendar nesrečnega. Roman je pomenil največji Goethejev literarni uspeh. Prevedli so ga v vse evropske jezike. Prvi slovenski prevod odlomkov Wertherja smo dobili že leta 1811, leta 1952 je Herbert Grtin prevedel celot nega Wertherja. Tudi v sedanji izdaji je priobčen Griinov prevod, medtem ko je uvodno besedo in komentar prispeval Drago Hrah. Glede na to, da v času nastanka in po njem nobeno delo ni vzbudilo več pozornosti kot Werther, da se je z njim začelo obdobje vvertherjanstva in da se je s tem delom obogatila literatura vse Evrope, je prav, da smo v zbirki za študirajočo mladino dobili tudi to delo svetovnega slovstva. Vprašanje je le, če je uvodna beseda dovolj jasna in ce dovolj izčrpno predstavlja delo, ki sodi v sam vrh svetovnega klasičnega slovstva. Skoraj bi rekli, da ne, kajti bila bi lahko bolj koncizna, bolj konkretna in primernejša za današnji čas.
Kako mnogo bolj primerna je uvodna beseda Frančka Bohan-ca v naslednjem Kondorju, posvečenem nemškemu srednjeveškemu epu o_ Nibelungih, se bo bralec Prepričal potem, ko bo za prejšnjo
prebral uvodno besedo k tej knjigi. Res da je morda snov hvaležnejša, toda avtor spremne besede je študentu jasno in sistematično predstavil nastanek, motive, avtorja, vsebino, zgradbo, idejne osnove in pomen te pesnitve, katere odlomke je izbral, prevedel in povezal (zaradi izpuščenih mest) Mirko Avsenak. Gotovo je, da prevajalec glede na čas nastanka in jezik originala ni imel lahkega dela, kar avtor uvodne besede posebej poudarja. Njegov prevod pa je gladek in tekoč, a pomembno je, da nam v skrajšani obliki odlično posreduje celoten srednjeveški ep, ki ga današnji mladi rod ne pozna, pa mu ga bo sedanja izdaja v Kondorju močno približala.
Afrika pripoveduje, to je naslov Kondorja s številko 133. Gre za izbor sodobne afriške črnske proze, ki ga je pripravil nemški profesor Jahnheinz Jahn, predavatelj novoafriške literature na univerzi v Frankfurtu. Knjiga prinaša izbor črtič, novel in odlomkov črnskih pisateljev iz Senegala, Gane, Nigerije, Kameruna, Južne Afrike, Slonokoščene obale, Tanzanije, Kenije in Sierra Leone. Knjiga ima urednikov uvod in opombe, slovenski prevajalec
Bojan Ilich pa predstavlja tudi urednika Jahnheinza Jahna, ki si je kot proučevalec afriške književnosti pridobil veliko zaslug za predstavitev te literature svetu, saj je oskrbel več antologij afriške literature med njimi tudi knjigo Skozi afriška vrata, ki je izšla tudi pri nas. Čeprav torej že imamo eno podobno tovrstno knjigo bo nova izdaja v Kondorju ponovno pomagala odstraniti nekaj tančic nad neznano mlado afriško nacionalno kulturo.
Jean Paul Sartre je sodoben francoski pisatelj, ki ga zaradi njegove žive in aktualne literature in filozofije kot po vsem svetu poznamo tudi pri nas. Dvoje njegovih del nam predstavlja 134. zvezek Kondorja in sicer dramo Muhe ter enodejanko Zaprta vrata, ki so ju uprizarjali tudi pri nas. Spremno besedo, s katero prevajalka Draga Ahačič predstavlja pisatelja, še posebej pa njegovo dramatiko in prikazuje njegov pomen, bodo mladi bralci in tudi starejši ljubitelji dramatike, radi prebrali. Ne samo zaradi avtorja temveč tudi zaradi objavljenih del, ki pomenita manifest vodilne teze Sartrove eksistencialistične filozofije
Sl. Ru.
di izdelal idejni projekt za tak prekop. Članek je opremljen z zanimivimi skicami. Metka Smeh piše ob 90-letnici znanega slovenskega slikarja Maksima Gasparija v sestavku z naslovom «Umet. nost je roža*. Napisan je s topline in opremljen z lepimi risbami in slikami. Zelo lepo in z občutki pravega planinca je Janko Furlan opisal svojo planinsko izkušnjo v centralnih Alpah. Spis dopolnjujejo krasne barvne fotografije, ki jih je sam posnel. Žarko Uršič seznanja bralce Dneva z nekaterimi novimi izsledki znanosti. Albin Bubnič opisuje običaje in ljudske reke — tokrat z dolinskega brega. Marij Čuk je prispeval črtico «Pot v življenje*, ilustriral pa jo je Franc Vecchiet.
Bogate so rubrike: ocene in misli, film in knjige v katerih pišejo: Vladimir Vremec o Berto-
ccijevem Zadnjem tangu v Parizu, Sergij Grmek o ppjavih filmske kulture v Sloveniji. Josip Tavčar pa o Menichiniievi knjigi «Kraj ob meji*, za katero ugotavlja, da predstavlja pravo odkritje.
Ostali prostor v reviji je izpolnjen s tradicionalnim gradivom, ki tudi to številko — in morda v še lepši meri kot prejšnje — vse bolj približuje tistemu, kar je hotela biti, namreč reviji za vsakogar, tehtni in poljudni obe-
GALEB 7
Izšla je sedma številka mladinske revije GALEB. Vsebinsko o-staja dosledno zvesta svojemu konceptu, četudi ji ta zvestoba daje določen pečat stereotipnosti neglede na dejstvo, da skoraj vsaka številka bolj ali manj uspešno odraža čas in dogodke, ki so vezani s časom njenega izida. Tako je uvodna Gorinškova pesem v tej številki posvečana Veliki noči, že naslednja Ludovike Kalanove prvi pomladi, tretja pa osrednjemu zgodovinskemu dogodku teh dni, namreč tridesetletnici splošnega ljudskega upora proti okupatorjem slovenske zemlje. Napisala jo je Stana Vinšek. Pesmic je v reviji še več in vse ustrezajo otroški domišljiji in razumevanju. V skoraj enaki meri so zastopani prozni sestavki, podobno kot pesmice, bogato ilustriran' z risbami priznanih slovenskih risarjev.
Šolarji so tokrat s svojimi dopisi zapolnili tri cele strani. Otroci pišejo o tem in onem, o svojih majhnih doživetjih, 0 gledaliških predstavah, o izletih, o golobih itd. Oglašali so se: Silvana Starez in Miriam Kandut iz šole Sv. Cirila in Metoda, Vilma in Vesna Škabar ter Anica in Julijana Černuta iz repentabrske šole, Aleksander Semen Eva Novato, Tamara Pahor, Darja Bertocchi, Erika Košuta, Igor Gombač, Jasna Tomšič, Milena Jovanovska iz šole \ Ul. Donadoni ter Barbara Pisani, Katja Palčič, Giorgina Pisani, Tatjana Zaccaria, Štefan Bembi, Marko Ternovec, Martina Armani, A-leksander Beltrami, Edi Dreossi, Marčeto Ukmar, Aljoša Gašperlin, Igor Medem in Erika Ferfolja iz šole v Rojanu.
j. k.
V ZALOŽBI LASTERISCO
Garibaldinski spomini in drugi spisi R. Donaggia
Pri tržaški založbi L’Asteri-sco, ki nam je svojčas oskrbela italijanski prevod Kosovelovih pesmi, je te dni izšla knjiga spominov garibaldinskega prostovoljca Rodolfa Donaggia, tiskarja in sindikalnega delavca. Gre vsekakor za izdajo skromnega dela, katerega namen in pomen jasno opiše Elvio Guagnini v svojem izčrpnem uvodu, kjer analizira temeljne značilnosti garibaldinskega leposlovja tistega časa in podobo ter življenjsko pot avtorja teh drobnih zbranih spisov.
Ljudje, ki so zajeli svoja doživetja ob Garibaldiju v knjige, so večinoma literarno izobraženi pisci in celo eminentni protagonisti političnih bojev tistega časa. Zato pomenijo spomini preprostega in nešolanega borca, čigar izobrazba in duševni profil sta se oblikovala v neposredni zvezi z njegovim poklicem, svojevrstno dopolnilo te literature. To še posebej velja v Donaggio-vem primeru, saj je prav on menda edini opis tudi doživetja v ujetništvu. Avtor je bil namreč dalj časa ujetnik na Hrvaškem.
Memorie garibaldine ed altri seritti di Rodolfo Donaggio vsebujejo popis poti tega tržaškega tiskarja od 3. aprila 1866, ko je iz Trsta prebežal v Italijo in tam stopil v Garibaldijeve vrste z željo, da sodeluje v predvideni odpravi v Dalmacijo, mimo pohoda na severno Tirolsko, bojev z Avstrijci, ujetništva, osvoboditve in vrnitve v Italijo, od koder se po letu dni znova vrne v Trst.
Ne bi mogli reči, da se nam Donaggio odkrije kot vešč pripovednik, pa tudi ne kot posebno oster opazovalec. Ne v tem o-srednjem spisu, ne v naslednjih fragmentih in beležkah. Tako knjiga ne prinaša ničesar novega, ne odkriva novih problemov ali osvetljuje dogodkov iz drugih zornih kotov, kljub temu pa pomeni prispevek k boljšemu poznavanju tržaškega življenja v drugi polovici prejšnjega stoletja. Predvsem pa utegne biti vzrok raziskave za osvetlitev deleža gari-baldincev v sindikalni politiki in kulturi tistega časa.
m. m.
P nmoršklTinevnlfc
maj«
NEDELJA, 6. MAJA
TRST A
8.15, 13.15, 15.15, 20.15 Poročila, 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Haydnov Godalni kvartet; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski cder; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Kdo, kdaj zakaj? 13.30 Glasba po željah; 15.45 S. Cajnkar: Potopljeni svet; 17.15 Vokalni duo; 17.40 Glasba in šport; 18.30 Popoldanski koncert; 19.15 Trio Oscarja Petersona; 19.25 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba.
KOPER
6.30 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba za dobro jutro; 9.00 Nesmrtne melodije; 11.30 Dogodki in odmevi;
12.00	Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 15.30 Plošče; 16.30 Popevke; 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Domače pesmi in melodije; 19.35 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 20.40 Parada orkestrov; 21.00 Športna nedelja.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 11.35 Roditeljski krožek; 12.22 Hit parade; 13.20 Plošča za poletje; 14.00 Kvizi za otroke; 14.30 Plošče; 15.30 Popoldne z Mino; 17.00 Nogomet od minute do minute; 18.00 Glasbeni variete; 18.50 Nedeljski koncert; 19.15 Ital popevke; 20.25 «Andata e ritomo»; 21.15 Orkestri; 21.45 Koncert; 22.15 A. Dumas: «Asca-nio».
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Fausto Leali in Eloiza; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete: 11.00 Plošča za poletje;
12.00	Športna prognoza; 12.30 Pisan spored; 13.00 Kvizi narobe;
13.35	«Alto gradimento»; 14.30 Kako resna je ta glasba; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.00 Ital. folklorna glasba; 16.30 in 18.00 Športna nedelja; 18.40 Plošče; 20.10 Operni svet; 21.00 Je vdova vedno vesela? 22.00 Plošče in skeči.
III.	PROGRAM
9.05 Gregorijansko petje; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert;
11.00	Skladbe za orgle; 11.30 Baletna glasba; 12.20 Ameriška operna glasba; 13.00 Folklora; 13.30 Britten, Mortari, Stravinski; 14.25 Violinist Franco Gulli; 15.45 Drama; 18.00 Literarna oddaja; 18.45 Strani iz albuma; 19,15 Koncert; 20.45 Literarna oddaja.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 13.00 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra: Rorič «Marija»;
8.35	Skladbe za mladino; 9.05 Koncert; 10.05 Še pomnite, tovariši... T. Ožbolt: Obsodba med petjem internacionale; 13.30 Nace Grom: Naša solidarnost; 15.30 Domači ansambli; 14.05 Operne melodije; 14.30 L. Pirandello: Idealen zakon Humoreska; 15.05 Rad'jska igra Aškonazy: «Biskvit»; 16.00 Športno popoldne; 18.00 Letite z nami!;
19.00	Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer!; 22.20 Zaplešite 23.05 I. Kupec: Pesmi; 23.15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.30 Kosilo v studiu 7; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 16.45 Program za mladino; 17.45 Športni rezultati in kronike; 18.00 Dnevnik; 18.10 Glasbeno tekmovanje: «Zadnjih 100 sekund»; 19.20 Registriran polčas nog. tekme; 20.30 Dnevnik; 21.00 H. Whitemore:
« Kraljica Elizabeta » - IV. nad.;
22.20	Športna nedelja; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
16.45 Športni prenos; 18.55 Nogometna tekma; 21.00 Dnevnik;
21.20	«Quartetto Cetra»; 22.20 Človek, znanost in tehnika.
PONEDELJEK, 7. MAJA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Koncert; 19.20 Odvetnik za vsakogar;
19.30	Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Folklora in tradicija; 16.20 Koncert.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.40 Otraški kotiček;
9.00	Operne arije; 14.35 športni pregled; 14.45 Plošče; 16.40 Zborovsko petje: Nastopa zbor Seghiz-zi; 17.40 Zabavna glasba; 17.45 Športni pregled; 18.00 Izložba hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 20.40 Operna glasba; 22.35 Koncert pianista Richterja.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jazz; 10.00 Posebna reportaža;
11.00	Koncert; 11.30 Četrti spored;
13.20	Hit parade; 14.00 Plošča za poletje; 15.10 Plošče za mladino; 17.05 Sončnica; 19.25 Pisana glasba; 20.20 «Andata e ri torno»; 21.15 Tedenski literarni pregled; 21.45 Koncert v Neaplju; 23.30 Plošče.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Tony Renis in Simon Luca; 840 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.30 Nadaljevanka «V 80 dneh okoli sveta*; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Pisan spored;
12.40	«Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče;
15.40	Glasbeno govorni spored;
17.30	Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 No, pa spregovorimo še o tem; 20.50 Plošče; 22.43 Fogazzaro: «Piccolo mondo antico»; 23.05 Jazz.
III.	PROGRAM
9.30 Na sporedu sta Weber in Mozart; 10.00 Koncert; 11.30 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Mozart in Bach;
14.30	Zborovska glasba; 15.15 Granados in De Falla; 16.05 Stravinski « Le Rossignol » (opera);
17.20	Enotni razred; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 21.30 Osborne: Zahodno od Sueza.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9 05 Pravljice in zgodbe; 9.20 Zabavni orkestri; 9.40 Cicibanov svet; 10.20 Pri vas doma; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 15.40 Naši simfoniki; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Zvoki in barve; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavna glasba; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Trio V. Ahačiča: 20.00 «Ti in opera»; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Holderlin: Pesmi; 23.15 Popevke.
ITAL. TELEVIZIJA
9.45 Šola; 12.30 Poljudna znanost: Monografije; 13.00 Ob 13. ur’.; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 15.00 Šola; 17.00 Spored za najmlajše;
17.30	Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Nadaljevanka «Po-tovanje v Pariz* 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Življenje v Veliki Britaniji; 19.45 Šport in ital. kro-n:ke; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «La na ve dei folli*; 23.20 Dnevnik.
II. KANAL
21. Dnevnik; 21.20 Srečanja 1973: R. Wilcock; 22.20 Koncert; na sporedu je Anton Bruckner.
Motiv z naše obale
(Foto M. Magajna)
liliiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiufiiiiiiilliiiliiiiiuiiiliiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiimiii
BALADA 0 GRIMM JU ČUHRAJU
Kako je postal režiser in kaj zanj film pomeni
Že v otroških letih je čutil veliko nagnjenje do /Uma ■ Njegovi vzorniki in študij na Inštitutu za kinematografijo ■ Udeležba v domovinski vojni Petkrat ranjen ■ Uspeh filma Balada o vojaku
Grigorij Čuhraj
Grigorij Čuhraj je eden najvidnejših sovjetskih filmskih režiserjev. Zanimiva je njegova življenjska zgodba in v njej še. zlasti, kako se je posvetil filmu. O tem sam pripoveduje takole.
Rodil sem se v delavski družini. Oče in mati sta bila na kmetiji. Obiskal sem desetletko in se že takrat navduševal za gledališče in filme. Bil je takrat sila zanimiv čas kar zadeva razvoj sovjetske kinematografije. Posneli so odlične filme kot sta na primer «čapajev», «Veliki državljan*. Kot vsi mladi, sem se tudi jaz navduševal nad njimi. Želel sem postati filmski delavec. Po dovršeni šoli sem na Inštitutu za kinematografijo opravil predpisane izpite. Bilo je to devetintridesetega leta. Ravnokar sem se pripravljal za zaključni izpit. Nekega dne so vse nas, mlade fante, poklicali v posebno dvorano, kjer so nam povedali, da je naša generacija poklicana na odslužitev vojaškega roka v Rdeči armadi.
Nisem še odslužil vojaškega roka, ko je izbruhnila velika domovinska vojna. Ostal sem v armadi do konca vojne. Boril sem se v vrstah zračnih desantnih enot. Udeležil sem se bitke pri Stalingradu in bil večkrat ranjen. Leta 1945 sem se znašel na avstrijsko - madžarski meji. Tu sem bil petič ranjen. Težko. Ležal sem deset mesecev. Petinštiridese-
JUG. TELEVIZIJA OD 6. DO 12. MAJA 1973
NEDELJA, 6. maja 1973
8.50 Neznani leteči predmeti;
9.45	Po domače; 10.10 Kmetijska oddaja; 11.00 Otroška matineja; 11.50 «Naše malo misto»; 12.40, 17.50, 20.00 in 22.10 Poročila;
12.45	Delavski amandmaji; 13.15 TV kažipot; 14.00 Ljudje in zemlja; 15.00 Po domače; 15.25 Moj-cej pri Kernjaku: 15.55 Lice ob licu; 16.45 Za konec tedna; 17.00 Vaterpolo za pokal Jugoslavije: Mladost — Partizan; I? 00 Bitke II. svetovne vojne: Bitka za Normandijo; 19.40 Risanka; 19.45 S TV-kamero v kolektivih; 20.35 V avtobusu — film; 21.25 Naši humoristi; 21.40 Šport.
KOPRSKA BARVNA TV 16.30 Košarka: Jugoslavija — SZ; 19.45 Vabilo na obed — risani film; 20.15 Informativna oddaja; 20.30 Celovečerni film: Korenine neba; 22.00 Jazz. PONEDELJEK, 7. maja 1973 9.05 Odprta univerza; 9.35, 11.00, 14.45, 16.10 TV v Šoli; 11.30 in
15.40	Angleščina; 17.45 Obzornik; 18.00 Varšavski spomemki: 18.20 Debelinko: Izdajalec; 18.55 Peterčki — Barvna oddaja: 19.35 Pes, maček in. . . avtomobil;
19.40	Risanka; 20.00 in 22.10 TV dnevnik; 20.30 Prek devet mostov
—	TV drama; 21.30 Družinski
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 «Mladi levi* — zabavno -glasbena oddaja; 21.20 Gvajana
—	dežela voda.
TOREK, 8. maja 1973 9.35, 11.00, 14.45, 15.55 in 16.10 TV v šoli; 10.40 in 15.35 Nemščina; 17.15 Delavski amandmaji
17.45	E. Peroci: Nina, Ivo in ve-
liko dežnikov; 18.00 Risanka; 18.10 Obzornik; 18.55 Zdravstvena oddaja; 19.15 Mesta:	Subotica;
19.45	Risanka: 20.00 in 22.15 TV dnevnik; 20.35 Diagonale; 21.25 L. N. Tolstoj: Vojna in mir.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 TV kviz: «Dragi lažnivci*;
21.00	Kralj diamantov — film; 21.50 «Od Bigbašija do Roisa*.
SREDA, 9. maja 1973 8.20 in 11.00 TV v Šoli; 17.40 Z nasmehom na pot — film; 18.10 Obzornik; 18.25 Od filma do filma; 18.50 Živa filozofija; 19.15 Risanka; 19.30 Miinchen: nogomet ZRN - Jugoslavija; 20.15 TV dnevnik; 21.25 Pozdravite lastovke — češki film; 22.55 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Opice, človeku podobne opice ljudje; 21.20 Zabavno - glasbena oddaja.
ČETRTEK, 10. maja 1973 9.35 in 14.45 TV v šoli; 11.00 in 16.10 Francoščina; 17.45 Otroški spored; 18.15 Obzornik; 18.30 Na sporedu je nemi film; 18.55 leteči predmeti; 19.45 Risanka;
20.00	in 22.20 TV dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 T. Arsov-ski: Zahod nad Jezersko deželo.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Saga o Forsytih — nadaljevanka; 22.00 Regionalna arhitektura.
PETEK, 11. maja 1973
9.30 in 14.40 TV v šoli; 11.00 in 16.10 Angleščina; 17.45 Veseli tobogan: Gornji grad; 18.15 Obzornik; 18.30 Profesor Baltazar -risanka; 18.40 Cesta in mi; 18.50 Za boljši jez k; 19.00 400 let slovenske glasbe: Ivo Petrič; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.25 TV dnevnik; 20.35 Rešilni čoln; 22.00 Mogočni atomi — film.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Film: «Tatovi slonov*; 21.20 Dokumentarec: Ribiške razglednice; 21.30 Ansambel Jožeta Burnika.
SOBOTA, 12. maja 1973
9.35 in 11.00 TV v šoli; 16.50 Rokomet: Drnamo — Dubočica; 18.00 Obzornik; 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja; 19.00 Risanka; 19.15 Od danes do jutri — TV kabaret; 19.45 Risanka; 20.00 in 23.45 TV dnevnik: 20.30 Nastop sovjetskega ansambla Rossija; 21.25 Šerif v Nevv Yorku — serijski film: 22.25 Evroosko prvenstvo v gimnast;ki — tekmovanje moških iz Grenobla; 23 25 TV kažiDot.
KOPRSKA BARVNA TV
19.45 Zabavno - glasbena oddaja z Ninom Robičem:	20.15
Poročila:	20 30 F:lm:	«Tretji
strel*:	21 20 Gastone Limarilli
poje operne arije.
tega sem bil demobiliziran. Vrnil lem se domov.
Želel sem nadaljevati svoje študije na Inštitutu za kinematografijo. Najbolj me je pritegovala režija. Ker sem že prej, razen strokovnih, opravil vse izpite, sem se zdaj imel pripraviti samo za te. Moj profesor je bil Sergij Jutkevič, odličen režiser in še boljši pedagog. Pri njem so se učili mnogi znani sovjetski režiserji, še danes sem mu hvaležen za tisti «nekaj», ki ga je bil v meni odkril. Delo na akademiji zame ni bilo lahko. Hodil sem še po berglah, kasneje s palico. Ranjen sem bil tudi skozi prsi. Nekega dne mi je skozi usta pritekla kri. Spet sem ostal v bolnišnici pet mesecev. Prepovedali so mi, da bi nadaljeval z učenjem. Toda jaz jih nisem poslušal. Danes mi ni žal, da sem tako odločil, če bi bil storil, kot so predlagali, bi verjetna danes sploh ne bil več med živimi.
Tisti čas je Sovjetska zveza preživljala težke dni. Bila je lakota, nezaslišano pomanjkanje in trpljenje povsod, dvajset tisoč porušenih mest. Po mojem povratku na dom, smo živeli v hlevu. Bili smo med tistimi srečnimi, ki so imeli vsaj streho nad glavo.
Zadnji dve leti sem poslušal predavanja Mihaila Roma. Bi! je to dragocen, velik človek, vreden največjega spoštovanja. Znani so njegovi filmi «Lemn oktobra*, «Lenin leta 1918» in mnogi drugi. Bil je osebnost s fantastično zdravo pametjo. Šolanje sem dovršil leta 1952. Bil sem zelo bolan, vrhu tega sem moral delati, da bi preživel družino, sina, ženo in mater.
Nekega dne je prišel telegram, poslal mi ga je Mihaii Rom. Ponujal mi je mesto asistenta. Kasneje sem izvedel, da mu v resnici nisem bil potreben, toda hotel mi je pomagati. Izvedel je, da živim v zelo težkih pogojih. Z njih sem snemal film «Admiral Ušakov*. Rom je bil z mano zadovoljen.
Izdelal sem diplomsko nalogo po dveh epizodah iz tega filma. Ko sem se vrnil na Inštitut, mi je Jutkevič zastavil tole vprašanje: «Torej, gledam vas in vidim, da ste vojak, borili ste se. Poveljevali ste, bili ste ranjeni Zdaj bi se morali vsesti v šolsko klop in se uči.i. Se vam ne zdi, da je tisto, s čimer ste se ukvarjali v vojni, popolnoma nekaj drugega od tega, kar bi morali delati zdaj?*
Odgovoril sem, da se mi ne zdi. Od vedno sem si želel, da bi se ukvarjal s filmom. Res sem bil komandant, poveljeval sem nekaj stotinam vojakov. Moja poglavitna naloga je bila pripraviti jih za določeno desantno operacijo, če kateri od vojakov med operacijo ne bi bil izpolnil svoje naioge, ni bilo zaradi pomanjkljivega tehničnega značaja, marveč ker v najbolj kritičnem in za življenje nevarnem trenutek v njem niso prevladali občutek človeškega dostojanstva, ponosa, odgovornosti... Ti občutki in ljubezen do domovine so vojakom dajali moči, da so opravljali najtežje naloge. Jaz bi v svojih filmih govoril prav o tem.
Zdelo se je, da je Jutkeviča moj odgovor zadovoljil. Pa ni šlo samo za dober oziroma pravilen odgovor, v resnici je imel to biti moj življenjski program.
Po svojih močeh sem se vedno trudil, da v svojih delin prikažem prav te. ljudem tako potrebne kvalitete.
Ko sem končno na Inštitutu diplomiral, sem se zaposlil v Kijevskem studiu. Toda tu ni bilo zame bodočnosti Srečal sem Roma. ki mi je svetoval, naj pogledam pri Mosfilmu, morda bo tam kaj. Prispel sem v Moskvo malone raztrgan, brez denarja. Takšnega me je srečal Mark Donskoj, ki je ta čas delal v Kijevskem studiu in je bil nekakšen zaščitnik mladih. Kupil mi je novo obleko, da sem se v njej lahko pojavil pred direktorjem Mos-filma. Prav takrat je to postaj Pirjev.
V
RAVNATELJ OPENSKE NIŽJE SREDNJE ŠOLE INŽ. SOSIČ
«Namen naše šole je vzgojiti tako mladine da bo imela pred seboj jasno perspektivi
Marsikaj novega v vzgojno-učnem sistemu - Misel o celodnevnem pouku Naša mladina je angažirana tudi v raznih drugih dejavnostih
(Nadaljevanje na 8. strani)
šola kot zrcalo celotne stvarnosti, ki obkroža učenca. Šola kot delavnica za ustvarjanje in utrjevanje človekove osebnosti in ne več šola izključno v funkciji poučevanja, pisanja, branja in računanja, šola, ki naj plazmira otroka v celovitega človeka, ki naj ga navaja na življenje z novimi, sodobnejšimi in bolj odprtimi didaktičnimi prijemi. In končno, šola, ki se na našem etnično mešanem ozemlju globoko in jasno zaveda svoje specifične vloge odločanja in pogojevanja v funkciji potreb slovenske narodnostne skupnosti.
O teh tako pomembnih vprašanjih za usodo današnjih in bodočih mladih rodov se na raznih forumih in nivojih razvijajo in pišejo številne razprave. Najrazličnejše, prepogostokrat upravičene kritike letijo na šolske oblasti in na italijanski družbeno - politični sistem, ki večkrat namenoma zavira razvoj šolskega sistema, številne in spet upravičene kritike letijo tudi v našem ožjem krogu na naše šolnike, ki pretežno in le s častnimi izjemami amorfno sprejemajo zastarele in novim družbenim razmeram neustrezne šolske programe. Poleg kritik pa večkrat neuspešno iščemo načine in metode za sanacijo takšnega stanja m ob tem se prepogostokrat izkaže, da je obstoječi šolski sistem takšne vrste začarani krog, ki ga je težko prebiti in izravnati brez korenite šolske reforme. Obenem pa je ravno tako težko izvesti korenito šolsko reformo brez reform na drugih področjih italijanskega družbeno - političnega življenja.
Ob takšnem ugotavljanju smo sklenili obiskati eno od naših nižjih srednjih šol, ki so kot obvezne šole zaradi svojega prehodnega in zato izraziteje usmerjevalnega značaja med najbolj problematičnimi šolami. Izbrali smo si enotno nižjo srednjo šolo «Srečko Kosovel* na Opčinah ne samo zato, ker je najbolj obiskana slovenska nižja srednja šola na Tržaškem (šteje namreč 142 dijakov) temveč predvsem zato, ker je ena najbolj odprtih nižjih srednjih šol na Tržaškem sploh in se je tudi najkoreniteje lotila izvajanja zakona št. 1859 iz leta 1962, ko se je takratna nižja šola z raznimi strokovnimi usmeritvami spremenila v enotno nižjo srednjo šolo.
Openska šola je uvedla marsikaj novega v svoj vzgojno - učni sistem, od popravnega dopolnjevalne ga tečaja v dopoldanskih urah, ki naj bi dejansko pomagal postopno odpravljati jesenske popravne izpite, do raznih izpopolnjevalnih tečajev, ki naj bi v popoldanskih urah bogatili učenčevo osebnost z vsem tistim, kar dopoldanski programski pouk ne more nuditi. Skratka, na tej šoli ima človek vtis odprtosti in participacije, kar v prvi vrsti dokazujejo izjave nekaterih dijakov, ki smo jih povprašali kako sprejemajo svojo šolsko življenje. Seveda se ti mladi ljudje še niso rešili atavičnega strahu pred stvarnostjo nezadostnih ocen, pred karanjem profesorjev in po refleksu pred stališči staršev v primeru slabih šolskih uspehov. Kljub temu pa obiskujejo šolo z neprimerno večjo sproščenostjo in zanimanjem, kot smo jo. denimo, obiskovali še pred nedavnim. Številni starši celo ugotavljajo, da njihovi otroci s posebnim veseljem hodijo v šolo. To smo imeli po drugi strani tudi sami priliko videti.
Po hodnikih razsežnega poslopja so se v dopoldanskih urah, ko je bilo rednega dnevnega pouka že zdavnaj konec, podili v večjih ali manjših skupinah sem in tja. Od časa do časa je ta ali ona skupina razigrano stopila v razred in za njo je stopil profesor. Eni so hiteli k dopolnjevalnemu pouku, da bi se rešili slabih ocen v tem ali onem predmetu, drugi k tečaju fototehnike, angleščine (na šoli je namreč obvezni predmet nemščina), strojepisja ali dramske u-metnosti. Za kosilo je poskrbela bližnja Vremčeva gostilna, s katero se je šola dogovorila, da streže dijakom, ki imajo daleč do doma, po znatno nižjih cenah. Dijaki imajo tako na razpolago ves popoldan, da bogatijo in izpopolnjujejo svoje znanje in osebnost na omenjenih tečajih ali pa da v znatno številnejši družbi svojih vrstnikov preživijo dan drugače, kot bi ga doživljali v zaprtem družinskem krogu ali pa celo na cesti in v baru.
O nekaterih današnjih vprašanjih openske šole ter o perspektivah njenega nadaljnjega razvoja nam je med razgovorom obširneje spregovoril ravnatelj šole ing. Viktor Sosič.
VPRAŠANJE: Z zakonom iz leta 1962 se je tudi openska šola «Sreč-ko Kosovel* spremenila iz nižje industrijske šole v enotno nižjo srednjo šolo. Kakšne so bile težave pri tem prehodu?
ODGOVOR: Posebnih težav pri tem prehodu ni bilo, kajti prejšnji šolski zakon ni več ustrezal sodobnim potrebam, novi šolski program pa je dijakom veliko bolj dostopen. Šola je takrat ustvarjala vajenca - delavca in je popolnoma zanemarjala splošno \ zgojo. Od dijaka je zahtevala več kot je dijak lahko dal od sebe. Zahtevala je takšno tehnološko znanje, ki se je v poznejši praksi izkazalo za nepotrebno. Novi zakon pa temelji na popolnejšem razumevanju potreb in zmožnosti dijaka in mu je zato tudi splošna vzgoja veliko bolj dostopna. Ostajajo sicer še danes nekatere tradicionalne metode, ki jih takon ni mogel odpraviti, a te so v glavnem povezane z vprašanjem kadrov, ki niso bili usposobljeni vzporedno z reformo. V tem pogledu je zato na’’ rei potrebna reforma univerze, tiste* tovarne kadrov,
ki bi morala biti vedno nekoliko naprej s časom in poznati dejanske probleme družbe, kajti težko je danes najeti v šolo človeka pri 50 ali 60 letih in ga navajati na nov način učenja in na novo pojmovanje šole, ki jo družba zahteva. Spremembe so v današnji družbi z razvojem tehnologije takšne, da se v nekaj letih popolnoma obnavljajo razni, predvsem znanstveni predmeti, sedanje strukture pa ne dajejo takšnih možnosti, da bi profesorji lahko vestno spremljali te spremembe. Seveda je tu tudi vprašanje razpoložljivih denarnih sredstev. Sedanje plače profesorjev zagotovo ne stimulirajo obnavljanja.
VPRAŠANJE: V okviru prizadevanj za uvedbo tudi na vaši šoli tako imenovanega celodnevnega pouka gre šteti pobudo prirejanja popoldanskih dopolnjevalnih tečajev. Kako je prišlo do teh pobud in kakšen uspeh imajo?
ODGOVOR: Lani je začela država deliti šolam precej denarja za popoldanski pouk, kajti šole se razvijajo na eni strani z dodatnim popoldanskim poukom, nekatere druge pa so že uvedle reden celodnevni pouk. Naša šola je prod nedavnim obiskala takšno šolo s celodnevnim poukom v Tolmeču in se seznanila z njenim delovanjem. Vendar takšne vrste pouk je za naše. slovenske šole precejšen problem. Naši otroci imajo tedensko 36 ur pouka, kar pomeni 4 do 5 ur več, kot na italijanskih šolah. Poleg tega je velik odstotek naših otrok o prostem času angažiranih v raznih prosvetnih in športnih društvih ali pa se ukvarja z drugimi dejavnostmi, kot je obiskovanje pouka na Glasbeni matici, kakšni dramski ali baletni šoli itd. šola s celodnevnim poukom bi zato nedvomno prizadela te dejavnosti, ki so za otroka koristne. Za sedaj smo zato uvedli obvezni do-polnjevalni pouk za dijake, ki so šibki v znanju slovenščine, italijanščine, matematike in nemščine. Naš namen je, da bi odpravili popravne izpite v jesenskem roku. Iz izkušnje namreč vemo, da so dijaki slabše pripravljeni v jesenskem roku, kakor pa ob koncu šolskega leta, ko so sicer prejeli negativno oceno. U-spehi so v tem pogledu dobri in tudi pri starših smo bili deležni razumevanja in podpore.
Poleg tega smo uvedli, Rot rečeno, neobvezne tečaje za fototehni-ko, dramsko umetnost in dikcijo, strojepisje in angleščino. Tečaji so dobro obiskani, kar dokazuje zanimanje dijakov za takšne dejavnosti, ki jim dajejo poleg določenega strokovnega zunanja tudi vzgojni pečat; bogatijo njihovo osebnost in jih istočasno navajajo na avtodisci-plino. S tem ni šola več nekaj za--
prtega, ne tlači več otrokove o-sebnosti. Seveda ni mogoče hkrati odpraviti starih oblik, na vsak način pa se s tem uvajajo nova načela pedagogike. Po treh letih šolanja dijaku tako ne bo škodilo, če ne bo znal, denimo, izvleči kvadratnega korena, kakor če ne bo znal sproščeno izražati svojih misli, če bo plašen, malodušen itd.
VPRAŠANJE: Kot ravnatelj slovenske šole se srečujete s specifičnim problemom odločanja v funkciji potreb slovenske narodnostne skupnosti. Kakšna bi morala biti po vašem mnenju vloga slovenske šole v tem okviru?
ODGOVOR: Namen naše šole, da nadaljujem svojo prejšnjo misel, je tudi v tem, da bi vzgojili takšno mladino, da bi imela pred sabo jasno, perspektivo, da bi se zavedala svojih pravic in tega, da je pripadnik slovenskega naroda. Zato je treba šolo tesneje povezati z ljudmi. s kulturnimi organizacijami, ker to po eni strani širi obzorje učenca, po drugi pa krepi razumevanje zunanjega sveta do šole. šola mora postati last vsega prebivalstva, kajti zavedati se moramo, da je uspeh neke šole odvisen od participacije vsega prebivalstva. Ob tem bi bilo koristno, da bi se starši pogosteje srečavali z dijaki, da bi bili po-gosejši stiki tudi med posameznimi šolami in posameznimi organizacijami staršev. Na naši šoli smo že priredili številna takšna srečanja, veliko pa jih imamo v načrtu. Pred kratkim smo priredili izlet skupno s sežanskimi otroki. Bili smo v
raznih vaseh Krasa na jug v0diča strani, kjer so nam bili z tostran sežanski otroci, po	raz-
meje pa smo jim zanirni števil' kazovali mi. V načrtu.,:n[!j“Lih kra-ne ekskurzije po raznih bi J kvjni jih Jugoslavije in Italije. vrsto posameznih predmetov pa ^jske let prirejamo kratke izIataen0vah, ob-
po muzejih, kulturnih ustanoj" stike činah, podjetjih, postajah « Y,čega razvijamo tudi v °hv!ra.oknV. Ie"
šolskega usmerjevanja dij jQ vj. tos smo povabili na nas sfl se sokošolce slovenskih so1-	jet-
ra zgovarjali z dijaki tr J
nika.
Vsekakor je za zdrav ~	v,„
razvoj šole tudi glede na. ke progo pri reševanju manjsinsk so(Je. blematike potrebno, da	(j-už-
lujeta s šolo tako dr?zl"fjanlj. Kar ba s svojimi organizacija ^ ve. zadeva starše, smo nal seda) liko razumevanje, toda deluje njihova organizacija se ^ da tako, kot bi morala. Z 0 pa bi se starši ne omejev ai; ne. to, ali se njihov otrok gativn° ali je prejel POzitiv"? dejansko soočeno, temveč da bi ali da w delovali pri pobudah so sami dajali pobude. . moral0
Podobno sodelovanje bi etnjh
priti tudi s strani naših P prevec društev, ki so doslej :e župnih1! ob strani razvoju sole. ^ marsikaJ močmi bi se dalo taj §tudira' narediti predvsem v korist joče mladine.	v Ka]e
Razgovor vodil Dušan
in koristen
Amaterski oder Prosek - Kontovel bo danes ob 18. ur*
Trebčah Nušičevo veseloigro »Emancipirane zene» .
IZJAVE^ 500 ZAHODNONEMŠKm DRŽAVLJANOM.
NAJPOPOLNEJŠA SLIKA HITLERJEVEGA RAJHA
BONN, 5. — «Vsak dan sem molil tudi za Adolfa Hitlerja, pa čeprav sem zvečer, ko sem legel, pod odejo poslušal Radio London* — tako pravi neki Nemec, ki je bil ob koncu druge svetovne voje star komaj 18 let. Ta njegova izjava je eden izmed tolikerih spominov in pričanj, ki nam prikazujejo, kakšno je bilo življenje v času nacistične diktature, do kolikšnih protislovij je mogel priti Nemec v dobi, ko je v Nemčiji vladal nacionalsocializem. To je le ena izmed petsto «izkušenj», ki so jih prikazali posamezni Nemci, moški in ženske, v izjavah, v kratkih podobah v zvezi s tretjim raj-hom, še bolj v zvezi z njegovim firerjem Adolfom Hitlerjem. Teh petsto izjav in slik dobimo- v knjigi, ki je pred dnevi izšla v Zahodni Nemčiji pod naslovom «Si videl Hitlerja? Odgovarjajo Nemch.
Vsak primer, vsaka pripoved, vsaka slika, ki jo je o tem dalo 500 zahodnonemških državljanov, predstavlja že nekakšen problem zase. Če pa prelistamo in pr'-beremo vse, te izjave, vse te doživljaje, trditve in mnenja, dobimo temeljito sliko o tem, kaj je nemški človek mislil o Hitlerju, kako ga je doživljal v tistih dvanajstih strahotnih letih, odkar je leta 1933 Adolf Hitler s svojimi nacisti prišel na oblast, pa do stranotnega poloma, ki ga je nacizem in z njim nemški narod doživel v prvih dneh maja 1945. leta ob razsulu nemške vojske.
Neka ženska, ki tedaj ni bila stara niti dvajset let, se spominja dne, ko je videla Hitlerja od blizu. V svoj dnevnik je ta ženska tedaj zapisala takole: «To je najlepši dan mojega življenja!*. Neki drug Nemec, Ki se spominja na ono dobo izpred trideset in več let, pravi takole: *Neka ženska, ki ji je bilo dano stisniti Hitlerju roko, si ni hotela več dni umiti roke.*
Spomini in vtisi ljudi, ki jim je bilo «dano» osebno se srečati z nemškim diktatorjem, so pravzaprav protislovni. Neka ženska na primer je rekla, da jo je najbolj prizadelo to, da je «Hitlerjev obraz in izraz bil strahotno nepomemben*. Neka druga ženska pa je bila navdušena nad Hitlerjem in sjoet je nekdo videl v njegovem izrazu «demonsko oblast*, neka sedaj dokaj stara ženska pa se spominja, da je «krivec dvajset milijonov mrtvih imel rožnat obraz, kot kak prašiček*.
Knjiga, iz katere povzemamo te i
spomine in citate, je izšla pred nedavnim in jo je napisal Walter Kem-powski. Avtor je zbral vtise in izjave kakih 500 oseb, ki so kakorkoli
teffl
Spiegel* je v zvezi s še da se ni v Zahodm tiska

li opazi! tolikšen In
ljali Hitlerja. Imel je namen, da bi napisal o Hitlerju roman in ko je zbral te podatke, je ugotovil, da je praktično delo že napisano, da ni potrebno, da bi on še kaj dodajal.
Kempowskega knjiga pa je le eno izmed del, ki je izšlo zadnje čase v Zahodni Nemčiji, kjei ob 40-let-nici prihoda nacistov na oblast, založbe in uredništva kar tekmujejo med seboj, kdo bo kaj boljšega objavil, Kdo bo kaj originalnega o Hitlerju napisal. Sicer je bilo o Hitlerju napisanih že veliko del, sedaj pa ».smo priča pravemu plazu* tiska o nekdanjem firerju in nacizmu nasploh. Znani nemški tednik «Der
tiiiiiiiiiiiiiiiuiui m m im iiiimimiiiiimiiiiiiiiiimiii
RAZGIBANA
GLEDALIŠKA DEJAVNOST
(Nadaljevanje s 5. strani)
Nemčiji zbirka
•e še ^
- - ,	-	- _________ vendar menijo,	^
posredno ali celo neposredno doživ- jbo.j plastičen
S ŽirKa pr« veka tedanje dobe	iuči	n
stvarnostjo in to v	žice in V
danje zaslepljenosti	0<jpora- j0
neznatnega nemskeg	moč00	av
mnogih primerih P ® * je Pr?š. izraza histerija
gotovo predstavljala P J še iu ^ nega zgodovina cloves txstL živela. Bolj redki so	-e h
So Hitlerja odklanjala_ pdkl^f ga odklanjali m sv l Eden opirali na svoj na ,, rja m ,g. to svoje odbijanje jjjj ta govega nacizma ^ odklonil
epskega gledališča Berta Brechta skuša približati idejo antičnih iger našemu času. Svojo ustvarjalno spretnost je tudi tokrat dokazal v Miru Dialoge je oblikoval z izredno živim jezikom, potek komedije še bolj izostril s konflikti in jo prepletel z glasbo in songi v Brechtovem smislu.
Komedija Mir je postala protivojni apel z duhovito parodijo na antične dogodke. Režiser Guen-ther Fleckenstein je popestril igro z živahnim podtonom drastičnega humorja v scensko zelo enostavnem okviru v katerem so včasih tudi igralci predstavljali dekor. Štiriindvajset stoletij stara antična komedija je s posredovanjem vseh sodelujočih gledališčnikov, katerih igralci predstavljajo odlično kolektivno igro, mojstrsko izzvenela v radoživem komedijantskem spektaklu na umetniškem nivoju, ki je izredno sveže in današnjemu času aktualno govorilo današnjem človeku.
Tako nam je gledališki ansambel «Die Bruecke* posredoval večnost Aristofanove ideje miru z izvrstno interpretacijo kolektivne igre, ki je družno s samostojnimi
sem je P°
oce je
vezah
naihr;
«Raziog, zakaj srečnega Adolfa, jim očetom. Moj °CKrke, ka*-vedno imel majhne dob* $ je imel ***■**£, »*“>
jlcršne
v
oertete odklanjal svojega_ak pa-
sem se ga -----	. |
otresti, sem odklanja
hotel na
5 vsak tudi
firerj3'
otresti, sem “kov»- ^redn0 zaradi njegovih brko posre® j rvnmer. ki 1 “ hi 1 Wy„.
i/rugi
ISStttjgfSte
ssvs
mec je Kempoivskemu^ . b1 n^ izjavil takole: ^SUrja- Nan^ i» sprotnik Adolfa	^ n j.
je spremenil in f tičen . P^tli* postal njegov	Ro Je s0n-
Razlog? Nekega ^požici, J pogovoril na stadio ^ 0blak p cu uspelo, da J€ drlo na stadion in «	faI^r.
Neka zenska, P<> ^jtlerja cevtka, se Adolfa ^gle: Kazmom spomini ^ k0 jej^tj
sem čast videti^ un*£%d
kako J«
nems« od bhzu’
kavo v palači Videla sem ga , jjia, blizu. In hkrati m	Rf,
ta človek f tukdreantka pr:p°m Adolfa Ob koncu le krataa e ^ *
kli smo že, da s ^cizem ^£>5 Hitlerja in njeg v Nei-nceV:	da
sevalo zelo vehko ngotovinN ]e
ki s o Iranki
zvt ss&r&et'
igralskimi liki ironizirajoče izza- da je ta _PraK ,:aVo. verj ek. revala prav tako v zbornem re- I no politično v gaja P
citiranju in petju.
Nemce vendarle sre
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
“OMflČI ŠPORT
DANES
Nedelja, 6. maja 1973
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
?-6'°0 v Križu
Ve
'Sna -— Muggesana
“ v Dolini
'® Libertas Prosek
Efe,
'6,0° v Bazovici
Flaminio
Earja
* * *
Ph£P na Proseku
'"orje _ Campanelle
* * *
14 MLADINCI
PritvP. ,na Proseku
r)e — Campanelle
* * *
.	NARAŠČAJNIKI
ij® v Dolini
69 - Edera
IO.30
Ga:. v Padričah
19 — Inter SS
10 30
V,,n° v Križu
* — Rosandra
* * *
,0o ZAČETNIKI
Trstu, stadion «1. maj>:
~ Breg
ODBOJKA
10 2- moška divizija
l| '(? v Trstu, Sv. Sergij
Cars° — Bor
* * *
1o 2- ŽENSKA divizija
KonP na Kontovelu
'0v®l - Sloga
Mladinske igre
15,0^^ na stadionu «1. maj>
Vse .
l6.0o -°r B ~ ln,er
16^ Bor A -Dante
"sa del Fanciullo — 1?.0o *0"tovel 1?30 B°r B ~ Kontovel u Bor a ~ OMA B * * *
KOŠARKA
il0o1; Moška divizija
Kom,.,n? Kontovelu
?'30
>Ve' — Servolana
lib^Trstu
Polet
tJAMIZNI TENIS
S u wVo TREH BENE-!i «
Eoijai ^ Veroni
- ie todi -Kras
5. KOLO PRIMORSKE NOGOMETNE LIGE
Visoka zmaga Renč nad Komnom
Tudi danes bo na sporedu nekaj zanimivih tekem
V	spomladanskem delu prvenstva primorske nogometne lige so odigrali peto kolo. Dosegli so take izide:
Renče — Komen	7:2
Proleter — Vipava	5:0
Tabor — Transport	4:1
Hrvatini — Bilje	1:2
Branik in Pivka sta bila prosta.
Renčani so doma visoko premagali Komen. Takrat so prvič zaigrali v popolni postavi in le izredni obrambi svojega vratarja se lahko gostje zahvalijo, da niso prejeli še več golov. Med domačini so vsi zaigrali zelo dobro, posebno pa še napadalci. Omeniti moramo tudi, da je v tej tekmi prvič nastopil komaj sedemnajstletni Veljko Špacapan, ki je dokazal, da lahko nanj vodstvo ekipe resno računa. Po dva gola sta dosegla Pance in Kavčič, po enega pa Krajnik. Nemec in Uršič.
Danes so Renčani prosti in bodo izkoristili prosti termin za prijateljsko tekmo v Juventino. To bo že drugo srečanje s Štandrežci. Prva tekma se je končala neodločeno 3 proti 3.
Proleter je doma visoko premagal Vipavo. Omeniti velja, da so gostje prispeli le z 10 igralci in se tako niso mogli resneje upirati vodeči ekipi na lestvici. Najboljša igralca so imeli domačini v bratih Čehovin ter v krilcu Zupančiču.
Tabor je v Piranu premagal ekipo Transport s 4:1 in se je tako krepko vsidral na 2. mesto, z dobro možnostjo za osvojitev prvega mesta
Tekma Hrvatini — Bilje je bila zelo groba. Biljčani so s četrto zaporedno zmago dokazali, da so se za spomladanski del dobro pripravili.
po 16. kolu:
1.
' 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
V
stali:
Komen — Proleter
Vipava — Pivka
Bilje — Tabor
Transport — Branik
Renče in Hrvatini bosta prosti.
Najzanimivejši tekmi bosta v Komnu in Biljah, kjer bosta, vodeči ekipi pred težkkna preizkušnjama in njun morebitni spodrsljaj u-
Lestvica Proleter Tabor Renče Bilje Hrvatini Komen Transport Branik Vipava Pivka
prihodnjem kolu se bodo
24
24
22
22
12
11
10
7
7
1
'»»iimiiiiiHiiiiimmiHmMimimmimtttmiiiiHmnniiiiimuiiHiiiiimiiiiiiHinmMiHHiiii
USPELA 4. LESARIflPA V NOVI GORICI
Športniki Mebla odlični drugi
^topilo je nad 1800 tekmovalcev iz vse Slovenije
i^ciji ^ izvedbi tovarne v	iz Nove Gorice je
°to veliko športno tek-
tetij j, Vseh lesnoindustrijskih
1 K n.a iSe. Slovenije, na kate-'ittiL otopilo rekordno število kar 1800 iz 44 delov-NCV0V- tako da je bilo to t dosto-00 adeležbi in po kako-tei ni največje.
5 ’ priilreditvi so se izredno iz-ki ci0rski športniki in šport-•hest 0svojili nekaj pomembni 'Predvsem pa ne smemo i hčni a' Prireditelje same, ki so 1° w^itvi osvojili odlično ■ rfista takoj za zmagovalci
^fskj.t^^mbnejših rezultatov
& ?•_. Javor (Pivka); 3. ^^ovsema).
iriavor Elpa (Ajdovščina),
%ET'
Mr
°p4t^j^ščina); 3. Meblo:
ŠAH MOŠKI:
5. Meblo.
KEGLJANJE ŽENSKE:
1. Stil Koper; 3. Lesonit; 4. LIP Idrija
ODBOJKA ŽENSKE:
5. Meblo.
STRELJANJE ŽENSKE:
9. Meblo.
KONČNA LESTVICA:	1. Brest
505 točk, 2. Meblo 481, 9. Javor 411, 12. Lesonit 363, 15. Lipa Ajdovščina 295.
Rajmund Kolenc
S posebnim vlakom v Beograd
na tekmo Juventus - Ajax
Potovalni urad «Aurora» priredi 30. maja izlet s posebnim vlakom v Beograd na tekmo Juventus -Ajax. Cena 29.000 lir. Število prostorov je omejeno.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone 4, tel. 29243.
tegne biti v končni lestvici usoden. Predvsem Tabor bo skušal dokazati, dia je boljši od novinca iz Bilj.
Igor Varl
ODBOJKA
V 1. MOŠKI LIGI
Beograjski Partizan državni prvak
Do konca jugoslovanskega odbojkarskega prvenstva pri članih manjka samo še eno kolo. Kot je bilo pričakovati je Partizan iz Beograda nov državni prvak. V dosedanjih petindvajsetih nastopih so Beograjčani zgubili samo eno točko. Do pred kratkim njihov najhujši tekmec Crvena zvezda pa je potegnila krajši konec petkrat, trenutno drugi na lestvici GIK Banat pa je utrpel štiri poraze. Zmaga Partizana je že matematično gotova. Ostali tekmeci imajo precej večji zaostanek. Jedinstvo iz Stare Pazove, ki je na četrtem mestu zaostaja nič manj kot za štirinajst točk. Nato sledijo tri ekipe, ki imajo trideset točk med katerimi je tudi Kvar-ner z Reke. Odbojkarji z Reke so v zadnjih nastopih močno popustili, saj so bili kar trikrat zaporedoma poraženi. Vsi upi za boljšo uvrstitev so tako splavali po vodi.
Vse je že zdavnaj odločeno tudi na repu lestvice. Prvo ligo bosta morala zapustili Željezničar in Fu-žmar z Raven. Medtem ko so Osi-ječani izbojevali štiri točke, je slovenski ligaš tudi pred zadnjim nastopom v prvi ligi brez točk.
Predzadnje kolo je bilo razmeroma bojevito. Nič manj kot pet tekem se je končalo šele po petih setih igre. Med temi je bila tudi tekma Partizan — Modriča. Gostje na čelu s Ribaričem in Jankovičem, so igrali res odlično. Lažjo pot do zmage sta imela Crvena zvezda v Osijeku z letos slabim Železničarjem in Bosna v Ravnah s še slabšim Fužinarjem.
IZIDI 25. KOLA: Mladost — Kvar-ner 3:2, Partizan — Modriča 3:2, Jedinstvo (SP) — GIK Banat 2:3, Jedinstvo (BR) — Vardar 2:3, željezničar — Crvena zvezda 0:3, Fu-žinar — Bosna 1:3, Spartak — Vojvodina 3:2.
LESTVICA: Partizan Beograd 48, GIK Banat 42Kj Crvena zvezda 40, Jedinstvo (SP) 34, Mladost, Kvar-ner in Vardar 30, Spartak in Modriča 22, Bosna' 20, Jedinstvo (BR) 16, Vojvodina 12, Željezničar 4, Fu-žinar 0.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Vardar — Jedinstvo (SP). GIK Banat — Mladost, Kvarner — Crvena zvezda, Željezničar — Fužinar, Bosna — Spartak, Vojvodina — Partizan, Modriča — Jedinstvo (BR).
G. F.
NOGOMET
NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO
Visok poraz utrujene Gaje
Gaja — Roianese 2:4 (0:4)
GAJA: Kralj (Gezzo), Stojkovič, Grgič D. in B., Milkovič V. in L. (kap.), Počkar, Kralj D. in M., Kalc in Križmančič.
ROIANESE: Papandrea, Chermas, Cogai, Valvassori, Biscaldi (kap.), Fillini, Babuder, Verch. Jacopin in Puzzo.
STRELCI: v 3., 6., 8. in 25. min. p.p. Fillini, Babuder, Verch in Puzzo (vsi Roianese), v 12. min. Kalc in v 26. min. d.p. Kralj M. (Gaja).
KOTI: 7:5 za Roianese. GLEDALCI: 20.
Gajevci so tokrat igrali z nekoliko okrnjeno postavo, manjkala sta dva standardna igralca, vratar Škabar, katerega je zamenjal nerazpoloženi Kralj (ki je kriv za vsaj dva prejeta gola), poleg tega še napadalec Ražem, ki ga je nadomestil Počkar.
Obe ekipi sta vsekakor tokrat pokazali zelo odprto igro. Začetek je pripadal gostom, ki so silovito pri-
tisnili in v osmi minuti igre že vodili kar s tremi goli razlike. S tem je bilo pravzaprav tekme že konec.
V nadaljevanju «zeleno-rumemi» se niso vdali, osvobodili so se pritiska gostov ter gradili napadalno igro (saj jim ni preostalo drugega), in so zapravili vrsto zrelih priložnosti za gol. Nasprotno so v finišu ponovno prišli do izraza gostje.
Po odmoru je moral trener Fajdiga zamenjati vratarja Kralja z odličnim novincem Gezzom. Tržačani pa so do konca tekme igrali umirjeno, to so izkoristili domačini, ki so v nadaljevanju prvič s Kalcem potem pa s Kraljem M. zatresli tržaška vrata. Glavni krivec za polom gajevske ekipe je predvsem utrujenost moštva, ki je igralo v štirinajstih dneh kar štiri tekme.
Darko Grgič
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA ZGONISKO DRUŠTVO
Odbojkarji ŠK Kras imajo novega trenerja
Inž. Jadrijevic je priznan odbojkarski strokovnjak
Še pred dobrim mesecem dni je bilo stanje v Krasovem odbojkarskem taboru zelo zaskrbljujoče. Moška ekipa, ki je odigrala celo prvenstvo državne C lige brez u-streziiega trenerja, se je le za las in po zaslugi boljšega količnika rešila izpada v nižjo ligo. Na zadnjem občnem zboru je bila novemu odboru zaupana naloga, da poišče primernega izvedenca za svojo odbojkarsko šesterko. To je bil tudi nekak pogoj za nadaljnje nastopanje predstavnikov zgoniške občine. Vendar vsi dobro vemo, da je &trg» v zamejstvu in tudi v matič-ii domovini zelo skop s kadri, tako da je vladal v vrstah «belo-rde-čih» precejšen pesimizem.
Po krajšem sondiranju vseh mož-
iiiiiiiimiiiimiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiMUMHimminiiHimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiniiimiuiiiiiiiii
KRIŽ -KRAŽ- KROS PRI REPNU
Mnogo veselja v lepem vremenu
Udeleženci so bili deležni tudi na žaru pečenih dobrot
Če bi kdo stopil v torek, 1. maja, okrog poldne mimo Živčeve doline pri Velikem Repnu, bi ga prav gotovo privabil vonj dobrega pečenega mesa na žaru in pa vesel živžav otrok, ki so se igrali v spomladanskem soncu. Nekatere bi videli ležati v travi z rokami pod glavo, z obrazom obrnjenim proti toplim žarkom, druge pa v senci mogočnih kostanjev. Vonj čevapčičev jim je udarjal v nos in z obrazov se je videlo, da se tam kar imenitno počutijo. Najmlajši so se smeje igrah «miš in mačkom pod vodstvom starejših «mladink», večji pa so se zabavali z igro «med dvema ognjema». Nekdo se je jezil, ker ga je oni udaril ...ali pa morda ni bilo obratno? Ne, on je udaril njo in tisti je udaril njega. Kakšen kavalir? No, avtoriteta matere in očeta je vse razburjene duhove hitro pomirila in že so stekli veselih »obrazov po travniku. Starejši «niladenTči"»" pa so se z veselim hrupom pomerili v bližanju. Veselo vzdušje,, je. kraljevalo v Živčevi dolini!
Tekmovanje se je bilo pričelo ob 10.30. Vseh udeležencev križ-kraž-krosa je bilo 50. Seveda, niti navijačev ni manjkalo. Tekmovanje je bilo na dveh progah, v skladu s starostno dobo. Prva skupina, najmlajši, letnik 1969-62, so prvi zdirjali po progi. Prav lepo je bilo videti, kako sta se najmlajša udeleženki, z roko v roki, podali na pot. čeprav zadnji, sta le prišli na cilj. Nagrado sta prav zasluženo dobili.
V drugi skupini, letnik 1961-44 in več, je s precejšnjo prednostjo zmagal Rudi Škabar. Pravzaprav to ni toliko važno, važnejše je, da se mladina vedno bolj udteležuje takih tekmovanj v naravi. REZULTATI:
1. kategorija — letnik 1969-65 DEČKI:
1.	Ban Marij
2.	Purič Klavdij
3.	Paoli Boris DEKLICE:
1.	Vodopivec Daniela
2.	Zobec Erika
3.	Štoka Nives
Gerold Veronika, Purič Vilma in Škabar Tamara so dobile nagrado kot najmlajše udeleženke.
2. kategorija — letniki 1964-62 DEČKI:
1.	Ravbar Avrelio
2.	Piščanc Marko 3 Guštin Marij
DEKLICE:
1.	Purič Patrizia
2.	Paoli Rosana
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA OSMI STRANI
Partizanski zdravnik w-
98litega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika
proti Loškemu potoku. Najprej proti Mate vi j eku in “ho proti cesti, ki vodi proti Dragi. V vami odda-a Pogorelih hiš, ki so si jih ljudje že za silo popra-%ora Pferrhkali prek doline čez polja proti kraju, kjer ' nav,111 hesto. Previdnost je bila še kako potrebna. Mo-lti celo na to, da nas ne zavohajo psi. Noč ie bila
hiirna,
Noč je bila
Prekriveter je rahlo pihal čez polja in gosta blok ■ ala travo- Pomikali smo se počasi, previdno sto iutev travi- Težke rosne kaplje so hitro napojile oble ■->	’ a^° da nas je začelo že pošteno zebsti.
rLlanil°. ko smo prišli do mesta v bližini bolnice, g0 imeli izvidnico. Utrujeni od večurne hoje smo -	grmovju in skušali zaspati, vsaj dokler se ne
10 Ležali smo v strmem bregu. Tla so bila skal-. mahom, tiščalo nas je na vseh koncih in krajih, o bi in vsi premočeni od rose in znoja. Mokrota storila svoje Zobje so kar šklepetali od
ega Sm ‘“““um, tiščalo nas je na vsen Koncm ^ h ji ^ ° bili vsi premočeni od rose in znoja. Mokrota hega 5? sta storila svoje Zobje so kar šklepetali od to je a cptka mraza.
Jkll. - stoPnjevala negotovost položaja, v katerem 1 Sva oLnamreč nismo videli, kako je okoli bolnii ^li m _ e dobrim tednom imela še prav slabe izkušnje. lre 0d^!mraž«ni. vendar nekoliko spočiti, smo se okrog prav4li naprej po gozdu proti bolnici. Nekajurno
smo bolnice. Z
ležanje, čeprav nerodno, nam je pregnalo močno utrujenost. Toplota naraščajočega dneva je le nekoliko omehčala od mraza in ros otrple ude. Prvi koraki skozi gozd in strah pred neznano nevarnostjo so nam hitro povrnili potrebno moč. Spretno smo se pomikali skozi gozd. Premikali smo se počasi in tiho, tako da smo se previdno, tipaje z nogo po tleh izogibali suhim vejicam. Ce je kdo le stopil na suho vejico, smo se zdrznili in kri nam je še močneje zaplala po žilah. Za trenutek smo se morali ustaviti, oprezovati, in šele ko je ostalo vse mirno in ni bilo opaziti nikogar v bližini, smo nadaljevali pot.
Najprej smo obšli položaj bolnice v smeri proti javki vrh Mrtalozev. Nič sumljivega ni bilo opaziti. Pri kuhinji, ali bolje rečeno, pri mestu, kjer je nekoč bila kuhinja bolnice, smo se ustavili. Bili smo prepričani, da imamo srečo, da danes ne bo Italijanov sem. Ko smo se pomikali skozi gosto drevje okoli bolnice, smo namreč opazili še sveže sledove stopinj. V mehki črni zemlji so se v stopinjah poznale značilne vdrtine, ki so jih napravili žeblji, s katerimi so podkovani vojaški čevlji. Dokaz, da so nedavno tega bili tu še sovražnikovi vojaki. Verjetno še vedno postavljajo tod okoli zasede. Ura je bila že okoli 11. dopoldne, pa nismo naleteli nanje. Verjetno jih res ne bo. Nekam pozno je že, navadno prihajajo bolj zgodaj. Zato smo menili, da smo dovolj varni. Odložili smo stvari: odejo, kos slanine, nekaj riža, moke In soli. Tone si je celo sezul čevlje, saj so bila tla porasla z mahom. Poiskali smo prostor, kjer je bilo nekoč ognjišče, in sklenili, da si po obisku jame skuhamo kaj za pod zob.
Do vhoda v jamo je bilo še manj kot 100 metrov. Previdno se odpravimo čez prostor, kjer je nekoč stala kuhinja. Zadnjič ko sva bila z Markom tu, je bil mrak, zato nisva dobro videla razdejanja bolnice. Sedaj sem si vse natančneje ogledal. Kotel, v katerem smo kuhali hrano, je ležal ob kuhinji, prestreljen s celim rafalom. Na dnu je bilo še nekaj kosov kuhanega mesa. Skoraj za prst debeli črvi so se prerivali po njem. Okoli 60
3.	Margon Adrijana
3 kategorija — letniki 1961-58 DEČKI:
1. Piščanc Andrej
4.	kategorija — letniki 1957-45 FANTJE:
1.	Škabar Rudi
2.	Milič Valter
3.	Milič Renzo DEKLETA:
1.	Škrl Erika
2.	Spetič Disla
3.	Nadlišek Margaret
5.	kategorija — letniki 1944 in več. FANTJE:'
1.	Purič Jordlan
2.	Škabar Milan
3.	Škabar Stanislav DEKLETA:
Ban Natalia Purič Marija (letnik 42) Purič Marija (letnik 41) Zobec Branka Trampuž Marija Orel Ada ' '
«.» ULJI.
SAO PAULO, 5. — V tretjem kolu medcelinskega pokala je prišlo do presenečenja: Portorikanci Baj-lamona so premagali ameriškega predstavnika Marathon Oil s 80:76. V drugi tekmi je Ignis po pričakovanju premagal Jugoplastii-ko s 92:78, zmaga pa je bila precej težka, saj je bil rezultat še štiri minute pred koncem izenačen, do takrat pa je vodila Jugoplasti-ka. Po tretjem kolu vodijo Sirio, Ignis in Bajlamon s 4 točkami
ODBOJKA
2. ženska divizija
SOKOL — INTER	3:0
(15:13, 15:9, 15:11)
SOKOL: Auber, Ščuka, Paškulin, Antoni, Legiša, Verginella, Zando-meni in žužek.
Mlade Nabrežinke so tokrat končno dobile plačilo za svoj trud. Poleg dvojne zmage nad skromnim Farit B so v sredo premagale tržaški Inter s čistim 3:0. Potek igre pa ni bil tako gladek kot kaže rezultat. V prvem setu so nasprotnice zmagovale že s 13:10, vendar naše igralke niso izgubile glave in so obrnile rezultat v svojo korist. V ostalih dveh setih pa sta ekipi osvojevali izmenično vsaka po nekaj točk in rezultat je bil izenačen do 10. točke. V odločilnih trenutkih pa so se Nabrežinke bolje znašle kot nasprotnice in osvojile končno zmago. Zasluga gre tudi budnemu in glasnemu navijanju domačih simpatizerjev, ki vsakokrat priskočijo na pomoč našim dekletom.
S.U.
nesti je Krasov odbor vendarle «za-del v črno»: zagotovil si je za trenerja inž. Anteja Jadrijeviča, ki je zaposlen pri večjem podjetju v Sežani.
Pa predstavimo pobliže novega trenerja Krasa. Ante Jadrijevic je doma iz okolice Splita in je promoviraj v Beogradu za elektronskega inženirja. V Beogradu je aktivno gojil odbojko in je uspešno nastopal z ekipo Mladosti iz Zemuna v 1. jugoslovanski odbojkarski ligi. Zaradi lažje poškodbe na hrbtenici se je pozneje posvetil trenerskemu poslu. Vodil je ekipo Uljanika iz Pulja, ki je dosegla pod njegovim vodstvom zavidljive uspehe. Pred dobrimi tremi meseci pa se je zaposlil v Sežani in Kras ima zaslugo, da je prvi «zavohal» za ta trenerski potencial ter si je zagotovil tega resnega ter sposobnega odbojkarskega izvedenca.
Inž. Jadrijevic je že opravil štiri treninge z ekipo Krasa, ki se pripravlja na tradicionalni mednarodni odbojkarski turnir za «Kraški pokal», ki bo v Zgoniku 2. junija. Novi trener ne skriva težav, s katerimi se bo moral spoprijeti, ko bo sestavljal ekipo za prihodnjo prvenstveno sezono. Dva igralca prve ekipe, Milič in Vesnaver sta že oblekla vojaško suknjo, medtem ko dva druga krasovca čakata na «kartolino». Kljub temu pa je trener optimist. Sicer ve, da bo treba trdo in vztrajno garati ter da mladi igralci še niso zreli za standardno mesto v ekipi. Vendar v roku enega leta upa, da bo lahko vpeljal v šesterko vsaj dva mladinca. Čeprav ne bo imel na razpolago od osem do deset enakovrednih igralcev, kar je predpogoj za u-spešno nastopanje, pa inž. Jadri-jevič zagotavlja, da bo prikrojil i-gro ekipe tehničnim zmožnostim razpoložljivih igralcev.
Novi trener polaga veliko važnost psihološki pripravi in igralec, ki stopi na igrišče, mora biti trdno zaverovan v uspeh, če bodo igralci poslušali vse njegove nasvete in disciplinirano pilili sistem igre, bi se moral Kras, po mnenju Jadrijeviča, v prihodnjem prvenstvu potegovati za eno izmed prvih treh mest na lestvici. Iz te trenerjeve izjave preveva velik optimizem in vsi navijači si želijo, da bi se ta rožnata napoveditudi uresničila. '
KOLESARSTVO
V torek je bila v naselju Si Sergija v Trstu kolesarska dirk mladincev, veljavna za dodelite naslova tržaškega mladinskega pa vaka. Tekmovanje, ki ga je orgs niziral kolesarski klub Cottur, s je odvijalo na 3 km dolgi kroži stezi, katero so morali kolesar prevoziti dvajsetkrat Naj tako < menimo, da je bila dirka izredn naporna, saj je bilo polovico prog speljane navkreber. V skromni kot kurenci je prvo mesto odnesel fua lanski kolesar Manferrai, ki je ž pred desetimi dnevi zmagal v Ti stu na dirki za trofejo Cicala. Mar ferrai je tudi odnesel vse točke z gorsko nagrado, medtem ko se j na drugo mesto uvrstil njegov klut ski tovariš Ursella; prvi Tržača je bil komaj četrti. Naslov trzaš kega prvaka je pripadel Tarlai medtem ko so ostali tržaški pre< stavndki razočarali, saj so se mne žično podali v napad v zadnjer krogu in so se pustili ukaniti o mladega gosta. Dirke se je udeli žil tudi lonjerski mladinec Serg čok, ki pa je zaradi prenaporn proge moral, kot precej drugih, oc stopiti v petnajstem krogu. Na vsa način pa je pokazal, da počasi i vztrajno napreduje.
Vrstni red na cilju:
1.	Manferrai (La Selettiva);
2.	Ursella (La Selettiva) 20 s« kund zaostanka;
3.	Bivi (Lignano Sabbiadoro) 4 sekund zaostanka:
4.	Tarlao (Hausbrandt Trst)
5.	Borghello (Muggesana). itd.
RADI
ležali ostanki škafov, ki smo jih uporabljali v kuhinji in za Pranje perila. Tu je bil kak kos odeje, tam je ležala uničena kuhinjska posoda. Videti je bilo, kot da je nekdo prav užival v tem, ko je uničeval našo skromno opremo, ki smo jo nabrali pri ljudeh v Loškem potoku.
Počasi smo se premikali naprej proti mestu, kjer je bila nekoč baraka za ranjence. Bila je požgana. Med zoglenelimi o-stanki tramov so bili ostanki krvavih rjuh in razmetane ampule zdravil, ki jih ogenj ni uničil. Sklonil sem se in jel nabirati zdravila in drago, kar bi utegnilo še koristiti. Natrpal sem vse žepe.
Vse je bilo pusto in mrtvo. Še pred 14 dnevi so tu ležali težki ranjenci. Upali in hrepeneli so po ozdravljenju. Smrt jim je prizanesla v pravičnem boju, toda nemočne in težko ranjene, ki se sami niso mogli braniti, je pokončala vojna.
Nedaleč od barake se je pričel teren strmo spuščati proti globoki dolini. V strmem pobočju, ki ga prekrivajo velikanske skale, porasle z debelim slojem mahu, med mogočnimi visokimi in debelimi smrekami je bil vhod v jamo. Tja nas je vodila pot.
Na robu pred strmino sta ležala dva mrliča. Ležala sta z glavo drug proti drugemu. Bila sta brez obleke, le srajco sta imela na sebi. V 14 dneh, odkar sem ju zadnjič videl, so lasje že odpadli. Dve goli lobanji sta se grozljivo belili na temnih tleh. iz vseh duplin so lezli črvi.
Prišli smo do jame. Vhod je bil odkrit. Bilo je vse tako, Kot sem videl zadnjič. Po skalah, s katerih je bil odstranjen Rtoh, so se poznali sledovi boja. Gotovo so ranjenci bali boj z napadalci, sem pomislil.
Prvi se je spustil v jamo Tone. Hitro je bil v njej, saj so bile lestve, ki smo jih napravili v 4 m globoko jamo, še v dobrem stanju. Sklonil sem se, da M mu pomagal skozi ozko odprtino. Iz jame se je širil smrad po razpadajočih truplih. Za njim sem se spustil v jamo še sam.
Marko ni hotel v jamo, pustila sva ga zunaj na straži. Bo-

Iz domačega športnega albuma

SRT •’ - ‘r;:i
-..-/t*	•» 4
Sil

Openski Polet je pred kratkim priredil v okviru mladinskih iger tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za področje repentabrskt občine. Danes priobčujemo nekaj slik z nagrajevanja ob zaključku tt prireditve in prizor z nastopa najboljše tekmovalke Maruške Grgičeve. Celotno tekmovanje je uspelo zelo dobro in je ponovno potrdil# uspešnost Poletove kotalkarske šole
Ije je bilo tako. Skoraj bi na to pozabili. Mudilo se nam j« in kljub vsemu nismo bili dovolj previdni. Markova odločitev, da ne gre z nama v jamo, naju je rešila. Gotovo bi nas ta dan ulovili v jami, če ne bi Marko stražil. Zeleh smo odnesti več materiala, ki bi se še dal uporabiti, zato pa je bilo potrebno, da gremo vsi v jamo. Okupator je sicer uničil v glavnem vse, vendar se bo morda še kaj našlo, kar nam bi prav prišlo, pa naj bo to hrana, zdravila ali kaj drugega.
Minilo je nekaj minut, preden sem se lahko ogledal okoli sebe. V jami je bilo mračno. Svetloba je prihajala le skozi odprtino, skozi katero sva se s Tonetom pravkar spustila. Zadrževal sem dih. V temi mi je pomagal neznanski smrad, ki je dražil nos, da je kar zapiralo sapo.
Počasi se je jel odkrivati pred očmi strašen prizor. Na desni strani so ležali štirje mrliči drug vrh drugega. Ležali so, kot da je kdo zložil polena. Obrisi rSi>ovih teles so se belili v polmraku in vzbujali grozo. V mrtvaškem krču otrpli udi so nemo štrleli v zrak, kot da se želijo oprijeti nečesa, kar je daleč, daleč, nedosegljivo. Lobanje so jim bile osmojene in o-žgane. Trudil sem se, da bi katerega lahko spoznal po kakšni značilnosti. Po ranah, zaradi katerih so prišli v bolnico, jih tudi ni balo več mogoče spoznati. Bili so raztrgani od bomb, katerih eksplozije sem usodnega dne slišal, ko sem ždel v skrivališču ob cesti. V naglici, s katero sva morala s Tonetom opravljati najtežje delo v svojem življenju, nisem več mi?in na to, da bi skušal ugotoviti identiteto mrličev.
Na levi strani so ležali trije. Dva izmed njih sem spoanal. Eden je bil mitraljezec Vinko, ki je bil tu že rekonvalescent in M je stražil ob vhodu v jamo. Ranjen je bil pri Žlebiču, ko smo padli v zasedo. Drugega sem spoznal po tem, da mu je manjkala ena noga. Bil je partizan Lisjak. Nogo mu je odtrgalo v boju. Tudi on je prišel k meni s transportom ranjencev iz Za potoka kot težak ranjenec.
i Aaaaijevanie sleau
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 '3'f «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon " _
višini enega stolpca: trgovski 200, finsn^8,:, ouu, legami -tw, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali °. pfl ou lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar0 .* sp,t oglasnem odaelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Prl
Glavni urednik Stanislav Renko
Izdaja In tiska ZTT *
Za SFRJ
Oglasi	Za vsak mm v
upravni 300, legalni 400, osmrtnice 80
6. maja 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOŠARKA
NA POMLADANSKEM TURNIRJU V LJUBLJANI
Zmaga reprezentantov SZ in SFRJ k
Izredna igra reprezentance Slovenije . Tudi Kubanci so prikazali lepo košarko
SZ — Kuba 62:54 (36:24) [Slovenijo, ki se je do tedaj enako-SOVJETSKA ZVEZA: Zemjanuhin vredno uPirala jugoslovanskim repre-2, Jastrebov 6, Pavlov 2, Tudorov, j zentantom. Slovenski košarkarji so Žigilis, Sidakin 15 Miškin, Petra- ! zel° dobro začeli in so bili skoraj kov 11, Bulik 6,' Kovalenko g, i ves .polčas v vodstvu in so tako prvi Miloserdov 12.	| del 'S1-6 končali z zmago in sicer s
KUBA: Calderon 21, Lugo, Arman 1“®'^' ^ tem delu ^ zlasti razi-do, Guibo 2, Francisco Varona 9,1smU UaTte? in Jelovac, ki sta bila
*	A . .	_ Kvnlnrf Dlnoopn im riMnirift M m n ..1 ... .n
Armenteros, Ortiz 6, Alvarez 4, Pe-dro Varona, Santo Esteban, Liben, Standard 12.
SODNIKA: Oblak in Kavčič iz Ljubljane.
PROSTI METI: SZ 8:10, Kuba 10:14.
Sovjetska zveza je po predvidevanju v drugem kolu tradicionalnega turnirja v Ljubljani premagala pomlajeno postavo Kube, ki pa je včeraj igrala izredno dobro, saj se je enakovredno upirala bolje telesno pripravljenim Sovjetom vse do poslednjih minut. Med Kubanci je izstopal komaj 16-letni Calderon, ki je bil daleč najboljši igralec tekme, saj je dosegel 21 točk in se je požrtvovalno boril pod obema košema. Proti koncu srečanja pa je prišla na dan izkušenost sovjetskih igralcev in zmaga Sovjetske zveze je bila tako zaslužena. Jugoslavija - Slovenija 114:99
(54:56)
JUGOSLAVIJA: Ivkovič 10, Kiča-novič 17, Gospodnetič, Kneževič 6, Damjanovič 4, Kapičič 15, čosič 17, Plešač 17, Dalipagič 16, Marovič 12-
SLOVENIJA: Bassin 2, Volaj 9, Marter 29, Sagadin 2, Macura 18, Jelovac 32, Peterka 4, Gvardjančič 4, Zaloker, Nemaič, žorga.
SODNIKA: Kruno in Peter Brumen.
V doslej najlepši in najzanimivejši tekmi tega turnirja je Jugoslavija šele v poslednjih minutah premagala
poleg Plečaša in čosiča neustavljiva. Tekma se je odločila v 13. min. d.p., ko je v igro ponovno stopil Dalipagič in dosegel nekaj lepih košev od daleč in tako povečal vodstvo. Proti koncu tekme pa je prišla na dan še utrujenost slovenskih košarkarjev in zmaga je tako zasluženo pripadla jugoslovanski reprezentanci. V jugoslovanskih vrstah so dobro igrali Dali-pagič, Marovič in Kičanovič.
b. 1.
SAN JOSE, 5. — Amerikanec Al Fuerbach je vrgel kroglo 21,82 m daleč, kar je 4 cm bolje od dosedanjega svetovnega rekorda njegovega rojaka Randyja Matsona, ki ga je postavil 22.4.1967 v Teksasu.
LEVERKUSEN, 5.	- Nemec
Klaus Wolfermann je postavil nov svetovni rekord v metu kopja z značko 94,08 m. Dosedanji je bil last Sovjeta Janisa Lusisa z metom 93,80 m. Lusis ga je postavil lani, 6. julija v Stockholmu.
Belgijec De Vlaeminck je zmagal na mednarodni kolesarski dirki po Toskani. Na 2. mesto se je uvrstil Italijan Poggiali z 12” zaostanka.
* # *
BARCELONA, 5. — V prvi po-letapi kolesarske dirke po Španiji
je danes zmagal domačin Santi-steban, v drugi pa Francoz Esclas-san. Španec Pesarrodona vodi še vedno na skupni lestvici.
ATLETIKA
V DESETEROBOJU V VIDM0
Borovec Vojko Cesar na poti tretjemu deželnemu naslovu
Nov rekord Bora na 100 m - Dobri rezultati Švaba in Ruzziera
Vojko Cesar je na poti k tretjemu deželnemu naslovu v deseteroboju, čeprav je po prvem dnevu tretji na lestvici. Poleg dobrega skupinskega rezultata v petih preizkušnjah je bil daleč najbolj zanimiv tek na 100 metrov, kjer je po osmih letih padel rekord Bora. Ce-
Danes ob 15. uri bodo na nogometnem igrišču v Renčah odigrali prijateljsko tekmo med domačo ekipo in Juventino iz Štan-dreža, ki je prejšnjo nedeljo za-1 sar je po res izrednem startu za ključila prvenstvo 2. kategorije na beležil zmago v svoji skupini ir. odličnem sedmem mestu.	* časomerci so namerili 11”3. Prej-
iiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiinifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiimmiiiiiiifiiiiiiii
ODBOJKA
V MLADINSKIH IGRAH
Izjemen uspeh slovenskih ekip
Na Tržaškem se bodo uvrstile v zaključni turnir verjetno kar tri naše šesterke
liiiuiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
ROKOBORBA
NA «TR0FEJI G. CALZA»
Bolgari najboljši
Tudi ekipi Italije in SFRJ se bosta potegovali za 2. mesto
TRST, 5. — 67 mladih rokoborcev se je danes pomerilo v prvih srečanjih mednarodnega mladinskega turnirja v prosti rokoborbi za «Trofejo G. Calza», ki se odvija v Trstu v prostorih Ginnastiche Trie-stine.
V prvem dnevu je bilo na sporedu 60 dvobojev. Izstopali so predvsem Bolgari (ki so tudi zmagali ekipno v prvih dveh izvedbah tega turnirja). Danes so namreč vsi bolgarski rokoborci premagali svoje nasprotnike in se uvrstili v višje kolo. Zelo dobro so se odrezali tudi Jugoslovani, pa tudi Poljaki so pokazali dobro pripravljenost. Slabše se je končal prvi dan
co Italije: že v prvem kolu je namreč izpadlo enajst «azzurrov». Tako bo moralo jutri braniti domače barve le še deset rokoborcev. S tem pa seveda ni rečeno, da so domačini že izločeni iz borbe za najboljša mesta, saj se lahko jutri še vedno potegujejo z Jugoslovani in Poljaki za osvojitev drugega mesta.
Med ostalimi ekipami (vseh je šest) imata Švica in Zah. Nemčija le minimalne možnosti za boljšo uvrstitev.
Turnir se bo nadaljeval z izločilnimi srečanji zjutraj ob 9. uri, popoldne pa bodo ob 16. uri na
Občinski del mladinskih iger na Tržaškem je prinesel slovenskim ekipam v konkurenci mladink izjemen uspeh. Po vsej verjetnosti se bodo uvrstile v sklepni turnir tržaške občine samo slovenske ekipe in to zmagovalke treh izločilnih skupin. V skupini A so mlade Kontovelke zaslužene zmagovalke, saj so v štirih nastopih dosegle prav toliko zmag. Včeraj popoldne so na stadionu «1. maj» premagale tudi zadnje in najhujše nasprotnice od Časa del Fanciuilo. To srečanje je bilo brez dvoma najlepše od šestih, ki so bila odigrana včeraj popoldne. V tej skupini sta na sporedu še dve tekmi ki pa ne bosta vplivali več na končni vrstni red.
V skupini B je bila nekoliko večja izenačenost. Pred včerajšnjima tekmama so imele kar tri ekipe po dve točki. To izenačenost pa so odločno spremenile v lastno korist zastopnice Bora z dvema prepričljivima zmagama. Tržačankam je dovolj, da v poslednjem nastopu o-svojijo vsaj set in prvo mesto se jim ne bo moglo izmuzniti. Po vsej verjetnosti S. Giacomo za ta podvig ne bo sposoben.
Med našimi šestericami si je najprej priborila pravico do nas? topa v finalu Sloga. Najmlajše slogašice so premagale vse tri nasprotnike z izidom, ki ne potrebuje nobenega komentarja in najbolje kaže razplet dogodkov na igrišču. Nekoliko bolj žilavo se jim je upirala samo prva postava OMA.
Izidi skupine A: Kontovel —- Fa-rit 2:0, Bor B — Časa del Fanciul-lo 0:2, Bor B — Farit 2:0, Inter — Kontovel 0:2, Bor B — 'Inter 2:1, Inter — Časa del Fanciuilo 0:2, Časa del Fanciuilo — Kontovel 1:2,
Bor B — Kontovel 0:2.
Lestvica: Kontovel 8, Časa del Fanciuilo in Bor B 4, Farit in In ter brez točk.
Izidi skupine B: OMA B — S. Giacomo 1:2, Dante — OMA B 1:2, Dante — S. Giacomo 2:0, Bor A Dante 2:0, Bor A — OMA B 2:0.
Lestvica: Bor A 4, S. Giacomo, Dante in OMA B 2.
Izidi skupine C: Sloga — OMA A 2:1, Sloga — Stella Azzurra 2:0, CMA - UGSS 2:0, UGSS - Sloga 0:2.
Lestvica: Sloga 6, OMA A 2, Stella Azzurra in UGSS brez točk,
Zaključni pokrajinski turnir pa bo imel nekoliko drugačno obliko ker bosta imeli pravico do igranja po dve šesterki iz vsake skuoi-ne in s;cer L ter 2. Tako se bodo Slogi, Kontovelu in Boru pridružile še Časa del Fancilullo, S. Giacomo in OMA A.
”******!■	. e--...	G F*
ODBOJKA
Sloqa — ASFJR	3 : 0
(15:6, 15:4, 15:4)
Odbojkarji Sloge so sinoči pri Banih premagali šesterko ASFJR precej lahko, saj je tekma trajala le dobrih petinštirideset minut. Gostje jim še zdaleč niso bili e-naikovreden nasprotnik.
Športno društvo «Zaria» vabi vse vaščane v ponedeljek, 7. maja ob 8,30 v Bazoviški dom na posvet za častno proslavitev 50-Ietnice ustanovitve društva. Vabljeni.
Odbor
srečanj za 21-člansko reprezentan-1 vrsti finalni dvoboji.
........................................................................................ „„„„„„„„..............................................
NOGOMET
PRIMORSKE^ EKIPE V SLOVENSKIH^ LIGAH
Neodgovorna prekinitev v Mirnu
V SNL prvič popoln uspeh obeh primorskih ekip Izole in Kopra - Derbi ZCNL v Ajdovščini nepričakovano Vozilom
Tudi nedeljsko kolo v SNL ni minilo brez presenečenj. Morda je presenetljiv že irid derbija kola, ki so ga odigrali na stadionu v Zgornji šiški v Ljubljani med domačo Ilirijo in mariborskim Železničarjem. Mariborska ekipa SNL, je tokrat ostala praznih rok. Domačini so se kljub dejstvu, da so nastopili s pomlajeno ekipo, še enkrat pokazali kot izredno »negostoljuben* domačin, ki zelo redko odda točke gostujočim moštvom.
Za Primorce posebno priljubljeno presenečenje pa so pripravili nogometaši Kopra, ki so se z napornega gostovanja (najdaljšega potovanja za primorski ekipi v S NL sploh) v Lendavi vrnili s celotnim izkupičkom. Domačo Nafto so premagali sicer z minimalnim rezultatom 1:0, toda zaradi tega ni njihova zmaga nič manj dragocena. Koprčani so zmagali zasluženo, največ preglavic pa so domači obrambi pripravljali s svojimi protinapadi. Odločilni zadetek je dosegel najboljši strelec koprske ekipe Mirato, dve minuti pred zaključkom prvega polčasa. Kot kaže prihajajo Koprčani v formo, zanimivo pa je, da so dragocen us peh dosegli s precej spremenjeno ekipo: v njej ni bilo Ambrožiča, A-rizanoviča, Dobrina, Filipoviča, Pavletiča in Softiča, zato sta igrala oba povratnika iz JLA Lovrečič in Dobovšek, v vratih je Ša vron, večna Pišlerjeva alternativa, ponovno opravičil svojo uvrstitev v ekipo, v obrambi naj omenimo še zelo dobrega branilca Novela, v napadu pa so poleg Morata in Samca igrali še mladi Ivetac, Leban in Piciga
V ostalih srečanjih SNL ni bilo presenečenj: v treh tekmah so zmagali domačini, tudi zmaga ptujske Drave v gosteh, nad zarinjeuvr-
ščenim Triglavom, naj&labšo ekipo SNL, je bila bolj ali manj pričakovana.
Izolani nadaljujejo z uspešno »žetvijo* točk. Tokrat so zanesljivo premagali vevško Slavijo z 2:0, strelca golov pa sta bila spet najboljša napadalca Vinko Gregorič in Lokaš. Tako so sedaj Izolani med tremi moštvi, ki zaostajajo za vodečim Železničarjem ie za dve točki, in so na najboljši poti, da si v letošnjem prvenstvu zagotovijo zelo lepo uvrstitev.
Zaradi zmag obeh primorskih predstavnikov v SNL je bila tako pretekla nedelja za ljubitelje Izole in Kopra zelo razveseljiva, najraz-veseljivejša doslej, saj se v letošnjem prvenstvu (1972-73) niti jeseni niti spomladi še ni zgodilo, da bi obe ekipi v istem kolu zmagali: popoln uspeh obeh ekip je bil prvič zabeležen šele v nedeljo.
Danes (6.V.) pa čakata Izolo in Koper izredno težka nasprotnika. Izola potuje v Maribor, kjer bo v derbiju igrala z vodilnim Železničarjem. Za goste bo še posenno težko, ker bodo domačini skušali po praviti spodrsljaj iz Ljubljane, tako bi že časten poraz ne bil za Izolane neusneh. Koper gosti tre-tjeuvrščeno Ljubliano: kljub kvalitetnemu nasprotniku pa bi svojo dobro formo moral notrdiH z ekipe Morato. dve minuti pred kon-
V ZCNL: Razburljivo Pristranski sodnik spet oškodoval Adrio
Tekma v Mirnu med vodečim Slovanom in domačo Adrio je bila prekinjena v 67. minuti pri rezultatu 1:3. Tik pred tem je eden izmed gostujočih branilcev grobo pokosil* domačega srednjega napadalca Bagija, sodnik pa je dosodil samo prekršek; gostujočega i-
gralea ni niti opomnil, čeprav bi ga za omenjeni prekršek prav lahko tudi izključil. Domači nogometaši so od sodnika zahtevali, da storilcu prekrška pokaže rumeni karton, nakar je sodnik na splošno presenečenje tekmo brez vzroka prekinil: nikomur na igrišču, tudi gostujočim igralcem in njihovemu vodstvu ne, ni bilo jasno zakaj; nihče ni videl nikakršnega vzroka za prekinitev.
Adria je po tekmi vložila pritožbo, v kateri med drugim navaja da je bilo početje sodnika Vasiča iz Celja skrajno pristransko, neod govorno in nezrelo. Poleg prekinitve se Vasiču očita tudi priznanje pr vega gola Slovanu, čeprav je bil dosežen neregularno: iz offsidea, tretji gol pa so gostje dosegii po prekršku nad domačim branilcem Čargom.
Primorju v derbijih z Vozili
ne gre
Derbi v Ajdovščini se je končal z nepričakovano, a prepričljivo zmago gostujočih Vozil. Novogoričani so zaigrali odlični in tako zabeležili pomemben uspeh. Povedli so v prvem delu z golom Korparja, isti igralec pa jim je s še dvema zadetkoma v drugem polčasu zagotovil visoko zmago. Izid nedeljske tekme je spet pokazal, da Ajdovcem v prvenstvenih obračunih z Novogoričani ne gre: v predprven-stvenih pokalnih srečanjih so jih obakrat premagali, v bojih za točke, pa so bili v štirih tekmah, kolikor so jih doslej odigrali z Vozili v okviru ZCNL, kar trikrat poraženi, enkrat pa so dosegli le neodločen rezultat 2:2 (kljub temu, da so bili v tej tekmi zelo blizu zmage). Res pa je, da je tudi šoortna sreča bolj naklonjena Novogoričanom kot Ajdovcem, saj prvim
prav takrat najbolj gre, kadar je to najbolj potrebno.
V	zvezi z derbijem je treba še pripomniti, da so trije izmed igral cev Primorja (Batagelj, Pavel Brecelj in Kopatin) v soboto, to je samo dan pred tekmo, tako dopoldne kot tudi popoldne igrali mali nogomet za svojo tovarniško ekipo Lipo na 4. lesariadi. Morda bi se tekma za Ajdovce ugodneje končala če bi omenjeni igralci v soboto počivali; vsekakor pa naporno nastopanje, samo dan pred tako važnim srečanjem, zanje ni bilo primerno.
Nedeljski poraz pomeni obenem tudi konec ajdovske nepremagljivosti na domačem terenu. V letošnjem prvenstvu niso na domačih tleh oddali še niti točke. V nedeljo pa so ostali kar brez obeh. V ZCNL poslej z izjemo Slovana ni več neporaženega domačina.
V	ostalih tekmah
Primorci neporaženi
Lep uspeh je dosegel Piran, ki se je z Vrhnike vrnil neporažen — s točko. Jadran je premagal LTH iz Škofje Loke: potem ko so gostje že v prvi minuti po golu Ipavca povedli, so domačini izenačili v sredini prvega dela z golom Ser-gaša zmago pa so si zagotovili šele proti koncu tekme z goloma Prodana in Furianiča. Tolmin je gostil kranjsko Savo: ostal je sicer neporažen še naprej, dosegel pa je le polovičen uspeh; tako kot na Vrhniki, se je tudi tekma v Tolminu končala ne le brez zmagovalca. ampak tudi brez zadetka 0:0.
Danes bo osrednji spopad v Novi Gorici: primorski derbi med Vozili in Tolminom. Primorje gre v ZagoT-ie, Jadran v Kranj, Adria na na Vrhniko. Piran bo igral z odlično Litijo.
B.P,
šnji rekord je bil za desetinko slabši, boljši od borovca je bil na tekmovanju v Vidmu le še specialist Marion, ki tudi vodi po prvem dnevu pred Tassinijem in Cesarjem.
Švab je bil tudi zelo dober na 100 metrov (s časom 11”6) v daljini pa je žal, zapravil s prestopi dva skoka okoli 6 metrov. Dober :e bil nato še na 400 metrov.
Ruzzier je začel odlično (12”3 na 100 metrov in 5,76 m v daljini, naravnost porazna pa sta bila met krogle in skok v višino, pri katerem se je zaradi uporabljanja sloga fosbury bal letvice. Dober je bil nato na 400 metrov.
Med tekmovanjem žensk v peteroboju je mladinka De Luca skočila v višino 160 cm.
REZULTATI: Cesar: 100 metrov 11”3, skok v daljino 6,29 m, met krogle 11,89 m, skok v višino 165 cm, 400 metrov 56”4.
Švab: (v istem vrstnem redu) 11”6, 5,48 m, 8,07 m, 160 cm, 53”5.
Ruzier: 12”3, 5,76 m, 8,56 m, 130 cm, 56”8.
B. Križman
TRZASKi DNEVNIK
Dijaki iz Barija in Furlanije v Rižarni
Anketa Primorskega dnevnika
ŠPORTNIK MESECA
— april —
1.	Sonja Milič (namizni tenis) 23
2.	Silvana Vesnaver (namizni
tenis)	19
3.	Edi Podberšček (atletika) 15
4.	Neva Rebula (nam. tenis)
12
5.	Dragica Blazina (nam. tenis)
9
6.	Anica Žigon (nam. tenis)
7
7.	Silvij Verginella (nogomet) in Vojko Cesar (atletika) 4
9. Grgič Maruška (kotalkanje) Fabij Ruzzier in Sonja Antoni (oba atletika)	2
12. Bruno	Furlan,	Robi	Gantar in	Adrijan	Sosič	(vsi
košarka), Stojan Grahonja in Milan Mikuš (oba nogomet) ter Iztok Kodrič (odbojka)	1
Skupna lestvica po štirih mesecih
1.	SONJA MILIČ	72
2.	Doljan	Petaros	39
3.	Silvana	Vesnaver	35
4.	M. Kraljič 20; 5. A. Krinžič
16; 6. E. Podberšček 15; 7. B. Fabjan 14; 8. D. Blažina in N. Rebula 12; 10. S. Pernarčič in K. Osbat 11; 12. A. Žigon 7; 13. M. Klanjšček 5; 14. S. Verginella, V. Cesar, G. Husu, N. Radovič, M. Kla-bjan, A. Štrekelj in A. Sosič 4; 21. F. Meneghetti, V. Veljak in K. Bavcon 3; 24. B. Furlan, M. Grgič, F. Ruzzier, S. Antoni, A. Starc, D. Štoka, E. Pertot, T. Devetak in G. Vesel 2; V. Vatovec, A. Zavadlal, M. Kralj, M. Ban, E. Guštin, V. Pertot, O. Pavletič, L. Lovrečič, F. Favento, R. Tence, G. Marson, D. Švab, K. Starc, I. Strnad in B. Grgič	1
	
V spremstvu svojih profesorjev prihajajo te dni na ogled Rižarne dijaki srednjih in višjih srednjih šol krajev Italije. Tako so obiskali Rižarno v petek dopoldne dijaki 1. in 2. razredov srednje šole Antonio A s,atr iz Meduna (Pordcnon), včeraj popoldne pa dijaki zadnjega letnika pomorskega zavoda «Istituto nauttfo Vič le» iz Barija ter 2. razredi (skupno 158 dijakov in 12 profesorjev) srednje šole «EIena Fabris Bellavit)S» ^ ma. Dijake iz Barija je vodil ravnatelj šolskega zavoda prof. Luigi Lamacchia, ki je tudi lani pripel]3 in v Rižarno maturante kot nagrado po zrelostnih izpitih. Na naši sliki: dijaki iz Barija na dvorišču
Gverilci ugrabili ameriškega konzula v Guadalajari
GUADALAJARA, 5. —.0b°r°' padniki mehiških »Ljudski • ugri' Ženih sil» so danes zpv J ^ bili ameriškega generali® nCej3
zula v Guadalajari 1 jip^ Leonhardyja. V zameno	3
mata so zahtevali osvouo političnih jetnikov.	, da
Po sporočilu voiiciie	0
IZJAVA BIVŠEGA SVETOVALCA JOHNA DEANA
Nixon skušal prikriti zadevo Watergate
CIA je dala tehnično opremo za vlom v urad Ellsbergovega psihiatra
Gost ankete
Marino Luksa se aktivno sicer več v športu ne udejstvuje, vendar je med kraškimi športniki zelo znana osebnost. Z njemu prirojeno ljubeznivostjo je odgovarjal na naša vprašanja.
«Kaj pogrešate na športni strani Primorskega dnevnika?»
«Želel bi si več jugoslovanskega športa, posebno jugoslovanskega nogometa, 1. liga, 2. liga ..n «Na Kontovelu in Proseku imate eno samo združeno prosvetno društvo za obe vasi. Bi ne mogli podobne združitve opraviti tudi med Primorjem in Kontovelom na področju športa?»
«To bi bilo zelo dobro. Toda nekdo bi moral sprožiti to zamisel in jo izpeljati. Začeti je treba. Obe naselji sta danes dejansko že ena sama vas. Toda kampanilizem je še vedno prisoten pri mnogih, Vsekakor bi tpdi v športu dosegli mnogo več, če bi bili združeni. Toda tega vprašanja bi se morali lotiti resno, doslej pa je bil govor o niem le kar tako, po gostilnah...»
«Na Proseku goji Primorje samo rogomet (moški, seveda). So Pro-sečanke že kdaj protestirale, ker jih možie pri športu zapostavljat,e?»
«Ne, niso! Vendar smo v preteklosti že načeli to vprašanje. Vendar se tudi tega na Proseku ni nihče lotil resneje.*
((Ime Primorja simbolično kaže na to, da proseški športniki prebivajo blizu morja. Je pri vas morda težnja, da bi se Prosečani kot športniki tudi praktično bolj povezali z vodo, z morjem?»
((Mislim, da take želje pri nas ni. Igramo le nogomet. Tudi smučamo pozimi, vendar... morje... ne. Smo bolj suhozemsko navdahnjenih «Za katerega našega športnika menite, da se je v preteklem me seču najbolj izlcazal?»
«Sonja Miličeva.»
WASHINGTON, 5. — škandal Wa-tergate je stresel do temeljev ustroj ameriške izvršne oblasti in dal povod za ostro polemiko med senatom in predsednikom Nixonom. Ključno vprašanje, ki si ga postavljajo vsi je ali je bil Nixon neposredno vpleten v pripravo vohunskega načrta in poskus zadušitve škandala. : Čq, bi preiskovalci ugotovili, da je predsednik res odgovoren, bi verjetno predstavniški dom, kot so nekateri parlamentarci že zahtevali, sprožil ustavni postopek in Nixon bi bil prisiljen odstopiti.
Ameriški predsednik se dobro zaveda v kako nevaren položaj je zabredel in v tej luči je treba tolmačiti navodila, ki jih je dal svojim sedanjim in bivšim svetovalcem, naj ne odgovarjajo na vprašanja preiskovalne komisije senata ali pa sodnikov o zasebnih pogovorih s predsednikom in o dokumentih predsedstva. To bi lahko pomenilo, da bi predsednikovi svetovalci ne smeli odgovoriti na vprašanje, če so neposredno razpravljali z Nixonom o škandalu Watergate.
Politični opazovalci sodijo, da bo ta ukrep verjetno sprožil še ostrejšo polemiko med Belo hišo in senatom in morda celo ustavno krizo. Medtem ko imajo funkcionarji Bele hiše res pravico ne odgovarjati na vprašanja parlamentarcev o zaupnih zadevah, pa jim zakonik ne daje te pravice, ko gre za pričevanje pred sodniki.
Kaže tudi, da se nekateri svetovalci ne nameravajo držati omenjenih navodil. Gre predvsem za bivšega svetovalca za pravosodje Johna Deana, ki je poudaril, da ne namerava postati grešni kozel. V tej zvezi list «New . York Daily News» piše, da je Dean že govoril o aferi s senatorjem Weickerjem in v pogovoru posredno namignil, da je predsednik vedel za poskus prikritja škandala. Bivši svetovalec naj bi še izjavil, da mu nekdo streže po življenju in da se je zato skril.
Deanov odvetnik je danes izročil vrashingtonskemu sodišču ključe varnostne blagajne, kamor je bivši svetovalec spravil dokumente o aferi Watergate. Kaže, da je Dean do pred kratkim hranil te dokumente v svojem uradu v Beli hiši, ko pa je bil odslovljen jih je vzel s seboj, «da ne bi kdo uničil tega pomembnega dokaznega gradiva».
Iz dneva v dan postaja bolj očitna tudi povezava med afero VVatergate in procesom proti znanstvenikoma Ellsbergu in Russu; ki sta dala v javnost tajne dokumente Pentagona o vojni v Vietnamu. Po izjavi Kokarda Hunta, ki je bil že obsojen zaradi vohunjenja na sedežu demokratske stranke in ki je najel ljudi za vdor v urad Ellsbergovega psihiatra, je ameriška vohunska služba CIA dala vlomilcem vso tehnično opremo za vlom. Po tej izjavi je sodnik Byrne, ki vodi sodno razpravo, začasno prekinil proces.
Senator Edvvard Kennedy, ki je govoril na vsakoletni skupščini direktorjev ameriških časopisov, je ocenil škandal VVatergate kot «veliko državno tragedijo, ki postavlja Ameriko na zatožno klop». «Naša naloga je — je pribil senator — rešiti čast države pred polomom izvršne oblasti*.
se je pritožila, ker je Mike Bon-giorno spregledal napako prvakinje Migiarijeve v ključni fazi tekme. Oddajo bodo ponovili v četrtek z istimi tekmovalci.
MOSKVA, 5. — Nixonov posebni svetovalec Henry Kissinger je danes nadaljeval pogovore s sovjetskimi voditelji, predvsem pa z Brežnjevem in Gromikom. O pogovorih, na katerih pripravljajo «kcledar» obiska Brežnjeva v ZDA, nd nobenih točnih vesti.
li-
so ugrabitelji napadli ^ se je vračal domov P° ° je P0] ke razstave, na katero g ugr3' vabila policija. Kmalu P°^fon bitvi je eden od gverilce ne in
sko obvestil varnostne
sporočil zahteve ugrabite j Danes zvečer je mehiš M«ya *
vlada 05
Pa k-
nji minister Mario aosvotk^l!«
sporočil, da bo viaua ”^a]a politične jetnike in ^Jnvanje ^
razpolaga Kubo.
letalo za
pot?va
,ui«ua
V KOSTANJEVICI OB KRKI
Pester spored Dolenjske? kulturnega festivala
Prireditelji so posvetili največjo pozornost
- yled&1
7 pe;
nu, sva v tem filmu UP°fiP'^ lala sva z navdušenjem^ zdel
umetnosti. Nastop vseh slovenskih poklicnih g*
Razveljavljena zadnja oddaja «Rischiatutto»
MILAN, 5. — Uprava italijanske televizije je sporočila, da je razve Ijavila zadnjo oddajo telev z jske oddaje «Rischiatutto» na zahtevo tekmovalke Giuliane Fattucci- Ta
LJUBLJANA, 5. — Z likovno razstavo «Krvave kronike glas», se je pred dnevi v Kostanjevici ob Krki na Dolenjskem začel osemnajsti «Dolenjski kulturni festival*, katerega ugled je že zdavnaj presegel republiško in državne meje. Na prireditvah, ki si bodo sledile tja do oktobra, bodo pripravili vrsto glasbenih, likovnih in gledaliških prireditev.
V	okviru letošnjih festivalnih prireditev so največ pozornosti posvetili predstavitvi likovne umetnosti. V prostorih Lamutovega likovnega salona se bodo poleg Franceta Miheliča, predstavili tudi mlajši upodabljajoči umetniki, Dušan Tršar in Lucijan Bratuš pa naivca Nagyar in Jovanovič ter Boris Kobe. V istih prostorih bo kot sklepna festivalna prireditev še tretji bienale grafike jugoslovanskih pionirjev, katerih dela bodo tokrat posvečena 500-Ietnici kmečkih puntov.
V	dramskem delu sporeda se tudi letos obeta nastop vseh slovenskih poklicnih gledališč, od «Dra-me» Ljubljanskega narodnega gledališča, do Mladinskega gledališča iz Ljubljane in Celjskega ljudskega gledališča. Glasbeni festivalni spored sicer še ni natančno določen, vendar tudi na tem področju zagotavljajo nastope vrhunskih ustvarjalcev.
Ob tem bogatem festivalnem sporedu bo tudi prireditev, s katero nameravajo počastiti 400-letnico hrvaško-slovenskega kmečkega u-pora. Tako bodo v počastitev tega pomembnega jubileja v Kostanjevici 30 junija odkrili leseni kip Matije Gubca, delo akademskega kiparja in slikarja Toneta Kralja. Slovesnost bodo povezali z nastopom dveh folklornih skupin, zagrebškega «Lada» in ljubljanskega s-Toneta Marolta* ter nastopom »Partizanskega pevskega zbora* iz Ljubljane.
D. K.
je nastajal, se dostojen. Ko sva ga nas zahtevali, da S


spremeniva. Odklonil ^no cf$ ambicije, ker bi
amoicije, n.ci —	, •
ničesar ne hotel menj • poV^-jj, sem bil, da sva v nje«
vse,
Da
GRIGORIJ ČUHRAJ
(Nadaljevanje s 6. strani)
S prijateljem Ježovom sva začela snemati film «Balada o vojaku*. Tudi on je bil v vojni. Vse, kar nama je od nje ostalo v sporni
bil, da sva v .	0^
kar je bilo	>4,1
a potemtakem ni J u Potem so film kljub te ^ ri prikazovati, povsem	•	nia'
klame, pa ne v Mo	’
samo zunaj nje. _ ^„sopis u-Po štirih mesecih je d®kete f t vestja* objavil rezultate	t»
teri film vam je v ^ SoJj< najbolj ugajal?* od|, -e od
»Balada o vojaku*. Nd*-^
canih ni o tem leim0*’ Pa Rekli so: «Pa si ga °SleJ”zakal P so ga videli, so me"1*1’	f8V
ga ne vrte v Moskvi-	p -
8 Naenkrat je vse
v nasprotni smeri- - f;ipi. mislil, da je to bil do*? izde% kakor pa je bil dostop ^ ^ o tem sem bil prepr nagrade--bplj kasneje prejel stevdn -e naj sto, med temi eno, ki nagrad°-dragocena - Lenino ^ ^jsto
perjen proti kultu‘
Kasneje sem še P°sn|J je bi>
bo*. Mnogi so m,®nI1’oSf!QnOstl’ -'H' '
teti i ®£l
racije.
osebno^.
i druga£f‘j
spreg°.v ✓ Hot;l sem v njemJF ^je 6%,
najznačilnejši *t''all,r]paiom. 0 '
sam sem imel povsem Hotsl sem v njem
stobi
kvaliteto moje I0*
niso zgolj besede, Sre -en SB.
filmu. Mislim, da ie
aeije_V„0riJ J
r>
tavljena
čenem času. O ternj*^ ve^j-
komunizem post večjo preizkušnjo P kulta osebnosti.	ga po5j:
Naslednji film. M ?f^la ded ^
Pf ,n
je bil	JjtajeZ1govor d
babica*. V njem ^ P jg	i
generacijiaSki je
^gSSijaje^p^
borila se je za sre«0 « vatt^ti 1
sž.Tsr-s«* ^
“Skj. moi.
čutim, da imam se en ladiP- ^) go - da pomagam 1 w gio^
je naša tradicija m
vedno najti dovolj