Preoblikujemo krajevne skupnosti
Te dni potekajo v krajevnih skupnostih Hinko Smrekar, Medvode in Zgornja Šiška pospešene priprave na referendume o pro-storskem preoblikovanju krajevnih skupno-sti. Za vse krajane naštetih krajevnih skup-nosti je prostorsko preoblikovanje izredno pomembna in odgovorna naloga, česar se prav gotovo zavedajo.
Navidezno je prostorsko preoblikovanje preprosta zadeva. Ugotoviti je potrebno le to, da je krajevna skupnost prevelika, raz-deliti jo na več delov in to ugotovitev potr-diti na referendumu z glasovanjem za ali proti. Vendar ni tako:
Prostorski okvir krajevne skupnosti mora biti naravno zaokrožena življenjska skupnost Ijudi, v kateri lahko neposredno in hkrati učinkovito zadovoljujemo skupne življenjske potrebe in interese ter urejamo medsebojne odnose. Merila za prostorsko preoblikovanje obstoječih ter oblikovanje novih KS so bila predhodno oblikovana in širše družbeno pre-verjena v SZDL, zapisana v dokumentih dru-gih družbenopolitičnih organizacij, še pose-bej pa v sklepih Zveze komunistov. Konkre-tizirati merila za oblikovanje novih krajev-nih skupnosti v posameznih sredinah ven-darle ni tako enostavno. Da bi lahko obliko-vali predlog za oblikovanje nove skupnosti, v kateri bodo krajani resnično z drugimi uresničevali probleme življenja in razvoja, je potreben marsikakšen sestanek, dogovor in široka potrditev začrtane usmeritve. No-ve krajevne skupnosti vsekakor ni mogoče oblikovati tam, kjer ni dejansko povezujo-
čih skupnih interesov in potreb večine de-lovnih Ijudi in občanov. Prav zato prostor-sko preoblikovanje krajevnih skupnosti ni preprosta zadeva in naloga ni uresničljiva čez noč.
V krajevnih skupnostih Hinko Smrekar, Medvode in Zgornja Šiška se bodo delovni ljudje in občani nedvomno odločili ZA pred-loge novih krajevnih skupnosti, saj so teme-ljito proučili prednosti, ki jih prinaša nova organiziranost. Ob tem ne moremo trditi, da te obstoječe krajevne skupnosti niso bile žc do sedaj dobro organizirane. Nasprotno, prav gotovo so to krajevne skupnosti, ki so bile znotraj dobro organizirane, imele so vrsto uličnih in vaških odborov, odborov SZDL ipd. Zavedajo pa se, da te oblike or-ganiziranosti le delno presežejo probleme velikih KS, ne morejo pa jih odpraviti in nadomestiti neposrednosti odločanja kraja-nov. Zato tudi trdimo, da so v naši občini še krajevne skupnosti, ki so prevelike, lahko bi rekli »umetne tvorbe«, kjer krajani ne čutijo pripadnosti k tem krajevnim skupno-stim, v čemer je treba pogosto tudi iskati vzroke za nekatere probleme, ki se pojavlja-jo v naseljih pri razreševanju različnih raz-vojnih vprašanj.
Toda, prostorsko preoblikovanje je le del naloge k uresničitvi ustavne preobrazbe kra-jevnih skupnosti. Preoblikovati krajevno skupnost še ne pomeni, da bo življenje v KS teklo samo po sebi, brez sodelovanja najšir-šega kroga krajanov. V občini imamo tudi majhne krajevne skupnosti, tako prostorskc kot po številu prebivalcev, v katerih se qb-čani in delovni ljudje med seboj poznajo, pa vendar ne gre vse tako kot bi moralo. Prepogosto odločajo o temeljnih vprašanjih
(Nadaljevanje na 2. str.)
(Nadaljevanje s 1. strani)
posamezniki ali ozke skupine, obveščanja krajanov je malo ali skorajda nič, in še bi lahko naštevali. Prav tu bodo morale druž-benopolitične organizacije usmeriti vse svoje sile. Šele, ko bodo postale opora ljudem v KS, spodbujevalke in usmerjevalke v priza-devanjih, da se jasno osvetli vloga nove KS in v graditvi resnično novih odnosov, bodo uresničile družbeno potrebo po svoji vlogi in položaju v družbi.
V krajevnih skupnostih Hinko Smrekar, Medvode in Zgornja Šiška, se vsega našle-tega in drugih nalog zavedajo. Med aktivisti, dclegati in širokim krogom občanov je do-volj smelosti, odločnosti in pripravljenosti, da se spoprimejo z vsemi težavami, pred-vsem pa da si zgradijo in ustvarijo sredino, v kateri bo prišlo do izraza tovarištvo, med-sebojno zaupanje in nesebična pomoč, huma-nizem in pravila socialističnega življenja — poštenih, odkritih odnosov. Odločenost kra-jevnih skupnosti, ki se bodo odločile za pro-storsko preoblikovanje obstoječih KS na re-ferendumu 20. aprila letos, naj bo tudi zgled, spodbuda in izkušnja tistim KS, ki bodo pričele ta proces v naslednjem obdob-ju, zlasti pa tistim, ki o tem še ne razmiš-ljajo.