Člani Dizmove bratovščine v polstoletju 1719–1771 – dejanski in potencialni naročniki umetnostnih del Boris Golec Prof. dr. Boris Golec, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, boris.golec@zrc-sazu.si Izvleček: Člani Dizmove bratovščine v polstoletju 1719–1771 – dejanski in potencialni naročniki umetnostnih del 1.01 Izvirni znanstveni članek Akademija združenih (Academia unitorum) ali bratovščina sv. Dizme je v pripravi na srečno smrt ter v molitvi in darovanju maš za pokojne člane od leta 1688 do začetka 19. stoletja povezovala predvsem plemiče, a tudi akademsko izobražene ljudi, cerkvene odličnike in visoke uradnike na Kranjskem, posebej v Ljubljani. Prispevek obravnava član- stvo, sprejeto v obdobju med letoma 1719 in 1771, v katerem je v družbo vstopilo 95 članov. Glavni namen je kratek prikaz njihovih življenjskih poti, s čimer bo zapolnjena velika vrzel v védenju o kranjski družbeni eliti 18. stoletja, med katero glede na njeno duhovno naravnanost najdemo tako dejanske kot potencialne naročnike umetnostnih del. Razen enega člana, predstojnika cistercijanskega samostana, so bili vsi plemiči, veliko jih je imelo baronski ali grofovski naslov, slaba šestina pa je bila duhovnikov, od beneficiata do knezoškofa. Vsekakor gre pri naboru imen za vidnejši del družbene elite, ki ga je povezovalo več dejavnikov, od verske vneme prek sorodstvenih in družabnih vezi do zavzemanja za kulturo in umetnost. Ključne besede: družba (bratovščina) sv. Dizme, Ljubljana, Kranjska, plemstvo, umetnostna dela, naročništvo umet- nostnih del, biogrami, zapuščinski inventarji, oporoke Abstract: Members of the Noble Society of St Dismas between 1719 and 1771 – Actual and Potential Commissioners of Artworks 1.01 Original scientific article From 1688 to the beginning of the 19th century, the Academia unitorum or the Noble Society of St Dismas brought together primarily aristocrats but also academically educated intellectuals, ecclesiastical notables, and high-ranking officials of Ljubljana in preparation for a happy death and in prayer and celebration of masses for its deceased mem- bers. The present contribution explores the membership admitted between 1719 and 1771 when 95 members joined the Society. The main goal is to provide a brief account of their lives, thus filling a major gap in our knowledge of the 18th-century Carniolan social elite, which, depending on their spiritual orientation, included both the actual and potential commissioners of artworks. All except one member – the prior of the Cistercian monastery – were aristocrats. Many held the title of baron or count, while somewhat less than one sixth of them were priests, ranging from beneficiaries to prince-bishops. The list of names certainly represents a more prominent part of the social elite, brought together by several factors like religious zeal, kinship and social ties, and commitment to culture and art. Keywords: Noble Society (Brotherhood) of St Dismas, Ljubljana, Carniola, nobility, artworks, art patronage, biograms, probate inventories, testaments 167 ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 27|1 ∙ 2022, 167–279DOI: https://doi.org/10.3986/ahas.27.1.04 168 BORIS GOLEC Pri vprašanju naročništva in naročnikov umetnostnih del v osrednjeslovenskem prostoru v dobi zrelega baroka nikakor ni mogoče zaobiti prostovoljnih združenj, ki so mimo utečenih cerkvenih in posvetnih institucij oblikovala ugodno okolje za širjenje idej in ustvarjala umetnikom in umet- nosti naklonjeno družbeno ozračje. Baročna Ljubljana je poznala več tako organiziranih družb, med katerimi gre prvo mesto leta 1693 ustanovljeni Akademiji delavnih (Academia operosorum), znanstveni družbi, ki je približno tri desetletja združevala izobražence, večinoma pravnike, pa tudi teologe in zdravnike, intenzivno delovala v prvi polovici svojega obstoja, okoli leta 1725 pa po smr- ti več svojih najbolj delavnih članov ugasnila.1 V zgodovinski zavesti so v njeni senci ostale druge ljubljanske družbe 18. stoletja,2 med njimi Akademija združenih (Academia unitorum) ali bratov- ščina sv. Dizme, ki je od leta 1688 v pripravi na srečno smrt ter v molitvi in darovanju maš za po- kojne člane povezovala predvsem plemiče, a tudi akademsko izobražene ljudi, cerkvene odličnike in visoke uradnike.3 Dizmova bratovščina, kot jo najpogosteje označujemo, je delovala neprimerno dlje od vseh drugih družb, saj je preživela celo 18. stoletje in obstajala vsaj še na začetku 19. stoletja, ko je imela dvakrat toliko članov kot ob ustanovitvi.4 V dobrih stotih letih se je v njenem članstvu, sprva omejenem na 26 in nato na 51 oseb,5 zvrstilo vsega skupaj 237 dokumentiranih imen, po predvidevanjih pa okoli 250.6 Prispevek obravnava članstvo, sprejeto v obdobju dobrega polstoletja med letoma 1719 in 1771, v katerem je v družbo vstopilo 95 članov. Zgornja letnica 1771 pomeni konec rednega vpisovanja novosprejetih članov v spominsko knjigo bratovščine,7 spodnja, 1719, pa je bila izbrana iz več razlo- gov. Tega leta je umrl prvi tajnik in prizadevni kronist Janez Gregor Dolničar (1655–1719), s čimer se je končal dotedanji princip dokumentiranja članstva in delovanja družbe. Po Dolničarjevi zaslugi 1 Primož SIMONITI, Spremna beseda, Akademske čebele ljubljanskih operozov ali Ustanova, pravila, smoter, imena in simboli nove Akademije, združene pod simbolom čebel v Ljubljani, izročene slovstvenemu svetu z nastopnim go- vorom na prvem javnem zboru, govorjenim veljakom Emone, Ljubljana 1988, str. 79–85. 2 Strnjen pregled delovanja ljubljanskih družb v: Luka VIDMAR, Gesellschaften in Ljubljana im langen 18. Jahr- hundert. An der Grenze zwischen der privaten und der öffentlichen Sphäre, Stadt im Wandel. Europas Südosten im langen 18. Jahrhundert/Towns in Change. Europe’s Southeast in the Long 18th Century (ur. Mathias Beer, Harald Heppner, Ulrike Tischler-Hofer), Berlin 2022 (v tisku). 3 France Martin DOLINAR, Od Dizmove bratovščine do Akademije delovnih v Ljubljani, Academia operosorum. Zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve (ur. Kajetan Gantar), Ljubljana 1994, 35–38; Marijan SMOLIK, Pregled članstva ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688–1801. 2: Razprave (ur. Lojze Gostiša), Ljubljana 2001, str. 263–275; Ana LAVRIČ, Janez Gregor Dolničar in njegova Zgodovina ljubljanske stolne cerkve, v: Janez Gregor Dolničar, Zgodovina ljubljanske stolne cerkve (ur. Ana Lavrič), Ljubljana 2003, str. 27–30. 4 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 274, 268, 269; Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688–1801. 1: Transkripcija besedila, prevod, spremno besedilo (ur. Lojze Gostiša), Ljubljana 2001, str. 332. 5 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 264. 6 Seznam v spominski knjigi ima 195 imen (SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275), seznam članstva iz leta 1801 pa 52 (Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332), od katerih je 10 istih kot v spominski knjigi. Ne poznamo imen članov, ki so vstopili med letoma 1771 in 1800 ter bili leta 1801 že pokojni. 7 Za leta 1770 sprejetim Antonom Medardom pl. Wiederkehrjem so vpisali še tri člane, sprejete v letih 1800 in 1801, ter kot zadnjega Antona Leopolda pl. Schildenfelda, sprejetega 12. junija 1771 (Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 224, 225). Zdi se, da vpisovanje od konca šestdesetih let ni bilo več dosledno. Na seznamu članov bratov- ščine iz leta 1801 (Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332) so namreč na 8. do 10. mestu imena treh članov, ki so to postali glede na zaporedje prejkone pred pl. Wiederkehrjem z zaporedno št. 11, vpisanim v spominsko knjigo z letnico sprejema 1770, v spominski knjigi pa jih ni. Vanjo tudi ni vpisan član z zaporedno št. 4, ki je na seznamu naveden za tremi tedaj še živečimi člani, po spominski knjigi sprejetimi leta 1757, in pred tremi, včlanjenimi leta 1760. 169 ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL imamo za večino umrlih članov precej izčrpne biograme, ki ne vsebujejo samo glavnih življenjskih podatkov, ampak so v njih orisani način njihovega življenja, družinske razmere in zlasti kreposti pokojnih.8 Tako neprimerno bolje poznamo članstvo iz prvih tridesetih let delovanja družbe (1689– 1718), ko je bilo v Dizmovo bratovščino sprejetih 97 oseb. O poznejših članih je iz gradiva bratovšči- ne znanih le nekaj osnovnih podatkov, vsebovanih v vpisih oziroma upodobljenih grbih. Že samo seznam članov, ki ga je leta 2001 objavil Marijan Smolik in ki poleg datuma sprejema vsebuje zgolj ime, poklic, leto ter kraj rojstva in smrti, priča, kako skromno je védenje o drugi stotniji članov. Smolik je, denimo, le za 12 od 95 oseb ali za vsakega osmega člana lahko postregel z letnico tako rojstva kakor smrti, samo za polovico teh (6) pa je ugotovil tudi oba kraja. Za nadaljnjih 26 ali dobro četrtino je poznal leto smrti, a le za 3 med njimi tudi kraj. Prav tako so skromni podatki o poklicih oziroma funkcijah te polovice članstva.9 Glavni namen pričujočega prispevka je ugotoviti identiteto 95 članov, ki so bili v bratovščino sprejeti med letoma 1719 in 1771, in podati kratek prikaz njihovih življenjskih poti, s čimer bo za- polnjena velika vrzel v védenju o kranjski družbeni eliti 18. stoletja, med katero glede na njeno duhovno naravnanost najdemo tako dejanske kot potencialne naročnike umetnostnih del. Nekate- ra imena so v slovenski kulturni in umetnostni zgodovini zapisana z velikimi črkami, kot denimo kamniški župnik Maksimilijan Leopold pl. Rasp ali ljubljanski škof Sigmund Feliks grof Schratten- bach, druga so manj pomembna, tretja pa morda kljub nemajhnim zaslugam po krivici prezrta. Prispevek je na neki način nadaljevanje v izvirniku in prevodu objavljenih Dolničarjevih bio- gramov članov v kritični objavi družbine spominske knjige in Dolničarjeve konceptne knjige (2001).10 Kot tak se ne ukvarja z vrednotenjem vloge članov bratovščine kot naročnikov umetno- stnih del niti ne temelji na načrtnem zbiranju in analiziranju tovrstnih podatkov.11 Zato pa v nada- ljevanju pri vsakem članu v njegovem biogramu opozarja, ali in kje sta ohranjena njegova oporoka in zapuščinski inventar, dva za umetnostnega zgodovinarja ključna vira. Pri nastajanju kratkih življenjepisov je bilo prednostno vodilo poiskati primarne vire oziroma vire prve roke, še posebej za podatke o rojstvu in smrti, za vse ostalo pa dovolj zanesljive in preverjene podatke, ki temeljijo na takšnih virih. Biogrami so zasnovani po enotnem principu. Vsebujejo posameznikove osebne podatke (rojstvo, poroka, smrt, mašniško posvečenje),12 kratek oris njegovega izvora in socialnega zaledja, pridobitve formalne izobrazbe,13 premoženjskega stanja in udejstvovanja v javnem življe- nju. Pri premoženju je poudarek na zemljiški posesti vključno z lastništvom gradov in dvorcev,14 8 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 263. 9 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 270–275. 10 Spominska knjiga 2001 (op. 4). 11 Za več pomembnih podatkov o naročništvu umetnostnih del sem dolžan iskreno zahvalo umetnostnima zgodo- vinarkama dr. Ani Lavrič in dr. Tini Košak. 12 Po možnosti so bili podatki o rojstvu, eni ali več porokah in smrti preverjeni v matičnih knjigah, podatki o posve- čenjih pa v škofijskih ordinacijskih zapisnikih. 13 Temeljni viri za to vprašanje so univerzitetne in šolske matrike. Velika večina obravnavanih oseb je obiskovala ljubljansko jezuitsko gimnazijo, za katero tovrstnih virov nimamo, jih pa v veliki meri nadomeščata rokopisna matrikula jezuitske kongregacije Marije Vnebovzete ter objava evidenc alumnov in konviktorjev jezuitskega ko- legija. Sistematično so bile pregledane tudi objavljene graške in dunajske matrike, ne pa sočasni, po knjižnicah raztreseni tiskani seznami dijakov in študentov. 14 Monografija Majde Smole, temeljno delo o lastnikih zemljiških gospostev in imenj na Kranjskem (Majda SMOLE, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982), je bila upoštevana s pridržki. Verodostojna je v glavnem za mlajša obdobja, od nastanka deželne deske, zemljiške knjige za zemljiška gospostva, ki so jo na Kranjskem vodili od druge polovice petdesetih let 18. stoletja. Starejšim podatkom je bolj ali manj mogoče zaupati le, če je avtorica 170 niso pa upoštevane hiše v mestih, razen če je šlo za stavbo, ki jo je dotični lastnik temeljito prezidal. Posameznikovo udejstvovanje v javnem življenju je omejeno na navedbe služb in funkcij. Veliko tovrstnih podatkov je vsebovanih v vpisih in grbih članov Dizmove bratovščine v spominski knjigi, pri čemer je treba upoštevati, da ne sovpadajo nujno s časom včlanitve v družbo, ampak so pogosto poznejšega datuma. Z vidika naročništva umetnostnih del so bili pregledani testamenti in zapuščinski inventarji članov bratovščine, shranjeni v dveh zbirkah Deželnega sodišča v Ljubljani v Arhivu Republike Slovenije. Gre za zadnje volje 49 oporočiteljev in inventarje zapuščin 64 članov.15 Pri tem je nujno treba poudariti, da ni šlo za sistematično prečesavanje z očmi umetnostnega zgodovinarja, ampak je bil namen podati informacijo o ohranjenosti in hraniščih obeh vrst virov, ki lahko umetnostno- zgodovinski stroki služi kot kažipot. Zlasti oporoke so se v tem pogledu pokazale kot manj upora- ben in zelo malopoveden vir. Nihče od oporočiteljev ni namreč svojih oporočnih volil pospremil s kakšnim izrecnim naročilom, ki bi ga lahko povezali z naročništvom. Volila niso bila namenska, ampak zelo splošna, z navedbo prejemnikov in denarnih vrednosti. V zapuščinskih inventarjih je o naročenih umetnostnih delih mogoče sklepati zlasti pri slikah in cerkvenem ornatu (za grajske kapele). Ugotavljanje, katera dela so bila naročena in ne kupljena, je mogoče praktično samo pri portretih družinskih članov. Da je bil naročnik resnično dotični pokojni član Dizmove bratovščine in ne kdo drug iz njegovega rodu, smemo z gotovostjo trditi le za portrete njega samega in najožje družine, zlasti soprog članov bratovščine. V nadaljevanju so v biografske prikaze vključeni vsi por- treti družinskih članov, omenjani v zapuščinskih inventarjih. Avtorstvo umetnostnih del ni v in- ventarjih navedeno pri nobenem portretu in je v popisih zapuščin tudi sicer velika izjema.16 Zelo zanimivo je spoznanje, da sta se od 49 oporočiteljev samo dva v svoji zadnji volji spomni- la tudi Dizmove bratovščine, oba s skromnim volilom.17 Sigmund Pavel grof Thurn-Valsassina ji je leta 1752 namenil 20 goldinarjev,18 Franc Ksaver Raab pl. Rabenheim pa šest let pozneje 12,19 čeprav so nekateri obdarovali številne druge bratovščine in družbe, kot denimo leta 1759 Franc Bernard grof Lamberg.20 Nič manj ne preseneča, da si je samo eden izbral počivališče v leta 1709 zgrajeni citirala primarni vir o menjavi lastništva (pogodbo), sicer pa so zelo pogosto napačni, ker je na podlagi lapidarnih navedb delala prenagle sklepe, zlasti iz regestov listin v zapuščinskih inventarjih. V celoti je prezrla temeljni vir o lastnikih za čas pred sredo 18. stoletja – imenjsko knjigo, davčno evidenco, ki sega do prve polovice 16. stoletja. Največja pomanjkljivost kranjske imenjske knjige je bilo vpisovanje lastniških sprememb z zamudo, vendar zgo- dovine zemljiških gospostev brez nje preprosto ni. 15 Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani; AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani. Poleg inventarjev v navedeni zbirki je bil v obravnavo pri- tegnjen še inventar duhovnika Volfganga Antona barona Egkha, shranjen v fondu kranjskega deželnega vicedoma (gl. biogram št. 28 (125)). 16 V inventarju Janeza Ignaca barona Apfaltrerja (1702–1765), graščaka na Grmačah pri Litiji, najdemo, denimo, podatek, da je 9 votivnih slik, ocenjenih vsaka na 30 krajcarjev, delo dunajske akademije (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 6, fasc. IV, A-81, 13. 11. 1765, pag. 16). Za domačo umetnost je veliko zanimivejši podatek o neki Almanachovi krajinski sliki v zapuščinskem inventarju ljubljanske- ga gradiščana Sigfrida Bonaventure pl. Werthenthala (1687–1738) (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 124, fasc. L, W-93, 24. 3. 1738, str. 39). 17 Tretji, Anton Medard pl. Wiederkehr, je v oporoki leta 1804 samo omenil bratovščino v zvezi z njenimi obveznost- mi ob njegovi smrti, ni pa ji ničesar zapustil (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-W-117, 15. 5. 1804). 18 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-T-14, 3. 6. 1752. 19 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-R-59, 20. 4. 1758. 20 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-L-32, 10. 7. 1759. BORIS GOLEC 171 kripti sv. Dizme v stolnici,21 in sicer Franc Anton baron Schmidthoffen (1767),22 za katerega je po- trjeno, da so ga tam naslednje leto dejansko tudi pokopali.23 Morda so v družbino kripto položili še koga, za katerega izvemo iz mrliške matice samo to, da je bil pokopan v kripti stolnice oziroma v stolnici, sicer pa so obravnavani člani Dizmove bratovščine pri pokopih dajali prednost svojim rodbinskim grobnicam oziroma skupnim kriptam, kjer so že počivali njihovi bližnji. Na področju naročništva umetnostnih del povezuje člane bratovščine njena spominska knji- ga, iluminiran kodeks z vpisnimi listi članov, znan pod več imeni, predvsem kot Dizmova kronika. Nastajal je dobrih sto let, skozi tri generacije do leta 1801, in je izkaz upoštevanja vrednega minia- turnega slikarstva. Album simboličnih in alegoričnih ilustracij je po namenu sicer enovit, sesta- vljen pa iz heterogenih, zlasti v drugi polovici slikarsko zelo individualno občutenih listov. Med podpisanimi in nepodpisanimi miniaturisti zavzema osrednje mesto Simon Tadej Volbenk Graho- var (1710–1774), s katerim je okoli leta 1740 zapela docela drugačna umetnostna beseda.24 Življenjepisi članov Dizmove bratovščine, sprejetih med letoma 1719 in 1771 Št. 1 (98)25 Jurič, Adam Sigfrid, baron (1683–1741), sprejet 16. julija 171926 – zemljiški gospod. Bil je zet Janeza Vajkarda Valvasorja, a svojega tasta najbrž nikoli v življenju ni srečal, saj je polihistor umrl, ko je bilo Adamu Sigfridu deset let. Izviral je iz leta 1569 poplemenitenega rodu uskoškega poveljnika, povzdignjenega leta 1634 v baronski stan.27 Rodil se je 26. decembra 1683 v dvorcu Struga pri Novem mestu staršema Volfu Frideriku in Juditi Tereziji, rojeni grofici Barbo pl. Waxenstein.28 Ljubljansko jezuitsko gimnazijo je končal leta 1699,29 ko v Ljubljani še ni bilo višjih študijev, nadaljevanje šolanja v Gradcu pa ga očitno ni zanimalo.30 Oženil se je mlad, pri 20 letih, 2. februarja 1704 na Gracarjevem turnu s Frančiško Katarino pl. Valvasor, hčerjo polihistorja Janeza Vajkarda in njegove druge žene Ane Maksimile, rojene pl. Zetschker.31 Prav tako je še mlad, pri 24 letih, leta 1707 kot edini sin prevzel Strugo za šest let prej umrlim očetom in jo obdržal do smrti.32 21 O kripti: SMOLIK 2001 (op. 3), str. 263–264. 22 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-S-117, 12. 8. 1767. 23 Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL), ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 293. 24 Emilijan CEVC, Iluminirani kodeks ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, Spominska knjiga 2001 (op. 3), str. 67–79. Objava emblemov: Jože KASTELIC, Emblemi v ikonografskem ogledalu, Spominska knjiga 2001 (op. 3), str. 115–261. 25 Prva številka pomeni zaporedno številko tega seznama, druga, v oklepaju, pa zaporedje v spominski knjigi po seznamu v: SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 26 Datumi sprejema so povzeti po objavljenem seznamu članov (SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275), razen če je bila ugotovljena napaka. Pri članih brez navedbe datuma je čas sprejema določen glede na zaporedje datiranih vpisov. 27 Miha PREINFALK, Plemiške rodbine na Slovenskem. 16. stoletje. 1: Od Barbov do Zetschkerjev, Ljubljana 2016 (Blagoslovljeni in prekleti, 5), str. 148. 28 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 162–163. Krstna knjiga župnije Šentjernej iz tega časa je izgubljena. 29 Po kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete je bil leta 1698 vpisan na poetiki, leta 1699 pa na retoriki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 436, 439). 30 Prim. Johann ANDRITSCH, Die Matrikeln der Universität Graz. 3: 1663–1710, Graz 1987. 31 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 156, 163. 32 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 68r. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 172 Ostajal je tipičen podeželski plemič, ki živi daleč od deželne prestolnice in ne posega po javnih funkcijah. Tako ni postal niti prisednik kranjskega ograjnega sodišča.33 V spominski knjigi Dizmo- ve bratovščine je suhoparno naveden samo kot gospod na Strugi in Starem Gutenbergu.34 V skoraj štiridesetih letih zakonskega življenja tudi ni dobil otrok, čeprav je svoj zakon v oporoki opisal kot harmoničen in složen.35 Umrl je v 58. letu 3. septembra 1741 in bil pokopan v frančiškanskem sa- mostanu v Novem mestu.36 Čeprav je iz dedovanja izključil sorodnike, je vdova leta 1743 prepustila Strugo sinu njegovega bratranca Karlu Ignacu baronu Juriču iz druge, radeljske rodbinske veje,37 ki je bil od leta 1747 tudi sam član Dizmove bratovščine.38 Št. 2 (99) Rasp, Janez Adam, grof (1684/85–1748), sprejet 2. oktobra 1719 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča, stanovski poverjenik. Izviral je iz ene starejših plemiških rodbin na Kranjskem, ki je imela kranjsko deželanstvo od začetka 16. stoletja, njena prva posest v deželi pa je bil Osterberg, po katerem sta se imenovali dve glavni rodbinski liniji.39 Janez Adam, sin Janeza Ludvika in Terezije, rojene (Peer) pl. Pernburg, je pripadal krumperški veji Raspov, katere začetnik je bil njegov oče, gospodar Krumperka, ki je ne- upravičeno uporabljal baronski naslov in z vztrajnostjo leta 1708 dosegel pri cesarju nič manj kot povzdignitev v grofovski stan.40 Otroci so se mu rojevali v Ljubljani in na Krumperku, ravno za drugorojenega Janeza Adama, čigar rojstvo gre postavljati v leto 1684 ali 1685, pa ne vemo, ali je bil rojen kje drugje ali je vpis njegovega krsta v ljubljanski oziroma dobski krstni matici pomotoma izostal.41 Šolal se je na ljubljanski jezuitski gimnaziji, ki jo je zaključil leta 170042 in šolanje nadalje- val na višjih jezuitskih študijih v Gradcu, kjer ga leta 1702 najdemo na logiki.43 Pri dobrih tridesetih letih je leta 1715 iz očetovih rok prevzel gospostvo Krumperk44 in se 15. maja istega leta poročil v Kamniku z Marijo Ano Fürnpfeil pl. Pfeilheimb iz družine leta 1635 poplemenitenega škofjelo- škega gospoščinskega upravitelja. Nevestina mati je izvirala iz starološke veje Raspov, tako da sta 33 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 34 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 138, 139. 35 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 156. 36 Njegove smrti ni v mrliških maticah župnij Šentjernej in Novo mesto Kapitelj, ampak je znana samo iz sekun- darnih virov (Boris GOLEC, Valvasorji. Med vzponom, Slavo in zatonom, Ljubljana 2015 (Thesaurus memoriae. Dissertationes, 11), str. 377, op. 1621). O pokopu: GOLEC 2015 (op. 36), str. 378. Prim. PREINFALK 2016 (op. 27), str. 163. Ohranjena je njegova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, II- I-11, 9. 8. 1741). 37 GOLEC 2015 (op. 36), str. 377; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 156. 38 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 272, 273. 39 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 195–198. 40 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 205–206. Prim. Boris GOLEC, Valvasorjev izvor, družina in mladost – stare ne- znanke v novi luči (2. del), Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 61/2, 2013, str. 258. 41 GOLEC 2013 (op. 40), str. 207, 220. 42 Leta 1699 ga najdemo v petem, poetičnem razredu, leta 1700 pa je v kongregacijski knjigi navedeno, da lanski petošolci obiskujejo šesti, retorični razred (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 439, 445). 43 ANDRITSCH 1987 (op. 30), str. 167. 44 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 207. V kranjski imenjski knjigi je bil prenos lastništva vknjižen šele leta 1724 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 147v). BORIS GOLEC 173 se s to poroko spet združili obe Raspovi rodbinski liniji.45 Zakonca sta imela trinajst otrok, večino- ma rojenih v Ljubljani in deloma na Krumperku.46 V javnem življenju je bil grof Janez Adam manj opažen od svojega prodornega očeta. 29. mar- ca 1718 so ga sprejeli med prisednike kranjskega ograjnega sodišča,47 nekaj časa pa je bil tudi stano- vski poverjenik.48 Umrl je 10. marca 1748 v Ljubljani, kjer so ga pokopali v avguštinskem samosta- nu (eremitov);49 po mrliški matici mu je bilo 64 let.50 Med slikami v njegovi zapuščini na Krumperku je z njegovim naročništvom mogoče posredno povezati portret (contrafé) grofovske rodbine Rasp.51 Istega leta kot Janez Adam je vstopil v Dizmovo bratovščino njegov daljni sorodnik duhovnik Maksimilijan Leopold pl. Rasp, za njim pa je bil član tudi sin Janez Nepomuk (član še 1801).52 Št. 3 (100) Werthenthal, Sigfrid Bonaventura, pl. (1687–1738), sprejet 9. oktobra 1719 – stanovski cestni nad- zornik, deželni vojni komisar na Gorenjskem, gradiščan na ljubljanskem gradu. O njem je znanega malo, še posebej ker rodbina najbrž ni izhajala s Kranjskega in v deželi tudi ni pognala korenin. Njegovo rojstvo je bilo mogoče izslediti s pomočjo podatka v mrliški matici, da mu je bilo ob smrti 51 let,53 in podatka o službovanju njegovega očeta v Gradcu (1691).54 Krščen je bil 19. julija 1687 kot sin Janeza Jurija (Johanna Georga) Werthenthala, dvornega mojstra kneza Eggenberga in cesarskega tajnega svetnika, ter Marije Magdalene.55 Oče je kot cesarski tajni svetnik dobil plemiški naslov 15. aprila 1692,56 ko je bilo Sigfridu Bonaventuri pet let. Deset let prej, leta 1682, se je staršema v Ljubljani rodila hči.57 Kljub vmesnemu službovanju v Gradcu je oče ostal 45 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 207, 220. O Fürnpfeilih pl. Pfeilheimbih gl. Karl Friedrich von FRANK, Standes- erhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich öster- reichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alt-Österreichischen Adels-Lexikon« 1823–1918. 2: F–J, Senftenegg 1970, str. 53; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 96–108. 46 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 220–221. 47 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 48 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 208. 49 Navedbe avguštincev v mrliških matičnih knjigah se praviloma nanašajo na starejši eremitski, ne na diskalceatski samostan s cerkvijo. Gre za današnjo frančiškansko cerkev in samostan na Prešernovem trgu. Kadar je šlo za samostan diskalceatov, bosonogih avguštincev na Ajdovščini, je to v viru praviloma izrecno poudarjeno. 50 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 101. Prim. PREINFALK 2016 (op. 27), str. 220. Ohranjen je inventar njegove zapuščine v Ljubljani in na Krumperku (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 98, fasc. XXXXI, R-81, 26. 4. 1748, 28. 4. 1748). 51 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 98, fasc. XXXXI, R-81, 28. 4. 1748, pag. 26. 52 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 270, 271; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih: PREIN- FALK 2016 (op. 27), str. 322–323. 53 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 17. 54 Ludwig SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN, Der Adel in den Matriken der Stadt Graz, Graz 1909, str. 90. 55 Diözesanarchiv Graz-Seckau (DAG), Altmatriken, Graz Hl. Blut, Taufbuch X, 1682–1694, pag. 502. 56 Karl Friedrich von FRANK, Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alt-Österreichischen Adels- -Lexikon« 1823–1918. 5: Si–Z, Senftenegg 1974, str. 207. 57 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1678–1686, pag. 137. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 174 povezan s Kranjsko in leta 1690 dobil kranjsko deželanstvo.58 Naslednje leto se je zakoncema rodila hči, in sicer v Gradcu, kjer je oče, tedaj že poplemeniten, še vedno služboval kot dvorni mojster knezov Eggenbergov,59 najmlajši sin pa je bil leta 1695 spet rojen v Ljubljani.60 Oče Ja- nez Jurij je umrl v kranjski prestolnici kot sta- novski nastanitveni (kvartirni) mojster leta 1714, eno leto pred ženo.61 Rodbina v deželi si- cer ni imela zemljiške posesti ne v tej generaciji ne v naslednji.62 Sigfrid Bonaventura se po vsem sodeč vsaj v višjih razredih gimnazije ni šolal ne pri lju- bljanskih ne pri graških jezuitih, pogrešamo pa ga tudi med dunajskimi študenti.63 V kranjski prestolnici ga srečamo že kot družinskega oče- ta. Leta 1715 se mu je rodil sin v zakonu s Fran- čiško Terezijo, rojeno baronico Verguz,64 ki je izhajala iz zelo podobnega družinskega okolja, iz leta 1698 pobaronjene rodbine vojaškega uslužbenca (Mustermeister) v Hrvaški in Mor- ski krajini.65 Zakonca se nista poročila v Ljubljani in se jima tu ni rodil noben drug otrok.66 V spominsko knjigo Dizmove bratovščine se je pl. Werthenthal ob sprejemu leta 1719 lastno- ročno vpisal kot stanovski nastanitveni (kvartirni) mojster in deželni vojaški vicekomisar za Go- renjsko.67 Umrl je pri 51 letih 19. marca 1738 in bil pokopan pri ljubljanskih frančiškanih.68 V zapu- ščinskem inventarju je naveden kot stanovski cestni nadzornik, deželni vojni komisar na Gorenjskem in gradiščan na ljubljanskem gradu.69 58 Ludwig SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN, Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain, Görz 1905, str. 501. 59 SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1909 (op. 54), str. 90. 60 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1692–1699, pag. 76. Očetovo ime je v krstni matici pomotoma navedeno kot Ferdinand. 61 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1658–1735, pag. 214, 227. Očetov poklic je razviden iz zapu- ščinskega inventarja (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 124, fasc. L, W-brez št., 10. 10. 1714). 62 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756). 63 Prim. ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r; ANDRITSCH 1987 (op. 30); Kurt MÜHLBERGER, Walter SCHU- STER, Die Matrikel der Universität Wien. 6: 1689/90–1714/15, Wien-Köln-Weimar 1993; Kurt MÜHLBERGER, Die Matrikel der Universität Wien. 7: 1715/16–1745/46, Wien-München 2011. 64 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1712–1722, pag. 150. 65 FRANK 1974 (op. 56), str. 153. 66 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1682–1718, Ind R 1692–1740. 67 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 138, 139. 68 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 17. Frančiškanski samostan s cerkvijo je stal na današnjem Vodnikovem trgu. 69 Ohranjena sta njegova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, II-W-45, 10. 3. 1. Valentin Metzinger: portret Maksimilijana Leopolda pl. Raspa, okoli 1739, župnijski urad Šmartno v Tuhinju BORIS GOLEC 175 Št. 4 (101) Rasp, Maks (Maksimilijan) Leopold, pl. (1673–1742),70 sprejet 14. novembra 1719 – duhovnik, doktor teologije, župnik v Kamniku (sl. 1). Izhajal je iz starološke veje Raspov in bil verjetno njen zadnji moški potomec.71 Rodil se je v Škofji Loki, kjer so ga krstili 19. novembra 167372 kot sina izobraženega očeta Janeza Jurija pl. Ra- spa, ki ni bil več graščak, a je imel na Loškem še vedno kar nekaj posesti, in Marije Lucije, rojene Kunst, hčere ljubljanskega župana.73 Jezuitsko gimnazijo je obiskoval v Ljubljani,74 filozofijo v Gradcu,75 prejel 19. septembra 1693 nižje kleriške redove v Ljubljani in takoj nato postal gojenec Germanika v Rimu, kar je ostal ves čas študija do leta 1697. V Rimu je prejel tudi mašniško posvečenje, bil imatrikuliran na Sapienzi kot klerik dunajske škofije, doktorat iz teologije pa je dosegel 2. septembra 1697 kot duhovnik oglejske škofije. Naslednji dve leti je z namenom, da si izpopolni izobrazbo, bival na Dunaju in po raznih drugih evropskih mestih. Potem ko se je leta 1699 vrnil na Kranjsko, je naslednje leto dobil mesto župnika v Kamniku, kar je ostal do smrti 42 let pozneje. Večino časa je opravljal tudi službo arhi- diakona za Gorenjsko.76 Na Kranjskem je bil ves čas med vodilnimi izobraženci in od članov Dizmove bratovščine predzadnji, ki je postal tudi član Akademije operozov (1702). Z vsestransko izobrazbo je združeval solidno umetnostno prizadevanje v smislu visokega baroka, s tem ko je podpiral domače stavbeni- ke, vodilne slikarje in kvalitetne obrtnike kamniških cehov. Znatno premoženje, ki mu je bilo na voljo po izumrli rodbini loških Raspov, je uporabil za zidavo, predelavo in umetnostno opravo cerkva v Kamniku in okolici. Bil je tudi med prvimi pobudniki in gmotnimi podporniki gradnje nove ljubljanske stolnice. Podobno žilavo delavnost je razvil na področju splošnega izobraževanja. Prosvetno delo je vezal z intenzivno versko vnemo, kjer je bil sam najboljši zgled prizadevnosti in je tako užival veliko spoštovanje. Svojo bogato knjižnico je zapustil kartuziji Bistra, a je slednjič pristala v kostanjeviški cisterci. Na lastno željo so ga pokopali v novozgrajeni župnijski cerkvi na kamniški Šutni, kjer mu je prijatelj grof Sigmund Gallenberg postavil spominsko ploščo z grbom.77 Umrl je 12. decembra 1742 v starosti 69 let in bil položen k večnemu počitku dva dni pozneje.78 Danes je eden redkih plemičev iz slovenskega prostora, po katerem se imenuje ulica in ki ima do- prsni kip, oboje v Kamniku.79 1738) in inventar zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljublja- ni, šk. 124, fasc. L, W-93, 24. 3. 1738). Med slikami je popisana tudi neka Almanachova krajinska slika (pag. 39). 70 O njem gl. Rudolf ANDREJKA, Maks MIKLAVČIČ, Rasp Maksimilijan Leopold, Slovenski biografski leksikon, 3/9, Ljubljana 1960, str. 34–35. 71 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 217–218. 72 NŠAL, ŽA Škofja Loka, Matične knjige, R 1663–1683, fol. 101v. 73 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 216–217, 225. 74 Kot študent je bil leta 1689 ceremoniar kongregacije Marije Vnebovzete, leta 1690 pa v zadnjem, retoričnem ra- zredu (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 378, 387). 75 V graški univerzitetni matriki ga leta 1691 najdemo na logiki (ANDRISCH 1987, str. 121). 76 ANDREJKA, MIKLAVČIČ 1960 (op. 70), str. 34. 77 ANDREJKA, MIKLAVČIČ 1960 (op. 70), str. 34. O Raspu in novi kamniški župnijski cerkvi: Marko LESAR, Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku. Umetnostna in kulturnozgodovinska predstavitev, Kamnik 2001, str. 15–37. 78 NŠAL, ŽA Kamnik, M 1731–1747, fol. 78r–78v. V mrliški knjigi je daljši pokojnikov biogram. Ohranjena je nje- gova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, II-R-40, 11. 12. 1742). 79 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 218. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL Istega leta kot on je postal član Dizmove bratovščine njegov daljni sorodnik Janez Adam grof Rasp in nato še Janez Nepomuk (član še 1801), sin omenjenega sorodnika.80 Št. 5 (102) Apfaltrer, Janez Sigfrid, baron (1696–1764), sprejet 26. junija 1721 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča. Janez Sigfrid baron Apfaltrer je izviral iz stare kranjske plemiške rodbine, ki je pridobila baronski naslov leta 1672.81 Rodil se je v Kamniku, kjer je bil krščen 8. julija 1696 kot Janez Sigfrid Anton, sin Volfganga (Volfa) Herbarda barona Apfaltrerja in Izabele, rojene grofice Barbo pl. Waxenstein.82 Leta 1711 ga zasledimo v zadnjem razredu ljubljanske jezuitske gimnazije, na reto- riki.83 Med prisednike kranjskega ograjnega sodišča je bil sprejet 1. julija 1719,84 oženil pa se je z Ano Marijo Henriko (Henrieto) grofico Barbo pl. Waxenstein 5. septembra 1722 na gradu Pod- sreda.85 V dvajsetih in tridesetih letih 18. stoletja je živel v Ljubljani, kjer se mu je v zakonu z Barbovo, dedinjo gospostva Podsreda,86 rodilo sedem otrok,87 trije pa v tridesetih letih v Črnem Potoku.88 Zemljiški gospod je postal leta 1722, ko mu je oče izročil gospostvo Črni Potok pri Li- tiji, kupljeno leta 1704, ter imenje broda čez Savo pri Šentjakobu.89 Leta 1738 je za 20.000 goldi- narjev kupil gospostvo Kieselstein z istoimenskim dvorcem v Kranju, ki ga je tako kot Črni Potok za njim podedovala vdova Henrieta.90 Umrl je star 68 let v Kranju, kjer so ga pokopali 27. oktobra 1764, po oporočni želji pri župnijski cerkvi kraja smrti.91 80 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 270, 271; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih: PREIN- FALK 2016 (op. 27), str. 322–323. 81 Johann Baptist WITTING, Steiermärkischer Adel, Neustadt an der Aisch 19792 (= Die Wappen des Adels in Salz- burg, Steiermark und Tirol; J. Siebmacher,s großes Wappenbuch, 28), stp. 65–68; Karl Friedrich von FRANK, Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alt-Österreichischen Adels-Lexikon« 1823–1918. 1: A–E, Senftenegg 1967, str. 26. 82 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1685–1699, fol. 141r. 83 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 530. 84 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 85 Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM), Matične knjige, Podsreda, P 1687–1770, s. p.; Miha PREINFALK, Ple- miške rodbine na Slovenskem. 17. stoletje. 1: Od Billichgrätzov so Zanettijev, Ljubljana 2014 (Blagoslovljeni in prekleti, 4), str. 41. 86 Franc LAZARINI, Zgodovina rodbine Lazarini. Kronika, dokumenti, genealogija, komentarji, zgodbe, Ljubljana 2013, str. 237. 87 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 10–12. Prim. SCHIVIZ VON SCHI- VIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 64, 66, 68, 69, 71, 76, 78. 88 NŠAL, ŽA Šmartno pri Litiji, Matične knjige, R 1719–1737, fol. 89r, 98r, 117r. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZ- HOFFEN 1905 (op. 58), str. 331. 89 SMOLE 1982 (op. 14), str. 124. Kot lastnik tega očetovega imenja se Janez Sigfrid pojavi v kranjski imenjski knjigi leta 1730, prepis nanj pa je bil izveden šele leta 1750 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 127r). 90 SMOLE 1982 (op. 14), str. 215. V kranjski imenjski knjigi te posesti ni najti (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756)). 91 NŠAL, ŽA Kranj, Matične knjige, M 1733–1771, pag. 178. Ohranjena sta njegova oporoka, ki sta jo na Kiesel- steinu 8. marca 1762 napisala skupaj z ženo Henrieto (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-A-35, 8. 3. 1762), in inventar zapuščine v Črnem Potoku (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih BORIS GOLEC 176 177 Iz rodbine Apfaltrer sta pred njim postala člana Dizmove bratovščine dva barona Apfaltrerja, njegov oče Volf Herbard (1716) in Janez Gotfrid (1718), za njim pa njegova brata Franc Karel (1725) in Sigmund Ferdinand (1725 ali 1726) ter Jožef Leopold (1740), Janez Ignac (1741), Ferdinand (1752), Feliks (član še 1801, naveden brez imena), Vencelj (član še 1801), Anton (član še 1801) in Ernest (član še 1801).92 Št. 6 (103) Posarelli, Janez Jožef Anton, baron (1679–1726), sprejet 23. oktobra 1721 – zemljiški gospod. Bil je sin Janeza Herbarda pl. Posarellija in Ane Elizabete, rojene baronice Valvasor, rojen v Ljubljani, kjer so ga krstili 22. marca 1679.93 Njegova rodbina je prišla na Kranjsko konec 16. stole- tja, pridobila plemstvo in deželanstvo in imela od leta 1647 v lasti gospostvo Volčji Potok.94 Janez Jožef Anton je pri petih letih izgubil očeta, mati pa je zanj in za njegovega brata Bernardina Valeri- jana 31. maja 1689, ko mu je bilo deset let, izposlovala dedni baronski naslov.95 Ni izpričano, a vendarle je precej verjetno, da je obiskoval gimnazijo pri ljubljanskih jezuitih, nato pa je morda odšel na višje študije v Gradec.96 Kaže, da ga javno življenje ni posebej zanimalo. Tudi med prise- dniki kranjskega ograjnega sodišča ga ne najdemo.97 Janez Jožef Anton je postal gospodar Volčjega Potoka leta 170198 in se 2. julija istega leta v Lju- bljani poročil z Marijo Terezijo baronico Moscon.99 Otroci so se mu najprej rojevali v Ljubljani, nato v Kranju.100 Umrl je pri 47 letih 21. septembra 1726 v dvorcu Jablje v lasti njegove žene, poko- pali pa so ga v ljubljanski frančiškanski cerkvi.101 Z naročništvom umetnostnih del je v Posarellijevi zapuščini v Ljubljani mogoče ne po sred - no povezati njegov in ženin portret (contrafe), posredno pa portreta »starega gospoda barona inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 6, fasc. IV, A-79, 12. 1. 1764). 92 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 93 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1678–1686, pag. 25. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 26. 94 Johann Baptist WITTING, Beiträge zur Genealogie des krainischen Adels, Jahrbuch der k. k. heraldischen Gesell- schaft »Adler«, n. F. 5, 1895, str. 238–239; SMOLE 1982 (op. 14), str. 536; GOLEC 2015 (op. 36), str. 64–67. 95 Karl Friedrich von FRANK, Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alt-Österreichischen Adels- -Lexikon« 1823–1918. 3: K–N, Senftenegg 1972, str. 100. Boris GOLEC, Valvasorjev izvor, družina in mladost – stare neznanke v novi luči (1. del), Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 61/1, 2013, str. 59. 96 Ni ga najti med člani jezuitske kongregacije Marije Vnebovzete (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r) kot tudi ne med alumni in konviktorji (Ljubljanski klasiki 1563–1965, Ljubljana 1999). Morda je identičen z baronom Posarellijem, ki je brez osebnega imena leta 1697 naveden med graškimi študenti logike (ANDRITSCH 1987 (op. 30), str. 144). 97 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 98 SMOLE 1982 (op. 14), str. 536. Prepis lastništva v imenjski knjigi je sledil leta 1707 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 167r, 167v). 99 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1682–1718, fol. 100v. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOF- FEN 1905 (op. 58), str. 154. 100 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1750, pag. 194–196; NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1700–1710, fol. 145v–146r; R 1710–1727, fol. 3v, 23v, 49r. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 41, 43, 405. 101 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1658–1735, pag. 290. O lastništvu Jabelj: SMOLE 1982 (op. 14), str. 196. Ohranjen je inventar njegove zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 85, fasc. XXXVI, P-94, 23. 11. 1726). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 178 Posarellija« in žene ter sumarno navedenih pet portretov članov Posarellijeve družine.102 V Dizmovo bratovščino sta bila za njim sprejeta še Anton Franc Jožef baron Posarelli (1732) in njegov sin Vajkard (član še 1801) iz druge rodbinske veje.103 Št. 7 (104) Prešeren, Janez Krstnik, od 1724 pl. Heldenfeld (1680–1746),104 sprejet 14. maja 1721 – doktor prava, pisar ograjnega sodišča. Bil je kmečkega rodu, nečak ljubljanskega prošta Janeza Krstnika Prešerna (1656–1704), prve- ga predsednika Akademije operozov,105 rojen v Hrašah staršema Juriju in Mariji Prešeren in krščen 6. julija 1680 v Radovljici.106 Vseh šest razredov ljubljanske jezuitske gimnazije (1688–1694) je izpri- čan kot alumen Thalerjeve ustanove za revne študente,107 v Ljubljani pa je poslušal tudi kazuistiko, in sicer kot Lenkovičev alumen (1697 in 1698).108 Neznano kje je študiral pravo in najpozneje leta 1715 doktoriral.109 Stric Janez Jurij Prešeren, od leta 1695 član Dizmove bratovščine,110 sicer pa ra- dovljiški upravitelj, mu je leta 1716 zapustil lepo premoženje, iz katerega so se črpala sredstva za Prešernovo ustanovo (alumnat).111 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je Janez Krstnik nave- den kot doktor obojega prava in zapriseženi pisar kranjskega ograjnega sodišča.112 Slednje je bil tudi, ko je 10. junija 1724 dobil plemiški naslov »von Heldenfeld«,113 in morda še ob smrti, glede na to, da je služba navedena tako v njegovem zapuščinskem inventarju114 kot v mrliški matici.115 Nikoli ni postal zemljiški gospod, ampak je premogel samo posestvo v Vodicah in hišo v Lju- bljani. Zaradi samovoljnega upravljanja Prešernove ustanove, od katere je imela koristi le njegova družina, je prišel v sodni spor s škofijskim generalnim vikarjem, ki se je končal že po njegovi smr- ti. Janez Krstnik Prešeren se je poročil dvakrat, prvič 9. maja 1710 z Marijo Elizabeto pl. Schwitzen, 102 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 85, fasc. XXXVI, P-94, 23. 11. 1726, pag. 75, 76. 103 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih gl. Johann Baptist WITTING, Beiträge zur Genealogie des krainischen Adels, Jahrbuch der k. k. heraldischen Gesellschaft »Adler«, n. F. 4, 1894, str. 239. 104 O njem gl. Alfonz GSPAN, Prešeren, Slovenski biografski leksikon, 2/8, Ljubljana 1952, str. 503–505; Miha PREIN- FALK, Plemiške rodbine na Slovenskem. 18. stoletje. 1: Od Andriollija do Zorna, Ljubljana 2013 (Blagoslovljeni in prekleti, 3), str. 115–117, 123. 105 O njem gl. Alfonz GSPAN, Prešeren Janez Krstnik, Slovenski biografski leksikon, 2/8, Ljubljana 1952, str. 564–566. 106 NŠAL, ŽA Radovljica, Matične knjige, R 1680–1689, fol. 5. O sorodstvenih zvezah s proštom Prešernom: GSPAN 1952 (op. 104), str. 503. 107 Ljubljanski klasiki 1999 (op. 96), str. 119, 120, 221, 122, 124, 125, 128. Po kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete je bil leta 1693 na poetiki, 1694 pa na retoriki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 412, 417). 108 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 433; Ljubljanski klasiki 1999 (op. 96), str. 133. 109 GSPAN 1952 (op. 104), str. 504. 110 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268, 269. 111 GSPAN 1952 (op. 104), str. 504. 112 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 138, 139. 113 Karl Friedrich von FRANK, Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alt-Österreichischen Adels- -Lexikon« 1823–1918. 4: O–Sh, Senftenegg 1973, str. 110. 114 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 87, fasc. XXXVI, P-119, 11. 5. 1746, pag. 3. 115 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 82. BORIS GOLEC 179 vdovo dr. Purgerja, in drugič 25. novembra 1734 v Ljubljani z vdovo Marijo Lavrencijo pl. Schluder- bach, rojeno pl. Batai, vdovo po članu Dizmove bratovščine Janezu Jožefu pl. Schluderbachu (gl. št. 21). V prvem zakonu je imel sedem otrok, od katerih sta dva sinova postala odvetnika.116 Umrl je 19. aprila 1746 v 66. letu v Ljubljani in našel zadnje počivališče v avguštinski cerkvi.117 Št. 8 (105) Ottheim, Janez Jožef, baron (1695–1752), sprejet 16. junija 1721 – zemljiški gospod, vicepredstoj- nik Dizmove bratovščine. Izhajal je iz leta 1626 poplemenitene ljubljanske meščanske rodbine Otto pl. Rosenpichl.118 Oče Janez Krištof Otto, prisednik kranjskega ograjnega sodišča, je 17. aprila 1690 prejel dedni baronski naslov »von Ottheim«.119 Janez Jožef se je rodil v Ljubljani kot njegov najmlajši otrok v zakonu z Marijo Frančiško pl. Schlangenburg in bil krščen 5. februarja 1695.120 V rodni Ljubljani je končal jezuitsko gimnazijo (1710) in obiskoval višje študije (1711).121 O njegovem javnem udejstvovanju ni poročil, razen da je bil vicepredstojnik, podpredsednik Dizmove bratovščine.122 Kaže, da je živel bolj odmaknjeno življenje, deloma v Ljubljani in deloma na Portnerjevem imenju pri Igu, ki ga je leta 1710 podedoval po očetu.123 Sočasno podedovani urad Matena pri Igu je že leta 1718 prodal.124 Ob smrti leta 1752 ni več premogel zemljiške posesti.125 Poročen je bil z Marijo Ano Raab pl. Raben- heim.126 Umrl je v 58. letu starosti 15. julija 1752 na Igu, pokopali so ga pri ljubljanskih avguštin- cih.127 Člana Dizmove bratovščine sta bila tudi njegov oče Janez Krištof (od 1690) in starejši brat Ja- nez Krištof, ljubljanski kanonik (od 1737).128 116 GSPAN 1952 (op. 104), str. 504–505; PREINFALK 2013 (op. 104), str. 117–118, 123. Ne prve ne druge poroke ni v ljubljanski poročni matici (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1682–1717, P 1718–1745). V njego- vem zapuščinskem inventarju sta popisani dve poročni pogodbi, prva sklenjena 9. maja 1710 brez navedbe kraja in druga 18. novembra 1734 v Ljubljani; prva razkriva, čigava vdova je bila nevesta, druga pa nevestin dekliški priimek (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 87, fasc. XXXVI, P-119, 11. 5. 1746, pag. 37, 53). 117 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 82. Ohranjen je inventar njegove zapuščine, datiran 11. maja 1746 v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 87, fasc. XXXVI, P-119, 11. 5. 1746). 118 Anton KOBLAR, Ljubljančani 17. stoletja, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 10, 1900, str. 214; FRANK 1973 (op. 113), str. 22. 119 FRANK 1973 (op. 113), str. 22. 120 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1692–1699, pag. 73. 121 Leta 1710 ga srečamo na retoriki, 1711 pa na logiki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 513, 519). 122 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 142, 143. 123 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 203v. 124 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 517r; SMOLE 1982 (op. 14), str. 283. 125 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 78, fasc. XXXIX, O-18, 25. 8. 1752, pag. 4. 126 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 78, fasc. XXXIX, O-18, 25. 8. 1752, pag. 3. 127 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1635–1770, pag. 144. Ohranjen je inventar njegove zapuščine, datiran 25. avgusta 1752 v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 78, fasc. XXXIX, O-18, 25. 8. 1752). 128 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 180 Št. 9 (106) Oblak pl. Wolkensperg, Janez Franc (pogo- steje Franc Janez) (1663–1723), sprejet 26. juni- ja 1722 – zemljiški gospod. Rodil se je 10. januarja 1663 v Škofji Loki še kot neplemič očetu Marku Oblaku, trgovcu in poznejšemu mestnemu sodniku, in materi Katarini, rojeni Skerpin, hčeri mestnega sodni- ka.129 O njegovem šolanju ni podatkov. Če je kdaj obiskoval ljubljansko gimnazijo, ni prišel do zadnjih dveh razredov, ko so študente spre- jemali v jezuitsko kongregacijo Marije Vnebov- zete.130 Ko mu je bilo 25 let, je bil oče 4. julija 1688 povzdignjen v dedni plemiški stan s pre- dikatom »Wolkensperg und Ziegelfest«. Janez Franc se je kmalu zatem, 29. junija 1690, oženil s Škofjeločanko Marijo Terezijo pl. Zanetti, hčerjo priseljenega poplemenitenega italijan- skega trgovca, s katero je imel šest otrok. Vse življenje je ostal navezan na rodno Škofjo Loko, v katere predmestju je njegov oče leta 1696 ku- pil Apfaltrerjev dvorec Puštal, kjer so Oblaki pl. Wolkenspergi gospodarili in živeli vse do za- četka 21. stoletja. Po očetu Marku, umrlem leta 1709, je poleg Puštala podedoval gospostvo Po- stojna, ki ga je leta 1722 prodal dvorni komori. Janez Franc je postal član Dizmove bratovščine šele pri 59 letih, sočasno z zetom dr. Janezom Ludvikom pl. Qualizo. Umrl je že čez dobro leto, 16. avgusta 1723 v Puštalu.131 Oblak pl. Wolkensperg je dal zgraditi cerkev sv. Križa na Hribcu nad Puštalom kot javno zu- nanjo kapelo, potem ko naj bi dovoljenje zanjo dobil leta 1711 (sl. 2). Pozneje so Wolkenspergi iz škofjeloške župnijske cerkve preselili tja tudi svojo rodbinsko grobnico.132 Pol leta po njegovi smrti je bil v Dizmovo bratovščino sprejet njegov sin Franc Anton (1724).133 129 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 192, 201. V škofjeloških krstnih maticah je ravno v tem času krajša vrzel. 130 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r. 131 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 195, 200–202. Škofjeloška mrliška matica iz tega časa ni ohranjena. O Zanettijih: PREINFALK 2014 (op. 85), str. 206–210. O posesti: ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662– 1756), fol. 21r (vloženi listi), 547r; SMOLE 1982 (op. 14), str. 379, 397–398. 132 Blaž RESMAN, »Podpisi« svetnih naročnikov na sakralnih umetninah, Profano v sakralnem. Študije o vizualizu- aciji posvetnih teženj in motivov v sakralni umetnosti (ur. Mija Oter Gorenčič), Ljubljana 2019, str. 139. 133 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 146, 147. 2. Frančiškanska rezbarska delavnica: veliki oltar, okoli 1718, Puštal pri Škofji Loki, podružnična cerkev sv. Križa na Hribcu BORIS GOLEC 181 Št. 10 (107) Qualiza, Janez Ludvik, pl. (1684–1738), sprejet 26. junija 1722 – doktor medicine, deželni proto- medik. Drugače kot njegov tast Janez Franc Oblak pl. Wolkensperg se je Janez Ludvik Qualiza že rodil kot plemič. Njegov ded Nikolaj Qualiza (Hvalica), hišni učitelj knezov Portia in pozneje kranjski deželan, je bil povzdignjen v dedni plemiški stan leta 1642. Oče Janez Pavel, rojeni Ljubljančan (1651–1715), je tako kot pozneje sin postal doktor medicine in deželni protomedik, študiral je v Padovi in se leta 1678 poročil z Ljubljančanko Rozino Wiederkehr pl. Wiederspach. Janez Ludvik je bil rojen v Ljubljani kot njun tretji otrok, krščen 19. avgusta 1684. Družina je živela v leta 1705 kupljeni hiši na Bregu.134 V letih 1699 in 1700 najdemo Janeza Ludvika v zadnjih dveh razredih ljubljanske jezuitske gimnazije.135 Kje je študiral medicino, ni znano.136 Nikoli ni bil zemljiški go- spod, ampak je po materi podedoval samo majhno desetino.137 Člani Dizmove bratovščine so postali trije člani družine Qualiza: oče Janez Pavel, njen pod- predsednik, že ob ustanovitvi (1689), brat Jožef Ignac leta 1709, Janez Ludvik pa razmeroma pozno, šele leta 1722 skupaj s tastom Janezom Francem Oblakom pl. Wolkenspergom.138 Brata Qualiza sta se oba poročila s sestrama Oblak pl. Wolkensperg iz Škofje Loke. Janez Ludvik se je poročil 4. julija 1720 v Škofji Loki z Marijo Frančiško, s katero ni imel otrok.139 Prav tako ni premogel zemljiške posesti.140 Umrl je 31. julija 1738 v Ljubljani za kapjo, star 54 let, pokopali pa so ga pri avguštincih.141 Št. 11 (108) Wollwiz, Lovrenc Danijel, pl. (1692–1746), sprejet 27. junija 1722 – deželni svetnik, prisednik ograjnega sodišča. Rodil se je v ljubljanski meščanski družini Vulovic (Bulovic) očetu Lovrencu in materi Kata- rini ter bil krščen 13. februarja 1692.142 Pri njegovih štirih letih je bil oče Lovrenc, adjunkt knjigo- vodstva kranjskih deželnih stanov, 4. januarja 1696 poplemeniten v pl. Wollwitza.143 Leta 1700 je Lovrenc pl. Wollwitz postal tudi član Dizmove bratovščine.144 Lovrenca Danijela srečujemo v letih od 1707 do 1710 na ljubljanski jezuitski gimnaziji in višjih jezuitskih študijih,145 29. marca 1718 pa so ga sprejeli med prisednike kranjskega ograjnega sodišča.146 Najpozneje leta 1716 se je poročil s 134 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1678–1686, pag. 279; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 116–120. 135 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 439, 443. 136 V dunajskih univerzitetnih matrikah njegovega imena ne najdemo (MÜHLBERGER, SCHUSTER 1993 (op. 63); MÜHLBERGER 2011 (op. 63)). 137 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 291, 23 (vloženi listi). 138 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 139 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 116–120. V škofjeloški poročni matici manjka list z vpisom njune poroke (NŠAL, ŽA Škofja Loka, Matične knjige, P 1683–1736). 140 Prim. ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756); SMOLE 1982 (op. 14). 141 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 21. Prim. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 120. 142 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1686–1692, pag. 174. 143 ARS, AS 1064, Zbirka plemiških diplom, št. 9, Wallwiz, 4. 1. 1696. Prim. FRANK 1967 (op. 81), str. 142. 144 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 170, 171. 145 Leta 1707 je bil vpisan na retoriki, 1708 na logiki, 1709 na fiziki in 1710 na metafiziki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 480, 490, 503, 512). 146 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 182 Suzano Felicito pl. Schmidthoffen iz dve generaciji prej (1667) poplemenitene družine,147 s katero je imel osem v Ljubljani rojenih otrok.148 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden kot deželni svetnik cesarskega veličanstva in prisednik obeh pravd ograjnega sodišča.149 Wollwitzeva rodbinska posest je bilo sicer gospostvo Strmol pri Cerkljah na Gorenjskem, ki ga je na podlagi iz- terjave leta 1702 pridobil oče Lovrenc, preden je naslednje leto kupil še mengeški Novi grad. Lo- vrenc Danijel je oboje podedoval leta 1714 in obdržal do smrti.150 Prehodno sta bila v njegovih ro- kah tudi dvorca Hotemež in Selo pri Radečah, ki ju je podedoval po Mariji Ani pl. Čečker in ju leta 1745 prodal.151 Umrl je za kapjo 5. junija 1746 v svojem dvorcu Strmol (sl. 3), star 54 let. Ob smrti je označen kot prisednik ograjnega sodišča in (stanovski) nadzornik cest.152 Iz rodbine Wollwiz je bil član Dizmove bratovščine tudi njegov brat Franc Anton (od 1731).153 Št. 12 (109) Erberg, Volf Adam, baron (1693–1754),154 sprejet 30. avgusta 1723 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča, okrožni glavar v Novem mestu. Izviral je iz kranjske mitničarske rodbine, katere dve veji sta bili poplemeniteni v letih 1665 in 1668.155 Rodil se je Janezu Adamu pl. Erbergu in Ani Uršuli, rojeni Pettenegg, v Kočevju, kjer so ga 21. 147 FRANK 1972 (op. 95), str. 23. Poroke ni v ljubljanski poročni matici (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1682–1718). 148 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 28–37; Ind R 1741–1791, pag. 19. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 58, 61, 63, 68, 74, 80. 149 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 132, 143. O Schmidthoffnih gl. FRANK 1972 (op. 95), str. 23. 150 SMOLE 1982 (op. 14), str. 290, 468. V kranjski imenjski knjigi je bilo to imenje preneseno na Lovrenca Danijela leta 1724 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 16r (vloženi listi)). 151 SMOLE 1982 (op. 14), str. 185, 433. 152 NŠAL, ŽA Cerklje na Gorenjskem, Matične knjige, M 1702–1759, s. p., 5. 6. 1746. Ohranjen je njegov zapuščinski inventar s popisom zapuščine v Ljubljani in na Strmolu (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 125, fasc. LI, W-101, 7. 7. 1746, 18. 7. 1746). 153 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 154 O njem: Joža GLONAR, Erberg, Slovenski biografski leksikon, 1/1, Ljubljana 1925, str. 160. 155 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 39, 44. Prim. Ema UMEK, Erbergi in dolski arhiv, Ljubljana 1991–1992 (Publikacije 3. Grad Strmol, veduta v Valvasorjevi Topografiji Kranjske BORIS GOLEC 183 decembra 1693 krstili kot Adama Volfganga.156 Oče Janez Adam, doktor prava in od leta 1698 višji prejemnik naklade v Ljubljani, je imel tam samo hišo, a so ga leta 1700 vseeno sprejeli med kranjske deželane. Ko pa sta z bratom Janezom Danijelom leta 1711 postala lastnika vsak polovice gospostva Tržič, sta 16. junija 1714 dobila dedni baronski naslov.157 Janez Danijel, stric Volfa Adama, je v deželi opravljal pomembne funkcije in bil med drugim drugi predsednik Dizmove bratovščine.158 Volf Adam je v Ljubljani končal jezuitsko gimnazijo (1708) in višje študije (1711),159 študiral pa naj bi tudi v Salzburgu.160 Zatem je nekaj časa kot spremljevalec grofa Jožefa Lotarja Königsecka potoval po Franciji.161 29. marca 1718 so ga sprejeli med prisednike kranjskega ograjnega sodišča.162 Poročil se je 20. julija 1724 v Ljubljani z Marijo Ano Cecilijo grofico Engelshaus, rojeno Ljubljan- čanko, hčerjo grofa Janeza Erazma, s katero nista imela otrok.163 Za očetom je leta 1744 prevzel manjšo posest Stara Loka, ki jo je ta kupil leta 1706.164 Ob ustanovitvi političnih okrožij leta 1748 je Volf Adam pri 55 letih postal prvi okrožni glavar za Dolenjsko v Novem mestu. F. A. Breckerfeld zanj pravi, da je bil ponosen in silovit mož, vendar ne posebno vnet za delo.165 Umrl je v začetku maja 1754, star 61 let, in bil 7. maja pokopan v novomeški frančiškanski cerkvi.166 Njegov dedič je postal brat Anton Gotard, novomeški prošt in prav tako član Dizmove bratovščine, ki je umrl leta 1755 (gl. št. 33). Istega leta so Staro Loko prodali na dražbi.167 Od slik v zapuščinskem inventarju je z njegovim naročništvom mogoče povezati štiri potrtre- te (dva njegova in dva ženina), popisane v Ljubljani.168 Poleg Volfa Adama so postali člani Dizmove bratovščine naslednji Erbergi: stric Franc Jakob pl. Erberg (1689), njen prvi podpredsednik, stric Janez Danijel (1689), njen drugi predsednik, oče Janez Adam (1700), bratranec Franc Mihael (1709), brat baron Anton Gotard (1734), bratranec ba- ron Janez Benjamin (1736), mrzli nečak baron Volf Danijel (1761) in baron Jožef (Kalasanc), sin slednjega (član še 1801).169 Arhiva Republike Slovenije. Inventarji. Graščinski arhivi, 5), str. 13. 156 NŠAL, ŽA Kočevje, Matične knjige, R 1683–1695, fol. 146. Prim. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 54. 157 FRANK 1967 (op. 81), str. 280; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 39, 43. Prim. UMEK 1991–1992 (op. 155), str. 13. O posesti: SMOLE 1982 (op. 14), str. 505. 158 UMEK 1991–1992 (op. 155), str. 14. Prim. Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 32–35. 159 Leta 1707 je bil vpisan na poetiko, 1708 na retoriko, 1710 na fiziko in 1711 na metafiziko (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, str. 480, 492, 512, 519). 160 GLONAR 1925 (op. 154). 161 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 45. 162 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 163 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 54. Znan je datum v Ljubljani sklenjene poročne pogodbe, poroke pa v ljubljanski poročni matici ni (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745). 164 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 206. Majda Smole je očeta in sina združila v Volfa Adama (SMOLE 1982 (op. 14), str. 458). 165 Ivan VRHOVEC, Zgodovina Novega mesta, Ljubljana 1891, str. 125. 166 V novomeški mrliški matici je 7. maj 1754 naveden kot datum pokopa, ne smrti (Kapiteljski arhiv Novo mesto (KANM), Novo mesto Kapitelj, Matične knjige, M 1752–1769, fol. 8). Prim. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 54. Ohranjen je inventar njegove zapuščine v Novem mestu in Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventar- jev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 24, fasc. XIII, E-34, 15. 5. 1754, 1. 7. 1754). 167 SMOLE 1982 (op. 14), str. 458. 168 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 24, fasc. XIII, E-34, 1. 7. 1754, pag. 48, 52). 169 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 184 Št. 13 (110) Siberau, Volfgang Andrej Konrad, pl. (1688–1766), sprejet 9. januarja 1724 – deželni svetnik. Rodil se je očetu Juriju Marku Siberju in materi Mariji Ani, rojeni Boltar, v Ljubljani, kjer so ga krstili 16. novembra 1688.170 Oče Jurij Marko je bil povzdignjen v pl. Siberaua (von Syberau) 25. avgusta 1674 kot sodni sel na Kranjskem.171 Volfgang Andrej je v Ljubljani končal jezuitsko gimna- zijo (1705) in višje študije (1708).172 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden kot deželni svetnik cesarskega veličanstva.173 Poročil se je najpozneje leta 1722 z Marijo Terezijo Jožefo Grös- sing, ki mu je v njegovem rodnem mestu rodila šest otrok.174 Očitno ni nikoli postal zemljiški gospod,175 ampak je ostal mestni plemič. Umrl je 31. maja 1766 v Ljubljani, star 78 let, in bil poko- pan v avguštinski cerkvi.176 V njegovi zapuščini je od slik mogoče povezati z naročništvom umetnostnih del njegov por- tret v pozlačenem okvirju.177 Št. 14 (111) Wolkensperg, Franc Anton, pl., od 1753 baron (1700–1764), sprejet 15. januarja 1724 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča. Franc Anton (Oblak) pl. Wolkensperg se je rodil 14. januarja 1700 v Škofji Loki, in sicer v me- stu, ne v družinskem dvorcu Puštal, ter bil naslednji dan krščen kot sin Janeza Franca Oblaka pl. Wolkensperga in Marije Terezije, rojene pl. Zanetti.178 Jezuitsko gimnazijo in višje študije je obisko- val v Ljubljani,179 preden je pri 22 letih 12. januarja 1722 postal prisednik kranjskega ograjnega 170 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1686–1692, pag. 71. O materinem dekliškem priimku KOBLAR 1900 (op. 118), str. 228. 171 FRANK 1974 (op. 56), str. 82. 172 Leta 1705 je bil vpisan na poetiki kot Volfgang Konrad, 1706 na retoriki kot Volfgang, 1707 na logiki kot Volfgang Konrad, 1707 na fiziki kot Volfgang in 1708 na metafiziki kot Andrej Syberau (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 454, 466, 470, 479, 491). 173 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 142, 143. 174 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 265, 268, 271, 274, 276; ŽA Ljubljana Sv. Peter, Matične knjige, Ind R 1721–1746, fol. 77v. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 66, 69, 72, 73, 256. 175 Prim. ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756). V njegovem zapuščinskem in- ventarju je popisan le ženin vinograd na Vipavskem (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 109, fasc. XXXIV, S-184, 1. 9. 1766, pag. 102). Tudi njegov oče je premogel samo majhno desetino (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 4 (vloženi listi)), mati pa t. i. Siber- jevo pristavo pri samostanu bosonogih avguštincev (SMOLE 1982 (op. 14), str. 476). 176 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 278. Ohranjen je inventar njegove zapuščine, popisane v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 109, fasc. XXXIV, S-184, 1. 9. 1766). 177 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 109, fasc. XXXIV, S-184, 1. 9. 1766, pag. 16. 178 NŠAL, ŽA Škofja Loka, Matične knjige, R 1688–1703, fol. 163v. Datum rojstva po: PREINFALK 2014 (op. 85), str. 202. 179 Leta 1715 ga najdemo na poetiki, 1716 na retoriki, 1717 na logiki, 1718 na fiziki, na metafiziki pa ne več (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 548, 550, 553, 558). V graški matriki ga ni (Johann ANDRITSCH, Die Matrikeln der Universität Graz. 4: 1711–1765, Graz 2002). BORIS GOLEC 185 sodišča.180 Po očetovi smrti je leta 1723 podedoval dvorec Puštal,181 nato pa precej povečal svojo zemljiško posest. Najprej je leta 1728 od grofa Lamberga prejel v fevd gospostvo Lebek s pridruže- nimi Ponovičami pri Litiji, ki ju je leta 1744 prodal bratu Janezu Antonu,182 od istega pa leta 1755 kupil bližnji dvorec Ribče183 in sklenil kupno pogodbo za Kališe pri Selcih.184 Poročil se je dvakrat, prvič 5. junija 1724 v Ljubljani z Marijo Suzano Schweiger pl. Lerchenfeld, in drugič 10. novembra 1753 v Škofji Loki z Marijo Rozalijo Kajdaš, prav tako doma iz Puštala. V obeh zakonih skupaj je imel štiri otroke, od tega v prvem zakonu samo sina naslednika.185 Razširitev rodbinske posesti v Zasavje je bila eden od razlogov, da je Franc Anton zaprosil za baronski naslov in ga 14. avgusta 1753 tudi dobil.186 Manj uspešen je bil pri gospodarjenju s puštal- skim gospostvom, ki je zato leta 1756 prešlo pod sekvester ter bilo tedaj v celoti popisano in ocenje- no. Dolgove mu je zaradi številnih kupčij zapustil pokojni oče Janez Franc. Očitno je bil sekverster začasen, saj je Puštal ostal v njegovi in rodbinski lasti.187 Baron Franc Anton je umrl 9. januarja 1764 v Puštalu, star 64 let.188 Od slik v zapuščini je z njegovim naročništvom pogojno mogoče povezati štiri družinske slike,189 kolikor jih niso naročili že njegovi predhodniki. V Dizmovo bratovščino je bil leta 1722 sprejet njegov oče Janez Franc, med letoma 1742 in 1747 pa še mlajši brat Janez Anton.190 Št. 15 (112) Apfaltrer, Franc Karel, baron (1703–1761/62), sprejet 29. oktobra 1725 – zemljiški gospod. Franc Karel baron Apfaltrer se je rodil v stari kranjski plemiški rodbini, ki se je od leta 1672 ponašala z baronskim naslovom.191 Bil je mlajši sin Volfa Herbarda barona Apfaltrerja, od leta 1716 180 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 181 SMOLE 1982 (op. 14), str. 399. 182 Prenos lastništva z grofa Ursini-Blagaja ima v kranjski imenjski knjigi letnico 1732 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 21 (vloženi listi)). Po Majdi Smole naj bi Lebek s Ponovičami prodal bratu šele leta 1755 (SMOLE 1982 (op. 14) str. 255, 377), v resnici pa je šlo za leto 1744, o čemer priča kranjska imenjska knjiga (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 21 (vloženi listi)). Obenem je bratu prodal še neko majhno imenje, ki je bilo prej del gospostva Svibno (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 549r). 183 SMOLE 1982 (op. 14), str. 420. 184 SMOLE 1982 (op. 14), str. 208. 185 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745, pag. 98; ŽA Škofja Loka, Matične knjige, P 1736– 1771, pag. 133; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 202. Miha Preinfalk navaja v drugem zakonu tri otroke (PREIN- FALK 2014 (op. 85), str. 204), vendar v škofjeloški krstni matici najdemo samo hčer Frančiško Ksaverijo Rozalijo, rojeno 27. novembra 1754 (NŠAL, ŽA Škofja Loka, R 1748–1758, pag. 241). 186 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 192, 196–197. 187 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 197. 188 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 202. Škofjeloška mrliška matica iz tega časa je izgubljena. Wolkenspergova za- puščina v Puštalu je bila popisana trikrat: 16. avgusta 1756, 9. februarja 1764 in 9. februarja 1769 (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 126, fasc. LI, W-118). 189 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 126, fasc. LI, W-118, 16. 8. 1756, pag. 22. 190 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 191 FRANK 1967 (op. 81), str. 26; WITTING 1979 (op. 81), stp. 65–68. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 186 člana Dizmove bratovščine,192 in Ane Izabele, rojene grofice Barbo. Iz neznanega razloga se je rodil v dvorcu Dragomelj ob Pšati in bil krščen v Mengšu 9. avgusta 1703.193 Morda je bil dvorec tedaj v rokah njegovih staršev, medtem ko je rodbina njegove matere gospostvo Dragomelj nekaj let prej prodala.194 Leta 1704 je oče kupil dvorec Črni Potok pri Litiji195 in leta 1710 gospostvo Črnelo pri Domžalah, ki ga je Franc Karel podedoval po očetovi smrti leta 1723.196 Apfaltrerjev rod je sicer od leta 1670, začenši z njegovim dedom Ferdinandom Ernestom, gospodaril na bližnjem Brdu pri Lu- kovici.197 Franc Karel je v Ljubljani končal samo šestletno jezuitsko gimnazijo (1719), kot kaže, pa ne tudi višjih študijev.198 Poročil se je 4. julija 1727 na Ortneku pri Ribnici z Ano Marijo, hčerjo tamkajšnjega graščaka Janeza Jurija Gotfrida grofa Schwaba pl. Lichtenberga,199 ki mu je na Črne- lem rodila ducat otrok.200 Ni znano, da bi se kje posebej udejstvoval in tudi gospodaril ni najbolje. Zaradi zadolženosti je bilo Črnelo namreč leta 1762 prodano na dražbi.201 Franc Karel baron Apfal- trer je umrl nekaj mesecev prej, nedolgo pred 6. februarjem 1762, ko so na Črnelem popisali njego- vo zapuščino.202 Iz rodbine Apfaltrer so pred njim postali člani Dizmove bratovščine trije baroni Apfaltrerji, njegov oče Volf Herbard (1716) in Janez Gotfrid (1718) ter brat Janez Sigfrid (1721), za njim pa brat Sigmund Ferdinand (1725 ali 1726), Jožef Leopold (1740), Janez Ignac (1741), Ferdinand (1752), Fe- liks (član še 1801, naveden brez imena), Vencelj, sin Franca Karla (član še 1801), Anton (član še 1801) in Ernest (član še 1801).203 Št. 16 (113) Apfaltrer, Sigmund Ferdinand, baron (1700–1756), sprejet leta 1725 ali 1726 – zemljiški gospod. Bil je starejši brat Franca Karla in sin Volfa Herbarda barona Apfaltrerja in Ane Izabele, rojene grofice Barbo, rojen 13. in krščen 17. oktobra 1700 v Kamniku.204 Ko je bil star tri leta, je oče leta 1703 po svojem očetu podedoval gospostvo Brdo pri Lukovici,205 leta 1710 pa v bližini kupil Raspova 192 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 270, 271. 193 NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, R 1695–1707, fol. 125r. Prim. WITTING 1979 (op. 81), stp. 70. 194 SMOLE 1982 (op. 14), str. 138. 195 SMOLE 1982 (op. 14), str. 124. 196 SMOLE 1982 (op. 14), str. 121. 197 SMOLE 1982 (op. 14), str. 102. 198 Leta 1718 ga najdemo na poetiki in 1719 na retoriki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 560, 574). 199 WITTING 1979 (op. 81), stp. 69–70. Poroka ni vpisana v ribniško poročno matico (NŠAL, ŽA Ribnica, Matične knjige, P 1717–1740). O grofih Lichtenbergih na Ortneku gl. SMOLE 1982 (op. 14), str. 335. 200 Ivan VRHOVNIK, Plemenitniki v dobovskih farnih maticah, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 9, 1899, str. 81. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 411. 201 SMOLE 1982 (op. 14), str. 121. 202 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 6, fasc. III, A-72, 6. 2. 1762, 30. 6. 1762. Njegova smrt ni vpisana ne v Ljubljani ne v Dobu (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, M 1735–1770; ŽA Dob, Matične knjige, M 1749–1772). Po Wittingu naj bi preminil 4. julija 1762 v Mengšu (WITTING 1979 (op. 81), stp. 69), kar je vsekakor prepozno. V mengeški mrliški matici njegove smrti ni (NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, M 1745–1762). 203 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 204 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1700–1710, fol. 10v. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 405. 205 SMOLE 1982 (op. 14), str. 102. BORIS GOLEC 187 dvorca Češenik in Črnelo.206 Leta 1716 je oče Volfgang Herbard kot prvi iz Apfaltrerjevega rodu postal član Dizmove bratovščine.207 Sigmund Ferdinand je leta 1717 končal ljubljansko jezuitsko gimnazijo in nadaljeval študij v Ljubljani vsaj še eno leto na logiki (1719).208 Po leta 1723 umrlem očetu je prevzel gospostvo Češenik pri Domžalah in ga leta 1737 prodal za 22.000 goldinarjev.209 25. julija 1724 se je v Dolu pri Ljublja- ni oženil z Ivano Elizabeto, hčerjo Janeza Adama barona Erberga, člana Dizmove bratovščine od leta 1700,210 ki mu je na Črnelem rodila sina, nato pa v Ljubljani še šest otrok.211 V Dizmovo bratov- ščino je bil sprejet bodisi sočasno z bratom Francem Karlom bodisi malo za njim, potem ko je malo prej (1723) umrl njun oče Volf Herbard, prav tako njen član (od 1716).212 Med prisednike ograjnega sodišča so ga sprejeli razmeroma pozno, šele 17. junija 1733.213 Umrl je 26. maja 1756 v Ljubljani, star 56 let, pokopali pa so ga dva dni pozneje v Marijini cerkvi na Brdu pri Lukovici.214 Poleg njega je bilo v Dizmovo bratovščino sprejetih še enajst Apfaltrerjev (gl. pri št. 5).215 Št. 17 (114) Wallensperg, Mihael Jožef, pl. (1695–1769), sprejet 10. januarja 1726 – zemljiški gospod, deželni svetnik, prisednik ograjnega sodišča. Rodil se je še kot neplemič, kot sin Jožefa Wallicha, doktorja obojega prava, in Marije Ane, ter bil krščen 3. septembra 1695 v Ljubljani.216 Oče Mihael Jožef, deželni svetnik na Kranjskem, je 31. avgusta 1699, ko je bilo sinu štiri leta, dobil plemiški naslov »von Wallensperg«.217 V drugih virih je oče imenovan Janez Jožef in je kot tak leta 1700 postal tudi član Dizmove bratovščine.218 Mihael Jožef je v rodnem mestu končal jezuitsko gimnazijo (1711) in višje študije (1714).219 Zanimivo je, da 206 SMOLE 1982 (op. 14), str. 114, 120. 207 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 170, 171. 208 Leta 1716 je bil vpisan na poetiki, 1717 na retoriki in 1719 na logiki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 550, 553, 574). 209 SMOLE 1982 (op. 14), str. 114. V kranjski imenjski knjigi prenosa tega lastništva ni najti (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks knj. 6 (1662–1756)). 210 NŠAL, ŽA Dol pri Ljubljani, Matične knjige, P 1685–1773, fol. 49v. O članstvu Janeza Adama barona Erberga v Dizmovi bratovščini: SMOLIK 2001 (op. 3), str. 270, 271. 211 NŠAL, ŽA Dob, Matične knjige, Ind R 1607–1784, fol. 1v. Prim. NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 10–12; VRHOVNIK 1899 (op. 200), str. 80. Leta 1754 je kot vdovec z otroki stanoval v Ljubljani v Gasperinijevi hiši na Bregu (Ljubljanske družine v 18. stoletju (ur. Lovro Šturm), Celje-Ljubljana 2018, str. 50). 212 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 213 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 214 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 178; ŽA Dob, Matične knjige, M 1749–1772, fol. 33v. Prim. VRHOVNIK 1899 (op. 200), str. 82. Njegovo in ženino zapuščino so popisali v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 6, fasc. III, A-61, 2. 6. 1756, 3. 9. 1757). Ohranjena je njegova oporoka, napisana v Ljubljani (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Lju- bljani, III-A-26, 22. 5. 1756). 215 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 216 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1692–1699, pag. 94. Prim. KOBLAR 1900 (op. 118), str. 235. 217 FRANK 1974 (op. 56), str. 182. 218 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 101, 111. 219 Leta 1711 je bil v razredu retorike, 1712 na logiki in 1714 na metafiziki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 520, 530, 545). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 188 je prisednik ograjnega sodišča postal šele dobri dve desetletji pozneje, 27. januarja 1736.220 V spo- minski knjigi Dizmove bratovščine je naveden kot deželni svetnik cesarskega veličanstva in prise- dnik kranjskega ograjnega sodišča.221 Po leta 1725 umrlem očetu je podedoval posest Kompolje pri Muljavi, ki jo je leta 1734 zamenjal s Francem Jakobom pl. Schmidhoffnom za gospostvo Trebnje.222 Družino si je ustvaril, ko se je ustalil kot zemljiški gospod in se 1. julija 1726 v Ljubljani oženil z Ljubljančanko Elizabeto Cecilijo, hčerjo Jošta Jožefa pl. Kušlana.223 Starejši otroci zakoncev Wal- lensperg so se rodili v Ljubljani, mlajši pa v Trebnjem,224 kjer je ovdoveli Jožef Mihael tudi umrl, star 74 let. Pokopali so ga 11. oktobra 1769 na pokopališču pri trebanjski župnijski cerkvi.225 Z naročni- štvom umetnostnih del je med slikami v njegovi zapuščini v Trebnjem mogoče povezati vsaj neka- tere od skupno sedmih sumarno navedenih družinskih portretov.226 Št. 18 (115) Gallenfels, Jožef Anton, baron (1697–1729), sprejet 24. avgusta 1726 – nekdanji častnik. Izviral je iz rodu baronov Gallenfelsov, ustanoviteljev gospostva Golnik,227 ki so baronski na- slov pridobili poldrugo leto pred njegovim rojstvom, 12. decembra 1695.228 Njegov oče Janez Dani- jel je bil že druga generacija zakupnikov briksenskega škofijskega gospostva Bled,229 pozneje kranj- ski glavni stanovski prejemnik in stanovski poverjenik, poročen z Marijo Agnes pl. Moor.230 Anton Jožef se je rodil na blejskem gradu in bil krščen 27. maja 1697.231 Ob poroki leta 1726 je sicer naveden kot Ljubljančan.232 V Ljubljani je končal jezuitsko gimnazijo (1712) in obiskoval prva dva od treh razredov višjih študijev (1713 in 1714),233 nato pa najbrž takoj vstopil v vojsko. V kamniški mrliški matici je namreč naveden kot nekdanji stotnik pešpolka grofa Gvida Stahremberga.234 Komajda mu je še uspelo zasnovati družino z Marijo Regino, hčerjo pokojnega Janeza Ludvika pl. Hohenwarta, 220 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 221 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 146, 147. 222 SMOLE 1982 (op. 14), str. 229, 502. Leta 1727 je s Karlom Jožefom pl. Adlersfeldom sklenil poravnavo za Knežijo pri Litiji (SMOLE 1982 (op. 14), str. 229), vendar ni šlo za lastništvo, ampak za skrbniške zadeve njegovega očeta Janeza Jožefa (Boris GOLEC, Rodbina Graffenweger in njena vloga v življenju Janeza Vajkarda Valvasorja, Kroni- ka. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 63/2, 2015, str. 266). 223 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745, pag. 121. Prim. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 99. O Kušlanih gl. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 91–101. 224 SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 69, 421. Prim. NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 34–35. 225 NŠAL, ŽA Trebnje, Matične knjige, M 1753–1769, fol. 89r. Ohranjen je njegov zapuščinski inventar s popisom zapuščine v Trebnjem in Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 127, fasc. LI, W-145, 30. 10. 1769, 20. 11. 1769). 226 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 127, fasc. LI, W-145, 30. 10. 1769, pag. 21. 227 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 87, Gallenfels; SMOLE 1982 (op. 14), str. 155. 228 FRANK 1970 (op. 45), str. 66. 229 Peter RIBNIKAR, Slovenske podložniške prisege patrimonialnega sodišča Bled, Ljubljana 1976, str. 13. 230 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 87, Gallenfels. 231 NŠAL, ŽA Bled, Matične knjige, R 1683–1707, fol. 102v–103r. 232 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, P 1712–1744, pag. 99. 233 Leta 1711 je bil študent poetike, 1712 retorike, 1713 logike in 1714 fizike (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 520, 530, 539, 545). 234 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1707–1731, pag. 118. BORIS GOLEC 189 lastnika posesti Zaprice pri Kamniku, s katero se je poročil 17. junija 1726 v Kamniku.235 Lastnica Zapric je bila njegova žena,236 ki mu je rodila dva sinova,237 že dobra tri leta po poroki pa ovdovela. Jožef Anton je po navedbah v mrliški matični knjigi umrl nenadne smrti »na svoji posesti« Godič pri Kamniku 2. septembra 1729, star 32 let, in bil pokopan v Hohenwartovo grobnico pri oltarju sv. Janeza Krstnika v kamniški župnijski cerkvi.238 Med slikami, popisanimi v njegovi zapuščini v Ljubljani, je z naročništvom umetnostnih del mogoče povezati samo pokojnikov portret.239 Član Dizmove bratovščine je bil od leta 1711 njegov oče Janez Danijel, že po njegovi smrti je leta 1732 postal član tudi mlajši brat Andrej Evzebij, kot zadnji pa je izpričan bratov sin Ignac (član še 1801).240 Št. 19 (116) Valvasor, Franc Adam, baron (ok. 1680–1747), sprejet 23. septembra 1726 – zemljiški gospod. Rodil se je okoli leta 1680 v očetovem dvorcu Zavrh pri Svibnem kot sin barona Adama Sigfri- da in Marije Ane, rojene baronice Moscon. Odraščal je na Mediji, Valvasorjevem matičnem gradu, ki ga je oče leta 1683 zamenjal za Zavrh z drugo rodbinsko vejo.241 Na ljubljanski jezuitski gimna- ziji ga srečujemo do šestega, zadnjega razreda (1699).242 Po lastnih besedah je končal študij in poto- vanja. Leta 1707 je postal edini lastnik Medije, potem ko se je 8. junija 1705 prvič oženil, najverje- tneje v Motniku, z Regino Frančiško baronico Apfaltrer, hčerjo Jurija Sigmunda barona Apfaltrerja z Motnika in njegove žene Regine Sidonije, rojene pl. Samburg. Močno zadolženi vdo- vec, gospodar s hipotekami obremenjene Medije, se je vnovič poročil malo po 20. maju 1718, bržčas na Jesenicah, tokrat z Uršulo Frančiško Marijo pl. Segalla. Druga žena mu po pedigreju ni segala niti do kolen, saj se je rodila še kot hči kmečkega svobodnika s Sorškega polja, leta 1705 popleme- nitenega Matevža Režena, zato pa je v hišo prinesla odrešilno dediščino, brez katere bi bila Medija za Valvasorje skoraj gotovo izgubljena. Franc Adam je bil pasiven ne le kot gospodar, ampak malo opažen tudi v javnem življenju, saj za razliko od očeta Adama Sigfrida ni nikoli postal prisednik ograjnega sodišča, spodletela pa mu je tudi kandidatura za mesto praporščaka v deželni konjenici (1726). Živel in umrl je na Mediji, kjer so ga 6. julija 1747 pokopali v grajski kapeli, po navedbi v mrliški matici starega 67 let.243 235 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, P 1712–1744, pag. 99. 236 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 104r. 237 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1727–1738, fol. 10v, 39v. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 406. 238 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1707–1731, pag. 117–118. Ohranjen je inventar njegove zapuščine, popi- sane na Zapricah in v najeti hiši v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 36, fasc. XVIII, G-83, 30. 9. 1729). 239 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 36, fasc. XVIII, G-83, 30. 9. 1729, pag. 9. 240 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih gl. ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 142, Gallenfels. 241 GOLEC 2015 (op. 36), str. 132–133, 143. Krstna matica župnije Svibno iz tega časa je izgubljena. 242 V kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete je leta 1698 naveden v petem razredu, na poetiki, naslednje leto pa zajet v sumarni navedbi, da so študenti retorike isti kot prejšnje leto študenti poetike (ARS, AS 1073, Zbirka roko- pisov, II/51r, pag. 436, 441). 243 O njem natančno v: GOLEC 2015 (op. 36), str. 143–154, 467 (biogram). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 190 Člani Dizmove bratovščine so bili trije Valvasorji, pred njim Janez Karel (od 1706) in za njim Karel Jožef (od 1740), oba iz druge rodbinske veje.244 Št. 20 (117) Lichtenberg, Jurij Ludvik, grof (1692–1757), sprejet 20. marca 1727 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča. Izviral je iz leta 1688 pogrofovljene kranjske rodbine Schwab pl. Lichtenberg, ki je imela na Kranjskem še srednjeveške korenine.245 Bil je sin Jurija Gotfrida grofa Lichtenberga in Marije Eli- zabete, rojene baronice Engelshaus.246 Glede na podatek iz leta 1712, da je dopolnil dvajset let, je prišel na svet leta 1692,247 roditi pa se je utegnil v dvorcu Koča vas pri Ložu, ki ga je njegov oče kupil s sodeležniki leta 1688 in pozneje postal edini lastnik.248 Jurija Ludvika srečujemo na ljubljanski jezuitski gimnaziji, ki jo je končal leta 1708, višjih študijev pa vsaj v Ljubljani ni nadaljeval.249 Leta 1712 ali kmalu zatem mu je stric Jurij Sigmund prepustil dvorec Tuštanj v Moravški dolini,250 z dedovanjem po očetu je leta 1720 pridobil Semič,251 nakar je leta 1728 kupil še gospostvo Črnomelj, in sicer od varuha sirot brata Volfa Danijela, umrlega leta 1723.252 Vse posesti je obdržal do smrti.253 Že kot tuštanjski graščak se je 5. aprila 1717 oženil z Marijo Ano Karloto grofico Rasp, hčerjo Janeza Ludvika grofa Raspa.254 Zakoncema se je rodilo kar petnajst otrok, in sicer v Ljubljani, na Tuštanju in na Snežniku,255 ki je bil v lasti sirot pokojnega brata Volfa Danijela.256 Grof Jurij Ludvik je dejavneje vstopil v javno življenje, ko so ga 10. julija 1721 sprejeli med prisednike kranjskega ograjnega sodišča.257 Leta 1738 je izpričan kot stanovski glavni prejemnik, nato pa je bil tudi stanovski poverjenik.258 Umrl je skoraj brez dvoma v Črnomlju, in sicer nedolgo pred 3. avgustom 1757, ko je datiran njegov prvi zapuščinski inventar.259 V skladu z zadnjo voljo naj 244 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. O sorodstvenih razmerjih GOLEC 2015 (op. 36), str. 467, 470–471, 474. 245 FRANK 1973 (op. 113), str. 137; Lidija SLANA, Lichtenbergi na Tuštanju, Iz zgodovine gradu Tuštanj pri Morav- čah (ur. Miha Preinfalk), Ljubljana 2009 (= Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 57/2), str. 171–182. 246 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 5, št. 149, Lichtenberg. 247 SLANA 2009 (op. 245), str. 186. 248 SMOLE 1982 (op. 14), str. 224. Krstna matica župnije Stari trg pri Ložu iz tega časa je izgubljena. 249 Leta 1707 ga najdemo na poetiki, 1708 pa na retoriki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 480, 492). 250 SLANA 2009 (op. 245), str. 186. Prim. SMOLE 1982 (op. 14), str. 518. V imenjski knjigi so Tuštanj nanj prenesli sočasno s Semičem leta 1722 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 70v). 251 SLANA 2009 (op. 245), str. 186. Prim. SMOLE 1982 (op. 14), str. 436. Gl. tudi prejšnjo opombo. 252 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 70v. Prim. SLANA 2009 (op. 245), str. 186. Prim. SMOLE 1982 (op. 14), str. 126. 253 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 64, fasc. XXIX, L-67, 3. 8. 1757, 5. 8. 1757, 18. 8. 1757, 20. 8. 1757. 254 SLANA 2009 (op. 245), str. 186. Poroka naj bi bila pri Sv. Petru v Ljubljani, vendar v poročno matico šentpetrske župnije ni vpisana (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Peter, P 1715–1745). Nevestin oče je dobil grofovski naslov leta 1708 (FRANK 1973 (op. 113), str. 182). 255 SLANA 2009 (op. 245), str. 186. 256 SMOLE 1982 (op. 14), str. 450. 257 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 258 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 5, št. 149, Lichtenberg. 259 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 64, fasc. XXIX, L-67, 3. 8. 1757. BORIS GOLEC 191 bi ga, če bi umrl v Beli krajini, pokopali v Lichtenbergovi grobnici na gradu Smuk.260 Z grofovim naročništvom umetnostnih del je pogojno mogoče povezati sedem družinskih portretov, popisanih v njegovi zapuščini na Tuštanju.261 Iz njegovega časa je tudi grajska kapela na Tuštanju, posvečena sv. Janezu Nepomuku, s poslikavo iz časa po letu 1729, katere avtorstvo še ni dokončno dognano.262 Za grofom Jurijem Ludvikom so postali člani Dizmove bratovščine še naslednji Lichtenbergi: njegov mlajši brat Marko Ferdinand (1740), bratranec Franc Karel (1741), nečak Franc Ignac (1759), Jošt Korbinijan (1760), sin Franca Karla, nečak Ludvik, sin Marka Ferdinanda (član še 1801), bra- tranca Erazem in Janez Nepomuk, vnuka Franca Karla (oba člana še 1801) in Franc Ksaver baron Lichtenberg-Janežič (1800).263 Št. 21 (118) Schluderbach, Janez Jožef, pl. (ok. 1685–1729), sprejet 20. marca 1727 – stanovski sodni sel. O njem je znanega zelo malo. Vsekakor ni bil rojen Ljubljančan264 in najbrž tudi ne Kranjec. Izviral je iz leta 1609 poplemenitene uradniške rodbine Schluderbacher s Tirolskega.265 Tudi sam je bil uradnik, in sicer zapriseženi sodni sel (Weisbote) kranjskih deželnih stanov,266 v Ljubljani pa je njegova navzočnost dokumentirana le dobro desetletje. 10. avgusta 1713 je v Ljubljani sklenil poročno pogodbo z Marijo Lavrencijo pl. Batai,267 katere poreklo ni znano in ki najverjetneje ni bila s Kranjskega.268 V kranjski prestolnici se je zakoncema rodilo osem otrok, zadnji že kot 260 Črnomaljske mrliške matice se začenjajo z letom 1758, v semiški, moravški in ljubljanski pa njegove smrti ni (NŠAL, ŽA Semič, Matične knjige, M 1721–1770; ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770; ŽA Moravče, Matične knjige, M 1737–1760). Oporoko je sestavil 17. aprila 1748 v Ljubljani (ARS, AS 308, Zbirka te- stamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-L-22, 17. 4. 1748). Z zadnjo voljo je določil tri mogoče kraje pokopa: če umre v Ljubljani, v tamkajšnji frančiškanski cerkvi; če na Tuštanju, v moravški župnijski cerkvi; če se njegovo življenje izteče na Metliškem (Bela krajina), pa v Lichtenbergovi rodbinski grobnici na gradu Smuk. Po smrti so njegovo zapuščino popisali v Ljubljani, na Tuštanju, v Semiču in Črnomlju (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 64, fasc. XXIX, L-67, 3. 8. 1757, 5. 8. 1757, 18. 8. 1757, 20. 8. 1757). 261 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 64, fasc. XXIX, L-67, 5. 8. 1757, pag. 21. 262 RESMAN 2019 (op. 132), str. 137–138. 263 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. Sorodstvena razmerja gl. v: ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 5. št. 149, Lichtenberg. 264 Prim. NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1653–1692. 265 Frank se sklicuje na izvirnik plemiške diplome bratov Schluderbacher v takratnem Državnem arhivu v Ljubljani (FRANK 1973 (op. 113), str. 253). V resnici gre za prepis, izdelan v dunajski dvorni pisarni leta 1724 (ARS, AS 1064, Zbirka plemiških diplom, št. 97) in popisan v zapuščinskem inventarju Janeza Jožefa pl. Schluderbacha (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 101, fasc. XXXXII, S-115, 24. 10. 1729, pag. 16–17). 266 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 101, fasc. XXXXII, S-115, 24. 10. 1729, pag. 1. 267 PREINFALK 2013 (op. 104), str. 123. Poročila se očitno nista v Ljubljani (prim. NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1682–1718; ŽA Ljubljana Sv. Peter, Ind P 1635–1789). V Schluderbachovem zapuščinskem inventarju je popisana poročna pogodba, datirana 10. avgusta 1713 v Ljubljani in brez navedbe ženinega imena (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 101, fasc. XXXXII, S-115, 24. 10. 1729, pag. 21–22). 268 Prim. NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740; SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 192 posthumni.269 V kranjsko imenjsko knjigo ni bil z zemljiško posestjo nikoli vpisan ne on ne kdo drug s tem priimkom.270 Preminil je 6. oktobra 1729 v starosti 44 let in bil pokopan v Codellijevo kripto sv. Trojice v ljubljanski stolnici.271 Njegova družina je ostala v Ljubljani,272 ne da bi se povzpe- la med zemljiške gospode.273 Vdova Marija Lavrencija je 25. novembra 1734 postala druga žena doktorja prava Janeza Krstnika pl. Prešerna,274 od leta 1721 člana Dizmove bratovščine (gl. št. 7). Poznejšega člana bratovščine (od 1754), doktorja prava Krištofa Leopolda Radiča (gl. št. 74), je vze- la za moža tudi hči Frančiška Ksaverija.275 Iz Schluderbachovega rodu je izšel še en član Dizmove bratovščine, njegov vnuk, kanonik Bernard (član še 1801).276 Št. 22 (119) Taufferer, Maksimilijan Anton Ignac, baron (1698–1758), sprejet 28. maja 1727 – zemljiški go- spod, prisednik ograjnega sodišča, stanovski poverjenik, predsednik poverjeniškega urada. Izviral je iz znane kranjske plemiške rodbine, poplemenitene leta 1585, kmalu zatem, ko se je pojavila na Kranjskem. Baronski naslov s predikatom »zum Weixelbach«, po dvorcu Turn (Novi grad) ali Višnje pri Višnji Gori, je dobila dobrih sto let pozneje, leta 1687.277 Maksimilijan Anton Ignac je bil sin Marka Antona barona Tauffererja (1654–1702), člana Dizmove bratovščine od leta 1702,278 in Eve Elizabete, rojene baronice Apfaltrer. Rodil se je v družinskem dvorcu Turn (Novi grad) pri Višnji Gori, kjer je bil krščen 22. julija 1698.279 Leta 1714 je končal ljubljansko jezuitsko gimnazijo in tam nadaljeval šolanje na višjih študijih.280 V javno življenje je dejavneje vstopil, ko so ga 10. julija 1721 sprejeli med prisednike kranjskega ograjnega sodišča.281 Pozneje je bil stanovski poverjenik in okoli leta 1745 predsednik stanovskega poverjeniškega urada.282 Poročil se je 25. novembra 1720 v Kamniku z Marijo Katarino Kordulo Fürnpfeil pl. Pfeil- heim283 iz rodbine leta 1635 poplemenitenega škofjeloškega gospoščinskega upravitelja.284 Z 269 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1712–1722, pag. 180, 312, 370–371; R 1722–1731, pag. 33, 127, 179, 236, 314. 270 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756). 271 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1658–1735, pag. 313. Ohranjen je inventar njegove zapuščine, popisane v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 101, fasc. XXXXII, S-115, 24. 10. 1729). 272 Ljubljanske družine 2018 (op. 211), str. 45. 273 Prim. ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756); SMOLE 1982 (op. 14). 274 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745, pag. 264 275 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745, pag. 459. 276 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 277 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 228–230. 278 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 270, 271. 279 NŠAL, ŽA Višnja Gora, Matične knjige, R 1691–1716, fol. 49v; Alfonz GSPAN, Taufferer (Taufrer), Slovenski biografski leksikon, 4/12, Ljubljana 1980, str. 16; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 250. 280 Leta 1713 je študiral poetiko, 1714 retoriko, 1715 logiko in 1716 fiziko (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 540, 545, 547, 550). 281 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 282 GSPAN 1980 (op. 279), str. 16. 283 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, P 1712–1744, pag. 63. 284 FRANK 1970 (op. 45), str. 53. O Fürnpfeilih pl. Pfeilheimih gl. PREINFALK 2016 (op. 27), str. 96–108. BORIS GOLEC 193 družino je živel na Turnu, kjer se mu je rodilo vseh dvanajst otrok.285 Turn so uradno prepisa- li nanj leta 1736, potem ko ga je prej v imenu očetovih dedičev (oče je umrl leta 1709) upravlja- la njegova mati.286 Po leta 1738 umrlem stricu Vidu Jakobu, tudi članu Dizmove bratovščine, je po imenjski knjigi leta 1739 podedoval še dvorec Selo ali Grumlof pri Stični in ga leta 1753 prodal kostanjeviški cisterci, kjer je bil tedaj opat njegov brat, pater Aleksander.287 Manjše Lamberg-Gallovo imenje, prav tako prevzeto leta 1736, je leta 1749 prepustil sinu Antonu Ino- cencu.288 Drugemu sinu Antonu Nepomuku je leta 1748 izročil Turn oziroma Višnje in si leta 1756 kupil dvorec Zgornje Perovo pri Kamniku,289 kjer je nazadnje prebival. Umrl ali pokopan je bil 4. februarja 1758, star 60 let, zadnje počivališče pa je našel v veliki kripti kamniške žu- pnijske cerkve.290 Dedič Zgornjega Perovega je postal sin Anton Nepomuk.291 Člani Dizmove bratovščine so bili poleg njega še njegov oče Marko Anton (od 1702), stric Vid Jakob (od 1702), brat Janez Vajkard (od 1740), cistercijan z redovnim imenom pater Ale- ksander, opat kostanjeviške cisterce, sin Anton Tadej Janez Nepomuk (od 1749) in vnuk, kano- nik Janez Nepomuk (član še 1801).292 Št. 23 (120) Coppini, Sigmund Jožef, pl. (1685–1740), sprejet 19. februarja 1729 – prisednik ograjnega sodišča, stanovski poverjenik. Bil je vnuk sredi 17. stoletja iz Italije priseljenega dr. medicine Franca Coppinija, ki je leta 1681 dobil kranjsko deželanstvo.293 Člana Dizmove bratovščine sta že ob ustanovitvi (1689) postala nje- gov stric Karel Jožef in oče, zdravnik Janez Andrej Coppini,294 sicer znan kot zbiratelj slik.295 Si- gmund Jožef, krščen 3. marca 1685 v Ljubljani, se je rodil v družini zdravnika pl. Coppinija in njegove žene Suzane Leopoldine, rojene pl. Seethal.296 Ljubljansko jezuitsko gimnazijo je končal 285 SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 343; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 250–252. 286 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 200v. Prim. SMOLE 1982 (op. 14), str. 328– 329. 287 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 201v; Jože MLINARIČ, Kostanjeviška opatija. 1234–1786, Kostanjevica na Krki 1987, str. 456, 458. Prim. SMOLE 1982 (op. 14), str. 432. 288 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 510r. 289 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 240. Prim. SMOLE 1982 (op. 14), str. 571. 290 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1747–1765, s. p. Po Alfonzu Gspanu naj bi preminil 7. decembra 1758 v Ljubljani (GSPAN 1980 (op. 279), str. 16), a je tega dne tam v resnici preminila njegova žena, prav tako pokopana v Kamniku (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 202). Ohranjena je njegova oporoka, sestavljena v Ljubljani (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III- -T-15, 31. 5. 1754). Tauffererjevo zapuščino so popisali v Zgornjem Perovem in Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 116, fasc. XLVII, T-54, 2. 2. 1758, 3. 3. 1758). 291 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 240. 292 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih gl. GSPAN 1980 (op. 279). 293 Ivan PINTAR, Coppini(s) Franc de, Slovenski biografski leksikon, 1/1, Ljubljana 1925, str. 84. Ni znano, kdaj je bila rodbina povzdignjena v plemiški stan (prim. FRANK 1967 (op. 81)). O Coppinijih gl. tudi KOBLAR 1900 (op. 118), str. 187–188. 294 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268, 269. 295 O njegovi zbirki slik: Josip MAL, Sloviti slikarji v Ljubljani, Dom in svet, 29, 1916, str. 175–179. 296 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1678–1686, pag. 308. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 194 leta 1699.297 Prisednik kranjskega ograjnega sodišča je postal komaj dvajsetleten, 8. junija 1705.298 Izpričan je tudi kot glavni prejemnik kranjskih deželnih stanov in stanovski poverjenik.299 Do ze- mljiške posesti je prišel z dedovanjem po stricu Karlu Jožefu pl. Coppiniju in njegovi ženi. Leta 1724 je prevzel njun dvorec Lisičje in majhno posest »Fabenbrun«, ki ju je za njim podedoval sin Franc Ksaver.300 Pred letom 1723 se je poročil z neko Marijo Ano Terezijo, ki mu je tega leta v Lju- bljani rodila omenjenega edinca.301 Umrl je 6. marca 1740 v starosti 55 let in bil pokopan v franči- škanski cerkvi; v mrliški matici je naveden kot stanovski poverjenik.302 Dragoceni umetniški zakla- di iz zbirke očeta Janeza Andreja so bili po njegovi smrti prodani.303 Št. 24 (121) Vermatti pl. Vermersfeld, Janez Anton (1686–1745), sprejet 19. februarja 1729 – doktor prava, višji tajnik deželnih stanov. Rodil se je zakoncema Jakobu Vermattiju in Mariji Frančiški v Ljubljani, kjer so ga krstili 1. januarja 1686.304 Oče Jakob je šele slabo leto prej, 5. aprila 1685, skupaj s tremi brati in stricem dobil iz rok knezov Eggenbergov plemiški predikat pl. Vermersfeld.305 Ni znano, kje se je Janez Anton šolal306 in kje je pridobil doktorski naslov.307 Prav tako ne vemo, kdo in od kod je bila njegova žena Marija Terezija, ki mu je od leta 1710 v Ljubljani rojevala otroke.308 V spominsko knjigo Dizmove bratovščine je vpisan kot višji tajnik deželnih stanov (sl. 4).309 Do zemljiške posesti je Vermatti prišel z dedovanjem po leta 1730 umrlem Ferdinandu Erne- stu grofu Saurauu, čigar majhno posest Mala Loka pri Ihanu je upravljal že leta 1731, dve leti po- zneje pa so jo v imenjski knjigi prenesli nanj kot grofovega glavnega dediča.310 Po njegovi smrti je 297 Leta 1698 je v kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete naveden v petem, predzadnjem razredu, naslednje leto pa sumarno zajet v navedbi, da so študenti retorike lanski študenti poetike (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 437, 441). 298 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 299 SMOLE 1982 (op. 14), str. 257. Kot stanovski poverjenik je naveden tudi v spominski knjigi Dizmove bratovščine (Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 152, 153). 300 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 270r, 511r; SMOLE 1982 (op. 14), str. 257. 301 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 65. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 63. 302 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 29. Ohranila se je njegova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, II-C-15, s. d. 1740), medtem ko je inventar zapuščine v Ljubljani trenutno pogrešan (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 15, fasc. 9, C-19, 14. 3. 1740). 303 MAL 1916 (op. 295), str. 175. 304 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1678–1686, pag. 342. 305 FRANK 1974 (op. 56), str. 154. 306 V ljubljanski kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete ni njegovega imena (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r). Prav tako ne v graški in dunajski matriki (ANDRITSCH 1987 (op. 30); MÜHLBERGER, SCHUSTER 1993 (op. 63)). 307 Kot doktor obojega prava je naveden ob krstu otroka 29. marca 1710 (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1700–1712, pag. 321). 308 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 302–303. Prim. SCHIVIZ VON SCHI- VIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 48, 50, 54. 309 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 152, 153. 310 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 43r, 219r. Prim. SMOLE 1982 (op. 14), str. 278. BORIS GOLEC 195 4. Simon Tadej Volbenk Grahovar: vpisni list Janeza Antona Vermattija pl. Vermersfelda, Spominska knjiga bratovščine sv. Dizme, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, AS 1073, Zbirka rokopisov, I-1r, fol. 122 ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 196 Mala Loka ostala v rodbinski lasti.311 Janez Anton Vermatti pl. Vermersfeld je umrl v 60. letu 16. septembra 1745 v Ljubljani in bil pokopan v frančiškanski cerkvi; ob smrti je naveden kot tajnik deželnih stanov.312 Št. 25 (122) Hallerstein, Janez Andrej Ignac, baron (1707–1739), sprejet 19. februarja 1729 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča.313 Izviral je iz rodu Hallerjev pl. Hallersteinov, povzdignjenih leta 1656 v baronski stan.314 Rodil se je v dvorcu Mengeš na dan krsta 18. decembra 1707 ali malo prej staršema Janezu Ferdinandu baronu Hallersteinu in Mariji Suzani.315 Bil je mlajši brat misijonarja in astronoma Avguština ba- rona Hallersteina (1703–1774).316 Šolal se je na ljubljanski jezuitski gimnaziji in na tamkajšnjih viš- jih študijih317 ter bil 12. aprila 1729 sprejet med prisednike kranjskega ograjnega sodišča.318 Oženil se je 26. julija 1739 v Polhovem Gradcu z Marijo Ano pl. Qualiza iz Ljubljane, hčerjo svetnika dvorne in deželne pravde Jožefa Ignaca,319 člana Dizmove bratovščine od leta 1709,320 in umrl že 20. decembra istega leta v Mengšu, star 33 let.321 Leta 1737 so mu v imenjski knjigi prepisali v last kot očetovo dediščino mengeški dvorec z imenjem, pri čemer je bil tudi bratov zastopnik. Leta 1744 je sledil prepis lastništva na Franca Antona barona Hallersteina,322 saj Janez Andrej ni zapustil dedi- čev. Dobil je sicer posthumnega sina, ki pa je umrl star manj kot dve leti.323 Št. 26 (123) Lichtenthurn, Jožef Ksaver, baron (1704–1757), sprejet 8. februarja 1730 – zemljiški gospod. Izviral je iz rodbine nepojasnjenega izvora,324 ki se je kot baronska pojavila na Kranjskem v dru- gi polovici 17. stoletja, imela najprej v lasti Turn ob Ljubljanici in Gamberk pri Zagorju,325 med kranj- ske deželane pa bila sprejeta leta 1710.326 Jožefa Ksaverja so krstili 24. novembra 1704 v Ljubljani, kjer 311 SMOLE 1982 (op. 14), str. 278. 312 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 77. 313 Po Marijanu Smoliku naj bi bil deželni tajnik (SMOLIK 2001 (op. 3), str. 273). V bratovščinski spominski knjigi ni o njegovih funkcijah nobenih podatkov (Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 152, 153). 314 FRANK 1970 (op. 45), str. 158. 315 NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, R 1695–1707, s. p. 316 Joža GLONAR, Hallerstein Avguštin, Slovenski biografski leksikon, 1/2, Ljubljana 1926, str. 290. 317 Leta 1723 je izpričan v šestem razredu, na retoriki, 1724 pa na logiki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 586, 587, 590, 592). 318 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 319 NŠAL, ŽA Polhov Gradec, Matične knjige, P 1724–1751, pag. 97. Prim. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 120. 320 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 270, 271. 321 NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, M 1734–1745, fol. 31v. 322 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 97r. 323 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1740–1747, pag. 1; M 1735–1770, pag. 41. Prim. tudi NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, Ind R 1741–1791. 324 Pridobitev plemiškega in baronskega naslova Lichtenthurnov ni znana, korenine tega plemiškega rodu pa se zdijo plitve (prim. ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 150, Lichtenthurn; FRANK 1972 (op. 95)). 325 SMOLE 1982 (op. 14), str. 150, 323. V kranjsko imenjsko knjigo so bili Lichtenthurni vpisani šele leta 1710 s posestjo Gamberk (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 503r). 326 SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 498. BORIS GOLEC 197 se je rodil kot sin Franca Adama barona Lichtenthurna in Marije Rozalije, rojene baronice Billich- grätz.327 Skoraj brez dvoma je obiskoval jezuitsko gimnazijo v Ljubljani, kjer ga leta 1723 zasledimo na višjih študijih, v razredu logika.328 Med prisednike kranjskega ograjnega sodišča so ga sprejeli 12. aprila 1729.329 Pred letom 1735 se je oženil z Marijo Ano Kristino baronico Mordax,330 hčerjo Andreja Danijela, graščaka v Radečah, iz leta 1671 pobaronjene stare koroško-kranjske plemiške rodbine, ki je nosila plemiški predikat po gradu Portendorf.331 Z družino je živel v Ljubljani.332 Njegov oče Franc Adam, član Dizmove bratovščine od leta 1709,333 je bil lastnik po svojem očetu podedovanega gospostva Gamberk pri Zagorju, ki so ga malo pred očetovo smrtjo (1738) prenesli na Franca Ksaverja (1737).334 Leta 1742 so mu v imenjski knjigi pripisali še posest Wolwit- zovega dvorca Mengeš – Novi grad.335 Mengeš je obdržal do smrti, Gamberk pa je malo prej, 7. ju- nija 1757, prenesel na ženo, ki ga je leta 1769 prodala.336 Umrl je v 53. letu neznano kje pred 8. julijem 1757, prejkone na Gamberku, kar bi pomenilo, da so ga pokopali v župnijski cerkvi na Čemšeni- ku.337 V njegovi zapuščini v Mengšu sta popisana dva družinska portreta,338 katerih naročnik bi bil lahko on. Št. 27 (124) Schrattenbach, Sigmund Feliks, grof (1679–1742),339 sprejet leta 1731 ali 1732 – duhovnik, kano- nik in stolni dekan v Salzburgu, ljubljanski škof. Izhajal je iz znane štajerske plemiške rodbine, leta 1649 povzdignjene v grofovski stan.340 Rodil se je na rodbinskem gradu Lemberg pri Dobrni, kjer je bil 10. januarja 1679 krščen v grajski kape- li.341 Bil je sin Janeza Baltazarja barona Schrattenbacha in Marije Ane Elizabete, rojene grofice 327 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1700–1712, pag. 134. 328 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 486. 329 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 330 Poroke ni v ljubljanski poročni matici (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind P 1718–1745). 331 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 167, Mordax; FRANK 1972 (op. 95), str. 259; SMOLE 1982 (op. 14), str. 40. 332 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 152–153; Ind R 1741–1791, pag. 108; SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 75, 85, 89. 333 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 270, 271. 334 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 503r; SMOLE 1982 (op. 14), str. 150. 335 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 209r. Prim. SMOLE 1982 (op. 14), str. 290. 336 SMOLE 1982 (op. 14), str. 150. 337 Njegovo zapuščino so popisali v Ljubljani, Kamniku, Mengšu in na Gamberku (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 64, fasc. XXX, L-66, 8. 7. 1757, 11. 7. 1757, 14. 7. 1757, 18. 7. 1757). Njegove smrti ni v ljubljanski, mengeški in kamniški mrliški matici, mrliška knjiga župnije Čemšenik, pod katero je spadal Gamberk, pa je uničena (prim. NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770; ŽA Men- geš, Matične knjige, M 1745–1762; ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1747–1763). 338 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 64, fasc. XXX, L-66, 8. 7. 1757, pag. 31. 339 Gl. njegov biogram v: France Martin DOLINAR, Ljubljanski škofje, Ljubljana 2007, str. 187–190. Prim. Maks MIKLAVČIČ, Schrattenbach (Schrottenbach) Sigmund Feliks, grof, Slovenski biografski leksikon, 3/10, Ljubljana 1967, str. 242–243. 340 FRANK 1973 (op. 113), str. 275. 341 NŠAM, Matične knjige, Nova Cerkev, R 1656–1679, s. p. Po Slovenskem biografskem leksikonu, ki se opira na Wurzbachov biografski leksikon, naj bi se rodil 10. januarja 1674 v Gradcu (MIKLAVČIČ 1967 (op. 339), str. 242), po Francetu Martinu Dolinarju pa naj bi bil 10. januarja 1679 rojen in istega dne krščen v Novi Cerkvi (DOLINAR 2007 (op. 339), str. 187). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 198 Wagensberg. Šolal se je pri graških jezuitih, prejel leta 1696 beneficij stolnega kanonika v Salzbur- gu, študiral v letih od 1698 do 1701 kot gojenec Germanika teologijo na Collegio Romano v Rimu in 30. novembra 1703 v Salzburgu prejel mašniško posvečenje. Leta 1708 je postal dekan salzbur- škega stolnega kapitlja in pozneje eden od mogočih kandidatov za nadškofa. Medtem ko je njegov brat Volfgang Hanibal postal nadškof in kardinal v Olomoucu, se je moral Sigmund Feliks zadovo- ljiti z mestom ljubljanskega škofa, na katero ga je cesar Karel VI. imenoval 14. julija 1727, papež Benedikt XIII. pa je imenovanje potrdil 26. januarja 1728 in novemu škofu hkrati dovolil ohraniti kanonikat v Salzburgu. Schrattenbach je za svojo dušnopastirsko vnemo med petnajstletnim epi- skopatom večkrat prejel cesarjevo javno priznanje, bil pa je tudi marljiv vizitator.342 V umetnosti je zapustil otipljive sledove, saj je v njegovem času nastalo ali bilo dokončanih nekaj najlepših baročnih cerkva v Ljubljani, med njimi sv. Peter, ter cerkve na Šmarni gori, Homcu in v Polhovem Gradcu. Za dve nadstropji je dal nadzidati ljubljansko semenišče ter obnovil in po- večal škofijski dvorec, ki ga še danes krasi Schrattenbachov grb. Zelo mu je bila pri srcu tudi opre- ma cerkva, tako da so številne cerkve dobile novo bogoslužno posodje, oblačila, orgle in oltarje. Ne nazadnje je tik pred smrtjo leta 1742 ustanovil mesto stalnega knjižničarja v javni semeniški knji- žnici.343 Umrl je 12. junija 1742 pri 63 letih v škofovski rezidenci v Gornjem Gradu, kjer so ga tri dni zatem tudi pokopali v Hrenovi kripti.344 Št. 28 (125) Egkh, Volfgang Anton, baron (ok. 1692–1740), sprejet 12. februarja 1731 – duhovnik, beneficiat. Izviral je iz rodu gorenjskih baronov Egkhov, stare kranjske rodbine, ki je baronski naslov pridobila leta 1588.345 Čas in kraj njegovega rojstva za zdaj nista znana. Kot duhovnik, posvečen 4. aprila 1722 v Ljubljani, je prejel mizni naslov beneficija rodbine Egkh v Marijini kapeli kostnice v Kranju,346 ni pa se tam tudi rodil.347 Glede na navedbo starosti 48 let v mrliški matici leta 1740348 je luč sveta zagledal okoli leta 1692.349 Njegova starša sta bila Maks Danijel baron Egkh, ki je umrl leta 1718, in Marija Ana, rojena grofica Thurn.350 Nobenega od njiju ne najdemo med zemljiškimi gospodi v kranjski imenjski knjigi,351 pa tudi sicer ni znano, da bi imela kakšno posest.352 Tako ne 342 DOLINAR 2007 (op. 339), str. 187. 343 DOLINAR 2007 (op. 339), str. 189–190. 344 Vpis smrti v mrliški matici vsebuje tudi kratek škofov biogram (NŠAM, Matične knjige, Gornji Grad, M 1741– 1762, pag. 11–12). Prim. DOLINAR 2007 (op. 339), str. 190. 345 FRANK 1967 (op. 81), str. 259; Lidija SLANA, Utrinki iz zgodovine Brda. Iz zgodovine Brda pri Kranju (ur. Aleš Gabrič), Ljubljana 2004 (= Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 52/2), str. 132–137. 346 V Ljubljani je prejel vse kleriške redove (Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. 1: 1711–1756 (ur. Jure Volčjak), Ljubljana 2013 (Arhivsko društvo Slovenije. Viri, 36), str. 43, 54, 56). 347 NŠAL, ŽA Kranj, Matične knjige, Ind R 1640–1731. 348 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 29. 349 Tudi v genealoški zbirki Ludvika Lazarinija ni natančnih rojstnih podatkov (Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), ZAL LJU 340, Lazarinijeva genealoška zbirka, šk. IX, Egkh, pag. 191). 350 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 63, Eck. 351 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756). Ded Janez Henrik je imel samo majhno imenje, ki ga je leta 1684 kupil od gospostva Neuhaus in Stari Gutenberg, za njim pa ga je prevzel sin Jožef Ferdi- nand (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 32r). 352 Prim. SMOLE 1982 (op. 14). BORIS GOLEC 199 preseneča, da je šel Volfgang Anton v duhovniški stan in njegov edini brat v vojaškega.353 Kje je družina živela, ostaja za zdaj neznanka. Volfgang Anton je jezuitsko gimnazijo leta 1709 končal v Ljubljani, kjer je nato študiral še višje jezuitske študije.354 Ko se je leta 1733 potegoval za beneficij sv. Janeza Krstnika v Kamniku, je upravitelj vicedomskega urada zapisal, da izvira iz stare, zdaj obubožane plemiške rodbine Egkh, da je zgleden duhovnik, ki bi bil zaradi svojih kvalitet vreden uglednejšega položaja, vendar zaradi bolehnosti ne more opravljati odgovornejših funkcij.355 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je vpisan kot beneficiat pri kostnici,356 nedvomno v Kranju, saj je ob smrti 10. marca 1740 v Ljubljani označen kot beneficiat tamkajšnje kostnice in beneficiat v Kamniku.357 Št. 29 (126) Wollwiz, Franc Anton, pl. (1693–1741), sprejet 23. novembra 1731 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča. Rodil se je v Ljubljani še kot Bulovic (Bulouizh) očetu Lovrencu in materi Katarini ter bil krščen 4. marca 1693.358 Oče Lovrenc je bil slaba tri leta pozneje, 4. januarja 1696, kot adjunkt knjigovodstva kranjskih deželnih stanov poplemeniten v pl. Wollwitza.359 Franc Anton je odraščal v Ljubljani, kjer je končal gimnazijo (1706) in nadaljeval višje jezuitske študije.360 Med prisednike kranjskega ograj- nega sodišča so ga sprejeli sočasno z bratom Lovrencem Danijelom 29. marca 1718.361 Wollwitzeva rodbinska posest je obsegala gospostvo Strmol pri Cerkljah na Gorenjskem, ki ga je na podlagi izterjave leta 1702 pridobil oče Lovrenc, in naslednje leto pridobljeni dvorec Mengeš – Novi grad. Strmol je po očetovi smrti (1714) podedoval starejši sin Lovrenc Danijel, Mengeš pa Franc Anton,362 ki se je 24. aprila 1724 v Ljubljani oženil z Marijo Karolino (Charlotto), hčerjo Franca Jakoba pl. Schmidthoffna.363 Otroci so se mu rojevali v Ljubljani in Mengšu,364 kjer je pri 48 letih umrl za kapjo in bil 2. junija 1741 pokopan v kripto tamkajšnje župnijske cerkve.365 353 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 63, Eck. 354 Leta 1709 je bil študent retorike, 1710 pa logike (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 504, 516). 355 Majda SMOLE, Vicedomski urad za Kranjsko 13. stol. – 1747. Cerkvene zadeve. 6: Lit. S–Z, Ljubljana 1997 (Publi- kacije Arhiva SR Slovenije. Inventarji. Arhivi državnih in samoupravnih organov in oblastev, 4), str. 124. 356 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 156, 157. Marijan Smolik je sklepal, da gre verjetno za beneficiat v cerkvi sv. Mihaela na pokopališču v Kamniku (Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 157, op. 135). Opiral se je namreč na podatek Majde Smole, da je Volfgang Anton baron Egkh umrl leta 1740 kot beneficiat kamniške župnijske cerkve (SMOLE 1997 (op. 355), str. 131). 357 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 29. Ohranjen je inventar njegove zapuščine v Kamniku in v alumnatni hiši v Ljubljani (ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 64, fasc. I/37, lit. S, X-13, pag. 453–516, 14. 3. 1740, 17. 3. 1740. Prim. SMOLE 1997 (op. 355), str. 131). 358 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1692–1699, pag. 19. 359 ARS, AS 1064, Zbirka plemiških diplom, št. 9, Wallwiz, 4. 1. 1696. Prim. FRANK 1967 (op. 81), str. 142. 360 Leta 1706 je bil v razredu poetika, 1707 retorika, 1708 logika in 1709 fizika (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 470, 489, 490, 503). 361 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 362 SMOLE 1982 (op. 14), str. 290, 468. 363 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745, pag. 96. 364 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 34–35; SCHIVIZ VON SCHIVIZHOF- FEN 1905 (op. 58), str. 68, 460. 365 NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, M 1734–1745, pag. 43. Ohranjen je inventar njegove zapuščine v Mengšu (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 124, fasc. L, W-95, 11. 6. 1741). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 200 Člana Dizmove bratovščine sta bila pred njim že njegov oče Lovrenc pl. Wollwiz (od 1700) in brat Lovrenc Danijel (od 1719).366 Št. 30 (127) Gallenfels, Andrej Evzebij, baron (1705–1748), sprejet 20. januarja 1732 – zemljiški gospod, prise- dnik ograjnega sodišča. Bil je mlajši brat Jožefa Antona barona Gallenfelsa, člana Dizmove bratovščine od leta 1726, in sin Janeza Danijela, včlanjenega leta 1711.367 Krstili so ga 22. oktobra 1705 na Bledu368 in tudi on se je tako kot omenjeni brat rodil na blejskem gradu, kjer je bil oče Janez Danijel že druga generacija zakupnikov gospostva in glavarjev iz rodu Gallenfelsov.369 Jezuitsko gimnazijo je končal v Ljubljani (1721) kot notranji gojenec kolegija (konviktor) in tam nadaljeval tudi višje študije.370 Po očetu Ja- nezu Danijelu je leta 1726 podedoval gospostvi Golnik in Podvin371 in se 13. marca 1729 v dvorcu Pogance pri Novem mestu oženil z Nežo Rebeko grofico Paradeiser, hčerjo tamkajšnjega graščaka grofa Janeza Lovrenca. Otroci so se jima nato rojevali v Ljubljani, na Bledu in ponovno v Ljublja- ni.372 Od 16. marca 1728 je deloval kot prisednik kranjskega ograjnega sodišča.373 Med letoma 1731 in 1743 je bil kot tretja generacija Gallenfelsov zakupnik gospostva Bled, a se je izkazal kot zelo nesposoben in slab gospodar.374 Umrl je 2. aprila 1748 v Ljubljani, po mrliški matici star 43 let, in bil pokopan v rožnovenski cerkvi v Kranju.375 Samo posredno lahko z njegovim naročništvom umetnostnih del povežemo portrete sorodni- kov in družine, popisane v njegovi zapuščini na Golniku in v Podvinu.376 Člani Dizmove bratovščine so bili tudi njegov stric, cistercijan in stiški opat, pater Anton (od 1702), brat Jožef Anton (od 1726) in sin Ignac (še 1801).377 366 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 367 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 270, 271. 368 NŠAL, ŽA Bled, Matične knjige, R 1683–1707, fol. 170v–171r. 369 RIBNIKAR 1976 (op. 229), str. 13. 370 Kot konviktor je izpričan v letih 1717 do 1721 od drugega do šestega, zadnjega razreda gimnazije (Ljubljanski klasiki 1999 (op. 96), str. 68, 70, 173, 175), na višjih študijih pa leta 1723 na fiziki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 586). 371 SMOLE 1982 (op. 14), str. 155, 368. Prepis v kranjski imenjski knjigi je bil izveden leta 1730 (ARS, AS 173, Imenj- ska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 61r, 7r (vloženi listi)). 372 ZAL, ZAL LJU 340, Lazarinijeva genealoška zbirka, šk. X, Gallenfels, s. p. (Andreas Eusebius). Poročna matica župnije Šmihel pri Novem mestu iz tega časa ni ohranjena. O rojstvu otrok: NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Ma- tične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 112–114; Ind R 1741–1791, pag. 142, 144; NŠAL, ŽA Bled, Matične knjige, R 1730–1740, fol. 33r, 63v–64r, 95r–95v, 114v, 128v; SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 70, 73, 82, 88. O Paradeiserjih: WITTING 1894 (op. 103), str. 126–136. 373 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 374 RIBNIKAR 1976 (op. 229), str. 13, 16–17. 375 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 102. Ohranjena sta njegova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, II-G-54, 1. 4. 1748) in inventar zapuščine, popisane v Ljubljani, na Golniku in v Podvinu (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 37, fasc. XVIII, G-95, 8. 4. 1748, 24. in 27. 4. 1748). 376 Na Golniku je imel enajst družinskih portretov, v Podvinu pa šest portretov sorodnikov (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 37, fasc. XVIII, G-95, 27. 4. 1748, pag. 20, 92). 377 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih gl. ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 142, Gallenfels. BORIS GOLEC 201 Št. 31 (128) Posarelli, Anton Franc Jožef, pl. (1694–1759), sprejet 5. avgusta 1732 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča, predsednik urada stanovskih poverjenikov. Bil je sin Franca Jožefa pl. Posarellija in Marije, rojene baronice Moscon,378 rojen neznano kje. Gle- de na to, da mu mrliška matična knjiga župnije Naklo ob smrti 31. marca 1759 pripisuje 64 let in pol,379 je luč sveta zagledal leta 1694. Do lastništva dvorca Duplje pri Naklem s pripadajočo majhno posestjo je konec 17. stoletja prišel njegov oče Franc Jožef, ki je umrl leta 1702.380 Anton Franc Jožef je jezuitsko gimnazijo v Ljubljani končal leta 1711 in nadaljeval šolanje na tamkajšnjih višjih študijih.381 Med prise- dnike ograjnega sodišča so ga sprejeli 9. januarja 1719.382 Poročil se je 18. maja 1723 v Tržiču z Marijo Leopoldino grofico Barbo pl. Waxenstein, hčerjo grofa Vajkarda Ferdinanda s tržiškega Neuhausa,383 otroci pa so se mu rojevali v Dupljah in eden v Ljubljani.384 Vseskozi je ostajal le mali graščak v Du- pljah.385 Toliko bolj se je zato angažiral v javnem življenju in prišel do mesta predsednika poverjeniškega urada.386 Umrl je 31. marca 1759 v dvorcu Duplje,387 ki so ga podedovali žena in otroci.388 Na naročništvo umetnostnih del lahko sklepamo pri njegovem portretu, na katerem je bil upodobljen skupaj s Sigfridom grofom Gallenbergom in ki so ga našli v njegovi ljubljanski zapuščini,389 vsaj posredno pa tudi pri treh družinskih portretih, dveh ovalnih in enem brez okvir- ja, popisanih v njegovi zapuščini v Dupljah.390 Pred njim je postal član Dizmove bratovščine Janez Jožef Anton baron Posarelli (1721) iz dru- ge rodbinske veje, za njim pa njegov sin Vajkard, od leta 1781 baron (član še 1801).391 378 ARS, AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 119, Genealogica A–P, Possarell. 379 NŠAL, ŽA Naklo, Matične knjige, M 1730–1770, fol. 84v–85r. Anton Franc Jožef ni bil krščen ne v Naklem ne v Ljubljani (NŠAL, ŽA Naklo, Matične knjige, R 1690–1730; ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Ind R 1692–1740). Ob poroki v Tržiču leta 1723 je v tamkajšnji poročni matici navedeno, da je doma iz Dupelj (NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, P 1693–1733, fol. 47v). 380 SMOLE 1982 (op. 14), str. 141. Franc Jožef baron Posarelli je umrl v Dupljah 8. marca 1702 (NŠAL, ŽA Naklo, Matične knjige, M 1679–1729, fol. 36v). V kranjsko imenjsko knjigo so bili s posestjo Duplje vpisani šele leta 1707 njegovi dediči (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 191v) in enako za nekoliko večje Krobatinovo imenje (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 515r). 381 Kot Franc Anton je leta 1710 izpričan na poetiki, 1711 na retoriki, 1712 na logiki in 1713 na fiziki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 513, 520, 530, 537). 382 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 383 NŠAL, ŽA Tržič, Matične knjige, P 1693–1733, fol. 47v. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 336; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 25–26, 46. 384 NŠAL, ŽA Naklo, Matične knjige, R 1690–1730, pag. 346, 363, 400; R 1731–1753, pag. 4, 24; ŽA Ljubljana Sv. Ni- kolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 217. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 79. 385 Obe očetovi posesti, Krobatinovo in dupeljsko imenje, sta bili v imenjski knjigi prepisani z očetovih dedičev na njegovo ime uradno šele leta 1737 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 191v, 515r). 386 Funkcija je omenjena leta 1748 v mrliški knjigi (NŠAL, ŽA Naklo, Matične knjige, M 1730–1770, fol. 84v–85r). 387 Njegovo zapuščino so popisali v Ljubljani in Dupljah (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 89, fasc. XXXVII, P-146, 6. 6. 1759, 11. 6. 1759). 388 SMOLE 1982 (op. 14), str. 141. 389 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 89, fasc. XXXVII, P-146, 11. 6. 1759, pag. 38. 390 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 89, fasc. XXXVII, P-146, 6. 6. 1759, pag. 22. 391 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih gl. WIT- TING 1894 (op. 103), str. 239. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 202 Št. 32 (129) Auersperg, Anton Jožef, grof (1696–1762),392 sprejet leta 1734 – zemljiški gospod, deželni glavar, deželni upravitelj in upravnik, cesarsko-kraljevi pravi tajni svetnik in komornik. Grof Anton Jožef ni bil le eden najznamenitejših mož svoje dobe na Kranjskem, ampak tudi eden najpremožnejših in najbolj izobraženih.393 Izhajal je iz znamenite kranjske plemiške rodbine Auersperg, ki je grofovski naslov pridobila leta 1630, ena njena veja pa leta 1653 še knežjega.394 An- ton Jožef se je rodil kot sin grofa Franca Antona s Križa pri Komendi in Marije Katarine, rojene grofice Draškovič, ter bil krščen 7. maja 1696 v Ljubljani kot Franc Anton Jožef Valentin.395 O nje- govem šolanju ni podatkov.396 Na gospostvih Križ in Zgornji Kamnik je leta 1733 nasledil očeta,397 po katerem je podedoval tudi hrvaški Samobor.398 Gospodaril je slabo in v svoji nezmernosti zapravil veliko več, kot mu je dopuščalo sicer zavidljivo finančno stanje. Tako je ob smrti zapustil za vrtoglavih 211.000 goldinar- jev dolgov, gospostvi Križ z Zgornjim Kamnikom in Samobor pa sta šli naslednje leto, leta 1763, na dražbo.399 Anton Jožef je bil veliko uspešnejši v javnem življenju dežele, saj je opravljal več najpomemb- nejših funkcij. Potem ko so ga 9. januarja 1719 sprejeli med prisednike kranjskega ograjnega sodišča,400 ga srečamo kot predsednika poverjeniškega urada (1730), deželnega upravitelja in dežel- nega upravnika (1735), deželnega glavarja (1742–1762), predsednika novoustanovljene reprezen- tance in komore na Kranjskem (1747–1748), leta 1733 pa je dobil naslov cesarsko-kraljevega pravega tajnega svetnika in komornika.401 Poleg tega je dve desetletji (1742–1762) predsedoval ljubljanske- mu združenju Academia Philharmonicorum Labacensis, ki je ravno v njegovem obdobju doživelo močan zaton.402 Poročil se je 8. januarja 1718 z Jožefo Antonijo grofico Kaiserstein, hčerjo grofa Klemensa Ferdi- nanda, imetnika obsežnega fidejkomisa na Koroškem in Štajerskem.403 Z družino je živel pretežno v 392 Gl. biogram v: Miha PREINFALK, Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura, Ljubljana 2005 (Thesaurus memoriae. Dissertationes, 4), str. 414–415. 393 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 181. 394 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 378. 395 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1692–1699, pag. 121. Prim. PREINFALK 2005 (op. 392), str. 414–415. 396 Prim. ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r; Ljubljanski klasiki 1999 (op. 96); ANDRITSCH 2002 (op. 179); MÜHLBERGER 2011 (op. 63). 397 Prepis obeh gospostev je bil v imenjski knjigi izveden leta 1733 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 19v, 494r–494v). 398 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 179. 399 SMOLE 1982 (op. 14), str. 241; PREINFALK 2005 (op. 392), str. 181–182. 400 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 401 Komornik je bil le častni naslov, za katerega so lahko zaprosili posamezniki z ustreznim, dokazljivim plemiškim pedigrejem po vseh prednikih za nekaj generacij. 402 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 414–415, 180–181. V spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden še kot predsednik vlade Kranjske, Goriške in Gradiške ter avstrijskih morskih pristanišč (Avstrijskega primorja) (Spomin- ska knjiga 2001 (op. 4), str. 156, 157, 158, 159), kar se nanaša na kratkotrajno obdobje 1747–1748, ko je kot cesarski komisar vodil reprezentanco in komoro v Ljubljani (Rudolf ANDREJKA, Vrhovni predstavniki državne uprave na Kranjskem od 1747 do 1941, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 24, 1943, str. 103). 403 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 415, 181. BORIS GOLEC 203 Ljubljani, kjer so se zakoncema rojevali otroci404 in kjer je imel grof tudi hišo na Novem trgu.405 Anton Jožef grof Auersperg je umrl v starosti 66 let 6. oktobra 1762 v Ljubljani in bil pokopan v cerkvi sv. Križa na Križu pri Komendi.406 Zbirko njegovih slik v hiši v Ljubljani je ocenil Fortunat Bergant,407 na grofovo naročništvo pa lahko glede na motive sklepamo samo pri štirih ovalnih družinskih portretih.408 Člani Dizmove bratovščine so pred njim in pozneje postali številni drugi Auerspergi, skupaj 13, med njimi njegov sin Rajmund, ljubljanski kanonik in prošt, sprejet leta 1757. Ostali člani iz rodbine grofov Auersperg so bili: Volfgang Engelbert (od 1707–1709), Adam Anton Sigfrid (od 1710) Aleksander (od 1739), Volf Engelbert Ignac (od 1741), Pavel Alojzij (od 1755), Rihard (od 1757), Karel (od 1759), Sigfrid (od 1760), Janez Nepomuk (član še 1801), Nikolaj (član še 1801) in Aleksander (član še 1801).409 Št. 33 (130) Erberg, Anton Gotard, baron (1700–1755),410 sprejet leta 1734 – duhovnik, doktor teologije, novo- meški prošt. Bil je mlajši brat Volfa Adama, prav tako člana Dizmove bratovščine, in njegov dedič, ker je brat umrl brez potomcev.411 Rodil se je v Ljubljani Janezu Adamu pl. Erbergu in Ani Uršuli, rojeni pl. Pettenegg, ter bil krščen 6. maja 1700.412 Njegov oče je 16. junija 1714 dobil dedni baronski na- slov.413 Anton Gotard je v Ljubljani končal jezuitsko gimnazijo (1714)414 in obiskoval višje jezuitske študije v Gradcu (1715).415 Bogoslovje je končal v Rimu,416 kleriške redove od subdiakonata do ma- šniškega posvečenja pa prejel leta 1723 v Ljubljani na mizni naslov gospostva Smlednik.417 Leta 1738 je postal župnik v Krškem, 6. februarja 1729 kanonik v Ljubljani, 9. avgusta 1738 vikar novomeške proštije s pravico nasledstva in bil 28. julija 1741 od papeža potrjen za novomeškega prošta. Ob 404 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 9–12. 405 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 181–182; Ljubljanske družine 2018 (op. 211), str. 32. 406 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 239–240. Prim. PREINFALK 2005 (op. 392), str. 414. Ohranjena sta njegova oporoka, datirana 26. julija 1759 na Križu (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-A-37), in inventar zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 6, fasc. IV, A-73, 15. 12. 1762). 407 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 6, fasc. IV, A-73, 15. 12. 1762, pag. 46. 408 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 6, fasc. IV, A-73, 15. 12. 1762, pag. 58. 409 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 267–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. Pri prvem članu iz Auerspergove rod- bine je letnica na vpisnem listu pomotoma popravljena na 1700, verjetno s slabo vidne prvotne 1708 (Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 125). 410 O njem natančno v: France Martin DOLINAR, Prošti novomeškega kapitlja 1493–1993, Novo mesto 1993, str. 95–98. 411 UMEK 1991–1992 (op. 155), str. 13; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 54–55. 412 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1700–1712, pag. 12. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 55, navaja kot datum rojstva 5. maj 1700. 413 FRANK 1967 (op. 81), str. 280. Prim. UMEK 1991–1992 (op. 155), str. 13; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 39. 414 Leta 1713 ga najdemo na poetiki in 1714 na retoriki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 540, 545). 415 Leta 1715 je bil vpisan na stopnji logika (ANDRITSCH 2002 (op. 179), str. 20). 416 GLONAR 1925 (op. 154). 417 Ordinacijska protokola 2013 (op. 346), str. 61–63. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 204 prevzemu proštije se je odpovedal ljubljanskemu kanonikatu in službi generalnega vikarja, čeprav mu je papeška bula oboje dovoljevala obdržati.418 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je nave- den kot doktor teologije, apostolski protonotar, cesarski svetnik, infulirani prošt v Novem mestu in dolenjski arhidiakon.419 Umrl je 28. maja 1755 pri 55 letih in bil kot prvi pokopan v novo kripto novomeške kolegiatne cerkve.420 Znan je njegov portret v galeriji novomeških proštov v tamkajšnjem Kapitlju.421 Poleg njega so postali člani Dizmove bratovščine naslednji Erbergi: stric Franc Jakob pl. Er- berg (1689), njen prvi podpredsednik, stric Janez Danijel (1689), njen drugi predsednik, oče Janez Adam (1700), bratranec Franc Mihael (1709), brat baron Volf Adam (1723), bratranec baron Janez Benjamin (1736), mrzli nečak baron Volf Danijel (1761) ter baron Jožef (Kalasanc), sin slednjega (član še 1801).422 Št. 34 (131) Erberg, Janez Benjamin, baron (1699–1759),423 sprejet 3. maja 1736 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča, svetnik deželne pravde, stanovski poverjenik, vodja pisarne. Krščen je bil 4. novembra 1699 v Ljubljani, kjer se je rodil staršema Janezu Danijelu pl. Erber- gu, ki je 16. junija 1714 dobil dedni baronski naslov, in Suzani Marjeti Dinzl pl. Angerburg.424 Oče Janez Danijel, doktor filozofije in prava, je opravljal pomembne funkcije v deželni upravi vse do stanovskega poverjenika425 in bil med drugim drugi predsednik Dizmove bratovščine.426 Janez Be- njamin je končal ljubljansko jezuitsko gimnazijo (1714) in tam obiskoval tudi višje študije (1715).427 Po umrlem očetu je leta 1716 še kot mladoleten podedoval gospostvo Dol, ki ga je oče kupil leta 1688.428 Istega leta je vstopil v jezuitski red (1716), ga po enem desetletju zapustil (1726) in nadalje- val družinsko tradicijo v deželnih službah.429 12. aprila 1729 so ga sprejeli med prisednike kranjske- ga ograjnega sodišča,430 leta 1740 je bil asistent pri komerčni intendanci v Trstu, v letih od 1742 do 418 VRHOVEC 1891 (op. 165), str. 230; GLONAR 1925 (op. 154); DOLINAR 1993 (op. 410), str. 95–96. 419 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 162, 163. 420 KANM, Novo mesto Kapitelj, Matične knjige, M 1752–1769, fol. 13–14. Ohranjena sta tako njegova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-E-9, 25. 5. 1755) kot zapuščinski inventar (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 24, E-39, s. d. 1755, 4. 6. 1762). Proštova zapuščina na Starem gradu pri Novem mestu je popisana v zapuščinskem inventarju leto pozneje umrle- ga zastopnika Erbergovih dedičev Sigmunda Ferdinanda barona Apfaltrerja, prav tako člana Dizmove bratovščine (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 6, fasc. III, A-61, 27. 11. 1756). PREINFALK 2014 (op. 85), str. 55, navaja kot datum smrti 25. maj 1755. 421 DOLINAR 1993 (op. 410), str. 95. 422 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 423 O njem gl. GLONAR 1925 (op. 154). 424 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1692–1699, pag. 257. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 54, navaja datum rojstva 3. november 1699. O baronskem naslovu: FRANK 1967 (op. 81), str. 280. Prim. UMEK 1991–1992 (op. 155), str. 13; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 39. 425 UMEK 1991–1992 (op. 155), str. 14; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 45. 426 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268, 269. 427 Leta 1713 je študiral poetiko, 1714 retoriko in 1715 logiko (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 540, 545, 547). 428 SMOLE 1982 (op. 14), str. 136; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 45. 429 UMEK 1991–1992 (op. 155), str. 16. 430 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). BORIS GOLEC 205 1744 glavni stanovski prejemnik na Kranjskem, leta 1750 vodja del pri sestavi kranjske deželne deske (zemljiške knjige za zemljiške gospode), svetnik deželnoknežjega deželnega sodišča in vodja (direktor) pisarne.431 Janez Benjamin baron Erberg je umrl neporočen v 60. letu 25. oktobra 1759 za kapjo v Dolu in bil naslednji dan pokopan v ljubljanski cerkvi bosonogih avguštincev.432 Ker ni imel družine in potomstva, je gospostvo Dol podedoval nečak Volf Danijel.433 Pri dolskem dvorcu je začel urejati park, okoli leta 1753 pa je znani arhitekt Matija Perski dvo- rec barokiziral.434 V njegovi zapuščini v Ljubljani je mogoče z naročništvom umetnostnih del po- vezati dva njegova portrteta435 ter posredno tudi 19 sumarno navedenih družinskih in drugih por- tretov, popisanih v Dolu.436 Poleg njega so postali člani Dizmove bratovščine naslednji Erbergi: njegov stric Franc Jakob pl. Erberg (1689), prvi podpredsednik, Janez Danijel (1689), njegov oče in njen drugi predsednik, stric Janez Adam (1700), brat Franc Mihael (1709), bratranca barona Volf Adam (1723) in Anton Gotard (1734) ter baron Jožef (Kalasanc), vnuk brata Franca Mihaela (član še 1801).437 Št. 35 (132) Klopper, Jakob (ok. 1690–1743), sprejet leta 1736 ali 1737 – duhovnik, prior kartuzije v Bistri, vizi- tator (sl. 5). V obravnavanem obdobju je bil edini član Dizmove bratovščine, ki ni izhajal iz plemiških vrst in tudi nikoli ni postal plemič. Rodil se je v grofiji Glatz v Šleziji, glede na leto mašniškega posveče- nja najpozneje leta 1690.438 Neznane okoliščine so ga privedle na Kranjsko, kjer je med junijem 1713 in mašniškim posvečenjem 1716 kot kartuzijan iz Bistre prejel vse kleriške redove od ljubljanskega škofa,439 potem ko je redovne zaobljube v kartuzijanskem redu opravil 1. maja 1713.440 Moral je biti izredno sposoben redovnik, da so ga že 20. marca 1720 izvolili za priorja.441 Redovno hišo je pre- vzel, ko je bilo v njej devetnajst redovnikov, nato pa je v dobrih dveh desetletjih delovanja kot prior 431 UMEK 1991–1992 (op. 155), str. 16. O njegovih funkcijah tudi: ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 24, fasc. XIII, E-36, 20. 12. 1759, pag. 3. 432 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 214; ŽA Dol pri Ljubljani, Matične knjige, M 1741–1773, s. p. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 54, navaja kot datum smrti 22. oktober 1759. Ohranjen je inventar njegove zapuščine v Dolu in Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 24, fasc. XIII, E-36, 20. 12. 1759). Rodbinsko grobnico pri bosonogih avguštincih je dal leta 1690 zgraditi njegov oče Janez Danijel (PREINFALK 2014 (op. 85), str. 45). 433 SMOLE 1982 (op. 14), str. 136; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 48. 434 Ivan STOPAR, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 1/5: Gorenjska. Med Goričanami in Gamberkom, Ljubljana 2000 (Grajske stavbe, 10), str. 16–21. 435 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 24, fasc. XIII, E-36, 20. 12. 1759, pag. 215. 436 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 24, fasc. XIII, E-36, 20. 12. 1759, pag. 32. 437 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 438 Jože MLINARIČ, Kartuzija Bistra, Ljubljana 2001, str. 337, 345–346. 439 V ordinacijskih zapisnikih je njegov priimek zapisan kot Glapar in Glap(p)er, manjka pa mašniško posvečenje (Ordinacijska protokola 2013 (op. 346), str. 29, 21, 35). MLINARIČ 2001 (op. 438), str. 347, za slednjega navaja samo leto. 440 MLINARIČ 2001 (op. 438), str. 337. 441 MLINARIČ 2001 (op. 438), str. 337, 474. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 206 5. Simon Tadej Volbenk Grahovar: vpisni list Jakoba Klopperja, Spominska knjiga bratovščine sv. Dizme, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, AS 1073, Zbirka rokopisov, I-1r, fol. 134 BORIS GOLEC 207 pridobil kar trinajst novincev, od tega samo dva Kranjca.442 V kartuzijanskem redu je užival zelo velik ugled, saj ga je ta imenoval najprej za pomočnika glavnega vizitatorja v Zgornjenemški redov- ni provinci (1731–1735) in nato za glavnega vizitatorja (1736–1743).443 Poleg tega je bil dober in skrben gospodar. Iz naslova bistriške posesti na Goriškem je leta 1737 pri goriških deželnih stano- vih izposloval, da so njega in njegove naslednike sprejeli med goriške deželane.444 Opazen je tudi Klopperjev prispevek kartuziji na umetnostnem področju.445 Leta 1724 je dal iz- delati njeno sliko v olju.446 Iz letnega obračuna dohodkov in izdatkov kartuzije za leto 1725 je razvi- dno, da so kartuzijani v tem letu opravili veliko popravil na zgradbah, še posebej v cerkvi, ter kupili nekaj umetniških slik. Za pozlatitev opreme je samostan tedaj kupil tisoč lističev beneškega zlata.447 Zadnje dni svojega življenja je prior Klopper preživel v Ljubljani, kjer je po osemdnevni bole- zni preminil 16. oktobra 1743,448 star verjetno ne veliko več kot 53 let.449 Št. 36 (133) Hohenwart, Franc Karel, pl., od 1767 grof (1691–1773), sprejet leta 1736 ali 1737 – zemljiški go- spod, prisednik ograjnega sodišča, cesarski svetnik, dedni miznik. Izviral je iz starega kranjskega rodu pl. Hohenwartov,450 iz njegove veje s Kolovca pri Kamni- ku, kjer se je rodil kot sin Sigmunda Jurija in Sidonije Viktorije, rojene baronice Mordax, in bil krščen 28. oktobra 1691.451 V Ljubljani je končal jezuitsko gimnazijo (1709) in višje študije (1712)452 ter bil 29. marca 1718 sprejet med prisednike ograjnega sodišča.453 Poročil se je v Kamniku 23. apri- la 1719 z Marijo Ano Frančiško Karolino baronico De Leo,454 s katero je glede na rojstva otrok živel najprej v Ljubljani in nato na Kolovcu.455 Gospostvo Kolovec, ki mu ga je oče izročil leta 1727, je obdržal do konca,456 po leta 1714 umrlem stricu Francu Erazmu podedovano posest Špitalič pa je leta 1721 prodal svojemu mlajšemu bratu Ludviku Leopoldu.457 442 MLINARIČ 2001 (op. 438), str. 347, 349. 443 MLINARIČ 2001 (op. 438), str. 347. 444 MLINARIČ 2001 (op. 438), str. 350. 445 Tina KOŠAK, Slikarska oprema kartuzije Bistra v 18. stoletju po samostanskih inventarjih, Acta historiae artis Slovenica, 21/1, 2016, str. 11–17. 446 Sliko hrani Tehniški muzej Slovenije, Bistra (MLINARIČ 2001 (op. 438), ovitek knjige); KOŠAK 2016 (op. 445), str. 15–17. 447 MLINARIČ 2001 (op. 438), str. 360. 448 MLINARIČ 2001 (op. 438), str. 361. 449 Njegova smrt v mrliški matici ljubljanske stolne župnije ni vpisana (prim. NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matič- ne knjige, M 1735–770), zato smo prikrajšani tudi za podatek o starosti. 450 O Hohenwartih gl. Avgust PIRJEVEC, Hohenwart, Slovenski biografski leksikon, 1/3, Ljubljana 1928, str. 330–331. 451 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1685–1699, fol. 80v; ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 4, št. 111, Ho- henwart. 452 Leta 1707 je bil v razredu poetika, 1708 retorika in 1712 metafizika (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 493, 504, 529). 453 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 454 SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 412. 455 SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 60, 62, 65, 71, 406. 456 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 98r. Prim. SMOLE 1982 (op. 14), str. 226. 457 SMOLE 1982 (op. 14), str. 490. V imenjski knjigi sta bila oba prenosa izvedena leta 1723 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 97v). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 208 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden kot vrhovni dedni miznik Kranjske in Slovenske marke ter cesarski svetnik pri reprezentanci in vladi Kranjske,458 na rodovniku Hohen- wartov pa še kot glavar na Reki.459 23. aprila 1767 je bil kot upokojeni vladni svetnik povzdignjen neposredno v dedni grofovski stan s predikatom »Graf von und zu Hochenwart Herr zu Gerlach- stein, Rabensberg und Raunach«.460 Umrl je 22. novembra 1772 na Kolovcu461 za kapjo, star 81 let, pokopali pa so ga tri dni pozne- je v rodbinsko grobnico v kamniški župnijski cerkvi.462 Člani Dizmove bratovščine so pozneje postali tudi njegov mlajši brat Leopold Ludvik pl. Ho- henwart (od 1740 ali 1741), sin Jurij Jakob (1757), daljni sorodnik Ludvik (1760), sin Sigmund, ki je postal škof treh škofij (član še 1801), in vnuk Franc (član še 1801).463 Št. 37 (134) Ottheim, Krištof, baron (1688–1762), sprejet leta 1737 – duhovnik, kanonik. Izhajal je iz leta 1626 poplemenitene ljubljanske meščanske rodbine Otto pl. Rosenpichl.464 Oče Janez Krištof Otto, prisednik kranjskega ograjnega sodišča, je 17. aprila 1690 prejel dedni baronski naslov »von Ottheim«.465 Krištof se je rodil v Ljubljani v očetovem zakonu z Marijo Frančiško pl. Schlangenburg in bil krščen 4. oktobra 1688 kot Henrik Krištof Otto pl. Rosenpichl.466 V rodni Ljubljani je končal jezuitsko gimnazijo (1702)467 in študij očitno nadaljeval drugje. Vse kleriške re- dove vključno z mašniškim posvečenjem je prejel leta 1715 v Ljubljani, in sicer kot Janez Krištof na mizni naslov Kürchbergovega kanonikata.468 Po očetu je leta 1710 kot Janez Krištof podedoval manjše imenje pri Iški vasi, ki pa ga je že v letih 1715 in 1716 v celoti prodal.469 V Dizmovo bratov- ščino so ga sprejeli precej pozno, šele leta 1737, ko mu je bilo 49 let in je že bil kanonik.470 Kürch- berg-Gallenbergov kanonikat je namreč dobil zelo zgodaj, že leta 1716.471 Umrl je pri 74 letih 4. oktobra 1762 kot starejši stolni kanonik in bil pokopan v kripto stolnice.472 458 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 162, 163. 459 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 4, št. 111, Hohenwart. 460 FRANK 1970 (op. 45), str. 210. 461 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 4, št. 111, Hohenwart. 462 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1766–1778, fol. 69v. 463 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih: ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 4, št. 111, Hohenwart. 464 KOBLAR 1900 (op. 118), str. 214; FRANK 1973 (op. 113), str. 22. 465 FRANK 1973 (op. 113), str. 22. 466 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1692–1699, pag. 55. 467 V kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete je leta 1702 naveden na retoriki, pripis pa pove, da je postal ljubljanski kanonik (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 448). 468 Ordinacijska protokola 2013 (op. 346), str. 34, 35, 36. 469 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 203v. 470 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 471 Matjaž AMBROŽIČ, Prošti, dekani in kanoniki ljubljanskega stolnega kapitlja, Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani. 1707 (ur. Metod Benedik), Ljubljana 2008, str. 96. 472 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 239. V mrliški matici so navedena vsa tri imena: Krištof Janez Henrik. BORIS GOLEC 209 Člana Dizmove bratovščine sta pred njim postala oče Janez Krištof (1690) in mlajši brat Janez Jožef (1721).473 Št. 38 (135) Moscon, Franc Anton, baron (ok. 1694–1763), sprejet 1. julija 1738 – cesarski komornik. Izviral je iz štajerske rodbine pl. Mosconov z izhodiščnim gospostvom Sevnica, ki je bila leta 1617 pobaronjena, ena veja pa je leta 1715 postala grofovska.474 Rodil se je neznano kje leta 1694 staršema Leopoldu Viljemu baronu Mosconu in njegovi drugi ženi Ani Maksimili, rojeni grofici Auersperg.475 Glede na materino lastništvo Črnega Potoka pri Litiji,476 kjer je leta 1699 tudi umrla,477 bi njegovo rojstvo pričakovali na teh dveh lokacijah ali pa v Ljubljani, kjer je leta 1700 umrl oče,478 vendar ga tamkajšnje krstne matice ne navajajo.479 Lahko bi se rodil tudi kje na Dolenjskem, kjer je mati imela nekaj let večje klevevško imenje.480 Pri šestih letih je bil skupaj s polsestro popolna sirota481 in pod varuštvom Janeza Jožefa pl. Wallensperga, ki je Črni Potok že leta 1704 prodal.482 Kje se je mladenič šolal, ni znano, a gimnazije prejkone ni končal ne v Ljubljani ne v Gradcu.483 Pri 34 letih se je 24. junija 1728 neznano kje oženil s Frančiško Terezijo, rojeno Roden baroni- co Hirzenau, vdovo po Janezu Adamu baronu Flödnigu,484 lastniku gospostva Smlednik,485 ki mu je v Ljubljani rodila edinega sina, umrlega v zgodnjem otroštvu.486 V spominski knjigi Dizmove bratovščine, v katero je bil sprejet leta 1738, ko je že zakorakal v peto desetletje, je naveden kot 473 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 474 FRANK 1972 (op. 95), str. 262. 475 Friedrich LANJUS, Die Gothaischen genealogischen Taschenbücher für das Jahr 1938, Monatsblatt des heraldisch- genealogischen Vereins »Adler«, 12/41–42, 1935–1938 (Mai–Juni 1938), str. 437. Letnica rojstva je skoraj gotovo pravilna. Glede na navedbo starosti 69 let ob smrti leta 1763 (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 253), bi se bil moral roditi leta 1694 ali 1693, glede na navedbo starosti 59 let ob ljudskem štetju 1754, ko je prebival v Ljubljani (Ljubljanske družine 2018 (op. 211), str. 36), pa kakšno leto pozneje. Več podatkov ni poznal niti plemiški genealog Ludvik Lazarini (ZAL, ZAL LJU 340, Lazarinijeva genealoška zbirka, šk. XXV, Moscon, s. p. (Franc Anton)). 476 SMOLE 1982 (op. 14), str. 124. Ana Maksimila baronica Moscon je leta 1689 prodala posest Pipanovo pri Radovljici in od Janeza Vajkarda Valvasorja kupila Črni Potok. Leta 1693 je kupila še precej večje klevevško imenje na Dolenj- skem, ki pa je leta 1699 prešlo v druge roke (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 58v). 477 NŠAL, ŽA Šmartno pri Litiji, Matične knjige, M 1660–1710, fol. 39v. Prim. PREINFALK 2005 (op. 392), str. 410. 478 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1658–1735, pag. 136. Prim. PREINFALK 2005 (op. 392), str. 410. 479 Prim. NŠAL, ŽA Šmartno pri Litiji, Matične knjige, R 1689–1703; ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Ind R 1692–1740. 480 Gl. op. 476. 481 LANJUS 1938 (op. 475), str. 437. 482 SMOLE 1982 (op. 14), str. 124. V imenjski knjigi je bila posest prepisana na novega lastnika leta 1706 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 58v). 483 Glede na leto rojstva ne more biti identičen z baronom Francem Antonom, ki je leta 1702 obiskoval že peti razred ljubljanske jezuitske gimnazije (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 448). Tudi med graškimi študenti ga ne najdemo (prim. ANDRITSCH 1987 (op. 30); ANDRITSCH 2002 (op. 179)). 484 LANJUS 1938 (op. 475), str. 437–438; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 64. Poroke ni ne v ljubljanski ne v smle- dniški poročni matični knjigi (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745; ŽA Smlednik, P 1690–1734). Poročna pogodba s tem datumom je bila popisana tudi v njegovi zapuščini (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 74, fasc. XXXII, M-106, 14. 4. 1763, pag. 20–21). 485 SMOLE 1982 (op. 14), str. 446. 486 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Ind R 1692–1740, pag. 172; LANJUS 1938 (op. 475), str. 438. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 210 cesarski pravi komornik,487 kot ga označuje tudi mrliška matica ob smrti 23. marca 1763 v Ljublja- ni, kjer so ga pokopali v frančiškanski cerkvi.488 Na Kranjskem sodeč po imenjski knjigi nikoli ni premogel zemljiške posesti.489 V oporoki iz leta 1760, napisani v Ljubljani, je za glavno dedinjo imenoval ženo Frančiško Terezijo, obdaroval pa je tudi njene otroke in vnuke.490 Član Dizmove bratovščine je kmalu za njim postal njegov pastorek Karel Jožef baron Flödnig, sprejet leta 1740.491 Št. 39 (136) Wiederkehr, Avguštin Ludvik, pl. (1686–1756),492 sprejet leta 1738 ali 1739 – zemljiški gospod, doktor prava, deželni svetnik, upravitelj kranjskega vicedomskega urada. Rodil se je v poplemeniteni ljubljanski meščanski družini očetu Janezu Jakobu, tajniku kneza Auersperga, in materi Ani Mariji Elizabeti, rojeni pl. Toperzer, ter bil krščen 10. septembra 1686.493 Oče Janez Jakob Wiederkehr je bil zaradi vojaških zaslug 8. aprila 1659 poplemeniten s predikatom »von Widerspach«.494 Potem ko je Avguštin Ludvik leta 1703 končal ljubljansko jezuitsko gimnazijo,495 se je izobraževal v Prusiji in se po potovanjih po nizozemskih, nemških in italijanskih deželah vrnil domov kot doktor obojega prava.496 Poročil se je v 30. letu 25. septembra 1715 z Marijo Terezijo Lukančič pl. Hertenfels, hčerjo že pokojnega Janeza Gotarda iz poplemenitene meščanske rodbine,497 člana Dizmove bratovščine (od 1700).498 Žena mu je v zakon prinesla dvorec Mala Loka pri Trebnjem499 in mu v Ljubljani povila dvanajst otrok.500 Avguštin Ludvik je bil tako kot oče mali graščak, ki je večinoma prebival v deželni prestolnici. Leta 1715 so mu v imenjski knjigi pripisali manjše imenje očeta Janeza Jakoba, sestavljeno iz postopo- ma kupljenih 12 hub in oštata. To t. i. Grimšičevo imenje je leta 1731 prodal Juriju Andreju baronu Grimšiču in čez tri leta, leta 1734, kupil od Marije Ivane Frančiške pl. Höffern dvorec Hrib pri Pred- dvoru z majhno posestjo dobrih treh hub, ki jo je leta 1737 skoraj v celoti prodal Francu Karlu pl. Rechbachu.501 Nazadnje je posedoval po njem poimenovano Wiederkehrjevo pristavo v Poljanskem 487 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 166, 167. 488 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 253. Ohranjen je njegov zapuščinski inventar (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 74, fasc. XXXII, M-106, 14. 4. 1763). 489 Prim. ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756); SMOLE 1982 (op. 14). V njegovem zapuščinskem inventarju ni nobenih nepremičnin (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega so- dišča v Ljubljani, šk. 74, fasc. XXXII, M-106, 14. 4. 1763). 490 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-M-14, 10. 10. 1760, dodatek 2. 1. 1762. 491 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 272, 273. 492 O njem natanko v: Matjaž GRAHORNIK, Dvorec Mala Loka. Sledi časa in lastnikov, Trebnje 2017, str. 82–88. 493 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1678–1686, pag. 371; KOBLAR 1900 (op. 118), str. 236. 494 FRANK 1974 (op. 56), str. 214. 495 Leta 1702 je bil vpisan na poetiki, 1703 pa na retoriki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 449, 451). 496 GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 82. 497 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 109. 498 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268, 269. 499 GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 65, 82–83. Iz imenjske knjige lastništvo ni razvidno (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756)). 500 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 28–40; SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 56–57, 60–65, 67, 69, 73, 76, 78–79; GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 83. 501 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 1r (vloženi listi). BORIS GOLEC 211 predmestju, ki je obsegala hišo in tretjino svobodniške hube in jo je leta 1753 oporočno zapustil petim sinovom.502 Mala Loka pri Trebnjem, ki jo je Wiederkehrjem prinesla v last njegova žena, je po dežel- ni deski sredi 18. stoletja pripadala trem njunim sinovom.503 V javno življenje na Kranjskem se je vključil zgodaj. Pri 26 letih je bil leta 1712 imenovan za deželnega svetnika, nato je postal član komisije za deželno varnost, služboval kot vicedomski tajnik ter vstopil v Akademijo oporozov v Ljubljani. Med svoje člane ga je sprejela tudi pruska Academia excentricorum.504 Kot deželnoknežji uradnik je bil precej uspešen. Leta 1722 je bil vršilec dolžnosti oziroma namestnik deželnega vicedoma, leta 1731 in 1735 pa ga srečamo v vlogi upravitelja vicedomskega urada, kar je ostal do razpusta urada leta 1747.505 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je nave- den kot cesarski deželni svetnik na Kranjskem.506 Preminil je nenadne smrti (za kapjo) 4. februarja 1756 v Ljubljani v 70. letu starosti in našel zadnje počivališče v frančiškanski cerkvi.507 Pozneje je postal član Dizmove bratovščine tudi njegov sin Anton Medard, sprejet leta 1770 (št. 94), poleg njega edini iz Wiederkehrjevega rodu.508 40 (137) Ravbar, Karel Bernard, baron (1705–1772), sprejet 16. januarja 1739 – zemljiški gospod. Izviral je iz stare kranjske rodbine Ravbar (Rauber), ki je bila leta 1681 končno pobaronjena.509 Rodil se je na Ravbarjevem matičnem gradu Kravjek pri Muljavi kot sin Jurija Sigmunda barona Ravbarja in Elizabete Poliksene, rojene baronice Witzenstein, krstili pa so ga 10. maja 1705 na Kr- ki.510 Ni izpričano, da bi se šolal na ljubljanski jezuitski gimnaziji, a o njenih študentih manjkajo ravno podatki za leti 1721 in 1722.511 Poročil naj bi se mlad, 1. decembra 1727, z Jožefo Frančiško grofico Lichtenberg, hčerjo grofa Jurija Sigmunda.512 Zakonca sta glede na rojstva otrok večinoma živela na Kravjeku in deloma v Ljubljani.513 502 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-W-64, 1. 10. 1753; SMOLE 1982 (op. 14), str. 545. 503 SMOLE 1982 (op. 14), str. 281. 504 GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 82. 505 Majda SMOLE, Vicedomski urad za Kranjsko 13. stol. – 1747. Cerkvene zadeve. 2: Lit. G, Ljubljana 1989 (Publikacije Arhiva SR Slovenije. Inventarji. Arhivi državnih in samoupravnih organov in oblastev, 4), str. 146; Majda SMOLE, Vicedomski urad za Kranjsko 13. stol. – 1747. Cerkvene zadeve. 4: Lit. L, Ljubljana 1994 (Publikacije Arhiva SR Slove- nije. Inventarji. Arhivi državnih in samoupravnih organov in oblastev, 4), str. 61; Majda SMOLE, Vicedomski urad za Kranjsko 13. stol. – 1747. Cerkvene zadeve. 5: Lit. M–R, Ljubljana 1995 (Publikacije Arhiva SR Slovenije. Inventarji. Arhivi državnih in samoupravnih organov in oblastev, 4), str. 31, 287; GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 85. 506 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 166, 167. 507 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 164. Ohranjeni sta dve različici njegove opo- roke (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-W-64, april 1751, 1. 10. 1753) in inven- tar njegove zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 125, fasc. LI, W-116, 9. 2. 1756). O oporoki in zapuščini gl. tudi GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 86–88. 508 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 509 Rudolf ANDREJKA, Ravbar (Rauber), Slovenski biografski leksikon, 3/9, Ljubljana 1960, str. 36; FRANK 1972 (op. 95), str. 144; Boris GOLEC, Valvasor. Njegove korenine in potomstvo do danes, Ljubljana 2016 (Thesaurus memo- riae. Dissertationes, 13), str. 123–141. 510 NŠAL, ŽA Krka, Matične knjige, R 1697–1715, fol. 95v; ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 6, št. 210, Rauber. 511 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r. 512 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 6, št. 210, Rauber. Poroke ni v ljubljanski poročni matici (NŠAL, ŽA Lju- bljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745). 513 NŠAL, ŽA Krka, Matične knjige, R 1715–1743, fol. 116r, 130v, 148v, 156r, 168r, 178v, 217v; ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 212 Ni znano, da bi se Karel Bernard posebej udejstvoval v javnem življenju dežele. Tudi z gospo- darjenjem ni imel sreče. Kravjek, kjer so Ravbarji gospodarili vse od leta 1433, je prevzel po očeto- vi smrti (1721), a se je tako močno zadolžil, da je bilo gospostvo sekvestrirano in leta 1764 prodano na dražbi zakupniku Gregorju Födranu.514 Obubožani baron Karel Bernard si je tako moral na stara leta poiskati službo. Umrl je v 67. letu starosti 6. januarja 1772 kot mitničar na savskem mostu pri Črnučah in bil 8. januarja pokopan v cerkvi bosonogih avguštincev v Ljubljani.515 Član Dizmove bratovščine je postal tudi njegov vnuk Ludvik, svetni duhovnik (član še 1801).516 41 (138) Kušlan (Kuschland), Volf Kajetan, pl., od 1718 baron (1700–1750), sprejet 6. avgusta 1738 – ze- mljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča, stanovski poverjenik. Izviral je iz ljubljanske rodbine Kušlan, ki je bila leta 1623 poplemenitena in je leta 1631 dobila še predikat »von Moosthal«. Približno tedaj je pridobila tudi dvorec Zablate na Ljubljanskem barju, ki je ostal v njenih rokah vse do konca 19. stoletja.517 Volf Kajetan, krščen 20. novembra 1700 kot Volfgang Kajetan, se je rodil v Ljubljani zakoncema Joštu Jožefu (tudi Jožefu Joštu) pl. Kušlanu, prisedniku ograjnega sodišča in deželnemu odborniku, ter Heleni, rojeni Marastoni pl. Marastein.518 Ljubljansko jezuitsko gimnazijo je končal leta 1717, višjih študijev pa vsaj v Ljubljani ni nadaljeval.519 Med prise- dnike kranjskega ograjnega sodišča so ga sprejeli 10. julija 1721.520 V času njegovega odraščanja in dozorevanja je bil oče Jožef Jošt skupaj s potomstvom 15. junija 1718 povzdignjen v baronski stan.521 Čeprav je bil prvorojenec, je oče določil za glavnega dediča drugorojenega sina Karla Valenti- na, Volf Kajetan pa je postal glavni dedič po materi in ga je oče izplačal že ob poroki leta 1725. Ozadje takšne odločitve utegne biti poroka Volfa Kajetana z žensko iz pozno poplemenitene rodbi- ne, katere oče se je rodil še kot kmet s priimkom Rakovec.522 Poročil se je 13. maja 1725 v Ljubljani z Ivano Antonijo pl. Raigersfeld, ki mu je v njunem skupnem rodnem mestu rodila šest otrok, ne da bi mu dala moškega naslednika.523 Volf Kajetan je z družino živel v Ljubljani in bil le prehodno zemljiški gospod. Leta 1732 je na- mreč od Marije Terezije pl. Posarelli kupil dvorec Volčji Potok, a ga je že leta 1737 prodal Leopoldu Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 237; Ind R 1741–1791, pag. 317. 514 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 5r; SMOLE 1982 (op. 14), str. 240. 515 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Peter, Matične knjige, M 1749–1779, pag. 405. Ohranjen je inventar njegove skromne zapuščine na Črnučah (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 96, fasc. LIII, R-116, 12. 1. 1772). 516 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih: ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 6, št. 210, Rauber. 517 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 91–93. Gl. tudi KOBLAR 1900 (op. 118), str. 206; SMOLE 1982 (op. 14), str. 547. 518 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1700–1712, pag. 27. Prim. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 98. 519 Leta 1716 je izpričan na poetiki kot Leopold Kajetan in s pripisom, da je umrl 13. februarja 1750, 1717 pa na retoriki kot Leopold (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 550, 553). 520 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 521 FRANK 1972 (op. 95), str. 98; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 19. 522 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 95. 523 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 98. BORIS GOLEC 213 Ludviku pl. Hohenwartu.524 Kot solastnik in pooblaščenec svojih sorojencev je bil v kranjsko imenj- sko knjigo vpisan tudi leta 1737 za posest Na Kalcu v Pivki, ki jo je prav tako prodal že leta 1739, in sicer Beatrici Margareti baronici Kottulinsky.525 Tako ob smrti ni premogel nobenih nepremičnin.526 Umrl je med opravljanjem funkcije stanovskega poverjenika 13. februarja 1750 v 50. letu starosti v rodni Ljubljani, kjer so ga pokopali v avguštinski cerkvi.527 Pozneje je bil član Dizmove bratovščine tudi njegov nečak Karel (še 1801).528 42 (139) Dolničar (Thalnitscher) pl. Thalberg, Jožef Anton (1690–1759), sprejet 21. decembra 1738 – kronist. Bil je četrti in zadnji član Dizmove bratovščine iz Dolničarjeve rodbine, sin njenega prvega tajnika Janeza Gregorja (1655–1719), kronista, zgodovinarja in pravnika. Poleg očeta Janeza Gre- gorja sta leta 1689 postala ustanovna člana še ded, nekdanji ljubljanski župan Janez Krstnik (1626– 1692), in stric Janez Anton (1662–1714), teolog in stolni dekan.529 Jožef Anton se je že rodil kot plemič, saj je bil ded Janez Krstnik malo prej, 31. decembra 1688, povzdignjen v plemiški stan s predikatom »Thalnitscher von Thalberg«.530 Na svet je prišel 9. aprila 1690 in bil krščen dva dni zatem v Ljubljani kot tretji otrok Janeza Gregorja in njegove žene Marije Viktorije iz tri desetletja prej poplemenitene škofjeloške rodbine Zanetti.531 V Ljubljani je leta 1706 končal jezuitsko gimnazijo, o njegovem nadaljnjem šolanju pa ni podatkov.532 29. septembra 1721 se je v rodnem mestu oženil z Marijo Ano Lukančič pl. Hertenfels iz prav tako poplemenitene me- ščanske rodbine, a je zakon ostal brez otrok.533 Jožef Anton Dolničar je ostal mestni plemič,534 ki ni premogel lastnega dvorca, ampak od leta 1724 samo kupljeno manjšo desetino pri Predosljah, ki pa jo je že leta 1731 prodal.535 V javnem ži- vljenju ni bil niti približno toliko dejaven kot ded Janez Krstnik, oče Janez Gregor ali stric Janez Anton. Nadaljeval je pisanje očetove in dedove kronike, žepnega zapisnika, ki je danes pomemben 524 SMOLE 1982 (op. 14), str. 536. Lastniški spremembi imata v imenjski knjigi letnici 1733 in 1738 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 168v). 525 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 473v; SMOLE 1982 (op. 14), str. 313. 526 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 55, fasc. XXVIII, K-93, 18. 2. 1750, pag. 4. 527 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 122. Ohranjen je inventar njegove zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 55, fasc. XXVIII, K-93, 18. 2. 1750). 528 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenem razmerju gl. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 232–233. 529 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. O sorodstvenih razmerjih gl. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 37–38. 530 FRANK 1974 (op. 56), str. 202; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 31–33. 531 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1686–1692, pag. 114. Datum rojstva po: PREINFALK 2014 (op. 85), str. 37. O Zanettijih gl. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 206–212. 532 Leta 1705 je v kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete med študenti poetike naveden kot Josephus Dolnitzer, leta 1706 pa na retoriki kot Antonius Dolnitzer (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 461, 470). Študiral ni niti v Gradcu tako kot leta 1673 njegov oče Janez Gregor (ANDRITSCH 1987 (op. 30), str. 39). 533 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 37. O Lukančičih gl. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 102–110. Prim. NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740. 534 Njegova družina je prebivala v lastni, Dolničarjevi hiši (Thalbergische Haus) na Mestnem trgu (Ljubljanske druži- ne 2018 (op. 211), str. 101). 535 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 280r. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 214 zgodovinski vir.536 Preminil je tri tedne za svojo ženo 25. septembra 1759 v Ljubljani, star 69 let, in bil tako kot ona pokopan v kripto stolnice.537 43 (140) Auersperg, Aleksander, grof (1702–1759),538 sprejet leta 1739 – zemljiški gospod, prisednik ograj- nega sodišča, dedni deželni maršal (sl. 6). Izviral je iz grofovske veje Auerspergov, rojen kot sin grofa Ditriha s Šrajbarskega turna pri Krškem in Ivane Leopoldine, rojene grofice Barbo pl. Waxenstein. Rodil se je 14. septembra 1702 na Šrajbarskem turnu in bil krščen kot Aleksander Anton Inocenc Karel.539 Komaj štirileten je iz- gubil očeta, po katerem je ob doseženi polnoletnosti in po smrti starejšega brata podedoval gospo- stvi Krško in Šrajbarski turn.540 Šolal se je v Gradcu, kjer ga leta 1716 najdemo v četrtem razredu jezuitske gimnazije.541 Po sprejemu med prisednike kranjskega ograjnega sodišča 12. januarja 1722, ko mu še ni bilo 20 let,542 je opravljal funkcije cesarskega pravega tajnega svetnika, kranjskega sta- novskega poverjenika (1735) in predsednika poverjeniškega urada (1738–1739),543 bil pa je tudi de- dni deželni maršal544 in dvorni komornik na Kranjskem in v Slovenski marki.545 Osebno je moral biti izobražen, pobožen in dobrovoljen človek. Poročil se je dvakrat, prvič 24. februarja 1729 v Kamniku z Ano Regino grofico Batthyány pl. Német-Ujvár z Ogrskega, hčerjo cesarskega komornika in svetnika grofa Sigmunda, ki se je tedaj mudila v samostanu klaris v Me- kinjah, in drugič v Ljubljani 30. januarja 1745 s sorodnico Marijo Cecilijo grofico Barbo pl. Waxen- stein, hčerjo grofa Volfganga Eberharda, rojeno na gradu Podsreda. Otroci, vsi v prvem zakonu, so se mu rojevali na Šrajbarskem turnu, kjer je tudi umrl pri 57 letih 12. junija 1759 med kartanjem z 536 Marijan SMOLIK, Thalnitscher (do 1688 Dolitscher, Dolnizher), Janez Krstnik, Slovenski biografski leksikon, 4/12, Ljubljana 1980, str. 76. 537 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 211–212. Ohranjena je njegova oporoka, datirana 12. oktobra 1745 v Ljubljani (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-T-12). Njegova oporočna želja je bila, da ga pokopljejo v kripto (bratovščine) sv. Rešnjega telesa. 538 Gl. biogram v: PREINFALK 2005 (op. 392), str. 402–403. 539 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 402–403. Krstna matica župnije Leskovec pri Krškem iz tega časa je izgubljena. 540 SMOLE 1982 (op. 14), str. 244, 491; PREINFALK 2005 (op. 392), str. 195–196. Gospostvi sta bili najprej leta 1707 prepisani na Ditrihove dediče, leta 1724 pa na Aleksandra (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 54r, 502r). Med letoma 1742 in 1749 ju je za grofa Auersperga upravljal Janez Matija Šivic, pred- nik avtorja tega prispevka (Boris GOLEC, Slovenska posebnost – dvorec Podšentjur v Podkumu. Od nenavadnega nastanka do desetih rodov rodbine Čop, Ljubljana 2020 (Thesaurus memoriae. Dissertationes, 14), str. 195). 541 ANDRITSCH 2002 (op. 179), str. 28. 542 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 543 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 196, 402–403. V zapuščinskem inventarju je podatek, da je bil grof stanovski poverjenik dvakrat (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 5, fasc. III, A-67, 16. 7. 1759, pag. 3). 544 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 172, 173. 545 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 5, fasc. III, A-67, 16. 7. 1759, pag. 3. BORIS GOLEC 215 6. Simon Tadej Volbenk Grahovar: vpisni list Aleksandra grofa Auersperga, Spominska knjiga bratovščine sv. Dizme, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, AS 1073, Zbirka rokopisov, I-1r, fol. 142 ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 216 domačim kaplanom, pokopali pa so ga v kapucinski cerkvi v Krškem.546 Obe njegovi gospostvi je podedoval sin Rihard Jožef.547 Člani Dizmove bratovščine so bili pred in za njim tudi številni drugi Auerspergi, skupaj 13 (gl. pri št. 32), med drugim njegova sinova Rihard Jožef, sprejet leta 1757, in Sigfrid, ljubljanski kanonik in prošt, član od leta 1760.548 44 (141) Lamberg, Franc Bernard, grof (1696–1760),549 sprejet 15. januarja 1739 – zemljiški gospod, prise- dnik ograjnega sodišča, cesarski komornik in stanovski poverjenik. Rodil se je v stari kranjski plemiški rodbini, katere veja, imenovana po Kamniku in Gutenber- gu, je nosila grofovski naslov od leta 1667.550 Bil je sin Franca Adama grofa Lamberga in Marije Elizabete, rojene baronice Jurič, krščen v Ljubljani 24. oktobra 1696.551 Vse kaže, da se vsaj v zadnjih razredih gimnazije ni šolal v rodnem mestu kot tudi ne v Gradcu.552 Vsekakor je pridobil ustrezno izobrazbo, da so ga 17. junija 1715 lahko sprejeli med prisednike kranjskega ograjnega sodišča.553 Neznano kdaj po sprejemu v Dizmovo bratovščino (1739) je pridobil naslov cesarskega komornika,554 ki ga zasledimo ob njegovi smrti,555 nekaj časa pa je bil tudi stanovski poverjenik.556 Grof Franc Bernard je za kranjske razmere veljal za velikega zemljiškega gospoda. Po leta 1719 umrlem očetu Francu Adamu je podedoval gospostva Kamen, Mirna, Krupa in Pusti Gradac,557 nato pa je leta 1723 od Karla Henrika grofa Wazenberga kupil gospostvo Dob.558 Posest na Dolenj- skem in v Beli krajini je pozneje nadomestil z drugo posestjo pretežno na Gorenjskem, kjer je leta 1733 najprej kupil majhno imenje Groblje.559 Potem ko je Mirno leta 1730 prodal Ferdinandu Erne- stu baronu Gallu,560 Krupo s pridruženim Pustim Gradcem pa leta 1734 Petru Pavlu pl. Bonazziju,561 546 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 196, 402–403. Obe poroki: NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, P 1712–1744, pag. 120; ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745, pag. 463. Rojstva otrok: SCHIVIZ VON SCHI- VIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 291–292; krstna matica župnije Leskovec za ta čas je izgubljena. Mrliška matica leskovške župnije iz časa njegove smrti je prav tako izgubljena. Ohranjena sta njegova oporoka, datirana 2. no- vembra 1757 na Šrajbarskem turnu (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-A-28, 2. 11. 1757), in inventar zapuščine na Šrajbarskem turnu (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 5, fasc. III, A-67, 16. 7. 1759). 547 SMOLE 1982 (op. 14), str. 244, 491. 548 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 549 Prim. WITTING 1895 (op. 94), str. 191–192. 550 WITTING 1895 (op. 94), str. 188–192; FRANK 1972 (op. 95), str. 104. 551 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1692–1699, pag. 110. 552 Prim. ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r; ANDRITSCH 1987 (op. 30); Ljubljanski klasiki 1999 (op. 96); ANDRITSCH 2002 (op. 179). 553 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 554 V bratovščinski spominski knjigi ni naveden s tem naslovom (Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 172, 173). 555 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 225. 556 WITTING 1895 (op. 94), str. 192. 557 SMOLE 1982 (op. 14), str. 209, 249, 295–296, 396. Prenosi lastništva so bili v imenjski knjigi vknjiženi leta 1723 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 27r, 36v, 64r). 558 SMOLE 1982 (op. 14), str. 133. Nakup iz kranjske imenjske knjige ni razviden. 559 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 64v. Prim. SMOLE 1982 (op. 14), str. 178–179. 560 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 27r; SMOLE 1982 (op. 14), str. 296. 561 SMOLE 1982 (op. 14), str. 249, 396. Prenos lastništva je bil v imenjski knjigi vknjižen leta 1737 (ARS, AS 173, BORIS GOLEC 217 je leta 1740 ali malo pozneje pridobil Apfaltrerjevo gospostvo Brdo pri Lukovici,562 sklepal leta 1743 pogodbo z Ano Cecilijo baronico Apfaltrer za bližnjo posest Podpeč563 ter najpozneje sredi stoletja pridobil Trillekovo posest Podkraj.564 Podpeči ni obdržal, če jo je sploh pridobil,565 kot tudi ne Pod- kraja, ki ga je leta 1756 prodal Antonu Ludviku pl. Abramspergu.566 Ostalo posest, Kamen, Brdo pri Lukovici in Groblje, pa je leta 1757 izročil sinu Francu Adamu in si pridržal 20.000 goldinarjev ter 2000 goldinarjev letne rente.567 Ženo je našel v grofovski hiši, in sicer Marijo Ivano, hčer Ludvika Gundakarja grofa Kobenzla iz Ribnice, s katero se je oženil 30. aprila 1724 v Žužemberku. Tedaj je naveden kot Ljubljančan, zakonca pa sta se po navedbi v poročni matici najprej naselila na Mirni.568 Otroci so se jima rojeva- li v Ljubljani,569 kjer sta vsaj večinoma tudi prebivala. Grof Lamberg je umrl v 64. letu starosti 25. oktobra 1760 v Ljubljani in bil pokopan v rodbinsko grobnico v stolnici.570 Člani Dizmove bratovščine so bili še trije grofje Lambergi: za njim sin Franc Adam (od 1756) in Karel (od 1755), pred njim pa Volf Herbart (od 1706), zadnja dva iz drugih vej Lambergov.571 45 (142) Wildenstein, Kajetan Avguštin, grof (ok. 1703–1764), sprejet leta 1739 ali 1740 – križnik, komtur ljubljanske komende (sl. 7). Izviral je iz štajerske plemiške rodbine, ki je dobila grofovski naslov leta 1678.572 Ko je leta 1713 obiskoval prvi razred graške jezuitske gimnazije, je v matriki naveden kot Gradčan,573 vendar se je rodil nekje zunaj Gradca.574 O njegovem nadaljnjem šolanju ni podatkov. Komtur ljubljanske komen- de križniškega reda je bil vsaj od leta 1738575 in tudi dvakrat stanovski poverjenik na Kranjskem.576 Preminil je v Ljubljani 6. januarja 1764, star 61 let, kot komtur ljubljanske komende in cesarski Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 64r). 562 SMOLE 1982 (op. 14), str. 102. Prenos lastništva je bil v imenjski knjigi vknjižen leta 1744 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 37r). 563 SMOLE 1982 (op. 14), str. 361. 564 SMOLE 1982 (op. 14), str. 358. Lastništvo iz imenjske knjige ni razvidno. 565 SMOLE 1982 (op. 14), str. 361. 566 SMOLE 1982 (op. 14), str. 358. 567 SMOLE 1982 (op. 14), str. 102, 178–179, 209. 568 NŠAL, ŽA Žužemberk, Matične knjige, M in P 1710–1724, fol. 92r. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 396. 569 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 149–151; SCHIVIZ VON SCHIVIZHOF- FEN 1905 (op. 58), str. 71–73, 75. 570 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 225. Ohranila sta se njegova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-L-32, 10. 7. 1759) in inventar zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 64, fasc. XXXX, L-74, 14. 11. 1760). 571 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. O sorodstvenih razmerjih gl. WITTING 1895 (op. 94), str. 175–234. 572 FRANK 1974 (op. 56), str. 220. 573 ANDRITSCH 2002 (op. 179), str. 19. 574 Prim. DAG, Altmatriken, Graz Hl. Blut, Taufindex 1589–1744; SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1909 (op. 54). 575 Lilijana ŽNIDARŠIČ GOLEC, Urbar ljubljanske komende iz leta 1738, Križanke (ur. Luka Vidmar), Ljubljana 2018, str. 207. 576 Heinrich Georg HOFF, Historisch-statistisch-topographisches Gemälde vom Herzogthume Krain, und demselben einverleibten Istrien. Ein Beytrag zur Völker- und Länderkunde, 1, Laibach 1808, str. 112. Kot stanovski poverjenik je izpričan leta 1740 (SMOLE 1994 (op. 505), str. 93). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 218 svetnik, pokopali pa so ga dva dni pozneje v križevniški cerkvi,577 kjer je še ohranjen njegov nagrobnik. Za ume- tnostno zgodovino je zanimiv tudi danes pogrešani Wildensteinov portret z letnico 1739.578 Član Dizmove bratovščine je leta 1765 postal nje- gov naslednik na mestu ljubljanskega komturja Ma- ksimilijan Pantaleon grof Rindsmaul.579 46 (143) Lichtenberg, Marko Ferdinand, grof (1709–1776), sprejet 8. januarja 1740 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča. Bil je sin Jurija Gotfrida grofa Lichtenberga in Mari- je Elizabete, rojene baronice Engelshaus, rojen na gradu Snežnik in krščen 4. maja 1709.580 Na ljubljanski jezuitski gimnaziji ga kot Ferdinanda srečamo leta 1723 v predza- dnjem, petem razredu, leta 1724, ko ga najdemo v vod- stvu kongregacije Marije Vnebovzete, pa je bil očitno v zadnjem.581 Med prisednike kranjskega ograjnega sodi- šča so ga sprejeli 31. marca 1732.582 Predtem se je 27. apri- la 1730 v Ljubljani poročil z Marijo Elizabeto grofico Auer sperg s Turjaka.583 Družina je glede na rojstva otrok živela v Ljubljani,584 sicer pa je grof Marko Ferdinand po leta 1720 umrlem očetu nasledil dvorec Koča vas v Loški dolini in gospostvo Ortnek pri Ribnici.585 Kočo vas je dal leta 1769 v zakup sinu Ludviku Dizmu in mu jo čez šest let, leta 1775, prodal za 18.000 goldinarjev,586 medtem ko je Ortnek obdržal do smrti naslednje leto in ga je sin za njim podedoval.587 Umrl je pri 67 letih nedolgo pred 16. julijem 1776 na Ortneku.588 577 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 261. 578 Metoda KEMPERL, Portretna zbirka ljubljanske križevniške komende, Križanke 2018 (op. 575), str. 104. 579 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 274, 275. 580 NŠAL, ŽA Stari trg pri Ložu, Matične knjige, R 1699–1746, fol. 52r. Prim. ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 5. št. 149, Lichtenberg. 581 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 587, 589. 582 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 583 Znan je datum poročne pogodbe (PREINFALK 2005 (op. 392), str. 487), poroka pa ni vpisana v ljubljansko po- ročno matico (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745). 584 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 150–162; Ind R 1741–1791, pag. 197–200. 585 SMOLE 1982 (op. 14), str. 224, 335. Zaradi napake na rodovnem deblu, kjer je prvo ime Marka Ferdinanda navedeno kot Max namesto Marx, ga je Majda Smole razglasila za Maksimilijana Ferdinanda. V imenjski knjigi je bil prenos obeh posesti vknjižen leta 1730 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 80r, 81r). 586 SMOLE 1982 (op. 14), str. 224. 587 SMOLE 1982 (op. 14), str. 335. 588 Datum 16. julij 1776 ima inventar njegove zapuščine na Ortneku (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 65, fasc. XXX, L-94). Mrliška matica župnije Ribnica iz tega časa je izgubljena, v Ljubljani pa Lichtenbergova smrt ni vpisana (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812). 7. Nagrobnik Kajetana Avguština grofa Wildensteina, Ljubljana, križevniška cerkev BORIS GOLEC 219 Potencialno je bil naročnik enega ali več od skupno šestih družinskih portretov, popisanih v njegovi zapuščini na gradu Ortnek.589 Član Dizmove bratovščine je pred njim postal njegov starejši brat Jurij Ludvik (1727), za njim pa bratranec Franc Karel (1741), nečak Franc Ignac (1759), Jošt Korbinijan (1760), sin bratranca Franca Karla, Ludvik, sin Marka Ferdinanda (član še 1801), bratranca Erazem in Janez Nepomuk, vnuka Franca Karla (oba člana še 1801) in Franc Ksaver baron Lichtenberg-Janežič (1800).590 47 (144) Taufferer, p. Aleksander, baron (1703–1760), sprejet leta 1740 – duhovnik, opat cisterce v Kosta- njevici. Bil je sin Marka Antona barona Tauffererja (1654–1702), graščaka na Turnu pri Višnji Gori in člana Dizmove bratovščine (od 1702),591 in Eve Elizabete, rojene baronice Apfaltrer, krščen 12. ja- nuarja 1703 v Ljubljani kot Janez Vajkard.592 Po končani ljubljanski jezuitski gimnaziji (1719)593 se je odločil za cistercijanski red in je v samostanu Kostanjevica postal pater Aleksander. 19. avgusta 1719 je naredil redovne zaobljube, mašniško posvečenje pa je prejel 19. marca 1726. Medtem je študiral filozofijo pri ljubljanskih jezuitih (1722) in teologijo pri pavlincih v Lepoglavi (1723). Leta 1733 je upravljal kostanjeviško samostansko župnijo sv. Križa v Podbočju in bil tri leta prior. 14. junija 1737 so ga izvolili za kostanjeviškega opata, kar je ostal do smrti 22. aprila 1760.594 Marija Terezija ga je po petih letih opatske službe 24. novembra 1742 imenovala za cesarskega svetnika.595 Na umetnostnem področju ima zasluge za nov vhod v cisterco, zgrajen po uskoškem napadu leta 1736.596 Njegov oljni portret na Turnu je bil leta 1945 uničen.597 Poleg opatovega očeta Marka Antona so postali člani Dizmove bratovščine tudi njegov starej- ši brat Maksimilijan Anton Ignac (1727), bratov sin Anton Tadej Janez Nepomuk (1749) in sin sle- dnjega, kanonik Janez Nepomuk (član še 1801).598 48 (145) Apfaltrer, Jožef Leopold, baron (1708–1758), sprejet leta 1740 – duhovnik, kanonik v Ljubljani. Izviral je iz znane kranjske rodbine baronov Apfaltrerjev z Grmač pri Litiji, kjer se je rodil kot sin tamkajšnjega graščaka Ota Henrika barona Apfaltrerja in Marije Ane, rojene pl. Dinzl, ter bil 589 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 65, fasc. XXX, L-94, 16. 7. 1776, pag. 10. 590 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. Sorodstvena razmerja gl. v: ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 5, št. 149, Lichtenberg. 591 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 270, 271. 592 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1700–1712, pag. 93; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 252. 593 Leta 1718 je kot Janez Rajhard (!) izpričan na poetiki, 1719 pa na retoriki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 560, 574). 594 MLINARIČ 1987 (op. 287), str. 501–502. V kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete ravno za leti 1721 in 1722, ko je tam študiral na višjih študijih, ni podatkov o članih (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r). 595 GSPAN 1980 (op. 279), str. 16. 596 MLINARIČ 1987 (op. 287), str. 438. 597 GSPAN 1980 (op. 279), str. 16. 598 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih gl. GSPAN 1980 (op. 279); PREINFALK 2016 (op. 27), str. 326–327. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 220 krščen 13. aprila 1708 v Šmartnu pri Litiji.599 Kot Jožefa ga leta 1723 srečamo v petem in naslednje leto v šestem, zadnjem razredu ljubljanske jezuitske gimnazije, nato pa na višjih jezuitskih študijih, leta 1725 na logiki in 1726 na fiziki.600 V duhovnika je bil posvečen pod imenom Jožef 19. maja 1731 v Ljubljani, čeprav je spadal pod oglejski patriarhat.601 Od leta 1735 do smrti je bil kanonik Flachen- feldovega kanonikata v Ljubljani.602 Umrl je pri 50 letih 16. maja 1758, pokopali pa so ga v kripti ljubljanske stolnice.603 Iz rodbine Apfaltrer je pred njim vstopilo v Dizmovo bratovščino pet baronov Apfaltrerjev, Volf Herbard (1716), Janez Gotfrid (1718), Janez Sigfrid (1721), Franc Karel (1725) in Sigmund Fer- dinand (1725 ali 1726), za njim pa šest: njegov starejši brat Janez Ignac (1741) Ferdinand (1752), Feliks (član še 1801, naveden brez imena), Vencelj (član še 1801), Anton (član še 1801) in Ernest (član še 1801).604 49 (146) Valvasor, Karel Jožef, baron (1708/10–1761), sprejet leta 1740 – zemljiški gospod, prisednik ograj- nega sodišča. Bil je sin Janeza Karla barona Valvasorja in Ane Elizabete grofice Auersperg, rojen med letoma 1708 in 1710, najverjetneje v očetovem dvorcu Belnek pri Moravčah. Obiskoval je ljubljansko jezu- itsko gimnazijo in višje jezuitske študije (1721–1729), in to kot notranji gojenec. V mladih letih je potoval, potrjeno v Italijo, sicer pa je bil kmalu predviden za očetovega naslednika. Tudi sicer je stopal po očetovih stopinjah, le da ga je manj zanimala deželna politika. Ne najdemo ga namreč med stanovskimi poverjeniki, ampak le na deželnih zborih, zato pa so ga še zelo mladega, starega okoli 20 let, že 12. aprila 1729 izvolili za prisednika kranjskega ograjnega sodišča, s čimer je nada- ljeval rodbinsko tradicijo že v četrti generaciji. Dom Karla Jožefa barona Valvasorja je bila Ljubljana, glavni vir dohodkov pa mu je predsta- vljal Belnek, ki ga je podedoval leta 1741. Sredi 18. stoletja je prehodno postal še lastnik dvorca Jama v Šiški. Po smrti druge žene (1753) je imel na skrbi njeno posest na Štajerskem: gospostvo Rieger- sdorf pri Judenburgu, več nepremičnin v graški okolici ter dve hiši v Gradcu. Ženil se je trikrat, vsakič z grofovsko hčerjo in v drugi deželi, ter živel z družino v treh deželnih prestolnicah, največji del življenja v Ljubljani, nekaj časa v Gradcu in nazadnje v Celovcu. Prvič se je poročil 4. novembra 1737 v Ljubljani z Jožefo Antonijo grofico Lamberg, drugič 11. maja 1747 v Gradcu z Marijo Antonijo grofico Gabelkoven, ki jo je pripeljal v Ljubljano, tretjič pa 20. avgusta 1759 v Šen- tjurju na Vinogradih (St. Georgen am Weinberg) na Koroškem z Marijo Terezijo grofico Christalnigg, h kateri se je preselil v Celovec. Veliko je potoval po raznih opravkih in na eni takih poti se je njegovo življenje tudi nepričakovano izteklo. Preminil je star okoli 52 let 6. ali 7. aprila 1761 v Mariboru, kjer so ga na njegovo željo tudi pokopali. Zapustil je samo tri hčere iz dveh zakonov, z njegovo smrtjo pa je odšel zadnji moški potomec Valvasorjeve rodbine, ki bi še lahko nadaljeval rodbinsko ime.605 599 NŠAL, ŽA Šmartno pri Litiji, Matične knjige, R 1703–1719, fol. 32r. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 331. 600 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 587, 590, 593, 596. 601 Ordinacijska protokola 2013 (op. 346), str. 102. 602 AMBROŽIČ 2008 (op. 471), str. 97. Prim. Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 172, 173. 603 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 197. 604 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 605 O njem natančno v: GOLEC 2015 (op. 36), str. 261–277, 474 (biogram). Poleg kratke oporoke (Kärntner Landesarchiv, BORIS GOLEC 221 V njegovi zapuščini v Ljubljani in na Belneku so popisali 33 družinskih portretov z neoprede- ljeno vsebino, pač slike rodbine Valvasor in sorodnikov, od katerih so danes le nekatere evidentira- ne kot ohranjene.606 Člani Dizmove bratovščine so bili trije Valvasorji, pred njim še njegov oče Janez Karel (od 1707) in Franc Adam (od 1726) iz druge rodbinske veje.607 50 (147) Flödnig, Karel Jožef, baron (1711–1755), sprejet 18. oktobra 1740 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča. Izviral je iz rodbine Peerov pl. Pernburgov, poplemenitene leta 1665, katere ena veja je leta 1698 po imenu gospostva Smlednik pridobila baronski naslov »von Flödnig«.608 Eden od dveh pobaro- njenih bratov je bil smledniški graščak Janez Adam, oče Karla Jožefa, prvorojenca iz njegovega drugega zakona z baronico Frančiško Terezijo Roden pl. Hirzenau z Moravskega, krščenega 27. maja 1711 v Smledniku na ime Karel Jožef Filip Janez.609 Karel Jožef se je šolal pri ljubljanskih jezu- itih, kjer ga leta 1726 najdemo v petem, predzadnjem letniku gimnazije.610 Ko mu je leta 1724 pri 13 letih umrl oče, je mati skupaj z varuhoma – eden je bil Volf Adam baron Erberg, tudi član Dizmo- ve bratovščine (gl. št. 12) – prevzela vodenje zadolženega smledniškega gospostva in ga leta 1732 prepustila sinu.611 Ta se je istega leta, 4. maja 1732, pri 21 letih poročil v Velesovem z Marijo Ano grofico Barbo pl. Waxenstein in imel z njo šest otrok, ki so razen dveh, rojenih v Ljubljani, prišli na svet v Smledniku.612 Kot mlad gospodar in družinski oče je 6. februarja 1734 postal prisednik kranjskega ograjnega sodišča,613 kar je njegova edina znana javna funkcija. Kaže, da v javnem življenju ni bil posebno uve- ljavljen. Umrl je še razmeroma mlad, pet let za ženo, pri 44 letih 10. avgusta 1755 v Smledniku in bil dva dni pozneje pokopan v tamkajšnji cerkvi sv. Urha.614 Tudi gospodaril je slabo, saj je bilo smledni- ško gospostvo ob njegovi smrti ponovno zadolženo in je grozilo, da ga bodo baroni Flödnigi izgubili. Klagenfurt (KLA), KLA 73, Landesgericht Klagenfurt, Testamente, fasc. 56, 1761, št. 15, 5. 4. 1761) so se ohranili trije inventarji njegove zapuščine. Zapuščinski inventar Valvasorjeve zapuščine na Koroškem ima datum 20.–23. april, na Štajerskem 20. maj in na Kranjskem 21. julij 1761 z dodatkom 30. julija. Prepisa koroškega in kranjskega inventarja najdemo tudi pri štajerski deželni pravdi, medtem ko sta v arhivskem gradivu kranjske in koroške deželne pravde le izvirnika inventarjev za domačo deželo (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 118, fasc. XXXXVII, lit. U-V-37, 30. 7. 1761; KLA, KLA 876, Landesgericht Klagenfurt, BA Verlässe, fasc. 56, 1761, št. 15, 20.–23. 4. 1761; Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec (StLA), Landrecht, K. 1364, H. 7, Valvasor (1), 20. 5. 1761; StLA, Landrecht, K. 1365, H. 1, Valvasor (2), 20.–23. 4. 1761 (prepis 22. 6. 1761), 30. 7. 1761). 606 Devetim portretom Valvasorjev je mogoče slediti od leta 1846 do 1877, ko so bili na gradu Plankenwart pri Grad- cu, od okoli leta 1900 pa jih je osem v Ljubljani (GOLEC 2015 (op. 36), str. 277, 284). 607 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. O sorodstvenih razmerjih GOLEC 2015 (op. 36), str. 467, 470–471, 474. 608 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 57. 609 NŠAL, ŽA Smlednik, Matične knjige, R 1700–1713, fol. 114v; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 64–65. 610 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 596, 597. V Gradcu ga ne najdemo (ANDRITSCH 2002 (op. 179)). 611 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 59. 612 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 65. 613 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 614 NŠAL, ŽA Smlednik, Matične knjige, M 1713–1756, fol. 184v. Prim. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 65. Ohranjena sta njegova ustna oporoka, napisana dan pred smrtjo v Smledniku (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-F-43, 9. 8. 1755), in inventar zapuščine v Smledniku in Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapu- ščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 20, fasc. XV, F-59, 22. 9. 1755, 24. 11. 1755, 31. 5. 1756). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 222 Že drugič ga je rešila mati barona Karla Jožefa, ponovno poročena Moscon, ki je poravnala vse sinove dolgove, več kakor 80.000 goldinarjev, si pridržala pravico do prostega razpolaganja z gospostvom in dosmrtni užitek njegovih dohodkov, Smlednik pa spremenila v fidejkomis (1762).615 Karel Jožef baron Flödnig je bil potencialni naročnik enega ali več družinskih portretov, su- marno popisanih v njegovi zapuščini v smledniškem dvorcu.616 Član Dizmove bratovščine je postal tudi očim barona Flödniga Franc Anton baron Moscon (1738) (gl. št. 38). 51 (148) Hohenwart, Leopold Ludvik pl. (1692–1757), sprejet leta 1740 ali 1741 – zemljiški gospod, prise- dnik ograjnega sodišča, dedni miznik in stanovski poverjenik. Bil je mlajši brat Franca Karla pl. Hohenwarta, člana Dizmove bratovščine od leta 1736 ali 1737 (gl. št. 36). Rodil se je na Kolovcu staršema Sigmundu Juriju in Sidoniji Viktoriji, rojeni baronici Mordax, ter bil krščen v Kamniku 17. septembra 1693.617 Ljubljansko jezuitsko gimnazijo je končal leta 1709, višje študije pa leta 1712, oboje skupaj z bratom Francem Karlom.618 Prisednik kranjskega ograjnega sodišča je postal slabo leto za njim, 9. januarja 1719.619 Poročil se je dvakrat, prvič 21. maja 1722 na Pogancah pri Novem mestu z Marijo Evgenijo Dorotejo grofico Paradeiser, hčerjo tamkajšnjega graščaka Janeza Lovrenca,620 in drugič 10. novembra 1734 v Mengšu s Frančiško Antonijo baronico Jurič, hčerjo barona Feliksa Ferdinanda, začetnika kratkotrajne veje Juričev v dvorcu Pleterje pri Bučki.621 Z družino je glede na kraje krstov otrok iz obeh zakonov večinoma živel v Ljubljani in deloma v Špitaliču.622 Do lastne posesti je prišel leta 1721, ko je od brata Franca Karla kupil posest Špitalič v Tuhinj- ski dolini, ki jo je ta podedoval po stricu Francu Erazmu pl. Hohenwartu. Leopold Ludvik je Špita- lič leta 1745 prepustil svojemu sinu Leopoldu Aleksandru623 in pred tem leta 1737 od Volfa Kajetana Kušlana kupil gospostvo Volčji Potok.624 615 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 59. 616 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 20, fasc. XV, F-59, 22. 9. 1755, pag. 33. 617 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1685–1699, fol. 100v. 618 Leta 1708 je izpričan na poetiki, 1709 na retoriki, 1711 na fiziki in 1712 na metafiziki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 493, 504, 519, 529). 619 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 620 WITTING 1894 (op. 103), str. 134. Poročna matica župnije Šmihel pri Novem mestu za ta čas ni ohranjena. Po- roka ni vpisana v poročno matico župnije Novo mesto Kapitelj z datumom 21. maj 1721, kot navaja Schiviz von Schivizhoffen (KANM, Novo mesto Kapitelj, Matične knjige, P 1705–1724; SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 380). 621 NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, P 1702–1748, pag. 214; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 155, 166–167. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 417. 622 NŠAL, ŽA Špitalič, Matične knjige, R 1711–1761, fol. 10r, 11v, 12v, 13v, 15r, 24r; ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 124–128. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 62, 63, 70, 71, 77, 418–419. 623 SMOLE 1982 (op. 14), str. 490. V imenjski knjigi sta bila prenosa izvedena v letih 1723 in 1748 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 97v). 624 SMOLE 1982 (op. 14), str. 536. V imenjski knjigi je bil prepis izveden leta 1738 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 100v, 168v). BORIS GOLEC 223 V javnem življenju dežele je imel dokaj opazno vlogo. V spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden kot dedni miznik Kranjske in Slovenske marke, prisednik deželnega sodišča in poverje- nik kranjskih deželnih stanov.625 Umrl je 3. marca 1757 na kamniški Šutni v 64. letu starosti, poko- pali pa so ga v kripto pri oltarju sv. Cecilije v tamkajšnji župnijski cerkvi.626 Naročništvo umetnostnih del mu je mogoče pripisati pri dveh portretih, lastnem in ženinem, popisanih v njegovi zapuščini v Volčjem Potoku.627 Pred njim je postal član Dizmove bratovščine njegov brat Franc Karel (1736 ali 1737), za njim pa še nečak Jurij Jakob (1757), daljni sorodnik Ludvik pl. Hohenwart (1760), nečak Sigmund, ki je postal škof treh škofij (član še 1801), in bratov vnuk Franc (član še 1801).628 52 (149) Raab pl. Rabenheim, Nikolaj Rudolf (1707–1785), sprejet leta 1740 ali 1741 – prisednik ograjnega sodišča, šolski svetnik. Rodil se je v poplemeniteni ljubljanski odvetniški družini. Oče Anton Friderik Raab, odvetnik v Ljubljani, je 13. maja 1699 skupaj s svojim bratom dobil plemiški predikat »zu Ravenheim« (Rabenheim),629 potem ko je štiri leta prej (1695) postal član Dizmove bratovščine (sl. 8).630 Nikolaj Rudolf je prišel na svet omenjenemu očetu, ki je tedaj opravljal službo tajnika deželnega glavarja, in materi Mariji Ani, rojeni pl. Pettenegg, ter bil krščen 6. decembra 1707.631 Z bratom Francem Ksaverjem sta leta 1723 končala ljubljansko jezuitsko gimnazijo in nasle- dnja tri leta študirala na vseh treh stopnjah višjih jezuitskih študijev.632 12. januarja 1739 so ga sprejeli med prisednike kranjskega ograjnega sodišča,633 čeprav ni imel nikoli zemljiške posesti, vpisane v imenjsko knjigo.634 Kot prisednik kranjske deželne pravde, naslednice ograjnega sodišča, je bil 15. decembra 1763 povzdignjen v baronski stan.635 Med letoma 1779 in 1782 je deloval tudi kot šolski svetnik v komisiji za normalno šolo.636 Ker ni imel družine, je v oporoki, sestavljeni 26. marca 1785 v Ljubljani, zapustil veliko večino svojega premoženja, 25.000 goldinarjev, Tereziji grofici Zichi, hčeri svoje nečakinje.637 Preminil je dva dni pozneje v 78. letu za vodenico.638 625 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 176, 177. 626 V mrliški knjigi je kot bivališče naveden Volčji Potok, kot kraj smrti pa Šutna (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1747–1765, s. p.). Ohranjen je inventar njegove zapuščine v Volčjem Potoku in Kamniku (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 43, fasc. XXII, H-57, 15. 3. 1757, 17. 3. 1757). 627 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 43, fasc. XXII, H-57, 15. 3. 1757, pag. 43). 628 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih: ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 4, št. 111, Hohenwart. 629 FRANK 1973 (op. 113), str. 131. 630 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268, 269. 631 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1700–1712, pag. 234. 632 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 587, 590, 593, 596. 633 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 23 (1741–1746), s. p. (Herren Beÿsitzer). 634 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756). 635 FRANK 1973 (op. 113), str. 131. 636 France KIDRIČ, Edling Janez Nepomuk Jakob, grof, Slovenski biografski leksikon, 1/1, Ljubljana 1925, str. 148. 637 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-R-88, 26. 3. 1785. 638 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 61–62. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 224 8. Simon Tadej Volbenk Grahovar: vpisni list Nikolaja Rudolfa Raaba pl. Rabenheima, Spominska knjiga bratovščine sv. Dizme, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, AS 1073, Zbirka rokopisov, I-1r, fol. 151 BORIS GOLEC 225 Član Dizmove bratovščine je bil poleg očeta Antona Friderika tudi njegov starejši brat, duhov- nik Franc Ksaver (od 1748).639 53 (150) Lichtenberg, Franc Karel Jožef, grof (1702–1775), sprejet 16. avgusta 1741 – zemljiški gospod. Rodil se je kot sin Jurija Sigmunda grofa Lichtenberga in Marije Ane, rojene grofice Ursini Blagaj,640 najverjetneje na očetovem gradu Metlika leta 1702,641 saj mu ljubljanska mrliška matica ob smrti 15. februarja 1775 prisoja 73 let.642 Leta 1718 ga srečamo v petem, predzadnjem razredu lju- bljanske gimnazije,643 nato pa o njegovem šolanju ni podatkov.644 Kmalu po sklenitvi poročne po- godbe 5. maja 1726645 se je neznano kje poročil z Marijo Felicito grofico Thurn in živel z njo v Lju- bljani, kjer se jima je rodilo deset otrok.646 O njegovem udejstvovanju v javnem življenju dežele ni poročil. Zelo dejaven je bil kot zemlji- ški gospod, njegova zemljiška posest pa precej raztresena. Leta 1733 je od Sigfrida Baltazarja grofa Gallenberga kupil gospostvo Rožek pri Dolenjskih Toplicah647 in leta 1743 od Volfa Nikolaja grofa Auersperga gospostvo Soteska.648 Po očetu je neznano kdaj prevzel Smuk nad Semičem.649 Kot fi- dejkomisnemu dediču po očetu Juriju Sigmundu so mu v imenjski knjigi leta 1746 prepisali dvorec Prapreče pri Grosupljem z majhno posestjo.650 Nazadnje je od Avguština barona Raspa leta 1770 kupil Podsmreko pri Višnji Gori.651 Glavnino posesti je še za življenja prepustil najstarejšemu sinu Volfu Sigmundu, najpozneje leta 1758 Sotesko,652 pred smrtjo pa tudi Rožek in Smuk.653 Podsmreko in Prapreče je obdržal do konca in v oporoki za dediča določil sina Sigfrida.654 Umrl je 15. februar- ja 1775 v Ljubljani in bil pokopan pri tamkajšnjih frančiškanih.655 639 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 640 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 5. št. 149, Lichtenberg. 641 Metliška krstna matica iz tega časa je bila uničena v požaru leta 1705. Štirje njegovi sorojenci so se v letih 1697– 1707 rodili v Ljubljani (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 142–143). Glede na krst sestre 16. marca 1701 ni mogel biti rojen istega leta. O lastništvu Metlike: ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 508v. 642 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812, pag. 15. 643 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 559. 644 Naslednje leto ga ni na retoriki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 574). 645 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 65, fasc. XXX, L-90, 18. 2. 1775, pag. 41. 646 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 149–152; Ind R 1741–1791, pag. 197–198. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 68–69, 73–74, 76, 78, 80, 82, 84. 647 SMOLE 1982 (op. 14), str. 426. 648 SMOLE 1982 (op. 14), str. 455. 649 SMOLE 1982 (op. 14), str. 448. 650 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 498r, 515v. Lastništvo večine njegove posesti iz kranjske imenjske knjige ni razvidno. 651 SMOLE 1982 (op. 14), str. 364. 652 SMOLE 1982 (op. 14), str. 455. 653 SMOLE 1982 (op. 14), str. 426, 448. 654 SMOLE 1982 (op. 14), str. 364, 382. 655 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812, pag. 15. Ohranjena sta njegova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-L-47, 26. 2. 1773) in inventar zapuščine, popisane v Ljubljani in Praprečah (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 65, fasc. XXX, L-90, 18. 2. 1775). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 226 V njegovi zapuščini v Ljubljani so med slikami sumarno popisali 18 družinskih portretov, v Praprečah pa sedem, skupaj 25, katerih naročništvo lahko deloma pripišemo njemu.656 Pred njim sta postala člana Dizmove bratovščine njegova bratranca Jurij Ludvik (1727) in Marko Ferdinand (1740) grofa Lichtenberga, za njim pa mrzli nečak Franc Ignac (1759), sin Jošt Korbinijan (1760), Ludvik, sin Marka Ferdinanda (član še 1801), vnuka Erazem in Janez Nepomuk ter Franc Ksaver baron Lichtenberg-Janežič (1800).657 54 (151) Apfaltrer, Janez Ignac, baron (1702–1765), sprejet leta 1741 – zemljiški gospod, prisednik ograjne- ga sodišča, stanovski glavni prejemnik. Izviral je iz znane kranjske plemiške rodbine, rojen je bil na Grmačah staršema Otu Henriku baronu Apfaltrerju in Mariji Ani, rojeni pl. Dinzl, ter krščen 30. junija 1702 v Šmartnu pri Litiji.658 Leta 1718 je končal ljubljansko jezuitsko gimnazijo in vsaj eno leto nadaljeval šolanje na višjih štu- dijih.659 Med prisednike kranjskega ograjnega sodišča so ga sprejeli 8. aprila 1724.660 V javnem ži- vljenju se je udejstvoval tudi kot stanovski glavni prejemnik.661 Njegovo domače okolje so sicer ostale rodne Grmače, kjer so se mu rojevali otroci po poroki s Katarino Jožefo, rojeno baronico Gusič, s katero je stopil pred oltar najpozneje leta 1730 neznano kje.662 Kot gospodar Grmač je sledil očetu Otu Henriku leta 1737,663 od leta 1740 pa je bil tudi sola- stnik polovice gospostva Svibno skupaj s sestrično Cecilijo baronico Apfaltrer. Ta je svoj delež leta 1760 prodala in leta 1762 je bilo celotno svibensko gospostvo prodano na dražbi.664 Pred letom 1764 je Janez Ignac pridobil še gospostvo Loka pri Zidanem Mostu.665 Umrl je 19. septembra 1765 v Ljubljani, star 63 let, in bil pokopan dva dni pozneje v župnijski cerkvi v Šmartnu pri Litiji.666 Ob smrti je premogel gospostvi Grmače in Loka ter hišo v Ljubljani, 656 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 65, fasc. XXX, L-90, 18. 2. 1775, pag. 24, 43. 657 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. Sorodstvena razmerja gl. v: ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 5, št. 149, Lichtenberg. 658 NŠAL, ŽA Šmartno pri Litiji, Matične knjige, R 1687–1703, fol. 139v. 659 Kot Franca Ignaca ga leta 1717 srečamo v petem, predzadnjem razredu ljubljanske jezuitske gimnazije in leta 1718 v zadnjem, kot Ignaca pa leta 1719 na logiki, nakar so podatki o članih kongregacije Marije Vnebovzete tri leta nepopolni oziroma za leti 1721 in 1722 manjkajo (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 553, 559, 574). 660 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 661 SMOLE 1982 (op. 14), str. 177. 662 NŠAL, ŽA Šmartno pri Litiji, Matične knjige, 1719–1737, fol. 79r, 94r, 103r, 123v; R 1737–1769, fol. 24r, 30r, 59r. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 331–332. 663 SMOLE 1982 (op. 14), str. 177. V kranjski imenjski knjigi prenosa lastništva ni najti (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756)). 664 SMOLE 1982 (op. 14), str. 474. 665 Po Pircheggerju, ki je za Štajersko običajno najzanesljivejši vir, so bili baroni Apfaltrerji lastniki Loke od leta 1730 dalje (Hans PIRCHEGGER, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962 (Buchreihe der Südostdeutschen Historischen Kommission, 10), str. 249). Prim. Ivan STOPAR, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 3: Spodnja Savinjska dolina. Občine Celje, Hrastnik, Laško, Žalec, Ljubljana 1992, str. 80. 666 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 272; ŽA Šmartno pri Litiji, Matične knjige, M 1754–1770, fol. 59v. Ohranila sta se njegova oporoka, datirana v Loki pri Zidanem Mostu 15. marca 1765 (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-A-42), in inventar zapuščine na Grmačah in v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 6, fasc. IV, A-81, 13. 11. 1765). BORIS GOLEC 227 kar so si leta 1768 razdelili trije sinovi.667 V Apfaltrerjevi zapuščini so med slikami na Grmačah popisali portreta pokojnika in njegove soproge, edina, pri katerih naročništvo ni vprašljivo.668 Pred njim je bilo v Dizmovo bratovščino sprejetih šest baronov Apfaltrerjev, Volf Herbard (1716), Janez Gotfrid (1718), Franc Karel (1725), Sigmund Ferdinand (1725 ali 1726), Janez Sigfrid (1721) in njegov mlajši brat Jožef Leopold (1740), za njim pa Ferdinand (1752), Feliks (član še 1801, naveden brez imena), Vencelj (član še 1801), Anton (član še 1801) in Ernest (član še 1801).669 55 (152) Auersperg, Volf Engelbert Ignac, grof (1716–1768),670 sprejet leta 1741 – zemljiški gospod, cesar- sko-kraljevi pravi tajni svetnik in komornik. Pripadal je grofovski veji Auerspergov, rojen je bil v Ljubljani, kjer je bil 18. februarja 1716 kr- ščen kot Volfgang Engelbert Janez Ignac Adam, sin grofa Adama Antona Sigfrida s Turjaka in Marije Ane, rojene grofice Giovanelli.671 Izobrazbo je pridobil pri ljubljanskih jezuitih, pri katerih ga brez navedbe razreda srečamo leta 1730.672 V takratni kranjski družbi ni izstopal, razen morda po premoženju, ki je bilo ob njegovi smrti leta 1768 ocenjeno na vrtoglavih 200.000 goldinarjev.673 V javno življenje je vstopil s sprejemom med prisednike kranjskega ograjnega sodišča 12. januarja 1733,674 ko mu še ni bilo 17 let. Pozneje ga srečamo z naslovom cesarsko-kraljevi pravi tajni svetnik in komornik,675 po funkcijah v deželni upravi pa ni posegal.676 Raje kot v Ljubljani se je zadrževal na Turjaku, o čemer priča dejstvo, da je imel tam večino svojega inventarja.677 Kot najstarejši sin je bil predviden za prevzem turjaškega fidejkomisa in nadaljevanje turjaške veje Auerspergov, a pričakovanj ni v celoti upravičil, saj je ostal brez moškega potomstva.678 Po smr- ti očeta Adama Antona Sigfrida leta 1739 je podedoval obsežno očetovo posest, ki jo je obdržal do smrti. Oče je omenjenega leta oblikoval fidejkomis, ki je poleg Turjaka vključeval še gospostvo Na- dlišek, imenje v Mokronogu in Auerspergov dvorec v Ljubljani.679 Poleg tega sta Volfu Engelbertu Ignacu leta 1739 dedno pripadli gospostvi Neuhaus (Tržič) in Stari Gutenberg, ki sta bili poslej prav 667 SMOLE 1982 (op. 14), str. 177. 668 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 6, fasc. IV, A-81, 13. 11. 1765, pag. 17. Avtorstvo slik je navedeno za devet votivnih slik, izdelkov dunajske akademije (von der wiennerischen Academi), ki so jih ocenili vsako na 30 krajcarjev vrednosti (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Dežel- nega sodišča v Ljubljani, šk. 6, fasc. IV, A-81, 13. 11. 1765, pag. 16). 669 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 670 Gl. biogram v: PREINFALK 2005 (op. 392), str. 506. 671 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1712–1722, pag. 158; PREINFALK 2005 (op. 392), str. 506. 672 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 654. 673 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 113. 674 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 675 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 506. 676 Brez kakršnih koli funkcij je vpisan tudi v spominsko knjigo Dizmove bratovščine (Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 178, 179). 677 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 114. 678 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 113. 679 SMOLE 1982 (op. 14), str. 507. Prepis lastništva iz imenjske knjige ni jasno razviden (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 22r). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 228 tako združeni.680 Kot dediščino je pridobil tudi dve manjši imenji oziroma dvorca, Schönau pri Tur- jaku in Na Kopiji,681 nekaj raztresenih posestnih drobcev ter grofovsko palačo v Ljubljani.682 Poročil se je kar štirikrat, od tega dvakrat v rodbini Auersperg. Prvič je stopil pred oltar 26. julija 1739 v Soteski z Ano Marijo grofico Auersperg z Mokric, drugič 9. novembra 1747 z Marijo Katarino grofico Gabelkoven iz Gradca, tretjič 17. februarja 1753 na Šrajbarskem turnu z Jožefo grofico Auersperg s Šrajbarskega turna in četrtič 23. januarja 1767 na Ortneku s svojo nečakinjo Marijo Elizabeto grofico Lichtenberg.683 Kot najstarejši član grofovske turjaške veje in imetnik fi- dejkomisa se je močno trudil, da bi dobil moškega naslednika, a ga je od dveh otrok preživela le hči iz prvega zakona, ki se je sicer omožila z enim od Auerspergov, z Rihardom Jožefom s Šrajbarskega turna, bratom očetove tretje žene s Šrajbarskega turna, in umrla še pred očetom.684 Grof Volf Engel- bert Ignac je preminil kmalu za njo 21. septembra 1768 v rodni Ljubljani, kjer so ga naslednji dan tudi pokopali v Auerspergovi grobnici pri frančiškanih.685 Pokojnikova alodialna posest je pripadla njegovi vdovi Mariji Elizabeti, fidejkomisna pa mlajšemu bratu Mariji Jožefu.686 Grof Auersperg je bil potencialni naročnik enega ali več družinskih portretov, enajstih na Turjaku in sedmih v Ljubljani, popisanih v njegovi zapuščini.687 Člani Dizmove bratovščine so bili pred in za njim tudi številni drugi Auerspergi, skupaj 13 (gl. pri št. 32), med njimi njegov mlajši brat Pavel Alojzij (od 1755) in zet Rihard Jožef (od 1757).688 56 (153) Barbo, Jošt Vajkard Anton, grof (1702–1775), sprejet 15. junija 1742 – prisednik ograjnega sodišča, deželni svetnik, stanovski poverjenik, predsednik poverjeniškega urada in svetnik pri reprezentan- ci in komori. Izhajal je iz kranjske plemiške rodbine Barbo pl. Waxenstein, ki je grofovski naslov pridobila leta 1674 in bila v slovenskem prostoru dolga stoletja ena najbolj prepoznavnih in premožnih ple- miških rodbin.689 Rodil se je 29. septembra 1702 kot sin Andreja Danijela grofa Barba in Katarine 680 SMOLE 1982 (op. 14), str. 505. Prepis lastništva v imenjski knjigi je sledil leta 1753 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 28v). 681 SMOLE 1982 (op. 14), str. 315, 430. Dvorec Na Kopiji prepoznamo v imenjski knjigi kot Coppinijevo in Gorjupo- vo imenje, ki sta bili nanj prepisani leta 1738 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 491v, 492r); prepis Schönaua je sledil leta 1753 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 24r). 682 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 114. 683 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 114–115, 506. 684 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 114–115, 484, 560. 685 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 295; PREINFALK 2005 (op. 392), str. 506. Ohranjena sta njegova oporoka, zapisana po ustnem nareku 20. septembra 1768 na Turjaku (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-A-46, 20. 9. 1768), in inventar zapuščine na Turjaku in Nadlišku, v Tržiču in Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 6, fasc. IV, A-85, 12. 10. 1768, 24. 10. 1768, 3. 11. 1768). 686 SMOLE 1982 (op. 14), str. 505, 507; PREINFALK 2005 (op. 392), str. 116. 687 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 6, fasc. IV, A-85, 12. 10. 1768, pag. 53–55; 3. 11. 1768, pag. 112. Prim. Renata KOMIĆ MARN, Portretne galerije Auerspergov na gradu Turjak, Grad Turjak (ur. Miha Preinfalk, Mija Oter Gorenčič, Renata Komić Marn), 1, Ljubljana 2020 (Castellologica Slovenica, 2), str. 472–473. 688 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 689 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 9–10. BORIS GOLEC 229 Elizabete, rojene grofice Purgstall,690 zibelka pa mu je skoraj brez dvoma stekla na očetovem gradu Rakovnik pri Mirni.691 Šolal se je v Ljubljani, kjer ga leta 1719 najdemo v šestem, zadnjem razredu jezuitske gimnazije, ravno za naslednja leta pa so podatki o študentih zelo pomanjkljivi.692 Da je bil precej izobražen ter človek kulture in omike, priča knjižnica, ki je ob njegovi smrti štela blizu 600 enot.693 Zelo dejavno se je udeleževal tudi političnega življenja na deželni ravni. 8. aprila 1724 so ga sprejeli med prise- dnike kranjskega ograjnega sodišča,694 bil je deželni svetnik in stanovski poverjenik, leta 1746 je postal predsednik poverjeniškega urada in leta 1752 še svetnik pri novoustanovljeni reprezentanci in komori v Ljubljani (deželni vladi).695 Med drugim je bil človek z izrazitim občutkom za plemiško tradicijo, ki se je najprej pokazala pri izbiri nevest iz uglednih grofovskih rodbin, a sta oba zakona trajala malo časa. Prvič se je oženil v domači župniji Šentrupert 22. aprila 1736 z Izabelo Rozino, hčerjo Andreja Dizme grofa Auer- sperga, ki mu je dala samo enega preživelega sina, drugič pa 16. septembra 1748 v Ljubljani z Grad- čanko Marijo Ano grofico Wildenstein.696 Grof Jošt Vajkard Anton je bil izrazito mestni človek, ki je v Ljubljani po očetu podedoval hišo v Gosposki ulici (danes št. 3) in jo dal po načrtih arhitekta Matije Perskega popolnoma prezidati po zgledu dunajskih palač. Precej manj kot javno življenje ga je očitno zanimalo domače gospodarstvo. Potem ko je leta 1740 kupil gospostvo Dob pri Šentrupertu in mu je oče naslednje leto prepustil sosednji domači Rakovnik, je gospostvi združil v eno,697 po očetu podedovano Pobrežje ob Kolpi (oče ga je od ženinih sorodnikov kupil leta 1743) pa je nemudoma prodal (1752).698 Enako je storil leta 1766 z združenima gospostvoma Rakovnik in Dob, prodanima za 55.000 goldinarjev, ki pa sta ju sin Dizma Ksaver in njegova žena Marija Ivana Nepomucena, rojena baronica Billichgrätz, istega leta pridobila nazaj po predkupni pravici in ob zavezi, da bosta očetu poravnala kupnino 32.615 goldi- narjev. Dokler znesek ne bi bil poravnan, bi imel Jošt Vajkard vso pravico razpolaganja z gospostvom in bi ga smel dati v zakup.699 Ozadje prodaje je bilo vsekakor povezano z očetovim vztrajnim naspro- tovanjem sinovi poroki.700 Grof Jošt Vajkard Anton je umrl 18. maja 1775 v starosti 73 let v Ljubljani, kjer so ga dva dni pozneje tudi pokopali pri frančiškanih.701 690 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 49. 691 Matične knjige župnije Šentrupert iz tega časa so uničene. 692 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 574. 693 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 32. 694 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 695 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 32. 696 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1745–1770, pag. 46; SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 160, 428; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 32–33, 49. Šentruperška poročna matica iz tega časa ni ohranjena. 697 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 78r, 59v; SMOLE 1982 (op. 14), str. 132, 415. Prim. PREINFALK 2016 (op. 27), str. 31. 698 SMOLE 1982 (op. 14), str. 382. V kranjski imenjski knjigi sta bila oba prepisa vknjižena leta 1753 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 9r (vloženi listi)). Prim. PREINFALK 2016 (op. 27), str. 31. 699 SMOLE 1982 (op. 14), str. 415. Malo pred tem je imel Rakovnik v zakupu Janez Matija Šivic, sedemkrat praded avtorja tega besedila (GOLEC 2020 (op. 540), str. 192). 700 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 33–34. 701 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812, pag. 16; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 49. Nje- gova oporoka z datumom 8. julij 1774 in kodicilom z 8. marca 1775 je izgubljena, v fasciklu je le zapis, da je bila ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 230 Člani Dizmove bratovščine so bili še štirje drugi grofje Barbo: od leta 1704 njegov oče Andrej Danijel, od 1702 Vajkard Ferdinand iz druge rodbinske veje, od 1759 Jožef Viljem, prav tako daljni sorodnik, in še leta 1801 Marija Dizma, sin Jošta Vajkarda Antona.702 57 (154) Halden, Jožef Anton Rudolf Ferdinand, baron (ok. 1695–ne pred 1752), sprejet med letoma 1742 in 1747 – glavar v Škofji Loki, komornik salzburškega nadškofa in tajni svetnik freisinškega škofa. Član Dizmove bratovščine je postal že njegov oče in predhodnik na mestu glavarja v Škofji Loki Jožef Anton Evzebij baron Halden (1710),703 leta 1686 povzdignjen v baronstvo s predikatom »von oder zu Authenried, Oxenbrunn und Anhofen«,704 ki je službo škofjeloškega glavarja opravljal v letih od 1704 do 1713705 in je znan po umetnostnih donacijah tamkajšnjemu novemu kapucinske- mu samostanu.706 Jožef Anton Rudolf Ferdinand je bil njegov sin iz drugega zakona z Marijo Ano baronico Rer- ling.707 Rodil se ni v Škofji Loki,708 ampak je prišel na svet neznano kje. Glede na to, da ga leta 1711 najdemo v šestem, zadnjem razredu ljubljanske jezuitske gimnazije in leta 1713 na višjih jezuitskih študijih, je luč sveta zagledal okoli leta 1695.709 Glavarsko službo je opravljal četrt stoletja, od leta 1727 do 1752,710 potem ko je bil med Haldnom starejšim in njim glavar Anton Egkher.711 V spomin- ski knjigi Dizmove bratovščine je Halden označen kot komornik salzburškega nadškofa, tajni sve- tnik freisinškega škofa ter glavar gospostva in mesta Škofja Loka (sl. 9).712 O njegovem zasebnem življenju ni znanega ničesar. V Škofji Loki se mu ni rodil noben otrok in tam se tudi ni poročil.713 Vse kaže, da z ženo Marijo Sofijo, rojeno pl. Breitbach,714 katere družina po vsem sodeč ni bila s Kranjskega, nista imela otrok. Ali je leta 1752 odložil glavarsko službo ali je umrl, ni znano. Zaradi izgubljenih mrliških matičnih knjig župnije Škofja Loka tudi ne vemo, ali je preminil v Škofji Loki in kdaj. leta 1857 odstopljena okrajnemu sodišču v Novem mestu (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-B-69), ohranjen pa je inventar grofove zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 13, fasc. VII, B-89, 3. 6. 1775). 702 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih: PREIN- FALK 2016 (op. 27), str. 298–303. 703 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 128, 129. 704 FRANK 1970 (op. 45), str. 157. 705 Pavle BLAZNIK, Škofja Loka in loško gospostvo (973–1803), Škofja Loka 1973, str. 451. 706 Ana LAVRIČ, Loški glavar Jožef Anton Evzebij Halden in Reslfeldova slika sv. Ane pri loških kapucinih, Acta historiae artis Slovenica, 20/2, 2015, str. 93–109. 707 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 102, Halden. 708 Prim. NŠAL, ŽA Škofja Loka, Matične knjige, Ind R 1623–1736; ŽA Stara Loka, Matične knjige, Ind R 1613–1790. 709 Na retoriki je 1711 naveden kot baron Jožef, na fiziki pa 1713 kot baron Jožef Anton (ARS, AS 1073, Zbirka roko- pisov, II/51r, pag. 520, 539). 710 BLAZNIK 1973 (op. 705), str. 452, 255–256. 711 BLAZNIK 1973 (op. 705), str. 451. 712 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 178, 179. 713 V matičnih knjigah župnij Škofja Loka in Stara Loka ni sploh nobenega krsta, poroke ali smrti članov družine Halden, pri čemer za Škofjo Loko vse do leta 1804 ni mrliških matic (prim. NŠAL, ŽA Škofja Loka, Matične knji- ge, Ind R 1623–1736, Ind R 1736–1789, Ind P 1652–1791; ŽA Stara Loka, Matične knjige, Ind R 1613–1790, Ind P 1652–1789, Ind M 1678–1789). 714 Žena je izpričana kot krstna botra (SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905, str. 355, 366). BORIS GOLEC 231 9. Simon Tadej Volbenk Grahovar: vpisni list Jožefa Antona Rudolfa Ferdinanda barona Haldna, Spominska knjiga bratovščine sv. Dizme, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, AS 1073, Zbirka rokopisov, I-1r, fol. 156 ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 232 58 (155) Wolkensperg, Janez Anton, pl. (1707–1777), sprejet med letoma 1742 in 1747 – zemljiški gospod. Izviral je iz rodbine škofjeloških poplemenitencev Oblakov pl. Wolkenspergov. Rodil se je naj- brž v družinskem dvorcu Puštal, in sicer kot sin Janeza Franca Oblaka pl. Wolkensperga in Marije Terezije, rojene pl. Zanetti, krščen pa je bil 7. maja 1707.715 Leta 1724 ga zasledimo v Ljubljani na višjih jezuitskih študijih, na stopnji logika.716 Vse življenje je ostal samski,717 razen o njegovi posesti pa ni iz njegovih zrelih in poznih let znanega skoraj ničesar. Neznano kdaj pridobljene Ribče pri Litiji je leta 1755 prodal bratu, puštal- skemu graščaku Francu Antonu,718 od katerega je leta 1744 kupil gospostvo Lebek s pridruženimi Ponovičami pri Litiji, ki pa ju je že leta 1760 za 30.000 goldinarjev prodal nečaku Francu Rudolfu.719 Z bratom je leta 1755 sklenil tudi kupno pogodbo za posest Kališe pri Selcih.720 Najbrž se je zatem preselil v Ljubljano, kjer je leta 1770 za 3000 goldinarjev kupil Wiederkehrjevo pristavo na Spo- dnjih Poljanah, ki naj bi jo za skoraj enako vsoto čez osem let, 1778, prodal Mariji Ani Weiderkehr, rojeni Ravbar.721 V resnici je bil tedaj že mrtev, saj je preminil leto prej v 70. letu na omenjeni pri- stavi v Poljanskem predmestju. Pokopali so ga 26. marca 1777 v škofjeloški župnijski cerkvi.722 V Dizmovo bratovščino je bil leta 1722 sprejet njegov oče Janez Franc, leta 1724 pa še starejši brat Franc Anton.723 59 (156) Thurn-Valsassina, Sigmund Pavel, grof (1701–1752), sprejet 8. junija 1747 – zemljiški gospod, pri- sednik ograjnega sodišča, cesarski komornik, višji dedni deželni dvorni upravitelj na Kranjskem in v Slovenski marki, višji dedni deželni maršal poknežene grofije Goriške. Izhajal je iz pomembne plemiške rodbine, ene najstarejših še obstoječih plemiških rodbin v širšem srednjeevropskem prostoru, ki je grofovski naslov pridobila že leta 1541 oziroma 1572,724 715 NŠAL, ŽA Škofja Loka, Matične knjige, R 1702–1717, fol. 56v. Prim. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 205. 716 V kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete je naveden kot Anton pl. Oblak (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 590). 717 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 205. 718 SMOLE 1982 (op. 14), str. 420. Zagotovo ni Ribč leta 1719 kupil on, kot pravi Majda Smole, saj mu je bilo tedaj šele dvanajst let. 719 SMOLE 1982 (op. 14), str. 255, 377. Po Majdi Smole naj bi Lebek s Ponovičami kupil od brata šele leta 1755 (SMOLE 1982 (op. 14), str. 255), v resnici pa je šlo za leto 1744, kot priča kranjska imenjska knjiga (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 21 (vloženi listi)). Obenem je od brata kupil še neko majhno imenje, ki je bilo prej del gospostva Svibno (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 549r). 720 SMOLE 1982 (op. 14), str. 208. 721 SMOLE 1982 (op. 14), str. 545. 722 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Peter, Matične knjige, M 1749–1779, pag. 548. Škofjeloška mrliška matica iz tega časa je izgubljena. Prim. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 205. Ohranjena sta njegova oporoka, datirana 19. marca 1777 v Ljubljani (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-W-92), in inventar njegove za- puščine prav tam (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 13, fasc. LI, W-159, 26. 4. 1777). 723 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 724 FRANK 1974 (op. 56), str. 108; Miha PREINFALK, Radovljica in grofje Thurn-Valsassina, Anton Tomaž Linhart. Jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva (ur. Ivo Svetina, Francka Slivnik, Verena Štekar-Vidic), Ljubljana-Ra- dovljica 2005, str. 509–510; Miha PREINFALK, Grofje Thurn-Valsassina na Koroškem, Iz zgodovine Koroške (ur. Miha Preinfalk), Ljubljana 2008 (= Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 56/2), str. 248–250. BORIS GOLEC 233 njena najpomembnejša posest na Kranjskem pa je bilo od konca 16. stoletja dalje gospostvo Rado- vljica.725 Sin radovljiškega graščaka je bil tudi grof Sigmund Pavel, rojen sicer v Ljubljani in tam krščen 23. januarja 1701.726 Njegova starša sta bila Sigfrid Anton grof Thurn-Valsassina, poznejši kranjski deželni vicedom, in Katarina, rojena grofica Schrattenbach.727 Kje se je šolal, ni znano, zelo verjetno pa v Ljubljani.728 1. junija 1722 so ga sprejeli med prisednike kranjskega ograjnega sodišča,729 kar nikakor ni ostala njegova edina funkcija. Leta 1738 je bil poverjenik kranjskih dežel- nih stanov,730 v spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden kot pravi komornik cesarskega veličanstva, pripadali pa sta mu tudi dve dedni častni funkciji, višjega dednega deželnega dvornega upravitelja na Kranjskem in v Slovenski marki ter višjega dednega deželnega maršala poknežene grofije Goriške.731 Poročil se je dvakrat, prvič najpozneje leta 1734 s Polikseno Elizabeto grofico Rabatta, ki mu je rodila dve hčeri, obe v Ljubljani,732 drugič pa leta 1749 ali 1750 z Marijo Ano baronico Aschau, vdovo grofico Gaisruck,733 ki mu je dala sina in naslednika, rojenega v Radovljici.734 Fidejkomisno gospostvo Radovljica je prevzel po očetovi smrti leta 1741,735 ko mu je bilo štirideset let. Umrl je 9. avgusta 1752,736 in sicer v dvorcu Jablje, star 51 let, pokopali pa so ga naslednji dan v rodbinsko grobnico pri oltarju sv. Barbare v radovljiški župnijski cerkvi v navzočnosti 26 duhovnikov.737 Istega leta so za lastnika fidej- komisa priznali njegovega dveletnega sina Vincenca in upravljanje posesti prepustili varuhu.738 Najverjetneje se je že v njegovem času začela obsežna baročna prenova radovljiškega dvorca s parkom, ki jo je nadaljeval omenjeni sin.739 Član Dizmove bratovščine je bil tudi njegov oče Sigfrid Anton grof Thurn-Valsassina (od 1707).740 725 SMOLE 1982 (op. 14), str. 407; PREINFALK 2005 (op. 724), str. 510. 726 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1700–1712, pag. 32. 727 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 262, Valsasina. 728 Prim. ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r; ANDRITSCH 1987 (op. 30); MÜHLBERGER, SCHUSTER 1993 (op. 63); Ljubljanski klasiki 1999 (op. 96). V kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete so podatki pomanjkljivi ravno za čas od 1720 do 1722. 729 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 730 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1731–1740, pag. 259. 731 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 178, 179. 732 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 295–296. Poroke ni ne v ljubljanski ne v radovljiški poročni matici (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745; ŽA Radovljica, Matične knjige, P 1686–1737). 733 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 262, Valsasina. Poroke ni ne v ljubljanski ne v radovljiški poročni matici (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1745–1770; ŽA Radovljica, Matične knjige, P 1737–1773). 734 NŠAL, ŽA Radovljica, Matične knjige, R 1749–1758, pag. 38. 735 SMOLE 1982 (op. 14), str. 407. Prepis v imenjski knjigi je sledil leta 1744 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranj- sko, knj. 6 (1662–1756), fol. 491r). 736 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 262, Valsasina. 737 NŠAL, ŽA Radovljica, Matične knjige, M 1744–1768, pag. 50. Ohranjena je njegova oporoka, datirana 3. junija 1752 v Ljubljani (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-T-14, 3. 6. 1752). 738 SMOLE 1982 (op. 14), str. 407. 739 Cene AVGUŠTIN, Zgodovinsko-urbanistični značaj starega mestnega jedra Radovljice, Radovljiški zbornik 1995 (ur. Jure Sinobad), Radovljica 1995, str. 84. 740 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 234 60 (157) Jurič, Karel Ignac, baron (1718–1765), sprejet 8. maja 1747 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča. Izviral je iz leta 1569 poplemenitenega rodu uskoškega poveljnika, povzdignjenega leta 1634 v baronski stan.741 Rodil se je v očetovem dvorcu Draškovec pri Šentjerneju 11. avgusta 1718 kot pr- vorojenec Antona Jožefa barona Juriča in Ane Elizabete, rojene baronice Mordax.742 V petem, pred- zadnjem razredu ljubljanske jezuitske gimnazije ga srečamo leta 1738, ko mu je bilo že dvajset let,743 10. junija 1743 pa so ga sprejeli med prisednike kranjskega ograjnega sodišča.744 Istega leta mu je oče izročil Draškovec in nato vdova mrzlega strica Adama Sigfrida barona Juriča še gospostvo Struga, matično posest Juričev.745 Leta 1743 se je v njegovem življenju zgodila še četrta pomembna stvar, in sicer poroka 22. novembra v Šentjerneju s Frančiško Ksaverijo grofico Auersperg, hčerjo grofa Ni- kolaja Jožefa iz lanšpreške veje te ugledne kranjske rodbine.746 Zakonca sta živela na Strugi, kjer so se jima rodili tudi vsi štirje otroci,747 o kakšnem posebnem baronovem udejstvovanju pa ni poročil. Draškovec je leta 1758 prodal Janezu Ignacu pl. Wernecku in obdržal samo večjo Strugo.748 Umrl je na Strugi za kapjo 4. oktobra 1765, star komaj 47 let, in bil pokopan v kripto župnijske cerkve v Šentjerneju.749 Kot gospodar Struge mu je sledil sin Alojz, ob očetovi smrti star šele deset in ob smrti matere dvanajst let.750 Pred njim je bil iz Juričevega rodu član Dizmove bratovščine njegov mrzli stric Adam Sigfrid (od 1719).751 61 (158) Bogataj (Wagathey), Franc Krištof, pl. (1685–1754), sprejet 1. julija 1746 – doktor prava, odvetnik, vicedomski tajnik in deželnoknežji fiskal, višji stanovski tajnik. Rodil se je še kot neplemič pravniku Janezu Matiji Bogataju in Ani Frančiški, rojeni Benkovič, v Škofji Loki in bil tam krščen 27. avgusta 1685.752 Ljubljansko jezuitsko gimnazijo je končal leta 741 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 148. 742 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 158, 164. Šentjernejska krstna matica iz tega časa je izgubljena. 743 V kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete je naveden kot baron Ignac (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 673). 744 Na seznamu prisednikov v protokolih ograjnega sodišča je naveden z imenom Karel (ARS, AS 306, Ograjno sodi- šče za Kranjsko, Protokoli 23 (1741–1746), s. p. (Herren Beÿsitzer)). 745 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 158. Oba prepisa v kranjski imenjski knjigi sta sledila leta 1745 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 69v). 746 NŠAL, ŽA Šentjernej, Matične knjige, P 1717–1760, fol. 113v; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 158, 164. 747 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 164. 748 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 158. 749 NŠAL, ŽA Šentjernej, Matične knjige, M 1759–1773, fol. 48r. Prim. PREINFALK 2016 (op. 27), str. 164. Ohranjen je inventar njegove zapuščine (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 47, fasc. XXIV, I-40, 27. 11. 1765). 750 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 165. 751 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 752 NŠAL, ŽA Škofja Loka, Matične knjige, R 1683–1688, fol. 38r. Po Slovenskem biografskem leksikonu naj bi se rodil 4. avgusta 1684 (Vladimir SIMIČ, Wagathey (Wogathey, Bogataj) Franc Krištof, Slovenski biografski leksikon, 4/14, Ljubljana 1986, str. 656). BORIS GOLEC 235 1702,753 ko v Ljubljani še ni bilo višjih jezuitskih študijev. Morda je študij takoj nadaljeval v Padovi, kjer je leta 1708 dosegel doktorat obojega prava. Nato je služboval kot odvetnik kranjskega ograjne- ga sodišča, bil v letih 1712–1719 vicedomski tajnik in deželnoknežji fiskal, član in večkrat poro- čevalec z različnih, predvsem finančnih komisij deželnega odbora in deželnega kneza. Za nagrado za uradniško delo je bil 4. marca 1730 skupaj z bratrancem Janezom Jurijem pov- zdignjen v plemiški stan s predikatom »von Wagathey auf Ehrnbüchl«.754 Zemljiške posesti po kranjski imenjski knjigi ni imel,755 ampak je vseskozi ostal mestni poplemenitenec. Poročil se je 17. septembra 1712 z Ljubljančanko Ano Felicito Ganser, hčerjo doktorja prava,756 ki mu je v kranj- ski prestolnici povila pet otrok.757 Neznano kdaj, vsekakor pred letom 1725, ko je družba zamrla, je postal tudi član Akademi- je operozov z imenom Congruus (Skladen),758 v oporoki pa je navedel, da je bil dolgoletni dejav- ni član ljubljanske akademije filharmonikov.759 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je ozna- čen kot višji stanovski tajnik,760 kar je bil očitno še ob smrti 13. februarja 1754, ko mu je bilo 69 let. Pokopali so ga v Ganserjevi grobnici pri ljubljanskih avguštincih.761 Pri slikah, popisanih v njegovi zapuščini, mu lahko pripišemo naročništvo dveh portretov, njegovega in ženinega.762 62 (159) Billichgrätz (Pillichgrätz, Polhograjski), Marko Anton, baron (1713–1789), sprejet 17. marca 1748 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča. Bil je že tretji Marko Anton v rodbini leta 1684 pobaronjenega Marka Antona Kunstla pl. Bau- mgartna, ki je po svojem kupljenem gospostvu Polhov Gradec dobil predikat »von Billichgrätz«.763 Rodil se je 13. maja 1713 v Polhovem Gradcu kot sin tamkajšnjega graščaka Marka Antona II. in Marije Eleonore, rojene grofice Ursini-Blagaj.764 Leta 1729 ga brez navedbe razreda srečamo na lju- bljanski jezuitski gimnaziji.765 Zatem je študiral v Salzburgu, kjer je imel z neko žensko nezakonskega 753 Leta 1701 je izpričan na poetiki kot Franciscus Wogathay, leta 1702 pa je glede na navedbo v kongregacijski knjigi, da so na retoriki vsi študentje lanskega razreda poetike, študiral retoriko (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 447, 449). 754 FRANK 1974 (op. 56), str. 174; SIMIČ 1986 (op. 752). 755 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756). 756 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1682–1718, fol. 152v. O Ganserjih gl. KOBLAR 1900 (op. 118), str. 195. 757 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 26–29. 758 SIMIČ 1986 (op. 752). 759 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-W-43, 8. 2. 1754. 760 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 186, 187. 761 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 156. Ohranjena sta njegova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-W-43, 8. 2. 1754) in inventar zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 125, fasc. LI, W-111, 19. 2. 1754). 762 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 125, fasc. LI, W-111, 19. 2. 1754, pag. 3. 763 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 9–10. 764 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 16. 765 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 656. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 236 otroka, a se z njo ni hotel poročiti, starši pa so sramoto prikrili z 2000 goldinarji za odškodnino in alimente. Prva poroka z neko grofico Lamberg na domačem Kranjskem se mu je izjalovila zaradi spora z nesojenim tastom glede poročne pogodbe, njegovi drugi izbiri pa je nasprotovala mati, ker izbranka ni izvirala iz dovolj ugledne plemiške rodbine. Do poroke je potem vseeno prišlo, saj je bila Marija Rozalija pl. Qualiza dovolj petična in mu je v zakon prinesla 14.000 goldinarjev dote.766 Poro- čila sta se 21. aprila 1736 v njeni rodni Ljubljani, kjer se jima je rodilo deset od dvanajstih otrok, dva pa v Polhovem Gradcu.767 Kot gospodar Polhovega Gradca in Lesnega Brda je mladi baron Marko Anton nasledil svojega leta 1731 umrlega očeta768 in kmalu vstopil tudi v javno življenje dežele. 12. aprila 1734 so ga namreč sprejeli med prisednike ograjnega sodišča.769 Pri svojem javnem delovanju je bil precej opažen, saj je po letu 1748, ko je bil sprejet v Dizmovo bratovščino, opravljal poleg funkcije prisednika ograj- nega sodišča funkcijo glavnega prejemnika kranjskih deželnih stanov.770 Pri 68 letih je leta 1781 izročil gospostvo Polhov Gradec sinu Jožefu Antonu, sebi in ženi Mariji Rozaliji pa pridržal dosmr- tni užitek Lesnega Brda.771 Umrl je v Polhovem Gradcu 30. aprila 1789 za pljučnico, star 76 let.772 Iz njegovega rodu je postal član Dizmove bratovščine tudi njegov stric, ljubljanski kanonik Franc Gotard (1700).773 63 (160) Raab pl. Rabenheim, Franc Ksaver (1706–1760), sprejet leta 1748 – duhovnik, doktor teologije. Izviral je iz poplemenitene ljubljanske odvetniške družine. Oče Anton Friderik Raab, odvetnik v Ljubljani, je leta 1699 skupaj s svojim bratom dobil plemiški predikat »zu Ravenheim« (Rabenheim),774 štiri leta prej (1695) pa je postal član Dizmove bratovščine.775 Nikolaj Rudolf se je rodil v Ljubljani omenjenemu očetu, ki je tedaj opravljal službo tajnika deželnega glavarja, in ma- teri Mariji Ani, rojeni pl. Pettenegg, ter bil krščen 1. februarja 1706 kot Franc Ksaver Adam.776 Z bratom Nikolajem Rudolfom sta leta 1723 skupaj končala ljubljansko jezuitsko gimnazijo in naslednja tri leta študirala na vseh treh stopnjah višjih jezuitskih študijev.777 Že kot duhovnika ga tam leta 1727 najdemo med slušatelji kanonskega prava in moralne teologije.778 Nižje kleriške redo- ve je prejel 23. decembra 1724 v Ljubljani,779 preostale do vključno mašniškega posvečenja pa 766 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 13. O rodbini Qualiza gl. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 116–120. 767 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 16–18. Znan je samo datum v Ljubljani sklenjene poročne pogodbe, poroka pa ni vpisana v tamkajšnjo poročno matico (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745). 768 SMOLE 1982 (op. 14), str. 258, 374. Iz imenjske knjige prenos lastništva ni razviden, ampak je imenje ostalo vo- deno pod imenom deda Marka Antona (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 79r). 769 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 770 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 16. V spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden samo kot sodni prisednik (Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 186, 187). 771 SMOLE 1982 (op. 14), str. 374. 772 NŠAL, ŽA Polhov Gradec, Matične knjige, M 1771–1812, pag. 112. 773 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. O sorodstvenih razmerjih gl. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 215. 774 FRANK 1973 (op. 113), str. 131. 775 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268, 269. 776 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1700–1712, pag. 162. 777 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 587, 590, 593, 596. 778 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 600. 779 Ordinacijska protokola 2013 (op. 346), str. 72. BORIS GOLEC 237 neznano kje.780 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je označen kot doktor teologije in apostol- ski protonotar.781 Umrl je v 55. letu starosti 19. maja 1760 v Ljubljani kot Raab-Schillingov benefici- at v stolnici in Schellenburgov beneficiat v uršulinski cerkvi, a so ga pokopali pri avguštincih.782 V oporoki je za glavnega dediča imenoval brata Nikolaja Rudolfa, z volilom 12 goldinarjev pa se je spomnil tudi bratovščine sv. Dizme.783 V slednjo je bil iz Raabove rodbine poleg očeta pred njim leta 1740 ali 1741 sprejet tudi njegov mlajši brat Nikolaj Rudolf.784 64 (161) Gandini (pl. Lilienstein), Sigmund Andrej (1711–1790), sprejet leta 1748 – zemljiški gospod, pri- sednik ograjnega sodišča. Izviral je iz kranjske rodbine italijanskega rodu, ki je leta 1631 pridobila plemiški naslov s pre- dikatom »von Lilienstein«.785 Bil je sin Franca Avguština Gandina in Ane Elizabete, rojene baroni- ce Moscon,786 rojen v dvorcu Duplje pri Naklem in krščen 28. novembra 1711.787 Oče je bil tedaj očitno zakupnik Posarellijevih Dupelj,788 sicer pa je njegov leta 1691 preminuli ded Franc Sigmund priženil Toperzerjevo pristavo Predole.789 Pri Predolah zagotovo ne gre za imenje, ki je bilo v kranj- ski imenjski knjigi leta 1707 prepisano na očeta Franca Avguština kot dediča in ki je z očeta prešlo nanj leta 1744 z dedovanjem. Sigmund Andrej mu je dal leta 1746 pripisati še posest Hrib pri Pred- dvoru, ki jo je kupil od barona Rechbacha790 in kjer je gospodaril do smrti.791 Šolal se je pri ljubljanskih jezuitih, kjer ga brez navedbe razreda srečamo leta 1726, leta 1731 pa na metafiziki, zadnji stopnji višjih študijev.792 6. februarja 1734 so ga sprejeli za prisednika kranjskega ograjnega sodišča.793 Bil je tudi poverjenik kranjskih deželnih stanov,794 očitno šele po 780 Ni ga med posvečenimi kleriki oglejskega patriarhata (Ordinacijski zapisniki Oglejskega patriarhata za Slovensko ozemlje v 18. stoletju (1701–1749) (ur. Jure Volčjak), Ljubljana 2020 (Arhivsko društvo Slovenije. Viri, 43)). 781 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 186, 187. 782 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 222. 783 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-R-59, 20. 4. 1758. Ohranjen je inventar njego- ve zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 99, fasc. XXXXI, R-101, 24. 5. 1760). 784 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 785 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 4, št. 89, Gandin; FRANK 1970 (op. 45), str. 68. 786 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 4, št. 89, Gandin. 787 V krstni matici je ime njegovega očeta zmotno zapisano kot Jošt Baltazar (NŠAL, ŽA Naklo, Matične knjige, R 1690–1730, fol. 112v–113r). 788 V krstni matici je naveden kot »zdaj gospod v Dupljah« (nunc in Duplach Dni) (gl. prejšnjo opombo). O lastništvu Dupelj gl. SMOLE 1982 (op. 14), str. 141. 789 SMOLE 1982 (op. 14), str. 390. 790 Kaj je imenje obsegalo, iz imenjske knjige ni razvidno. Iz vpisov posestnih sprememb izvemo le, da so mu leta 1696 odpisali nekaj hub v župnijah Lož in Cerknica (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662– 1756), fol. 197r). 791 SMOLE 1982 (op. 14), str. 187. Majda Smole navaja samo podatek, da je bil lastnik leta 1791, ne pozna pa lastni- kov Hriba vse od leta 1733 dalje. 792 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 606, 668. 793 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 794 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 4, št. 89, Gandin. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 238 sprejemu v Dizmovo bratovščino, saj tega podatka na vpisnem listu v spominski knjigi ni.795 21. januarja 1751 se je na Turnu pod Novim gradom pri Preddvoru poročil s Karolino Jožefo, hčerjo turnskega graščaka Ludvika Ksaverja Dinzla pl. Angerburga,796 ki mu je povila trinajst otrok, vse rojene v dvorcu Hrib.797 Tam je Sigmund Andrej 18. decembra 1790 zaradi starostne oslabelosti tudi umrl, star 79 let.798 Posest je bila ob njegovi smrti obremenjena z dolgovi, ki so daleč presegali njeno vrednost, a je z vdovino pomočjo ostala v družinski lasti.799 V zvezi z Gandinijevim potencialnim naročništvom umetnostnih del je mogoče opozoriti samo na tri družinske portrete, popisane v njegovi zapuščini.800 Iz rodu Gandinijev pl. Liliensteinov sta postala člana Dizmove bratovščine tudi njegova sinova Vencelj Mihael in Sigmund, oba člana še leta 1801.801 65 (162) Peer, Karel (1697–1776),802 sprejet 11. marca 1749 – duhovnik, doktor teologije, kanonik, generalni vikar. V obravnavanem obdobju je bil eden redkih članov Dizmove bratovščine, ki se ni rodil kot ple- mič, ko pa je to postal, je bil že v poznih letih. F. Kidrič ga je neupravičeno imel za člana v 17. stoletju poplemenitene kranjske rodbine,803 vendar se ni nikoli podpisal s predikatom pl. Pernburg in ga s to rodbino, ki je bila po vsej verjetnosti kočevarskega izvora, ni mogoče spraviti v nikakršno zvezo.804 Ob prejemu štirih najnižjih kleriških rodov in subdiakonskega posvečenja leta 1723 v Ljubljani izvemo, da je bil doma iz Braslovč in da je mizni naslov dobil od gospostva Smlednik.805 Kot je ugotovila že A. Lavrič,806 se je rodil v braslovški uradniški družini in bil 20. oktobra 1697 krščen kot sin »gospoda« Jurija Peera in njegove žene Uršule.807 Ni znano, kje se je šolal,808 preden je leta 1718 v Gradcu študiral spekulativno teologijo, označen kot »nobilis« iz Braslovč.809 Verjetno je bil v štajerski prestolnici tudi 795 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 186, 187. 796 NŠAL, ŽA Preddvor, Matične knjige, P 1743–1771, fol. 18r. 797 NŠAL, ŽA Preddvor, Matične knjige, Ind R 1690–1771, fol. 14r–15r; R 1771–1790, pag. 59. 798 NŠAL, ŽA Preddvor, Matične knjige, M 1784–1801, pag. 36. Ohranjen je inventar njegove zapuščine v Hribu (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 40, fasc. XX, G-170, 17. 2. 1791). 799 SMOLE 1982 (op. 14), str. 187. 800 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 40, fasc. XX, G-170, 17. 2. 1791, pag. 7. 801 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 802 O njem gl. France KIDRIČ, Peer Karel, Slovenski biografski leksikon, 2/6, Ljubljana 1935, str. 278. 803 KIDRIČ 1935 (op. 802). 804 O Peerih pl. Pernburgih prim. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 111–120. 805 Ordinacijska protokola 2013 (op. 346), str. 62–63. 806 Ana LAVRIČ, Delo švedskega slikarja Augustina Dahlsteena za ljubljanskega generalnega vikarja Karla Peera, Acta historiae artis Slovenica, 10, 2005, str. 872. 807 NŠAM, Matične knjige, Braslovče, R 1672–1708, pag. 281. 808 Ni ga najti med ljubljanskimi jezuitskimi študenti (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r; Ljubljanski klasiki 1999 (op. 96)). Predizobrazbe ni dobil na latinski šoli v Rušah, kjer leta 1705 srečamo Braslovčana Janeza Sigmun- da Peera (Jože MLINARIČ, Seznam imen iz latinske kronike, Ruška kronika (ur. Josip Teržan), Ruše 1985, str. 205), ki ga sicer ne najdemo med Karlovimi v Braslovčah rojenimi brati (LAVRIČ 2005 (op. 806), str. 82, op. 16). 809 ANDRITSCH 2002 (op. 179), str. 38. BORIS GOLEC 239 posvečen.810 Tudi njegovo zgodnje službovanje ovija tančica skrivnosti. Kot doktor teologije in apostolski protonotar je bil dvorni kaplan škofa Schrattenbacha, nato vsaj od leta 1737 župnik in komisar v Gornjem Gradu, leta 1741 je pod ško- fom Schrattenbachom postal kanonik ad bacu- lum, 1742 ljubljanski stolni župnik in 1744 pod škofom Attemsom generalni vikar, kar je ostal do smrti, torej tudi pod škofoma Petazzijem in Herbersteinom; med sedisvakanco leta 1759 je bil potrjen za kapitularnega vikarja.811 Med le- toma 1769 in 1775 ga srečujemo kot člana lju- bljanske deželne komisije za revizijo knjig. Po- memben je bil kot zbiratelj knjig, njegova obsežna knjižnica, ki je sicer pripadla sorodni- kom, pa je po smrti postala last nove državne licejske knjižnice v Ljubljani.812 Štiri leta in pol pred smrtjo je bil 18. decembra 1771 skupaj z bratom Francem, dvornim svetnikom knezov Würzburg in Fürstenberg, povzdignjen v vite- ški stan. Plemiška diploma ga imenuje doktor teologije, stolni kapitular v Ljubljani, deželan na Kranjskem, oficial in generalni vikar ljubljanske škofije, svetnik in prisednik dvorne komisije za usta- nove na Kranjskem in apostolski protonotar.813 Karel Peer je umrl v Ljubljani 7. maja 1776 v 79. letu starosti in bil dva dni pozneje pokopan v stolnici.814 Umetnostnozgodovinska stroka ga je do začetka 21. stoletja omenjala le v zvezi z njegovim t. i. Peerovim traktom ljubljanskega semenišča, ki ga je dal kot ravnatelj zavoda sezidati v letih 1756–1758 po načrtih Candida Zulianija. Refektorij in kapelo je med letoma 1766 in 1767 poslikal Anton Cebej, izdelavo oltarne podobe Brezmadežne pa je Peer naročil švedskemu slikarju Augustinu Dahlsteenu, ki je istega leta 1768 naslikal tudi Peerovo portretno podobo (sl. 10).815 66 (163) Taufferer, Anton Tadej Janez Nepomuk, baron (1723–1787), sprejet 11. marca 1749 – zemljiški gospod, gorenjski okrožni glavar, gubernijski svetnik. Bil je sin Maksimiljana Antona Ignaca barona Tauffererja, graščaka na Turnu pri Višnji Gori in člana Dizmove bratovščine (1727), ter Marije Katarine Kordule Fürnpfeil pl. Pfeilheim, krščen v 810 Ni ga ne med ljubljanskimi ne med oglejskimi (videmskimi) ordiniranimi kleriki (prim. Ordinacijska protokola 2013 (op. 346) in Ordinacijski zapisniki 2020 (op. 780)). 811 LAVRIČ 2005 (op. 806), str. 85–86. O kanonikatu tudi: AMBROŽIČ 2008 (op. 471), str. 95. 812 KIDRIČ 1935 (op. 802); LAVRIČ 2005 (op. 806), str. 86. 813 FRANK 1973 (op. 113), str. 47. 814 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 20. 815 LAVRIČ 2005 (op. 806), str. 86–90. 10. Augustin Dahlsteen: portret Karla Peera, 1768, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 240 Višnji Gori 6. maja 1723.816 Največkrat je uporabljal ime Anton Nepomuk. V Ljubljani je obiskoval vsaj jezuitsko gimnazijo,817 če ne tudi višjih študijev. Postal je častnik, glavar gorenjskega okrožja, nato predstojnik deželnega glavarstva za Kranjsko in Primorsko, pravi cesarski komornik in sveto- valec ter gubernijski svetnik in bil v začetku leta 1787 upokojen. Z njim je rodbina baronov Tauffe- rerjev dosegla najvišji družbeni vzpon, gospodarsko pa je bila že v upadanju.818 Po leta 1758 umrlem očetu je podedoval Turn pri Višnji Gori, ki ga je obdržal do smrti,819 in Zgornje Perovo, ki ga je že leta 1759 prodal.820 Sredi 18. stoletja, ko je bil bankalni administrator, je na mestu kmečke kajže v Šiški postavil slikovit dvorec Zizaburg, ki ga je leta 1780 prodal in je pozneje dobil ime Fajfarjev ali Galetov grad (sl. 11).821 Oženil se je leta 1747 z Marijo Cecilijo Frančiško Julijano, rojeno v sedmograškem Kronstadtu (Brașov), hčerjo podmaršala (feldmaršallajtnanta) Jurija barona Schrama pl. Otterfelda.822 Družina je živela v Ljubljani, kjer so se rodili vsi otroci.823 Tam je baron Taufferer kot vdovec tudi umrl 3. marca 1787 zaradi telesne oslabelosti, star 64 let, pokopali pa so ga v rodni Višnji Gori.824 Pred njim so bili člani Dizmove bratovščine že ded Marko Anton (1702), oče Maksimilijan Anton Ignac (1727) in očetov brat, kostanjeviški opat pater Aleksander (1740), za njim pa sin Janez Nepomuk (član še 1801).825 67 (164) Schmidthoffen, Franc Anton, baron (1694–1768), sprejet 10. avgusta 1752 – zemljiški gospod, pri- sednik ograjnega sodišča, svetnik deželnega glavarja. Izviral je iz rodu Matije Kovačiča, prejemnika naklade na Kranjskem, ki je leta 1667 dobil plemiški predikat »von Schmidthoffen«.826 Družino so še dolgo poznali kot pl. Kovačiče in tak pri- imek ima v ljubljanski krstni knjigi ob krstu 22. novembra 1694 tudi Franc Anton. Rodil se je v zakonu Franca Jakoba in Ane Felicite kot njun drugi v Ljubljani rojeni otrok.827 Oče Franc Jakob pl. 816 NŠAL, ŽA Višnja Gora, Matične knjige, R 1718–1733, pag. 135–136. Prim. PREINFALK 2016 (op. 27), str. 250. 817 Leta 1737 je bil vpisan v predzadnjem razredu, na poetiki (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 706). 818 GSPAN 1980 (op. 279), str. 17. Funkcija gubernijskega svetnika je navedena v njegovem zapuščinskem inventarju (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 116, fasc. XLVII, T-86, 19. 4. 1787, pag. 1). 819 SMOLE 1982 (op. 14), str. 329. 820 SMOLE 1982 (op. 14), str. 571. 821 SMOLE 1982 (op. 14), str. 144. O dvorcu: Ivan STOPAR, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 1/4: Gorenjska. Lju- bljana, grad in dvorci, Ljubljana 1999 (Grajske stavbe, 9), str. 7–9. 822 GSPAN 1980 (op. 279), str. 17. Kraj in datum poroke nista znana, izpričan je le datum poročne pogodbe 26. sep- tember 1747 (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 116, fasc. XLVII, T-86, 19. 4. 1787, pag. 2). 823 SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905, str. 95, 100, 103, 105, 108; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 250–252. 824 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 75–76. Prim. PREINFALK 2016 (op. 27), str. 250. Ohranjena sta njegova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-T-42, 23. 2. 1787) in inventar njegove zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 116, fasc. XLVII, T-86, 19. 4. 1787). 825 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih gl. GSPAN 1980 (op. 279). 826 FRANK 1972 (op. 95), str. 23. 827 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1692–1699, pag. 67; Ind R 1653–1692, Ind R 1692–1740. Prim. KOBLAR 1900 (op. 118), str. 204. BORIS GOLEC 241 Schmidthoffen je leta 1709 kupil dvorec Lukovica z manjšim imenjem pri Logu pri Brezovici, ki ga je leta 1721 prenesel na Franca Antona, leta 1737 pa mu je prepustil še majhno imenje dveh hub.828 Franc Anton je leta 1711 končal ljubljansko jezuitsko gimnazijo in študiral vsaj na dveh stopnjah višjih študijev.829 Med prisednike ograjnega sodišča so ga sprejeli 29. marca 1718.830 Kot rojeni Lju- bljančan je ostajal mestni plemič in tudi otroci v zakonu z Judito Magdaleno grofico Ratkay, s ka- tero je sklenil poročno pogodbo 5. februarja 1726831 neznano kje, najbrž na Hrvaškem, so se mu rodili v kranjski prestolnici.832 Njegov oče Franc Jakob, predsednik poverjeniškega urada deželnih stanov, je 11. julija 1733 dobil baronski naslov, ki je vseboval imena Schmidthoffnovih posesti Treb- nje in Lukovica.833 Franc Anton v javnem življenju očitno ni segel tako visoko. V spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden brez funkcij,834 ko je 21. maja 1768 v starosti 64 let umrl, pa je označen kot svetnik deželnega glavarja. Pokopali so ga dva dni pozneje v kripti sv. Dizme v lju- bljanski stolnici, in sicer v skladu z njegovo oporočno željo.835 Dvorec Lukovica je zapustil hčeri Barbari, poročeni grofici Rasp.836 828 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 12r (vloženi listi), 291r. 829 Leta 1710 je študiral poetiko, 1711 retoriko, 1712 logiko in 1713 fiziko (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 513, 520, 530, 539). 830 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 22 (1722–1744), s. p. (Herren Beÿßizer). 831 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 109, fasc. XXXXIV, S-188, 16. 7. 1768, 18. 7. 1768, pag. 6. 832 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 270, 271, 272, 276, 277. Vse kaže, da se ni poročil v Ljubljani (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745). 833 FRANK 1973 (op. 113), str. 261. 834 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 194, 195. 835 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 293. Ohranjena sta njegova oporoka, sesta- vljena 17. avgusta 1767 v Ljubljani (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-S-117, 12. 8. 1767), in inventar zapuščine v Ljubljani in Lukovici (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 109, fasc. XXXXIV, S-188, 16. 7. 1768, 18. 7. 1768). V zapuščinskem inventarju je točnejša navedba njegove funkcije: svetnik deželnega glavarstva (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 109, fasc. XXXXIV, S-188, 16. 7. 1768, 18. 7. 1768, pag. 1). 836 SMOLE 1982 (op. 14), str. 275. 11. Galetov grad, Ljubljana Šiška ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 242 Član Dizmove bratovščine je bil od leta 1714 tudi njegov oče Franc Jakob,837 ki pa so ga leta 1738 skupaj s še enim članom soglasno izključili,838 kar je bil v zgodovini bratovščine drugi in za- dnji primer izključitve.839 68 (165) Pakisch pl. Festenberg, Henrik Aleksander (ok. 1700–1755), sprejet 17. novembra 1752 – častnik. Rodil se je 18. marca 1700 v kraju Ober Niederleisersdorf v Šleziji, danes na Poljskem, kot sin Sigmunda Heinricha pl. Festenberg-Pakischa, dednega gospoda na Ober Niederleisersdorfu (danes Uniejowice) in Scharfernortu (danes Ostrórog), kraljevega pruskega deželnega svetnika, in Barba- re Helene, rojene pl. Abschatz.840 Na Kranjsko ga je očitno privedla častniška služba. Prvič in edin- krat se je poročil šele pri 43 letih 3. aprila 1743 v Ljubljani, ko je pred oltar popeljal precej mlajšo v Postojni rojeno Marijo Ano pl. Qualiza, vdovo po Janezu Ignacu Hallerju baronu Hallersteinu, članu Dizmove bratovščine od leta 1729, in hčerjo Jožefa Ignaca pl. Qualize, člana od leta 1709. Poročna matica razkriva, da je bil častnik v polku Alt-Königsegkh.841 Tega leta je izpričan kot po- ročnik.842 Mlada vdova mu je v kranjski prestolnici povila štiri otroke, rojene med letoma 1746 in 1754.843 Iz spominske knjige Dizmove bratovščine izvemo samo za datum sprejema (17. november 1752) in da je že 17. marca 1755 umrl.844 Preminil je v dvorcu ženinega sorodstva Lesno Brdo in bil pokopan v Polhovem Gradcu,845 vso njegovo zapuščino pa so popisali v Ljubljani.846 Henrik Ale- ksander Pakisch pl. Festenberg ni imel posesti, vpisane v kranjsko imenjsko knjigo.847 69 (166) Auersperg, Rajmund, grof (1723–1796),848 sprejet leta 1757 – duhovnik, stolni kanonik in prošt v Ljubljani. Rodil se je na gradu Križ pri Komendi 31. avgusta 1723 kot sin grofa Antona Jožefa s Križa in Jožefe Antonije, rojene grofice Kaiserstein, in dobil krstno ime Rajmund Franc Orfej.849 Ni znano, 837 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 838 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 130, 131. 839 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 122, 123, 271. 840 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 120. Prim. ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 71, Pakisch. Po Lazarinijevi ge- nealoški zbirki naj bi bil rojen 28. marca 1701 (ZAL, ZAL LJU 340, Lazarinijeva genealoška zbirka, šk. I, Pakisch von Festenberg, pag. 3). 841 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745, pag. 441–442. O rodbini Qualiza gl. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 116–120. O članstvu v Dizmovi bratovščini: SMOLIK 2001 (op. 3), str. 270–273. 842 ZAL, ZAL LJU 340, Lazarinijeva genealoška zbirka, šk. I, Pakisch von Festenberg, pag. 3. 843 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1741–1771, pag. 274, 276, 278, 281. Ženin dekliški priimek je izpričan ob njeni smrti 26. novembra 1746, ko ji je bilo 44 let, pokopali pa so jo pri avguštincih (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 267. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 200). 844 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 194, 195. 845 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 120. Polhograjska mrliška matica iz tega časa je izgubljena. 846 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 88, fasc. XXXVII, P-135, 4. 7. 1755. 847 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756). 848 Gl. biogram v: PREINFALK 2005 (op. 392), str. 498. 849 NŠAL, ŽA Komenda, Matične knjige, R 1685–1728, fol. 240v; PREINFALK 2005 (op. 392), str. 498. Tudi v nje- govem zapuščinskem inventarju ni popisanih nobenih nepremičnin (Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega BORIS GOLEC 243 kje se je šolal, in ni potrjeno, da bi kdaj obiskoval ljubljansko jezuitsko gimnazijo ali da bi se šolal v Gradcu ali na Dunaju.850 V duhovnika je bil posvečen 11. junija 1747 v Ljubljani s spregledom apostolskega nuncija zaradi manjkajočih 13 mesecev do kanonične starosti 24 let.851 Leta 1755 je postal ljubljanski stolni kanonik, leta 1771 pa stolni prošt.852 Službo prošta, združeno z mestom radovljiškega župnika, je opravljal četrt stoletja. Umrl je v Ljubljani 25. junija 1796 v 73. letu sta- rosti.853 Člani Dizmove bratovščine so bili pred in za njim tudi številni drugi Auerspergi, skupaj 13 (gl. pri št. 32), med njimi njegov oče Anton Jožef, sprejet leta 1734.854 70 (167) Hohenwart, Jurij Jakob, pl., od 1767 grof (1724–1808), sprejet leta 1757 – zemljiški gospod, dedni miznik, deželni svetnik. Bil je sin Franca Karla pl. Hohenwarta s Kolovca, člana Dizmove bratovščine od 1736 ali 1737, in Marije Ane Frančiške Karoline baronice De Leo, po sekundarnem viru rojen 11. aprila 1724 brez navedbe kraja.855 Leta 1739 ga srečamo v petem razredu ljubljanske jezuitske gimnazije, na poetiki,856 drugih podatkov o njegovem šolanju pa ni. Za lastnika Kolovca je bil priznan šele po očetovi smrti leta 1773,857 sicer pa se je med zemljiške gospode uvrstil leta 1768, ko mu je po smrti bratranca in tasta (!) Leopolda Aleksandra pl. Hohen- warta pripadla posest Špitalič v Tuhinjski dolini.858 Istega leta mu je oče Franc Karel podaril štiri petine posesti Ravne ob Pivki, zadnjo petino pa je leta 1773 odkupil od Marije Ane baronice Kot- tulinsky.859 Medtem ko je Špitalič že leta 1769 prodal, je Ravne obdržal do smrti.860 V javnem življenju je imel opazno vlogo. V spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden kot dedni miznik Kranjske in Slovenske marke ter deželni svetnik cesarskega veličanstva na Kranjskem,861 ob smrti leta 1808 pa v mrliški matici kot cesarsko-kraljevi tajni svetnik in poveljnik sodišča v Ljubljani, šk. 88, fasc. XXXVII, P-135, 4. 7. 1755). 850 Prim. ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r; Ljubljanski klasiki 1999 (op. 96); ANDRITSCH 2002 (op. 179); MÜHLBERGER 2011 (op. 63). O njegovem šolanju nima podatkov niti Frančišek POKORN, Šematizem duhov- nikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji l. 1788, Ljubljana 1908, str. 6. 851 Ordinacijska protokola 2013 (op. 346), str. 179. Prim. POKORN 1908 (op. 850), str. 6; PREINFALK 2005 (op. 392), str. 183. 852 AMBROŽIČ 2008 (op. 471), str. 88, 93. 853 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812, pag. 125; PREINFALK 2005 (op. 392), str. 498. Ohranjena sta njegova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-A-65, 11. 1. 1796) in inventar zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 7, fasc. IV, A-115, 2. 7. 1796, 15. 7. 1796). 854 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 855 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 4, št. 111, Hohenwart. Njegovega krsta ni ne v Kamniku ne v Ljubljani, kjer so se rojevali njegovi sorojenci (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1710–1727; ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740). 856 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 671. 857 SMOLE 1982 (op. 14), str. 226. 858 SMOLE 1982 (op. 14), str. 490. 859 SMOLE 1982 (op. 14), str. 417. 860 SMOLE 1982 (op. 14), str. 417, 490. 861 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 194, 195. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 244 (commmandeur) kraljevega ogrskega reda sv. Štefana.862 V letih 1802–1803 je kot namestnik pred- sednika vodil deželno glavarstvo za Kranjsko.863 Poročil se je pozno, že kot grof (po očetovi povzdignitvi 23. aprila 1767), 16. avgusta 1768 s svojo sorodnico Frančiško Henriko pl. Hohenwart, hčerjo bratranca Leopolda Aleksandra pl. Ho- henwarta, ki mu je v Ljubljani rodila kar 17 otrok.864 Umrl je za kapjo v Ljubljani 2. januarja 1808, star 85 let.865 Poleg očeta Franca Karla so bili člani Dizmove bratovščine tudi stric Leopold Ludvik (od 1740 ali 1741), daljni sorodnik Ludvik pl. Hohenwart (1760), brat Sigmund, ki je postal škof treh škofij (član še 1801), in sin Franc (član še 1801).866 71 (168) Apfaltrer, Ferdinand, baron (1725–1785), sprejet leta 1752 – duhovnik, župnik v Kamniku. Rodil se je v dvorcu Črnelo pri Domžalah kot sin Sigmunda Ferdinanda barona Apfaltrerja in Ivane Elizabete, rojene pl. Erberg, ter dobil pri krstu 20. junija 1725 ime Vid Ferdinand Gotfrid.867 Prav v letu njegovega rojstva ali leto pozneje je oče postal član Dizmove bratovščine.868 Družina je nato živela v Ljubljani. Ferdinanda srečamo leta 1741 v petem, predzadnjem razredu ljubljanske jezuitske gimnazije,869 nato pa o njegovem šolanju ni podatkov do leta 1749, ko je v Rimu dosegel naslov doktorja teologije.870 Verjetno je bil tam tudi posvečen v duhovnika. Kleriških redov vključ- no z mašniškim posvečenjem namreč ni prejel ne v Ljubljani ne od oglejskega patriarha v Vidmu.871 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden kot apostolski protonotar in kamniški žu- pnik.872 Župnikoval je od leta 1755 do smrti trideset let pozneje.873 V oporoki, napisani leta 1780, je za svojega glavnega dediča določil Marijino cerkev na kamniški Šutni in si izbral pokop na doma- čem pokopališču.874 Umrl je nedolgo pred 5. marcem 1785 v 60. letu starosti.875 862 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 183–184. 863 ANDREJKA 1943 (op. 402), str. 104. Ta funkcija je skupaj z datumom njegove smrti navedena tudi v pripisu v kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 671). 864 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 4, št. 111, Hohenwart; SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 112–122, 124. 865 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 183–184. Ohranjen je inventar nje- gove zapuščine, popisane v Špitaliču in Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodi- šča v Ljubljani, šk. 45, fasc. XXIII, H-104, 26. 1. – 10. 2. 1808, 11. 2. 1808, 24. 5. 1808). 866 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih: ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 4, št. 111, Hohenwart. 867 NŠAL, ŽA Dob, Matične knjige, R 1708–1727, fol. 112r. 868 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 272, 273. 869 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 655. 870 ŽA Kamnik, Razne knjige, šk. 6, doktorska diploma Ferdinanda barona Apfaltrerja, Rim, 7. 7. 1749. 871 Prim. Ordinacijska protokola 2013 (op. 346); Ordinacijski zapisniki 2020 (op. 780). 872 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 198, 199. 873 Ljudevit STIASNY, Kamnik. Zemljepisno-zgodovinski oris, Ljubljana 1894, str. 84. 874 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-A-56, 23. 3. 1780. 875 Vpisa njegove smrti ni ne v Ljubljani ne v Kamniku (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771– 1812; ŽA Kamnik, M 1784–1812). Ohranjen je inventar njegove zapuščine v Kamniku in Ljubljani, tam v sta- novanju Schilling-Raabovega beneficiata (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 7, fasc. IV, A-101, 5. in 7. 3. 1785). BORIS GOLEC 245 Med skupno 12 Apfaltrerji, člani Dizmove bratovščine, so bili tudi njegov ded Volf Herbard (od 1716), oče Sigmund Ferdinand (od 1725 ali 1726) in stric Franc Karel (od 1725).876 72 (169) Buset, Jožef Gabrijel pl. (1716–1776), sprejet med 1752 in 1754 – zemljiški gospod, prisednik ograj- nega sodišča, svetnik sodne reprezentance, cesarsko-kraljevi deželni svetnik in višji cestni komisar kranjskih deželnih stanov. Izviral je iz leta 1642 poplemenitene novomeške meščanske rodbine,877 rodil pa se je v Ljubljani staršema Volfgangu Engelbertu pl. Busetu in neplemkinji Mariji Ani, rojeni Klinc, ter bil krščen 6. marca 1716.878 Na nekonvencionalnost zakonske zveze staršev kaže njuna poroka le poldrugi mesec pred otrokovim rojstvom.879 Oče Volfgang Engelbert je leta 1723 po predkupni pravici pridobil dvo- rec Tariška vas pri Boštanju ob Savi,880 kjer je družina živela vsaj že od rojstva drugega otroka leta 1717.881 Jožef Gabrijel se je šolal pri ljubljanskih jezuitih, kjer ga leta 1731 zasledimo v petem, predza- dnjem razredu,882 nato pa še na višjih jezuitskih študijih.883 V javnem življenju dežele je imel opazno vlogo. Za prisednika kranjskega ograjnega sodišča so ga sprejeli 10. junija 1739,884 v spominski knji- gi Dizmove bratovščine pa je označen kot svetnik sodne reprezentance, tj. reprezentance in komore, cesarsko-kraljevi deželni svetnik in višji cestni komisar kranjskih deželnih stanov (sl. 12).885 Bil je tudi eden najbolj izobraženih Kranjcev svojega časa, čigar knjižnica v Ljubljani je ob njegovi smrti obsegala 1500 naslovov.886 Med zemljiške gospode se je uvrstil pozno, le malo pred smrtjo, saj je Tariško vas podedoval po umrlem očetu šele leta 1774.887 Veliko prej si je ustvaril družino z Ljubljančanko Marijo Cecilijo pl. Učan (Utschan), hčerjo Franca Sigmunda, s katero se je poročil 25. novembra 1742 v Mengšu, vsi otroci razen drugorojenega, ki je prišel na svet v Tariški vasi, pa so se mu rodili v Ljubljani.888 Na- zadnje je prebival v dvorcu Tariška vas, kjer je tudi umrl v 61. letu starosti. Pokopali so ga 12. de- cembra 1776 pri Sv. Nikolaju v Sevnici na štajerski strani Save.889 Tariško vas so podedovali njegovi trije sinovi, ki so vsi ostali brez otrok.890 876 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 877 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 19. 878 NŠAL, Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1712–1722, pag. 161. 879 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 28–29. 880 SMOLE 1982 (op. 14), str. 498. 881 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 28. 882 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 606, 656. 883 Kot Jožef Gabrijel je bil leta 1733 vpisan na stopnjo logika, leta 1734 kot Jožef na fiziko in 1735 kot Jožef na meta- fiziko (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 607, 609, 611). 884 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 23 (1741–1746), s. p. (Herren Beÿsitzer). 885 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 198, 199. 886 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 25. 887 SMOLE 1982 (op. 14), str. 498. 888 NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, P 1702–1748, pag. 156; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 29. 889 NŠAM, Matične knjige, Sevnica, M 1742–1782, s. p. Ohranjena sta njegova oporoka, datirana 20. novembra 1776 v Tariški vasi (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-B-72, 20. 11. 1776), in inventar zapuščine v Tariški vasi (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 13, fasc. VIII, B-93, 31. 1. 1777). 890 SMOLE 1982 (op. 14), str. 498; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 25. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 246 12. Simon Tadej Volbenk Grahovar: vpisni list Jožefa Gabrijela pl. Buseta, Spominska knjiga bratovščine sv. Dizme, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, AS 1073, Zbirka rokopisov, I-1r, fol. 171 BORIS GOLEC 247 V Busetovi zapuščini v Tariški vasi so popisali 11 družinskih portretov, kar je edini namig na njegovo naročništvo umetnostnih del.891 Pozneje sta postala člana Dizmove bratovščine tudi dva sinova Jožefa Gabrijela, oba izpričana na članskem seznamu leta 1801: tržaški škof Ignac Kajetan in Janez Nepomuk (od 1799 baron).892 73 (170) Pettenegg, Kajetan Baltazar, pl. (ok. 1719–1786), sprejet med letoma 1752 in 1754 – prisednik ograj- nega sodišča, deželni svetnik. Izviral je iz leta 1655 poplemenitene kranjske rodbine, katere začetnik je bil Janez Krstnik Petek (Pöttickh), rentni mojster na Kranjskem, ki je dobil plemiški predikat »von Pöttenegg« (Pettenegg).893 Petteneggi so sicer živeli v Ljubljani,894 vendar se Kajetan Baltazar ni rodil v kranjski prestolnici.895 Po rodovnem deblu rodbine Petteneg je bil sin Jurija Adama Pötticka pl. Pettenegga in Ane Marije, rojene pl. Wiesenthal.896 Starša sta se poročila 13. maja 1710 v Ljubljani, ko je oče že bil prisednik kranjskega ograj- nega sodišča,897 otroci pa so se jima tam rojevali med letoma 1711 in 1718.898 Kajetan Baltazar je bil rojen drugje, bodisi po naključju bodisi zaradi odselitve družine. Glede na navedbo starosti 67 let ob smrti konec leta 1786899 je prišel na svet okoli leta 1719. Tako kot ni znan kraj rojstva,900 ne vemo, kje se je šolal901 – na ljubljanski jezuitski gimnaziji zasledimo dva njegova starejša brata902 – in kaj je počel, dokler ni bil 10. januarja 1742 sprejet med prisednike kranjskega ograjnega sodišča.903 V kranjski imenjski knjigi ga ne najdemo kot zemljiškega gospoda, v tem času pa tudi nobenega drugega pl. Pettenegga.904 Tudi njegov oče Jurij Adam in ded Janez Adam pl. Pettenegg sta imela le vsak po eno majhno imenje in še to kratek čas.905 Kajetan Baltazar je v spominski knjigi Dizmove bratovščine naveden kot cesarsko-kraljevi sve- tnik deželne pravde,906 naslednice ograjnega sodišča, nakar ga med letoma 1779 in 1782 srečamo kot svetnika v komisiji za normalno šolo.907 891 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 13, fasc. VIII, B-93, 31. 1. 1777, pag. 5. 892 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih: PREINFALK 2014 (op. 85), str. 29. 893 FRANK 1973 (op. 113), str. 91. 894 KOBLAR 1900 (op. 118), str. 216. 895 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740. 896 ARS, AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 119, Genealogica A–P, Pettenek. 897 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1682–1718, fol. 140v. 898 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 201–206. 899 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 69. 900 Tudi plemiški genealog Ludvik Lazarini je poznal samo podatek o starosti ob smrti (ZAL, ZAL LJU 340, Lazari- nijeva genealoška zbirka, šk. IV, Pettenegg/Petteneck/Pöttickh von Pettenegg, pag. 96). 901 Prim. ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r; Ljubljanski klasiki 1999 (op. 96); ANDRITSCH 2002 (op. 179); MÜHLBERGER 2011 (op. 63). 902 Leta 1730 je na logiki izpričan Jožef, leta 1731 pa brez navedbe razreda Friderik (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 691). 903 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 23 (1741–1746), s. p. (Herren Beÿsitzer). 904 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756). 905 Janez Adam je bil med letoma 1693 in 1697 lastnik imenja Koča vas (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, fol. 7r (vloženi listi)), Jurij Adam pa je leta 1707 po materi podedoval dve njivi brez znane lokacije, ki ju je prodal pred letom 1730 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, fol. 272r). 906 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 198, 199. 907 KIDRIČ 1925 (op. 636), str. 148. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 248 Poročil se je razmeroma pozno, pred letom 1760, neznano kje s svojo sorodnico Marijo Ano Elizabeto, hčerjo Janeza Martina Jakoba pl. Pettenegga,908 ki mu je v Ljubljani rodila štiri otroke.909 Tam je tudi umrl 21. aprila 1786 za jetiko.910 V oporoki, sestavljeni deset dni pred smrtjo, je svoje skromno imetje izročil sinu Ahacu.911 Iz Pettenegovega rodu je postal član Dizmove bratovščine tudi omenjeni sin Ahac pl. Pettene- gg (član še 1801).912 74 (171) Radič (Raditsch), Leopold Krištof, pl. (1714–1757),913 sprejet 2. septembra 1754 – doktor prava, tajnik deželnih stanov, tajnik Dizmove bratovščine. Izviral je iz poplemenitene uradniške družine in tudi sam vse življenje ostal uradnik. Rodil se je v Ljubljani kot drugi otrok priseljenca Franca Ludvika Radiča (Raditsch) in domačinke Marije Terezije pl. Ehrenreich ter bil krščen 4. novembra 1714.914 Njegov oče, doktor prava, ljubljanski mestni sindik in notar meničnega sodišča, je dobil plemiški naslov 24. junija 1733,915 ko je bilo Le- opoldu Krištofu 19 let. Morda se je mladi Radič začel šolati na ljubljanski jezuitski gimnaziji, toda leta 1730 je bil vsekakor že v Gradcu v petem, predzadnjem gimnazijskem razredu.916 Ni znano, kje je dosegel naslov doktorja obojega prava.917 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je vpisan kot tajnik deželnih stanov in tajnik bratovščine.918 Ko se je 30. septembra 1744 v Ljubljani oženil, je že bil podtajnik deželnih stanov. Za ženo je vzel Frančiško Ksaverijo pl. Schluderbach, hčer pokojnega Janeza Jožefa pl. Schluderbacha,919 prav tako člana Dizmove bratovščine (od 1727),920 ki mu je rodi- la samo hčer.921 Vse kaže, da se nikoli ni povzpel med zemljiške gospode, saj ga kranjska imenjska knjiga ne pozna.922 Umrl je mlad, star šele 43 let, 26. januarja 1757 v Ljubljani, in bil pokopan v kripto sv. Rešnjega telesa v ljubljanski stolnici.923 908 ARS, AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 119, Genealogica A–P, Pettenek. Poroke ni v ljubljanski poročni matici (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1745–1770). 909 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1741–1791, pag. 287, 289, 292. 910 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 69. 911 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-P-117, 11. 4. 1786. 912 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 913 O njem: Tina KOŠAK, Trije novoodkriti lastniki Almanachovih slik, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 46, 2010, str. 285–287. 914 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1712–1722, pag. 113. Prim. NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 227–233. Radičev v 17. stoletju še ni bilo v Ljubljani (prim. KOBLAR 1900 (op. 118), str. 220). O Ehrenreichih gl. KOBLAR 1900 (op. 118), str. 191. Starša sta se poročila 28. januarja 1712 (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1682–1718, fol. 148v). 915 FRANK 1973 (op. 113), str. 133. 916 ANDRITSCH 2002 (op. 179), str. 130. 917 Njegovega imena ni v dunajski univerzitetni matriki (MÜHLBERHER 2011 (op. 63)). 918 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 198, 199. 919 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745, pag. 459. 920 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 272, 273. 921 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1741–1791, pag. 31. 922 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756). 923 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 183. Njegova oporoka je pogrešana (v popisu: BORIS GOLEC 249 Razmeroma dolg seznam knjig in zanimiva zbirka slik v njegovem zapuščinskem inventarju pričata o Radičevi skrbi za duhovno plat življenja. Poleg zanimanja za likovno umetnost kaže pou- dariti, da se je tudi sam rad preizkusil v risanju. Emblem na miniaturi v spominski knjigi Dizmove bratovščine je, denimo, drugače kot drugi člani družbe zasnoval sam.924 75 (172) Lamberg-Sprinzenstein, Karel, grof (1716–1761), sprejet 6. junija 1755 – duhovnik, vitez malte- škega viteškega reda, poveljnik v Pulstu, kanonik v Ljubljani. Po rodovniku stare kranjske rodbine Lamberg je bil rojen 11. julija 1716, umrl pa je 12. septem- bra 1761, star komaj 45 let.925 Pripadal je ottensteinski veji Lambergov,926 pogrofovljeni leta 1667.927 Dodatek k rodbinskemu imenu, Sprinzenstein, je njegov oče dobil po svoji materi, ki je izvirala iz rodu leta 1646 pogrofovljenih Sprinzensteinov.928 Karlova starša sta bila Karel Jožef Franc Ksaver Anton grof Lamberg, majoratni gospod gornjeavstrijskega Sprizensteina, in Marija Frančiška Ka- tarina, rojena grofica Waldburg-Zeil-Wurzbach. Znan ni ne kraj njegovega rojstva ne smrti.929 Iz vpisa v spominsko knjigo Dizmove bratovščine izvemo, da je bil poveljnik v Pulstu, postojanki malteškega viteškega reda pri Šentvidu ob Glini na Koroškem, malteški vitez in kanonik v Ljublja- ni.930 Lambergov kanonikat, ki ga je podeljeval senior grofovske rodbine Lamberg, mu je med leto- ma 1749 in 1753 prinesla rodbinska povezanost s kranjskimi Lambergi. Obdržal ga je do smrti leta 1761.931 Kot vse kaže, se njegova življenjska pot ni iztekla v Ljubljani ali pa je vpis smrti v mrliški matici stolne župnije pomotoma izostal.932 Njegov portret, ki ga je morda naročil sam in so mu letnico smrti dodali pozneje, se danes nahaja v zasebni lasti.933 Člani Dizmove bratovščine so bili še trije grofje Lambergi iz drugih rodbinskih vej: Volf Her- bard (od 1706), Franc Bernard (od 1739) in Franc Adam (od 1756).934 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-R-51), ohranjen pa je inventar zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 99, fasc. XXXXI, R-95, 4. 2. 1757). 924 KOŠAK 2010 (op. 913), str. 286–287. 925 WITTING 1895 (op. 94), str. 229. Na njegovem portretu je rojstna letnica 1717 (objava portreta v: Miha PREIN- FALK, Rodbina Lamberg. Plemiške rodbine na Slovenskem, Gea, 17/11, 2007, str. 73), glede na navedbo starosti 36 let ob ljudskem štetju leta 1754 pa bi se rodil leta 1718 (Ljubljanske družine 2018 (op. 211), str. 68). 926 WITTING 1895 (op. 94), str. 225–234. 927 FRANK 1972 (op. 95), str. 104. 928 WITTING 1895 (op. 94), str. 228; FRANK 1974 (op. 56), str. 33. Prim. https://de.wikipedia.org/wiki/Sprinzenste- in_(Adelsgeschlecht) (2. 12. 2021). 929 WITTING 1895 (op. 94), str. 228–229. 930 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 198, 199. 931 AMBROŽIČ 2008 (op. 471), str. 96. Takšno letnico smrti ima tudi njegov portret (PREINFALK 2007 (op. 925), str. 73). 932 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58). 933 Objava portreta v: PREINFALK 2007 (op. 925), str. 73. Sliko hrani Heinrich Auersperg-Breunner na gradu Wald v Spodnji Avstriji. 934 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. O sorodstvenih zvezah prim. WITTING 1895 (op. 94), str. 175–234. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 250 76 (173) Auersperg, Pavel Alojzij, grof (1729–1810),935 sprejet 9. avgusta 1755 – zemljiški gospod, deželni maršal, svetnik deželne pravde. Bil je mlajši sin grofa Adama Sigfrida Antona s Turjaka in Marije Ane, rojene grofice Giova- nelli, rojen 6. julija 1729 v Ljubljani in krščen kot Janez Pavel Alojzij Nepomucen Ignac.936 Šolal se je pri ljubljanskih jezuitih, kjer ga brez navedbe razreda najdemo leta 1746.937 Poleg častne funkcije vrhovnega dednega deželnega komornika in deželnega maršala na Kranjskem in v Slovenski mar- ki, ki sta skupaj s funkcijo cesarsko-kraljevega deželnega svetnika navedeni v spominski knjigi Dizmove bratovščine,938 je bil pozneje svetnik pri deželnem glavarstvu oziroma zatem pri deželni pravdi,939 cesarsko-kraljevi komornik in gubernijski svetnik940 ter podpredsedujoči kranjskim de- želnim stanovom.941 Kot mlajši sin ni bil naslednik turjaškega fidejkomisa, a je usoda hotela, da je to slednjič postal. Leta 1764 je od vdove baronice Apfaltrer kupil gospostvo Kieselstein s sedežem v Kranju in ga ob- držal slaba tri desetletja do leta 1792, ko ga je za 33.000 goldinarjev prodal Natalu Pagliaruzziju.942 Toda po smrti obeh bratov je leta 1805, star že 76 let, postal novi gospodar fidejkomisa Turjak, ki ga je čez pet let, tik pred smrtjo, prepustil sinu Vajkardu.943 Poročil se je razmeroma pozno, šele pri 42 letih 16. maja 1771 v Ljubljani s Kajetano grofico Barbo pl. Waxenstein z Rakovnika pri Mirni, razvezano od Jošta Antona grofa Ursini Blagaja.944 Z družino je živel v Ljubljani, kjer so se mu rodili otroci945 in kjer je 5. junija 1810 tudi umrl nenadne smrti zaradi oslabelosti, star 81 let.946 Pokopali so ga v Ljubljani,947 ne v kapeli na pokopališču pri Turjaku948 in ne v župnijski cerkvi v Škocjanu pri Turjaku, kot bi bilo v skladu z oporočno željo.949 Člani Dizmove bratovščine so bili pred in za njim tudi številni drugi Auerspergi, skupaj 13 (gl. pri št. 32), med njimi njegov starejši brat Volf Engelbert Ignac (od 1741).950 935 Gl. biogram v: PREINFALK 2005 (op. 392), str. 496–497. 936 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1722–1731, pag. 280; PREINFALK 2005 (op. 392), str. 496–497 (pomotoma 3. julij). 937 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 656. 938 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 202, 203. 939 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 119. 940 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 497. 941 V kongregacijski knjigi pripis »Excellentissimus Vicepraeses Provinciae Carnioliae« (ARS, AS 1073, Zbirka roko- pisov, II/51r, pag. 656). 942 SMOLE 1982 (op. 14), str. 215. 943 SMOLE 1982 (op. 14), str. 507; PREINFALK 2005 (op. 392), str. 119. 944 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 120, 497. Ohranjena je njegova oporoka, datirana 3. februarja 1808 v Ljubljani (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-A-88, 3. 2. 1808). 945 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1741–1791, pag. 13–15. 946 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 195–196. 947 Iz mrliške knjige (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812, pag. 196) je jasno razvidno, da so ga pokopali v Ljubljani. 948 Prim. PREINFALK 2005 (op. 392), str. 496. Mrliška matica za Turjak iz tega časa je izgubljena. Edino pričevanje, da naj bi ga pokopali v tej kapeli, je seznam z imeni pokopanih Auerspergov, pritrjen na steno kapele (PREIN- FALK 2005 (op. 392), str. 119). 949 ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-A-88, 3. 2. 1808. Mrliška matica župnije Ško- cjan pri Turjaku iz tega časa je izgubljena. 950 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. BORIS GOLEC 251 77 (174) Lamberg, Franc Adam, grof (1730–1803),951 sprejet 4. februarja 1756 – zemljiški gospod, dedni konjušnik na Kranjskem, pravi cesarsko-kraljevi komornik, deželnoknežji svetnik pri deželni pravdi in komerčnem konsesu na Kranjskem, deželni glavar in deželni predsednik. Izhajal je iz tiste veje stare kranjske rodovine Lambergov, ki se je imenovala po Kamniku in Gutenbergu in je pridobila grofovski naslov leta 1667 z njegovim pradedom.952 Bil je sin grofa Fran- ca Bernarda in Ivane Ane, rojene grofice Kobenzl, rojen 3. avgusta 1730 v materini rodni Gorici.953 Družina je sicer živela v Ljubljani, kjer so prišli na svet njegovi sorojenci.954 Šolanje grofa Franca Adama je zavito v temo, vsaj začelo pa se je najverjetneje pri ljubljanskih jezuitih.955 V spominski knjigi Dizmove bratovščine, v katero so ga sprejeli leta 1756, je naveden kot dedni konjušnik na Kranjskem, pravi cesarsko-kraljevi komornik ter deželnoknežji svetnik pri deželni pravdi in ko- merčnem konsesu na Kranjskem.956 Pozneje je opravljal funkciji deželnega glavarja in deželnega predsednika na Kranjskem, Goriškem in Gradiškem.957 Ustrezno grofovi politični teži je bilo tudi njegovo gmotno stanje. Oče Franc Bernard mu je leta 1757, ko se je poročil, izročil gospostva Brdo pri Lukovici, Groblje in Kamen.958 Ko je Franc Adam leta 1763 za 24.000 goldinarjev kupil gospostvo Begunje, je tega čez dve leti združil s Ka- mnom, istega leta 1765 pa Kamnu inkorporiral še Zagorice, pridobljene s predkupno pravico za 5024 goldinarjev.959 Medtem mu je leta 1764 uspelo s tožbo zaradi predkupne pravice pridobiti tudi Volčji Potok.960 Tako povečano posest je obdržal do smrti.961 Poročil se je 27. junija 1757 neznano kje z Marijo Ano grofico Rotthal zu Thalberg, hčerjo gro- fa Johanna Joachima z Moravskega.962 Večinoma je živel v Ljubljani, kjer se mu je rodilo osem otrok963 in kjer je 13. maja 1803 tudi umrl za kapjo, star 73 let.964 Člani Dizmove bratovščine so pred njim postali še trije grofi Lambergi, njegov oče Franc Ber- nard (1739) ter dva iz drugih rodbinskih vej, Volf Herbart (1706) in Karel (1755).965 951 WITTING 1895 (op. 94), str. 192. 952 WITTING 1895 (op. 94), str. 188–192; FRANK 1972 (op. 95), str. 104. 953 Ludwig SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN, Der Adel in den Matriken der Grafschaft Görz und Gradisca, Görz 1904, str. 109. Witting navaja pravi datum, vendar letnico 1727 in brez kraja rojstva (WITTING 1895 (op. 94), str. 192). 954 SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 71–73, 75. 955 Prim. ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r; Ljubljanski klasiki 1999 (op. 96); ANDRITSCH 2002 (op. 179); MÜHLBERGER 2011 (op. 63). 956 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 202, 203. 957 WITTING 1895 (op. 94), str. 192. Predsednik deželnega glavarstva na Kranjskem je bil v letih 1780–1782 (AN- DREJKA 1943 (op. 402), str. 104). 958 SMOLE 1982 (op. 14), str. 102, 179, 209. 959 SMOLE 1982 (op. 14), str. 74, 209, 552. 960 SMOLE 1982 (op. 14), str. 507. 961 Gl. prejšnje tri opombe. 962 WITTING 1895 (op. 94), str. 192. 963 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1741–1791, pag. 203–208. 964 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 161–162. 965 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. O sorodstvenih zvezah gl. WITTING 1895 (op. 94), str. 175–234. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 252 78 (175) Auersperg, Rihard (tudi Rihard Jožef), grof (1731–1797),966 sprejet 3. marca 1757 – zemljiški go- spod, deželni maršal in svetnik. Izhajal je iz grofovske veje Auerspergov, rojen je bil 1. aprila 1731 na Šrajbarskem turnu in kr- ščen kot Ditrih Danijel Rihard Jožef Franc Pavelski. Njegova starša sta bila turnski graščak grof Aleksander in Ana Regina grofica Batthyány pl. Német-Ujvár.967 Šolal se je na ljubljanski jezuitski gimnaziji, kjer ga leta 1747 srečamo v petem, predzadnjem razredu.968 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden kot dedni deželni maršal na Kranjskem, dedni komornik in cesarsko-kra- ljevi deželni svetnik.969 Njegova zemljiška posest je ležala v Posavju, kjer je leta 1759 po umrlem očetu podedoval združeni gospostvi Šrajbarski turn in Krško,970 leta 1790 pa na dražbi kupil Busetovo posest Velika vas.971 Celotno posest je za njim podedoval sin Aleksander.972 S prvima ženama ni imel sreče, saj sta mu zelo zgodaj umrli, prva v Ljubljani in druga na Šraj- barskem turnu. Poročil se je trikrat, prvič 25. julija 1763 z Marijo Ano grofico Auersperg s Turjaka, drugič 17. maja 1767 neznano kje z Marijo Antonijo grofico Pálffy pl. Erdöd z Ogrskega, tretjič pa v Bratislavi 1. septembra 1769 z Marijo Beatriko grofico Falkenhayn iz Spodnje Avstrije.973 Večino- ma je živel v Ljubljani, kjer so se mu rojevali tudi otroci.974 Umrl je 9. aprila 1797 na Šrajbarskem turnu, star 66 let, in bil pokopan pri župnijski cerkvi v Leskovcu.975 Člani Dizmove bratovščine so pred in za njim postali tudi številni drugi Auerspergi, skupaj 13 (gl. pri št. 32), med drugim njegov oče Aleksander (od 1739) in brat Sigfrid, ljubljanski kanonik in prošt (od 1760).976 79 (176) Rastern, Jožef Leopold, pl. (1711–1790), sprejet 16. junija 1757 – zemljiški gospod, deželni knjigo- vodja. Izviral je iz poplemenitene uradniške rodbine, bil rojen še kot neplemič in tudi sam ostal ura- dnik. Rodil se je v Ljubljani staršema domačinoma Leopoldu Zahariji Rastru in Mariji Ani, rojeni Filipič, in bil krščen 23. januarja 1711.977 Ko mu je bilo trinajst let, je bil oče, tedaj glavni prejemnik 966 Gl. biogram v: PREINFALK 2005 (op. 392), str. 499. 967 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 499. Krstna matica župnije Leskovec pri Krškem iz tega časa je izgubljena. 968 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 655. 969 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 202, 203. 970 SMOLE 1982 (op. 14), str. 244, 491. 971 SMOLE 1982 (op. 14), str. 520. 972 Gl. prejšnji dve opombi. 973 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 199, 499. 974 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1741–1791, pag. 10–15. 975 NŠAL, ŽA Leskovec pri Krškem, Matične knjige, M 1784–1798, fol. 126; PREINFALK 2005 (op. 392), str. 499. Ohranjena je njegova oporoka, datirana 13. septembra 1795 na Šrajbarskem turnu (ARS, AS 308, Zbirka testa- mentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-A-69, 13. 9. 1795). 976 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 977 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1700–1712, pag. 353. O sorojencih gl. NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 227–230. Starša sta se poročila 29. januarja 1709 (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1682–1718, fol. 133v), oče je ob smrti označen kot stanovski računski uradnik. O materini družini gl. KOBLAR 1900 (op. 118), str. 192. BORIS GOLEC 253 kranjskih deželnih stanov, upravitelj blagajne in stanovski viceknjigovodja, 13. septembra 1724 po- plemeniten s predikatom »Raster von Rastern«.978 Jožefa Leopolda srečamo leta 1726 na ljubljanski jezuitski gimnaziji brez navedbe razreda,979 potem pa je leta 1731 kot Jožef Anton, plemič iz Ljublja- ne, študiral logiko na višjih jezuitskih študijih v Gradcu.980 Ženil se ni in tudi zemljiški gospod je bil le napol. Oče Leopold Zaharija je leta 1737 kupil dvorec Češenik pri Domžalah in v oporoki leta 1752 določil za dediče vseh pet otrok, upravo pa zaupal sinu Ignacu.981 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je Jožef Leopold pl. Rastern že na- veden kot stanovski knjigovodja.982 Vse življenje je ostal samski in umrl za mrzlico 16. novembra 1790 v ljubljanskem predmestju Gradišče, star 80 let.983 V oporoki, sestavljeni v Ljubljani poldrugo leto pred smrtjo, je za glavnega dediča imenoval brata Mihaela (Evstahija),984 župnika in dekana v Mengšu, ki je leta 1787 zase ter za svojega nečaka in nečakinje pridobil baronski naslov.985 80 (177) Garzarolli, Janez Tomaž, pl. (1707–1768), sprejet 4. februarja 1758 – registrator in tajnik deželnih stanov, tajnik Dizmove bratovščine. Izhajal je iz rodbine leta 1620 poplemenitenih Garzarollijev iz Senožeč,986 od koder je skoraj brez dvoma prišel v Ljubljano njegov oče Jernej pl. Garzarolli, človek, ki je imel razvejene poslovne vezi in je obračal precej denarja, ob smrti leta 1740 pa ni premogel ne hiše ne druge zemljiške pose- sti.987 Nikoli tudi ni bil vpisan v kranjsko imenjsko knjigo in ni izpričan kot zemljiški gospod kako drugače, kar velja tudi za njegovo ženo Marijo Veroniko,988 s katero se je oženil na prelomu iz 17. v 18. stoletje neznano kje, a ne v Ljubljani.989 Njen izvor ostaja neznanka, prejkone pa ni imela plemi- škega pedigreja.990 Zakoncema so se v Ljubljani rodili trije sinovi, med katerimi je bil najmlajši 978 FRANK 1973 (op. 113), str. 142. 979 V kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete je naveden kot Jožef in s priimkom Roster, njegov mlajši brat Matevž leta 1727 kot Rostern in šele najmlajši Ignac leta 1735 kot de Rostern (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 997). 980 ANDRITSCH 2002 (op. 179), str. 115. 981 SMOLE 1982 (op. 14), str. 114. 982 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 202, 203. 983 NŠAL, ŽA Ljubljana Marijino oznanjenje, Matične knjige, M 1785–1791, fol. 7. Ohranjena sta njegova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-S-19, 4. 2. 1789) in inventar zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 96, fasc. LIII, R-145, 25. 11. 1790). 984 Gl. prejšnjo opombo. 985 FRANK 1973 (op. 113), str. 142. 986 FRANK 1970 (op. 45), str. 71. O senožeških Garzarollijih gl. Boris GOLEC, Senožeče in Prem – nenavadni trški naselbini na t. i. Kraških gospostvih, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 54/3, 2006, str. 372–374. 987 Senožeške krstne matice se začenjajo šele z letom 1684 (Škofijski arhiv Koper, Župnije, Senožeče, popis). Listine v njegovem zapuščinskem inventarju pričajo o razvejeni finančno-poslovni dejavnosti, tudi z visokim kranjskim plemstvom, in na vezi s Senožečami (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 36, fasc. XVIII, G-89, 2. 9. 1740, pag. 2, 7–45). 988 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756); SMOLE 1982 (op. 14), str. 610. Ženin zapuščinski inventar: ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 37, fasc. XIX, G-101, 15. 4. 1751. 989 Prim. NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1682–1718. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58). 990 Ne v njegovem ne v njenem zapuščinskem inventarju ni regesta poročne pogodbe ali podatka o ženinem izvoru (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 36, fasc. XVIII, G-89, 2. 9. 1740; šk. 37, fasc. XIX, G-101, 15. 4. 1751). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 254 Janez Tomaž, krščen 22. decembra 1707.991 Janez Tomaž je leta 1720 v rojstnem mestu obiskoval peti, predzadnji razred jezuitske gimnazije, vpisan kot Janez, ravno za naslednji leti pa o študentih ni podatkov.992 Pozneje ga ne zasledimo ne med graškimi ne med dunajskimi študenti.993 Prav tako ga ne najdemo kot zemljiškega gospoda v kranjski imenjski knjigi ali drugih virih.994 Kmalu po sklenitvi poročne pogodbe 14. maja 1739995 se je neznano kje, očitno ne v Ljubljani,996 poročil z Ljubljančanko Marijo Katarino Forstlehner,997 hčerjo Franca Jakoba iz konec 16. stoletja popleme- nitene uradniške rodbine.998 Naslednje leto 1740 so se zakoncema začeli rojevati otroci.999 Ob ljud- skem štetju leta 1754 je družina živela v Kappusovi hiši blizu magistrata, Janez Tomaž pa je označen kot stanovski registrator.1000 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden kot višji stanovski tajnik in tajnik bratovščine.1001 Kot tajnika deželnih stanov ga pozna tudi mrliška matična knjiga. Umrl je 4. januarja 1768 in bil dva dni pozneje pokopan pri ljubljanskih frančiškanih.1002 Ob smrti tako kot že pred njim njegova oče in mati ni premogel nobene posesti niti lastne hiše v Ljubljani.1003 991 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1700–1712, pag. 37, 145, 237. Materino ime je pri prvem sinu Marija Verona, pri drugem Marija in pri najmlajšem Marija Ana. 992 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 585. Glede na starost ne more biti identičen z Janezom pl. Garzarollijem, ki je bil leta 1719 v zadnjem, šestem razredu jezuitske gimnazije v Gradcu (ANDRITSCH 2002 (op. 179), str. 44). 993 ANDRITSCH 2002 (op. 179); MÜHLBERGER 2011 (op. 63). 994 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756). Tudi v njegovem zapuščinskem inventar- ju ni nepremičnin (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 39, fasc. XIX, G-138, 12. 1. 1768). 995 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 39, fasc. XIX, G-138, 12. 1. 1768, pag. 5. 996 Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58). V ljubljanski poročni matici njune poroke ni (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745) in prav tako ne v oklicni knjigi stolne župnije (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759). 997 Njen dekliški priimek in imena sorodnikov so razvidni iz regesta spisov v Garzarollijevi zapuščini (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 39, fasc. XIX, G-138, 12. 1. 1768, pag. 4–5). Natančna sorodstvena razmerja razkrivajo testamenti in zapuščinski inventarji Forstlehnerjev; (Marija) Ana Ka- tarina Forstlrehner, poročena Garzarolli, je postala glavna dedinja svojega očeta Franca Jakoba, Janez Tomaž Garzarolli pa njenega strica Janeza Andreja Forstlehnerja (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-F-30, 24. 5. 1741; III-F-32, 30. 3. 1744; III-F-33, 14. 11. 1747; ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 28, fasc. XIV, F-24, 17. 1. 1698; F-44, 10. 6. 1741, pag. 2). 998 Glede na navedbo starosti 76 let ob smrti 2. aprila 1784 (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771– 1812 (ženske), pag. 68) se je rodila okoli leta 1708. Njen krst s krstnim imenom Marija Ana najdemo v župniji sv. Petra, saj se je rodila v Poljanskem predmestju (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Peter, Matične knjige, R 1692–1708, pag. 330), preden se je družina preselila v mesto (NŠAL, ŽA Ljubljana, Matične knjige, Ind R 1692–1740, pag. 97–98). Njen oče Franc Jakob, sin stanovskega računskega uradnika Krištofa Forstlehnerja, na Kranjskem ni imel zemljiške posesti (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756)) in ob smrti nobenih nepremičnin (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 28, fasc. 14, F-44, 10. 6. 1741, pag. 4). Forstlehnerji so dobili plemiški naslov leta 1580 od nadvojvode Ferdinanda (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 28, fasc. 14, F-24, 17. 1. 1698, pag. 14–15). 999 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1692–1740; Ind R 1741–1791, pag. 141–146. 1000 Ljubljanske družine 2018 (op. 211), str. 103. 1001 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 206, 207. 1002 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770, pag. 289. Ohranjena sta njegova oporoka, sesta- vljena 27. decembra 1767 v Ljubljani (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-G-77, 27. 12. 1767), in inventar njegove zapuščine prav tam (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 39, fasc. XIX, G-138, 12. 1. 1768). 1003 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 39, fasc. XIX, G-138, 12. 1. 1768, pag. 1. BORIS GOLEC 255 81 (178) Rosetti, Karel Leopold, baron (1720–1789), sprejet 16. maja 1758 – zemljiški gospod. Izviral je iz rodbine vipavsko-notranjskih baronov Rosettijev, poplemenitenih leta 1629, ki so bili po najnovejših ugotovitvah verjetno avtohtona vipavska rodbina.1004 Ena njena veja je bila leta 1678 povzdignjena v baronski stan s predikatom, ki je vseboval imena posesti Roženek, Razdrto in Orehek: »Rosetti Freiherr von und zu Rossanegg, Herr auf Präwaldt und Nußdorff«.1005 Baron Karel Leopold se je rodil že v Ljubljani staršema baronu Janezu Marku in Mariji Ani Jožefi, rojeni grofici Thurn, ter bil krščen 4. februarja 1720 kot Janez Karel Gašper Leopold.1006 Njegov oče je imel v lasti gospostva Na Školu, Orehek in Roženek, ki jih je Karel Leopold podedoval za njim leta 1748. Gospostvo Roženek ali Podbrje je že sredi 18. stoletja prešlo v roke pl. Garzarollijev, drugi dve posesti pa je obdržal do poznih let.1007 Odprto ostaja vprašanje, kje se je šolal.1008 Pred poroko, ko mu je bilo 34 let, ni živel v Ljubljani,1009 ampak na Orehku v župniji Hrenovice. Izbranka, s katero je 18. novembra 1754 stopil pred oltar, je bila Henrieta (Henrika), hči Jožefa Ferdinanda grofa Pranka, ki je stanovala pri svojem sorodniku, komturju Wildensteinu v ljubljanskih Križankah.1010 V kranjski prestolnici so se jima rodili tudi trije otroci,1011 Karel Leopold pa se je lahko dejavneje posvetil javnemu življenju. Po sprejemu v Dizmovo bratovščino (1758)1012 (sl. 13) je nekaj časa opravljal funkcijo poverjenika kranjskih deželnih stanov.1013 Umrl je 22. maja 1789 v Ljubljani za kapjo, star 69 let.1014 Tri leta prej je posesti Na Školu in Orehek prenesel na sina Bernarda in si izgovoril 2000 goldinarjev vzdrževalnine.1015 Od Rosettijev je bil član Dizmove bratovščine tudi njegov sin Bernard (še 1801).1016 82 (179) Auersperg, Karel, grof (1721–1789),1017 sprejet 15. junija 1759 – zemljiški gospod, dedni deželni maršal in komornik, cesarski komornik. Rodil se je 30. januarja 1721 na Mokricah kot sin grofa Andreja Dizme z Mokric, Čušperka in Bosiljeva ter njegove prve žene Ane Barbare, rojene grofice Erdody pl. Monyorókerék-Monoszló, in 1004 GOLEC 2020 (op. 540), str. 114–115. 1005 FRANK 1973 (op. 113), str. 190. 1006 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1712–1722, pag. 335. Prim. ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 6, št. 211, Rosetti. 1007 SMOLE 1982 (op. 14), str. 317, 332, 355. V kranjski imenjski knjigi prenosi lastništva nanj niso vknjiženi (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756)). 1008 Prim. ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r; Ljubljanski klasiki 1999 (op. 96); ANDRITSCH 2002 (op. 179); MÜHLBERGER 2011 (op. 63). 1009 Prim. Ljubljanske družine 2018 (op. 211). 1010 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, oklicna knjiga 1737–1759, fol. 139v; NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1745–1770, pag. 142–143. Ker je nevestina mati Marija Terezija izhajala iz rodbine grofov Wildenstein, je bil ena od poročnih prič ljubljanski križniški komtur grof Kajetan Wildenstein, tudi član Dizmove bratovščine (od 1739 ali 1740), poroka pa je bila v križevniški cerkvi. 1011 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1741–1791, pag. 319–320. 1012 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 206, 207. 1013 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 6, št. 211, Rosetti. 1014 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 91–92. 1015 SMOLE 1982 (op. 14), str. 317, 332. 1016 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 1017 Gl. biogram v: PREINFALK 2005 (op. 392), str. 464. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 256 13. Simon Tadej Volbenk Grahovar: vpisni list Karla Leopolda barona Rosettija, Spominska knjiga bratovščine sv. Dizme, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, AS 1073, Zbirka rokopisov, I-1r, fol. 182 BORIS GOLEC 257 bil krščen kot Janez Jožef Karel.1018 Leta 1738 ga najdemo med ljubljanskimi gimnazijci brez naved- be razreda,1019 v spominski knjigi Dizmove bratovščine pa je naveden kot dedni deželni maršal in komornik na Kranjskem in v Slovenski marki ter cesarski pravi komornik.1020 Po leta 1742 umrlem očetu je prevzel gospostvo Čušperk, ki je ostalo njegova edina posest in za katero so bile zaradi njegove velike zadolženosti v letih 1786 do 1791 razpisane štiri neuspele dražbe. Končno je sodišče ugodilo zahtevi upnikov, tako da je bil Čušperk prodan za 75.616 goldinarjev, kolikor je znašal dolg tedaj že pokojnega grofa.1021 Grof Karel se je poročil s svojo daljno sorodnico Elizabeto grofico Auersperg s Križa 16. oktobra 1748 v Ljubljani, kjer je 22. junija 1789 tudi umrl za jetiko, star 68 let.1022 Oba sinova, rojena neznano kje, sta mu umrla še kot otroka, tako da je čušperška veja Auerspergov trajala le eno generacijo.1023 Med slikami v inventarju njegovega premoženja, ko je še živel, ni dvoma o grofovem naročni- štvu dveh – njegovega in ženinega portreta, verjetno pa je naročil tudi katero od 14 družinskih slik.1024 Poleg tega je poskrbel tudi za notranjo opremo čušperške samostojno stoječe grajske kapele Marije Tolažnice žalostnih. Po izročilu naj bi bila z ženo upodobljena na oltarni sliki.1025 Člani Dizmove bratovščine so bili pred njim številni člani rodbine Auersperg, skupaj 13 (gl. pri št. 32).1026 83 (180) Barbo, Jožef Viljem, grof (1709–1785), sprejet 26. septembra 1759 – cesarski pravi tajni komorni svetnik, predsednik poverjeniškega urada. Izhajal je iz pomembne kranjske plemiške rodbine Barbo-Waxenstein, ki je grofovski naslov pridobila leta 1674.1027 Rodil se je kot sin grofa Jošta Bernardina in Ivane Magdalene Strupp pl. Geln hausen v dvorcu Golo pri Šentjerneju, manj verjetno v Novem mestu, kjer so ga 7. aprila 1709 krstili.1028 Njegov oče grof Jošt Bernardin je bil ustanovitelj kratkotrajne golsko-lukenjske veje gro- fov Barbo in imel pestro življenjsko zgodbo. Po nesrečnem dvoboju se je umaknil v nemške dežele, postal vrhovni srebrničar kölnskega volilnega kneza in polkovnik konjeniškega polka ter s seboj na Kranjsko pripeljal ženo, s katero se je poročil v Heidelbergu. Kupil je dvorec Golo pri Šentjerneju, 1018 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 464. Krstna matica župnije Čatež ob Savi ne navaja dneva rojstva, ampak samo datum krsta 2. februar (NŠAL, ŽA Čatež ob Savi, Matične knjige, R 1704–1725, fol. 96v). 1019 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 654. 1020 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 206, 207. 1021 SMOLE 1982 (op. 14), str. 130. 1022 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 69; PREINFALK 2005 (op. 392), str. 174, 464. Ohranjen je inventar njegovega premoženja na Čušperku, datiran 21. julija 1784, ko je bil grof še živ, njegovo imetje pa pod sekvestrom (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 7, fasc. IV, A-98). 1023 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 413, 434. Otroka se nista rodila ne v Ljubljani ne na Čušperku (NŠAL, ŽA Lju- bljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1741–1791; ŽA Videm - Dobrepolje, Matične knjige, R 1762–1771). 1024 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 7, fasc. IV, A-98, pag. 13. 1025 Janez KEBE, Kopanjska knjiga, Koper 2020, str. 22–23. 1026 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 1027 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 9–10. 1028 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 47. Novomeška krstna matica imenuje mater pomotoma Ivana Magdalena, rojena grofica Barbo pl. Waxenstein (KANM, Novo mesto Kapitelj, Matične knjige, R 1708–1713, fol. 10r (vpet listek)). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 258 kjer so se zakoncema rojevali otroci in ki je tej rodbinski veji dal ime.1029 Jošt Viljem se, kot kaže, ni šolal v Ljubljani1030 in tudi nikoli ni postal prisednik kranjskega ograjnega sodišča,1031 bil pa je pravi cesarski tajni komorni svetnik in predsednik poverjeniškega urada, kot je navedeno v spominski knjigi Dizmove bratovščine.1032 Po očetovi smrti je leta 1734 postal oporočni dedič Golega, kjer si je kmalu zatem ustvaril družino z Ano Marijo Regino grofico Ratkay, s katero se je poročil 11. junija 1735 na Šrajbarskem turnu. Po njeni smrti je leta 1748 ali 1749 stopil pred oltar še z Elizabeto grofico Auersperg z Lan- špreža, ki mu je prav tako dala potomca, tretjič pa 5. avgusta 1753 v Ljubljani z dvakratno vdovo Julijano Mordax pl. Portendorf.1033 Ljubljana tedaj očitno ni postala njegovo življenjsko okolje,1034 ampak je ostal navezan na ro- dno Dolenjsko. Po očetu podedovani dvorec Golo z majhno posestjo je leta 1742 prodal duhovniku Janezu Sigfridu baronu Mordaxu in pred tem leta 1738 kupil neprimerno večjo Gallenbergovo posest Luknja pri Prečni, ki jo je z oporoko zapustil najmlajšemu sinu Evgenu.1035 Na Luknji je tudi preminil 26. decembra 1785 umrl, star 76 let.1036 Člani Dizmove bratovščine so bili pred njim trije grofje Barbo iz drugih rodbinskih vej: Vajkard Ferdinand (1702), Andrej Danijel (1704), Jošt Vajkard (1742), za njim pa Marija Dizma (član še 1801).1037 84 (181) Lichtenberg, Franc Ignac, grof (1723–1804), sprejet 25. oktobra 1759 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča. Bil je sin Volfganga Danijela grofa Lichtenberga in Ane Katarine, rojene baronice Valvasor.1038 Njegov oče je znan kot ustanovitelj snežniške rodbinske veje Lichtenbergov, imenovane po gospo- stvu Snežnik, ki ga je leta 1720 skupaj s sosednjim gospostvom Lož in z gospostvom Črnomelj po- dedoval po očetu.1039 Z materjo Ano Katarino sta večinoma živela v Ljubljani, kjer sicer nista imela hiše, a se jima je v deželni prestolnici v dobrih osmih letih, od 1715 do 1723, rodilo prav toliko otrok. Ni povsem gotovo, kateri od njih je bil Franc Ignac, saj nobeden od treh bratov ni imel teh dveh krstnih imen, ampak vsak le enega od njiju. Ime Ignac sta dobila Jožef Ignac Gotfrid, krščen 1029 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 27–28, 47. Nakup Wernegkovega dvorca Golo je bil v imenjski knjigi vknjižen šele leta 1723 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 59r, 93r). 1030 Prim. ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r. 1031 Prim. ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 24 (1746), s. p. (Herren Beÿsitzer). 1032 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 206, 207. 1033 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1745–1770, pag. 122; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 29–30, 47–48. Poročna matica župnije Leskovec pri Krškem za ta čas je izgubljena. 1034 Prim. Ljubljanske družine 2018 (op. 211). 1035 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 50v, 59r, 60v; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 29. 1036 NŠAL, ŽA Prečna, Matične knjige, M 1784–1812, pag. 9. Prim. PREINFALK 2016 (op. 27), str. 47. Ohranjena sta njegova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-B-75, 29. 11. 1785) in inventar zapuščine na Luknji (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 13, fasc. VIII, B-97, 15. 2. 1786). 1037 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih: PREIN- FALK 2016 (op. 27), str. 298–303. 1038 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 5, št. 149, Lichtenberg. 1039 SLANA 2009 (op. 245), str. 182, 186, 189, Preglednica 12 (med str. 188 in 189). V imenjski knjigi je bila posest prepisana na njegovo ime šele istega leta 1723, Črnomelj pa po prodaji leta 1728 prenesen na brata Jurija Ludvika (ARS, AS 173, knj. 6 (1662–1756), fol. 60, 215, 543). BORIS GOLEC 259 8. aprila 1715, in Ignac Jožef Dominik, krščen 6. avgusta 1718, tretjega brata, rojenega 22. septem- bra 1723, tik pred očetovo smrtjo, pa so naslednji dan krstili na ime Franc Ksaver Jožef Mihael.1040 Glede na navedbo ob smrti 4. maja 1804, da mu je bilo 83 let,1041 bi lahko šlo za drugega ali tretjega, vsi poznejši viri pa govorijo v prid zadnjega, Franca Ksaverja. Kot grof Franc je leta 1737 obiskoval peti, predzadnji razred ljubljanske jezuitske gimnazije1042 in bil kot Franc Ignac 8. februarja 1746 sprejet med prisednike malo zatem ukinjenega kranjskega ograjnega sodišča.1043 Kaže, da je ime Ignac prevzel po umrlih starejših bratih. Ostal je namreč edini moški potomec in je leta 1747 kot Ignac Ksaver prevzel očetovo združeno gospostvo Lož-Snežnik.1044 Oženil se je 12. junija istega leta v Ljubljani z Barbaro, hčerjo Franca Karla grofa Lichtenberga in vnukinjo svojega starega strica Jurija Sigmunda,1045 ki mu je rodila kar sedemnajst otrok.1046 Sodeč po kraju rojstva otrok, je z družino večidel živel v Ljubljani. Gospostvo Lož-Snežnik je leta 1782 izročil najstarejšemu sinu Alojzu.1047 Umrl je 4. maja 1804 v Ljubljani za starostno oslabelostjo, star pa naj bi bil 83 let.1048 Pred njim so iz rodbine Lichtenberg postali člani Dizmove bratovščine Jurij Ludvik (1727), Marko Ferdinand (1740) in Franc Karel (1741), za njim pa Jošt Korbinijan (1760), Ludvik Erazem in Janez Nepomuk (člani še 1801) in Franc Ksaver baron Lichtenberg-Janežič (1800).1049 85 (182) Hohenwart, Ludvik, pl. (1716–1785), sprejet 15. marca 1760 – zemljiški gospod, cesarski svetnik. Rodil se je 23. maja 1716 v dvorcu Spodnje Perovo pri Kamniku kot sin tamkajšnjega malega graščaka Jurija Sigmunda pl. Hohenwarta in Kordule Cecilije, rojene baronice Apfaltrer, krstili pa so ga istega dne na ime Janez Ludvik Mihael.1050 Na ljubljanski jezuitski gimnaziji ga brez navedbe razre- da najdemo leta 1731 kot Janeza in nato leta 1733 v zadnjem razredu kot Ludvika.1051 Za zgodaj umr- lim očetom je Perovo podedoval njegov brat Jurij Sigmund mlajši,1052 Ludvik pa si je moral utreti pot zunaj Kranjske. Leta 1737 je po svoji teti po materini strani Mariji pl. Straßberg podedoval dvorec 1040 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1712–1722, pag. 129, 170, 215, 252–253, 318–319, 326, 446; R 1722–1731, pag. 39. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 55, 56, 58, 59, 60, 61, 63, 64. Prim tudi ARS, AS 1075, šk. 5, št. 149, Lichtenberg. Grofa Volfganga Danijela so pokopali 25. oktobra 1723 (NŠAL, ŽA Stari trg pri Ložu, Matične knjige, M 1699–1760, pag. 187). 1041 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 165–166. 1042 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 680. 1043 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 24 (1746), s. p. (Herren Beÿsitzer). 1044 SMOLE 1982 (op. 14), str. 450. V imenjski knjigi so mu posest prepisali leta 1750 (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, knj. 6 (1662–1756), fol. 60r). Ob očetovi smrti leta 1723 sta še živela dva sinova, ki ju je v oporoki, ne da bi navedel njuni imeni, imenoval za svoja glavna dediča z enakima dednima deležema (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, II-L-38, 18. 10. 1723). 1045 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1745–1770, pag. 29. Prim. SMOLE 1982 (op. 14), str. 450. 1046 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1741–1791, pag. 199–209. Prim. SMOLE 1982 (op. 14), str. 450. 1047 SMOLE 1982 (op. 14), str. 450. 1048 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 165–166. Ohranjena sta njegova oporoka s Snežnika (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-L-79, 11. 3. 1784) in inventar zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 66, fasc. XXX, L-135, 23. 5. 1804). 1049 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 1050 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1710–1727, fol. 75v. 1051 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 671, 608. 1052 SMOLE 1982 (op. 14), str. 345. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 260 Podgrad pri Vranskem.1053 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je vpisan kot cesarski svetnik.1054 Oženil se je trikrat, s tremi Marijami Terezijami in najverjetneje vsakič na Štajerskem. Prvič je malo po 15. februarju 1740 vzel za ženo Marijo Terezijo pl. Curti Francini, drugič Marijo Terezijo pl. Bendl in tretjič kmalu po 30. decembru 1754 Marijo Terezijo baronico Adelstein.1055 Otroci so se mu rodili v prvem in tretjem zakonu, vsi v dvorcu Podgrad.1056 Posest je najpozneje leta 1781 prešla v tuje roke,1057 sam pa se je z družino preselil v rodni dvorec Spodnje Perovo, ki ga je vzel v zakup od brata Jurija Sigmunda.1058 Kot zakupnik Spodnjega Perovega je umrl neznano kje nedolgo pred 11. majem 1785, ko je nastal inventar njegove zapuščine.1059 V Dizmovo bratovščino so bili pred njim sprejeti trije Hohenwarti, njegovi daljni sorodniki: Franc Karel (1736 ali 1737), Leopold Ludvik (1740 ali 1741) in Jurij Jakob (1757), za njim pa Si- gmund, ki je postal škof treh škofij (član še 1801), in Franc (član še 1801).1060 86 (183) Lichtenberg, Jošt Korbinijan, grof (1735–1768), sprejet 25. aprila 1760 – sin zemljiškega gospoda, pozneje frančiškan pater Jožef. Rodil se je 6. marca 1735 v Ljubljani in bil tam krščen istega dne kot Jošt Korbinijan Jožef, sin Franca Karla grofa Lichtenberga in Jožefe Felicite, rojene grofice Thurn.1061 Član Dizmove bratovščine je bil od leta 1741 tudi njegov oče.1062 Leta 1751 ga srečamo v šestem, zadnjem razredu ljubljanske je- zuitske gimnazije.1063 Ob sprejemu v Dizmovo bratovščino je bil 25-letnik. Dve leti pozneje je vstopil v frančiškanski red in prevzel za redovno ime svoje tretje krstno ime Jožef.1064 Noviciat je začel 19. marca 1762 v Kamniku,1065 kot frater je 4. septembra 1763 prejel v Ljubljani diakonsko posvečenje,1066 1053 PIRCHEGGER 1962 (op. 665), str. 190. 1054 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 212, 213. Navedba Marijana Smolika, da gre morda za zadnjega predsednika Dizmove bratovščine, ni točna (SMOLIK 2001 (op. 3), str. 274). 1055 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 4, št. 111, Hohenwart; ZAL, ZAL LJU 340, Zbirka plemiških genealogij Ludvika Lazarinija, šk. XXV, Hohenwarth. V njegovem zapuščinskem inventarju sta navedeni dve poročni po- godbi, s prvo in tretjo ženo, datirani neznano kje 15. februarja 1740 in 30. decembra 1754 (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 44, fasc. XXII, H-86, 11. 6. 1785, pag. 1). 1056 ZAL, ZAL LJU 340, Lazarinijeva genealoška zbirka, šk. XXV, Hohenwarth. 1057 PIRCHEGGER 1962 (op. 665), str. 190. 1058 Tedanjega lastnika Perovega Jurija Sigmunda pl. Hohenwarta je Majda Smole pomotoma imenovala grof (SMO- LE 1982 (op. 14), str. 345). O sorodstvenem razmerju med njim in Ludvikom gl. ARS, AS 1075, Zbirka rodovni- kov, št. 111, Hohenwart. 1059 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 44, fasc. XXII, H-86, 11. 6. 1785. Njegove smrti ni ne v kamniški ne v ljubljanski stolni mrliški matici (prim. NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Ma- tične knjige, M 1771–1812; ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1767–1812). 1060 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. O sorodstvenih razmerjih: ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 4, št. 111, Hohenwart. 1061 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1731–1740, pag. 144. 1062 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 272, 273. 1063 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 681. 1064 ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 5, št. 149, Lichtenberg. 1065 Arhiv Slovenske frančiškanske province sv. Križa v Ljubljani (ASFP), III/8a, Tyrocinium seraphicum, pag. 180. 1066 Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. 2: 1761–1824 (ur. Jure Volčjak), Ljubljana 2016 (Arhi- vsko društvo Slovenije. Viri, 39), str. 47. BORIS GOLEC 261 ni pa znano, kje so ga posvetili v duhovnika.1067 Ko je 14. aprila 1768 v Ljubljani umrl, so v nekrologij zapisali, da je star 33 let in šest let redovnik.1068 Poleg očeta Franca Karla (1741) so pred njim postali člani Dizmove bratovščine še očetova bratran- ca Jurij Ludvik (1727) in Marko Ferdinand (1740) ter mrzli bratranec Franc Ignac (1759), za njim pa Ludvik, Erazem in Janez Nepomuk (člani še 1801) ter Franc Ksaver baron Lichtenberg-Janežič (1800).1069 87 (184) Wolkensperg, Franc Rudolf, pl., od 1753 baron (1725–1803), sprejet 19. maja 1760 – zemljiški go- spod, deželni svetnik. Izviral je iz rodbine škofjeloških poplemenitencev Oblakov pl. Wolkenspergov. Rodil se sicer ni v očetovem dvorcu Puštal v škofjeloškem predmestju, ampak v Ljubljani, kjer so ga krstili 17. aprila 1725.1070 Njegova starša sta bila Franc Anton pl. Wolkensperg in Marija Suzana, rojena Schweiger pl. Lerchenfeld.1071 Šolal se je pri ljubljanskih jezuitih, kjer ga leta 1740 srečamo v petem, predzadnjem razredu.1072 V nasprotju z očetom Francem Antonom najbrž ni postal prisednik ograjnega sodišča, ker so sodišče sredi 18. stoletja ukinili,1073 je pa pozneje izpričan kot cesarsko-kraljevi deželni svetnik na Kranjskem, kakor je označen v spominski knjigi Dizmove bratovščine1074 (sl. 14) in kar naj bi bil po sinovih besedah 40 let (svetnik pri deželni pravdi).1075 Potem ko je njegovemu očetu Francu Antonu pl. Wolkenspergu 14. avgusta 1753 uspelo pridobiti dedni baronski naslov,1076 je bil 28-letni Franc Rudolf dovolj visoko na družbeni lestvici, da je čez nekaj mesecev, 22. oktobra 1753, v Ljubljani stopil pred oltar z grofico, z Viktorijo Jožefo grofico Thurn-Valsassina. Tudi drugo ženo Elizabeto grofico Lichtenberg, s katero se je poročil 18. decembra 1771, prav tako v Ljubljani, si je poiskal v grofovski rodbini.1077 Prebival je v kranjski prestolnici, kjer se mu je rodilo vseh dvanajst otrok.1078 Kot očetov edini moški potomec je po njegovi smrti (1764) podedoval fidejkomisno gospostvo Puštal, ki ga je obdržal do smrti.1079 Malo prej je leta 1760 od strica Janeza Antona kupil fidejkomisno gospostvo 1067 Posvečen tudi ni bil v Gorici (Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. 1: 1750–1764 (ur. Jure Vol- čjak), Ljubljana 2010 (Arhivsko društvo Slovenije. Viri, 31); Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. 2: 1765–1824 (ur. Jure Volčjak), Ljubljana 2012 (Arhivsko društvo Slovenije. Viri, 34). 1068 Knjižnica frančiškanskega samostana v Ljubljani, Zbirka rokopisov, Mauro Faidiga, Bosnia Seraphica seu Chro- nologico-Historica descriptio Provinciae Bosnae dein Bosnae Croatiae nunc Prov. S. Crucis Croatiae Carnioliae Ordinis Minorum S. Francisci strictioris Observantiae nuncupate, 1777, pag. 373–374. Za podatke se iskreno za- hvaljujem dr. Jožetu Škofljancu. Pater Jožef ni vpisan v mrliško matico ljubljanske stolne župnije, ker redovnikov v tem času niso vpisovali (prim. NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1735–1770). 1069 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. Sorodstvena razmerja gl. v: ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. 5. št. 149, Lichtenberg. 1070 V ljubljanski krstni matici je vpisan kot pl. Oblak (de Oblagk) (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1722–1731, pag. 107). 1071 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 197, 202. O Schweiger pl. Lerchenfeldih gl. PREINFALK 2014 (op. 85), str. 136– 154. 1072 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 690. 1073 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 24 (1746), s. p. (Herren Beÿsitzer). 1074 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 212, 213. 1075 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 198. 1076 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 192. 1077 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 202. 1078 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 202–204. 1079 SMOLE 1982 (op. 14), str. 399. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 262 14. Simon Tadej Volbenk Grahovar: vpisni list Franca Rudolfa pl. Wolkensperga, Spominska knjiga bratovščine sv. Dizme, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, AS 1073, Zbirka rokopisov, I-1r, fol. 188 BORIS GOLEC 263 Ponoviče in ga skupaj z inkorporiranimi imenji Lebek, Ribče, Knežji pot in Waldhofen leta 1789 iz- ročil svojemu najstarejšemu sinu Vincencu. Ker pa je ta umrl pred očetom (1798), se je Franc Rudolf leta 1800 poravnal z njegovimi tremi hčerami in ponovno postal lastnik.1080 Umrl je pri 78 letih 12. decembra 1803 v Puštalu.1081 Njegovo posest sta dedovala dva sinova, Franc Jožef je prevzel Puštal, Danijel pa Ponoviče s pridruženimi imenji.1082 Člani Dizmove bratrovščine so bili pred njim že ded Janez Franc (1722), oče Franc Anton (1724) in stric Janez Anton (sprejet med 1742 in 1747).1083 88 (185) Auersperg, Sigfrid, grof (1734–1806), sprejet 25. oktobra 1760 – duhovnik, doktor teologije, stolni kanonik in prošt (sl. 15). Rodil se je 29. marca 1734 na Šrajbarskem turnu pri Krškem kot sin tamkajšnjega graščaka Aleksandra grofa Auersperga in njegove prve žene Ane Regine, rojene grofice Batthyány pl. Német- -Ujvár. Pri krstu je dobil ime Sigfrid Jurij Jožef Anton Adam.1084 Najprej se je šolal na jezuitski gim- naziji v Ljubljani, kjer ga leta 1750 srečamo v petem, predzadnjem razredu.1085 Mašniško posvečenje mu je 21. decembra 1752 podelil njegov domači škof, prvi nadškof s sedežem v Gorici.1086 Bogoslovje je študiral v Rimu v letih 1753–1757 in tam tudi doktoriral 5. aprila 1757.1087 Leta 1761 je postal stol- ni kanonik, zadnjih deset let (1796–1806) pa je opravljal službo prošta, združeno z mestom radovlji- škega župnika.1088 Umrl je za starostno oslabelostjo 5. avgusta 1806, ko mu je bilo 72 let.1089 Člani Dizmove bratovščine so bili pred in za njim tudi številni drugi Auerspergi, skupaj 13 (gl. pri št. 32), med drugim njegov oče Aleksander (od 1739), brat Rihard (od 1757) in njegov predho- dnik na mestu stolnega prošta Rajmund (od 1757).1090 89 (186) Erberg, Volf (Volfgang) Danijel, baron (1713–1783), sprejet 12. aprila 1761 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča. Izviral je iz kranjske plemiške rodbine, ki je bila pobaronjena 16. junija 1714,1091 slabo leto po njegovem rojstvu. Rodil se je 27. avgusta 1713 v dvorcu Dragomelj ob Pšati staršema Francu Mihaelu 1080 SMOLE 1982 (op. 14), str. 255. 1081 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 202. Škofjeloška mrliška matica iz tega časa je izgubljena. 1082 SMOLE 1982 (op. 14), str. 255, 399. 1083 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 1084 PREINFALK 2005 (op. 392), str. 502. Krstna matica župnije Leskovec pri Krškem iz tega časa je izgubljena. 1085 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 655. 1086 Ordinacijska protokola 2010 (op. 1067), str. 20. 1087 POKORN 1908 (op. 850), str. 6. Prim. PREINFALK 2005 (op. 392), str. 197. Doktorska diploma iz teologije je na- vedena v njegovem zapuščinskem inventarju (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 8, fasc. IV, A-138, 2. 10. 1806, pag. 2). 1088 POKORN 1908 (op. 850), str. 6; AMBROŽIČ 2008 (op. 471), str. 88, 93. 1089 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812, pag. 177, 178; PREINFALK 2005 (op. 392), str. 502. Ohranjena sta njegova oporoka (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-A-84, 22. 6. 1800 s kodicilom 22. 11. 1802) in zapuščinski inventar, oba datirana v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka za- puščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 8, fasc. IV, A-138, 2. 10. 1806). 1090 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 1091 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 39. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 264 15. Simon Tadej Volbenk Grahovar: vpisni list Sigfrida grofa Auersperga, Spominska knjiga bratovščine sv. Dizme, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, AS 1073, Zbirka rokopisov, I-1r, fol. 189 BORIS GOLEC 265 in Mariji Renati, rojeni baronici Gall pl. Gallenstein, ter bil štiri dni pozneje krščen v Mengšu kot Volfgang Danijel.1092 Ni dognano, kdo je bil tedaj lastnik Dragomlja, njegov oče pa v kranjski imenjski knjigi sploh ni naveden.1093 Volf Danijel se je šolal pri ljubljanskih jezuitih, kjer ga leta 1726 kot Volfganga najdemo v pe- tem, predzadnjem razredu,1094 naslednjega leta še vedno na poetiki, leta 1728 v zadnjem razredu in 1731 na metafiziki, zadnji stopnji višjih jezuitskih študijev.1095 6. februarja 1734 so ga komaj 21-le- tnega sprejeli med prisednike kranjskega ograjnega sodišča,1096 medtem ko o kakšnih drugih funk- cijah ni poročil.1097 Oče Franc Mihael, nekdanji jezuit, nato prisednik ograjnega sodišča in stanovski poverjenik, je kmalu duševno zbolel in se umaknil v zasebnost, Volf Danijel pa je bil predviden za naslednika svojega neporočenega strica Janeza Benjamina, graščaka v Dolu, ki je prav tako zapustil jezuitski red. Gospostvo Dol je za stricem podedoval po njegovi smrti leta 1759. Oba s stricem sta se inten- zivno posvečala urejanju dolskega dvorca, zlasti parku okoli njega. Volf Danijel je tudi precej razši- ril dolsko posest, Erbergovo hišo na Starem trgu v Ljubljani pa prodal (1762) in kupil bližnjo Raigersfeldovo hišo na Mestnem trgu (1764).1098 Poročil se je pozno, šele pri 48 letih 21. julija 1761 s tri desetletja mlajšo Goričanko Marijo Ano grofico Neuhaus, ki mu je rodila devet otrok, vse krščene v Ljubljani.1099 Umrl je 8. maja 1783 v Ljubljani v starosti 70 let in bil naslednjega dne pokopan v rodbinski grobnici v cerkvi sv. Marjete v Dolu.1100 Grobnico je dal zgraditi prav on, potem ko so Erberge prej pokopavali v rodbinski grob- nici pri bosonogih avguštincih v Ljubljani.1101 Njegov naslednik je postal Jožef Kalasanc baron Er- berg (1771–1843), znana osebnost iz kranjske in slovenske kulturne zgodovine.1102 Volf Danijel baron Erberg velja za mecena oziroma enega glavnih naročnikov del Fortunata Berganta, ki je umrl v njegovi hiši v Ljubljani. Bergant je izdelal tudi več Erbergovih portretov.1103 Člani Dizmove bratovščine so bili poleg Volfa Danijela še naslednji Erbergi: njegov stari stric Franc Jakob pl. Erberg (1689), prvi podpredsednik, ded Janez Danijel (1689), drugi predsednik, stari stric Janez Adam (1700), oče Franc Mihael (1709), mrzla strica barona Volf Adam (1723) in 1092 NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, R 1708–1727, s. p.; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 52. 1093 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756). 1094 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 604. 1095 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 500, 503, 606. 1096 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 1097 Tudi v spominski knjigi Dizmove bratovščine ni nobene tovrstne navedbe (Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 212, 213). 1098 SMOLE 1982 (op. 14), str. 136; PREINFALK 2014 (op. 85), str. 47–48. 1099 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 52–53. 1100 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 50; ŽA Dol pri Ljubljani, Matične knjige, M 1774–1785, fol. 16v. Ohranjena sta njegova oporoka, datirana 13. 11. 1775 v Ljubljani (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-E-22, 14. 11. 1775), in inventar zapuščine v Ljubljani in Dolu (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 25, fasc. XIII, E-52, 23. 6. 1783). 1101 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 45–46. 1102 PREINFALK 2014 (op. 85), str. 49. 1103 https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi836962/ (27. 12. 2021); Katra MEKE, Portret Volbenka Danijela barona Erberga (1761), Fortunat Bergant (1721–1769) (ur. Katra Meke), Narodna galerija, Ljubljana 2021, str. 180–181. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 266 Anton Gotard (1734), stric baron Janez Benjamin (1736) in sin baron Jožef (Kalasanc) (član še 1801).1104 90 (187) Engelshaus, Marija Ignac (tudi Ignac Marija), grof (1723–1802), sprejet leta 1762 – zemljiški go- spod, predsednik poverjeniškega urada. Izviral je iz kranjske plemiške rodbine, ki je od 16. stoletja gospodarila na gospostvu Ig, bila leta 1681 povzdignjena v baronski in leta 1709 v grofovski stan.1105 Rodil se je Francu Sigmundu baronu Engelshausu in Mariji Rozaliji, rojeni baronici Eschey pl. Rosenheim, 18. junija 1723 v Lju- bljani, kjer so ga istega dne krstili na ime Ignac Marija Janez Erazem Joahim.1106 Leta 1738 ga sre- čamo v petem, predzadnjem razredu ljubljanske jezuitske gimnazije.1107 Poročil se je 12. oktobra 1745 v Ljubljani z Rozalijo grofico Auersperg s Turjaka in imel z njo dvanajst otrok, razen zadnjih dveh vse rojene v Ljubljani.1108 Ker je oče Franc Sigmund zelo slabo upravljal s fidejkomisnim gospostvom Ig, je njegov edinec Marija Ignac ob očetovi smrti (1733) kot desetletnik prevzel težko dediščino, ki je ni bil sposoben rešiti. Vsaj od leta 1752 je bilo ižansko gospostvo pod prisilno upravo (sekvestrom), kar je nazadnje pripeljalo do tega, da so se Engelshausi počasi umaknili iz ižanskega prostora, njihovo posest pa so prevzeli njihovi turjaški sorodniki grofje Auerspergi. Kot kaže, se je to zgodilo takoj po smrti En- gelshausove žene (1788).1109 V nasprotju s slabim gospodarjenjem je imel grof Marija Ignac lepo politično kariero. V spo- minski knjigi Dizmove bratovščine je naveden kot predsednik poverjeniškega urada kranjskih de- želnih stanov.1110 Umrl je daleč od rodne Kranjske, 14. januarja 1802, v 79. letu na Dunaju.1111 91 (188) Rindsmaul, Maksimilijan Pantaleon, grof (1714–1782), sprejet 25. junija 1765 – križnik, komtur ljubljanske komende. Izviral je iz štajerske plemiške rodbine, ki je dobila grofovski naslov leta 1665.1112 Rodil se je v Gradcu, kjer so ga krstili 27. julija 1714 kot Dizmo Maksimilijana Pantaleona, sina Sigmunda Al- berta grofa Rindsmaula in Marije Eleonore, rojene grofice Mersperg-Befort.1113 O njegovem šolanju ni podatkov.1114 Pri 50 letih je leta 1764 kot komtur križniške komende v Ljubljani nasledil umrlega 1104 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275; Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 332. 1105 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 78–80. 1106 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1722–1731, pag. 28. 1107 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 664. 1108 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 92–93. 1109 SMOLE 1982 (op. 14), str. 190; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 87. 1110 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 218, 219. 1111 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 92. Ohranjen je sumarni inventar njegove zapuščine v Ljubljani na eni sami strani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 25, fasc. XIII, E-62, 17. 3. 1803). 1112 FRANK 1973 (op. 113), str. 175. 1113 DAG, Altmatriken, Graz Hl. Blut, Taufbuch XII, 1707–1720, pag. 433. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN 1909 (op. 54), str. 110. 1114 Ni ga najti med graškimi in dunajskimi študenti (ANDRITSCH 2002 (op. 179); MÜHLBERGER 2011 (op. 63)). BORIS GOLEC 267 Kajetana Avguština grofa Wildensteina.1115 V spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden tudi kot prvi svetovalec avstrijske križniške balije in pravi tajni svetnik velikega mojstra križniške- ga reda.1116 Umrl je 11. aprila 1782 v starosti 68 let v rodnem Gradcu, kjer so ga pokopali v cerkvi Maria am Leech. V mrliški matici je označen kot kapitular in svetovalec avstrijske križniške balije, komtur v Ljubljani in tajni svetnik velikega mojstra.1117 Njegov portret z letnico 1765 velja danes za pogrešanega.1118 Član Dizmove bratovščine je bil od leta 1739 ali 1740 tudi njegov predhodnik Kajetan Avgu- štin grof Wildenstein.1119 92 (189) Welsersheim, Karel Friderik, grof (1720–1786), sprejet leta 17671120 (sl. 16) – duhovnik, kanonik. Največ njegovih osebnih podatkov vsebuje prav vpis v knjigo Dizmove bratovščine, po katerem se je rodil 31. januarja 1720 grofu Krištofu Welsersheimu in Elizabeti, rojeni baronici Zach. Njegov plemiški naslov se je glasil »Graf von Welsersheim, Herr der Herrschaften Pichlern, Mittersteinach, Gumpelstein, Grienbüchl und Weißbergen, auch Falkenburg«, bil pa je kanonik Lambergovega kanonikata v Ljubljani,1121 kar je postal leta 1766 in ostal do smrti.1122 Ko je leta 1742 v Gradcu študiral spekulativno teologijo, je izpričal, da je doma iz Irdninga na Štajerskem.1123 Tam je bil zgoraj navede- nega dne resnično rojen ali krščen kot Karel Friderik Ignacij.1124 Kje in kdaj je prejel mašniško posve- čenje, ni znano, verjetno v Gradcu. Umrl je za jetiko 4. oktobra 1786 v Ljubljani v starosti 66 let.1125 93 (190) Gusič, Sigfrid, baron (1709–1794),1126 sprejet 1. junija 1768 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča, predsednik poverjeniškega urada, visok uradnik v Avstrijskem primorju in na Ogrskem, predsednik ljubljanske Akademije operozov. Izviral je iz kranjske plemiške rodbine hrvaških korenin, ki v deželi ni sodila med najpremo- žnejše in najpomembnejše. Njegov oče Jošt Ferdinand je bil 25. aprila 1701 skupaj z daljnima sorod- nikoma povišan v baronski stan s predikatom, ki je vseboval imena rodbinskih posesti.1127 Sigfrid 1115 HOFF 1808, str. 113. 1116 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 218, 219. 1117 DAG, Altmatriken, Graz Hl. Blut, Sterbebuch XV, 1707–1720, pag. 638. Prim. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOF- FEN 1909 (op. 54), str. 302. 1118 KEMPERL 2018 (op. 578), str. 104. 1119 SMOLIK 2001 (op. 3), str. 268–275. 1120 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 218, 219. Na Smolikovem seznamu je pomotoma letnica 1769 (SMOLIK 2001 (op. 3), str. 269). 1121 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 218, 219. 1122 AMBROŽIČ 2008 (op. 471), str. 96. 1123 ANDRITSCH 2002 (op. 179), str. 182. 1124 DAG, Altmatriken, Irdning, Taufbuch 2, 1705–1747, pag. 133. 1125 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 73–74. Prim. SCHIVIZ VON SCHI- VIZHOFFEN 1905 (op. 58), str. 206. Ohranjena sta njegova oporoka, datirana 12. avgusta 1786 v Ljubljani (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-W-100), in inventar zapuščine prav tam (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 127, fasc. LI, W-170, 18.–20. 10. 1781). 1126 O njem gl. France KIDRIČ, Gusič (Gussich) Seifried, Slovenski biografski leksikon, 1/2, Ljubljana 1926, str. 277. 1127 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 115–117. Sorodstvena razmerja gl. v PREINFALK 2016 (op. 27), str. 314–315. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 268 16. Simon Tadej Volbenk Grahovar: vpisni list Karla Friderika grofa Welsersheima, Spominska knjiga bratovščine sv. Dizme, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, AS 1073, Zbirka rokopisov, I-1r, fol. 193 BORIS GOLEC 269 se je rodil 13. decembra 1709 omenjenemu očetu in materi Mariji Frančiški, rojeni pl. Rudolfi, in sicer na Prežeku pod Gorjanci,1128 ki ga je oče kupil deset let prej (1699).1129 Gimnazijo in višje jezuitske študije je obiskoval v Ljubljani,1130 preden je avgusta 1728 na Du- naju zagovarjal in objavil tezo iz splošne filozofije ter dobil istega leta neko prosto mesto pri kranjskih deželnih stanovih.1131 Med prisednike ograjnega sodišča so ga sprejeli 31. marca 1732.1132 Bil je eden najvidnejših in najpomembnejših Gusičev 18. stoletja, pri čemer si je pot navzgor utrl kot uradnik. Nekaj časa, vsaj od leta 1746, je služboval pri kranjskem deželnem vicedomu in po ukini- tvi vicedomskega urada postal leta 1748 prvi notranjski okrožni glavar v Postojni, kar je bil vsaj še leta 1753. Deset let pozneje (1763) ga srečamo kot intendančnega svetnika in glavarja v Senju, zatem je bil predsednik v Temesvaru, vsaj leta 1772 pa cesarsko-kraljevi svetnik in stanovski poverjenik v Ljubljani, kjer je nazadnje vsaj od leta 1779 in najmanj do leta 1783 opravljal najvišjo stanovsko funkcijo kot predsednik poverjeniškega urada.1133 V spominsko knjigo Dizmove bratovščine je bil vpisan kot svetnik komerčne intendance za Avstrijsko primorje ter vojaški in civilni poveljnik v Senju in Karlobagu.1134 Poročil se je 17. aprila 1738 v Ljubljani z Marijo Rozalijo, rojeno baronico Eschey-Rosenheim, vdovo po ižanskem graščaku grofu Engelshausu, zakon pa je ostal brez otrok.1135 Umrl je 13. junija 1794 v Ljubljani za gangreno, star 85 let.1136 94 (191) Wiederkehr, Anton Medard, pl. (1724–1805), sprejet leta 17701137 – zemljiški gospod. Bil je najstarejši sin Avguština Ludvika pl. Wiederkehrja, člana Dizmove bratovščine od leta 1738 ali 1739 (št. 39), in Marije Terezije, rojene Lukančič pl. Hertenfels, krščen 16. junija 1724 v Ljubljani.1138 O njegovem šolanju ni zanesljivih podatkov.1139 Po študiju v Perugii in potovanjih po Italiji se je vrnil domov in najprej očetu tri leta pomagal upravljati posest Mala Loka pri Trebnjem, ki jo je od njega formalno prevzel leta 1748.1140 Za razliko od očeta, ki je bil tipičen uradniški 1128 PREINFALK 2016 (op. 27), str. 138. Šentjernejska krstna matica iz tega časa je izgubljena. 1129 SMOLE 1982 (op. 14), str. 394. 1130 Leta 1726 ga najdemo na stopnji logika kot Jošta, 1727 na fiziki pod istim imenom in 1728 na metafiziki kot Jošta Sigfrida (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 596, 600, 602). Prim. KIDRIČ 1926 (op. 1126). 1131 KIDRIČ 1926 (op. 1126), str. 277. Njegovega imena sicer ni v dunajski univerzitetni matriki (MÜHLBERGER 2011 (op. 63)). 1132 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Protokoli 21 (1731–1736), s. p. (Herren Beÿsitzer). 1133 KIDRIČ 1926 (op. 1126), str. 277. Prim. PREINFALK 2016 (op. 27), str. 123. 1134 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 218, 219. 1135 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745, pag. 377; PREINFALK 2016 (op. 27), str. 123–124, 138. 1136 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Jakob, Matične knjige, M 1785–1812, fol. 63. Ohranjen je inventar njegove zapuščine v Ljubljani (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 40, fasc. XX, G-179, 20. 9. 1794). 1137 Spominska knjiga 2001 (op. 4), str. 224, 225. Na Smolikovem seznamu je napačna letnica 1775 (SMOLIK 2001 (op. 3), str. 275). 1138 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1722–1731, pag. 69. 1139 Prim. ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r; ANDRITSCH 1987 (op. 30); Ljubljanski klasiki 1999 (op. 96); MÜHLBERGER 2011 (op. 63). 1140 GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 89. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 270 mestni plemič in bolj epizodno mali zemljiški gospod, se je Anton Medard posvečal predvsem zemljiški posesti. Leta 1759 je z Joštom Vajkardom Antonom grofom Barbom sklepal kupno po- godbo za dvorec Čatež ali Dvorice, pri čemer o nadaljnjem lastništvu ni podatkov.1141 Po M. Smo- le je bil lastnik Male Loke skupaj z bratoma, a je svoj delež in delež leta 1760 umrlega brata Filipa, stiškega redovnika, štiri leta pozneje, 1764, prodal najmlajšemu bratu Leopoldu Sigmundu.1142 Leta 1768 je za 3000 goldinarjev prodal tudi podedovano Wiederkehrjevo pristavo v Poljanskem predmestju.1143 V iskanju primernega plemiškega domovanja Anton Medard najprej ni imel sreče. Z bratom sta leta 1766 za 55.000 goldinarjev kupila Barbovo gospostvo Rakovnik pri Mirni, a ga je še istega leta z uveljavitvijo predkupne pravice dobil nazaj prodajalčev sin Dizma grof Barbo.1144 Anton Me- dard je verjetno šele zatem, vsekakor po letu 1757, kupil od Jožefa Joahima pl. Gallenfelsa gospo- stvo Zaprice pri Kamniku, kjer je gospodaril do leta 1794, ko je posest z dvorcem prodal nečaku Francu Leopoldu pl. Wiederkehrju za 9100 goldinarjev.1145 Anton Medard pl. Wiederkehr namreč ni imel potomstva. Njegov zakon s sedem let starejšo Ljubljančanko Marijo Ano Magdaleno pl. Učan (Utschan), hčerjo Franca Sigmunda, pisarja ograj- nega sodišča, sklenjen kmalu po 8. juniju 1748, je bil 29. maja 1753 zaradi Wiederkherjeve impoten- ce razveljavljen in v rodbinski genealogiji zamolčan.1146 Umrl je v Ljubljani 25. novembra 1805 v starosti 85 let za pljučnico.1147 V zvezi z naročništvom umetnostnih del gre na prvem mestu navesti, da je kmalu po nakupu Zapric v dvorcu oblikoval večjo portretno zbirk članov in prednikov svoje rodbine. Iz tega obdobja je njegov portret z letnico 1764.1148 Morda je začel tudi s preureditvijo dvorca Mala Loka, kjer se, denimo, leta 1765 prvič omenja hišna kapela.1149 95 (195) Schildenfeld, Anton Leopold, pl. (1712–1781), sprejet 12. junija 1771 – zemljiški gospod, doktor prava, odvetnik, tajnik deželnih stanov. Rodil se je kot neplemič Anton Leopold Schiller 24. maja 1712 v Dolenjem Logatcu »gospodu« Janezu Matiji Schillerju in Mariji, rojeni pl. Harrer, in dobil pri krstu samo ime Anton.1150 Njegov 1141 SMOLE 1982 (op. 14), str. 122. 1142 SMOLE 1982 (op. 14), str. 281. Prim. GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 93. 1143 SMOLE 1982 (op. 14), str. 545; GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 93–94. 1144 SMOLE 1982 (op. 14), str. 415; GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 94. 1145 SMOLE 1982 (op. 14), str. 559. Prim. GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 91. 1146 GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 90–92. O tem natančneje: Dušan KOS, Zgodovina morale. 1: Ljubezen in zakonska zveza na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo, Ljubljana 2015 (Thesaurus memoriae. Dissertationes, 10), str. 426–431. Poroka ni vpisana v ljubljanski poročni matici, očitno po pomoti (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, P 1745–1770). Poznamo samo oklic v slovenski oklicni knjigi z datumom 8. junij 1748 (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Razne knjige, šk. 30, Oklicna knjiga 1737–1759, fol. 79v). 1147 NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Jakob, Matične knjige, M 1785–1812, fol. 158. Ohranjena je njegova oporoka, napisana v Ljubljani 15. maja 1804 s kodicilom z dne 1. avgusta istega leta, po kateri je glavni dedič postal nečak Franc Paolski, člani Dizmove bratovščine pa so morali opraviti pogrebne svečanosti (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-W-117, 15. 5. 1804 in 1. 8. 1804). O oporoki gl. tudi KOS 2015 (op. 1146), str. 430; GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 96. 1148 KOS 2015 (op. 1146), str. 430; GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 91–92. 1149 GRAHORNIK 2017 (op. 492), str. 92. 1150 NŠAL, ŽA Gornji Logatec, Matične knjige, R 1711–1742, pag. 6; PREINFALK 2013 (op. 104), str. 135. BORIS GOLEC 271 oče, od okoli leta 1730 logaški poštni mojster, je na dvoru izprosil plemiški predikat »Schiller pl. Schildenfeld« 19. avgusta 1745,1151 ko je bil Anton že tridesetletnik. V kranjski imenjski knjigi očeta ne zasledimo1152 in tudi sicer ni znano, da bi bil zemljiški gospod. Njegovega drugorojenca Antona, ki je dvojno ime Anton Leopold privzel pozneje,1153 za razliko od starejšega sina Janeza Krstnika in mlajšega Jožefa ne najdemo med ljubljanskimi gimnazijci, člani kongregacije Marije Vnebovze- te.1154 Kje se je šolal, ni znano,1155 je pa postal pravnik in odvetnik, ki so ga kranjski deželni stanovi imenovali za stanovskega tajnika.1156 19. novembra 1770 je bil povišan v dedni viteški stan s častnim naslovom Edler (Schiller Edler von Schildenfeld) in leta 1774 postal tudi deželan, član kranjskih deželnih stanov.1157 V prošnji za viteški naslov je leta 1770 navedel, da že tri desetletja deluje kot odvetnik, da ima hišo v Ljubljani in druge posesti.1158 Dejansko je leta 1751 od Marije Ane grofice Auersperg kupil dvorec Jama v Zgornji Šiški, ki ga je obdržal do smrti.1159 Poročil se je dvakrat, prvič pred letom 1742 neznano kje z Marijo Ivano Koß pl. Kossen iz po- plemenitene škofjeloške družine, ki mu je rodila osem otrok, in drugič 3. februarja 1780 v Ljubljani s 45 let mlajšo zdravniško hčerjo Marijo Antonijo Kunc, s katero je imel še enega sina. Razen dru- gorojenca, rojenega v Škofji Loki, so se vsi otroci rodili v Ljubljani.1160 Tam je Janez Anton Schiller pl. Schildenfeld tudi umrl 11. avgusta 1781 v 70. letu starosti in bil naslednjega dne pokopan v av- guštinski cerkvi.1161 Dvorec Jama so leta 1783 za 33.000 goldinarjev prodali na dražbi.1162 Sklep Večina članov Dizmove bratovščine, sprejetih v polstoletnem časovnem razponu 1719–1771, je stal- no ali vsaj občasno prebivala v Ljubljani in imela na podeželju enega ali več gradov oziroma dvor- cev. Razen enega, predstojnika cisterce v Bistri, so bili vsi plemiči, četudi nekateri poplemeniteni v času svojega življenja. Veliko jih je imelo baronski ali grofovski naslov, slaba šestina (16) pa je bila duhovnikov, od beneficiata do knezoškofa. Ni mogoče preprosto trditi, da je članstvo v Dizmovi bratovščini identično z družbeno in politično elito Kranjske svojega časa, saj je bilo sprejemanje v 1151 FRANK 1973 (op. 113), str. 247; PREINFALK 2013 (op. 104), str. 125. 1152 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, indeks h knj. 6 (1662–1756). 1153 PREINFALK 2013 (op. 104), str. 128. 1154 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 700. 1155 Prim. ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r; ANDRITSCH 1987 (op. 30); Ljubljanski klasiki 1999 (op. 96); MÜHLBERGER 2011 (op. 63). 1156 PREINFALK 2013 (op. 104), str. 127. 1157 FRANK 1973 (op. 113), str. 247; PREINFALK 2013 (op. 104), str. 125, 127–128. 1158 PREINFALK 2013 (op. 104), str. 127. 1159 SMOLE 1982 (op. 14), str. 200. 1160 PREINFALK 2013 (op. 104), str. 127–129, 135–139. Njegove prve poroke ni za razliko od druge ne v ljubljanski ne v škofjeloški poročni matici (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1718–1745; ŽA Škofja Loka, Matične knjige, P 1736–1771). 1161 Datum smrti po: PREINFALK 2013 (op. 104), str. 135. V mrliški matični knjigi je njegov pokop zaveden pod datumom 12. julij, kar je očitna prepisovalska napaka, saj ima testament datum 9. avgust, odprt pa je bil 11. av- gusta (NŠAL, ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1771–1812 (moški), pag. 42). Ohranjena sta njegova oporoka, datirana 9. avgusta 1781 v Ljubljani (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III-S-154, 9. 8. 1781), in inventar zapuščine, popisane v Jami v Šiški (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventar- jev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 110, fasc. XXXXV, S-242, 25. 8. in 5. 10. 1781). 1162 SMOLE 1982 (op. 14), str. 200. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 272 družbo že zaradi številčne omejenosti članstva selektivno. Vsekakor pa gre pri naboru imen za vi- dnejši del družbene elite, ki ga je povezovalo več dejavnikov, od verske vneme prek sorodstvenih in družabnih vezi do zavzemanja za kulturo in umetnost.1163 1163 Članek je nastal v okviru projekta Umetnina kot odsev znanja in povezovanja. Pomen izobrazbe in družbene vpeto- sti umetnikov in naročnikov v poznem srednjem in zgodnjem novem veku (J6-9439), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. BORIS GOLEC 273 Literatura AMBROŽIČ, Matjaž, Prošti, dekani in kanoniki ljubljanskega stolnega kapitlja, Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani. 1707 (ur. Metod Benedik), Ljubljana 2008, str. 85–102. ANDREJKA, Rudolf, Vrhovni predstavniki državne uprave na Kranjskem od 1747 do 1941, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 24, 1943, str. 103–111. ANDREJKA, Rudolf, Ravbar (Rauber), Slovenski biografski leksikon, 3/9, Ljubljana 1960, str. 36. ANDREJKA, Rudolf, MIKLAVČIČ, Maks, Rasp Maksimilijan Leopold, Slovenski biografski leksikon, 3/9, Ljubljana 1960, str. 34–35. ANDRITSCH, Johann, Die Matrikeln der Universität Graz. 3: 1663–1710, Graz 1987. ANDRITSCH, Johann, Die Matrikeln der Universität Graz. 4: 1711–1765, Graz 2002. AVGUŠTIN, Cene, Zgodovinsko-urbanistični značaj starega mestnega jedra Radovljice, Radovljiški zbornik 1995 (ur. Jure Sinobad), Radovljica 1995, str. 77–87. BLAZNIK, Pavle, Škofja Loka in loško gospostvo (973–1803), Škofja Loka 1973. CEVC, Emilijan, Iluminirani kodeks ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688–1801. 2: Razprave (ur. Lojze Gostiša), Ljubljana 2001, str. 67–79. DOLINAR, France Martin, Prošti novomeškega kapitlja 1493–1993, Novo mesto 1993. DOLINAR, France Martin, Od Dizmove bratovščine do Akademije delovnih v Ljubljani, Academia operosorum. Zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve (ur. Kajetan Gantar), Ljubljana 1994, str. 35–46. DOLINAR, France Martin, Ljubljanski škofje, Ljubljana 2007. FRANK, Karl Friedrich von, Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alt-Österreichischen Adels-Lexikon« 1823–1918. 1: A–E, Senftenegg 1967. FRANK, Karl Friedrich von, Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alt-Österreichischen Adels-Lexikon« 1823–1918. 2: F–J, Senftenegg 1970. FRANK, Karl Friedrich von, Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alt-Österreichischen Adels-Lexikon« 1823–1918. 3: K–N, Senftenegg 1972. FRANK, Karl Friedrich von, Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alt-Österreichischen Adels-Lexikon« 1823–1918. 4: O–Sh, Senftenegg 1973. FRANK, Karl Friedrich von, Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alt-Österreichischen Adels-Lexikon« 1823–1918. 5: Si–Z, Senftenegg 1974. GLONAR, Joža, Erberg, Slovenski biografski leksikon, 1/1, Ljubljana 1925, str. 160. GLONAR, Joža, Hallerstein Avguštin, Slovenski biografski leksikon, 1/2, Ljubljana 1926, str. 290. GOLEC, Boris, Senožeče in Prem – nenavadni trški naselbini na t. i. Kraških gospostvih, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 54/3, 2006, str. 365–384. GOLEC, Boris, Valvasorjev izvor, družina in mladost – stare neznanke v novi luči (1. del), Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 61/1, 2013, str. 5–66. GOLEC, Boris, Valvasorjev izvor, družina in mladost – stare neznanke v novi luči (2. del), Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 61/2, 2013, str. 217–272. GOLEC, Boris, Rodbina Graffenweger in njena vloga v življenju Janeza Vajkarda Valvasorja, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 63/2, 2015, str. 233–276. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 274 GOLEC, Boris, Valvasorji. Med vzponom, Slavo in zatonom, Ljubljana 2015 (Thesaurus memoriae. Dissertationes, 11). GOLEC, Boris, Valvasor. Njegove korenine in potomstvo do danes, Ljubljana 2016 (Thesaurus memoriae. Dissertationes, 13). GOLEC, Boris, Slovenska posebnost – dvorec Podšentjur v Podkumu. Od nenavadnega nastanka do desetih rodov rodbine Čop, Ljubljana 2020 (Thesaurus memoriae. Dissertationes, 14). GRAHORNIK, Matjaž, Dvorec Mala Loka. Sledi časa in lastnikov, Trebnje 2017. GSPAN, Alfonz, Prešeren, Slovenski biografski leksikon, 2/8, Ljubljana 1952, str. 498–517. GSPAN, Alfonz, Prešeren Janez Krstnik, Slovenski biografski leksikon, 2/8, Ljubljana 1952, str. 564–566. GSPAN, Alfonz, Taufferer (Taufrer), Slovenski biografski leksikon, 4/12, Ljubljana 1980, str. 15–18. HOFF, Heinrich Georg, Historisch-statistisch-topographisches Gemälde vom Herzogthume Krain, und demselben einverleibten Istrien. Ein Beytrag zur Völker- und Länderkunde, 1–3, Laibach 1808. KASTELIC, Jože, Emblemi v ikonografskem ogledalu, Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688–1801. 2: Razprave (ur. Lojze Gostiša), Ljubljana 2001, str. 115–261. KEBE, Janez, Kopanjska knjiga, Koper 2020. KEMPERL, Metoda, Portretna zbirka ljubljanske križevniške komende, Križanke (ur. Luka Vidmar), Ljubljana 2018, str. 96–107. KIDRIČ, France, Edling Janez Nepomuk Jakob, grof, Slovenski biografski leksikon, 1/1, Ljubljana 1925, str. 146–149. KIDRIČ, France, Gusič (Gussich) Seifried, Slovenski biografski leksikon, 1/2, Ljubljana 1926, str. 275–277. KIDRIČ, France, Peer Karel, Slovenski biografski leksikon, 2/6, Ljubljana 1935, str. 278. KOBLAR, Anton, Ljubljančani 17. stoletja, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 10, 1900, str. 179–239. KOMIĆ MARN, Renata, Portretne galerije Auerspergov na gradu Turjak, Grad Turjak (ur. Miha Preinfalk, Mija Oter Gorenčič, Renata Komić Marn), 1, Ljubljana 2020 (Castellologica Slovenica, 2), str. 455–494. KOS, Dušan, Zgodovina morale. 1: Ljubezen in zakonska zveza na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo, Ljubljana 2015 (Thesaurus memoriae. Dissertationes, 10). KOŠAK, Tina, Trije novoodkriti lastniki Almanachovih slik, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 46, 2010, str. 276–297. KOŠAK, Tina, Slikarska oprema kartuzije Bistra v 18. stoletju po samostanskih inventarjih, Acta historiae artis Slovenica, 21/1, 2016, str. 7–37. LANJUS, Friedrich, Die Gothaischen genealogischen Taschenbücher für das Jahr 1938, Monatsblatt des heraldisch-genealogischen Vereins »Adler«, 12/41–42, 1935–1938 (Mai–Juni 1938), str. 435–444. LAVRIČ, Ana, Janez Gregor Dolničar in njegova Zgodovina ljubljanske stolne cerkve, v: Janez Gregor Dolničar, Zgodovina ljubljanske stolne cerkve (ur. Ana Lavrič), Ljubljana 2003, str. 11–62. LAVRIČ, Ana, Delo švedskega slikarja Augustina Dahlsteena za ljubljanskega generalnega vikarja Karla Peera, Acta historiae artis Slovenica, 10, 2005, str. 81–93. LAVRIČ, Ana, Loški glavar Jožef Anton Evzebij Halden in Reslfeldova slika sv. Ane pri loških kapucinih, Acta historiae artis Slovenica, 20/2, 2015, str. 95–109. LAZARINI, Franc, Zgodovina rodbine Lazarini. Kronika, dokumenti, genealogija, komentarji, zgodbe, Ljubljana 2013. LESAR, Marko, Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku. Umetnostna in kulturnozgodovinska predstavitev, Kamnik 2001. BORIS GOLEC 275 Ljubljanske družine v 18. stoletju (ur. Lovro Šturm), Celje-Ljubljana 2018. Ljubljanski klasiki 1563–1965, Ljubljana 1999. MAL, Josip, Sloviti slikarji v Ljubljani, Dom in svet, 29, 1916, str. 174–179. MEKE, Katra, Portret Volbenka Danijela barona Erberga (1761), Fortunat Bergant (1721–1769) (ur. Katra Meke), Narodna galerija, Ljubljana 2021, str. 180–181. MIKLAVČIČ, Maks, Schrattenbach (Schrottenbach) Sigmund Feliks, grof, Slovenski biografski leksikon, 3/10, Ljubljana 1967, str. 242–243. MLINARIČ, Jože, Seznam imen iz latinske kronike, Ruška kronika (ur. Josip Teržan), Ruše 1985, str. 133–247. MLINARIČ, Jože, Kostanjeviška opatija. 1234–1786, Kostanjevica na Krki 1987. MLINARIČ, Jože, Kartuzija Bistra, Ljubljana 2001. MÜHLBERGER, Kurt, Die Matrikel der Universität Wien. 7: 1715/16–1745/46, Wien-München 2011. MÜHLBERGER, Kurt, SCHUSTER, Walter, Die Matrikel der Universität Wien. 6: 1689/90–1714/15, Wien-Köln-Weimar 1993. Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. 1: 1750–1764 (ur. Jure Volčjak), Ljubljana 2010 (Arhivsko društvo Slovenije. Viri, 31). Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. 2: 1765–1824 (ur. Jure Volčjak), Ljubljana 2012 (Arhivsko društvo Slovenije. Viri, 34). Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. 1: 1711–1756 (ur. Jure Volčjak), Ljubljana 2013 (Arhivsko društvo Slovenije. Viri, 36). Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. 2: 1761–1824 (ur. Jure Volčjak), Ljubljana 2016 (Arhivsko društvo Slovenije. Viri, 39). Ordinacijski zapisniki Oglejskega patriarhata za Slovensko ozemlje v 18. stoletju (1701–1749) (ur. Jure Volčjak), Ljubljana 2020 (Arhivsko društvo Slovenije. Viri, 43). PINTAR, Ivan, Coppini(s) Franc de, Slovenski biografski leksikon, 1/1, Ljubljana 1925, str. 84. PIRCHEGGER, Hans, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962 (Buchreihe der Südostdeutschen Historischen Kommission, 10). PIRJEVEC, Avgust, Hohenwart, Slovenski biografski leksikon, 1/3, Ljubljana 1928, str. 330–331. POKORN, Frančišek, Šematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji l. 1788, Ljubljana 1908. PREINFALK, Miha, Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura, Ljubljana 2005 (Thesaurus memoriae. Dissertationes, 4). PREINFALK, Miha, Radovljica in grofje Thurn-Valsassina, Anton Tomaž Linhart. Jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva (ur. Ivo Svetina, Francka Slivnik, Verena Štekar-Vidic), Ljubljana-Radovljica 2005, str. 509–525. PREINFALK, Miha, Rodbina Lamberg. Plemiške rodbine na Slovenskem, Gea, 17/11, 2007, str. 70–73. PREINFALK, Miha, Grofje Thurn-Valsassina na Koroškem, Iz zgodovine Koroške (ur. Miha Preinfalk), Ljubljana 2008 (= Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 56/2), str. 247–264. PREINFALK, Miha, Plemiške rodbine na Slovenskem. 18. stoletje. 1: Od Andriollija do Zorna, Ljubljana 2013 (Blagoslovljeni in prekleti, 3). PREINFALK, Miha, Plemiške rodbine na Slovenskem. 17. stoletje. 1: Od Billichgrätzov so Zanettijev, Ljubljana 2014 (Blagoslovljeni in prekleti, 4). PREINFALK, Miha, Plemiške rodbine na Slovenskem. 16. stoletje. 1: Od Barbov do Zetschkerjev, Ljubljana 2016 (Blagoslovljeni in prekleti, 5). RESMAN, Blaž, »Podpisi« svetnih naročnikov na sakralnih umetninah, Profano v sakralnem. Študije o vizualizuaciji posvetnih teženj in motivov v sakralni umetnosti (ur. Mija Oter Gorenčič), Ljubljana 2019, str. 131–146. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 276 RIBNIKAR, Peter, Slovenske podložniške prisege patrimonialnega sodišča Bled, Ljubljana 1976. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN, Ludwig, Der Adel in den Matriken der Grafschaft Görz und Gradisca, Görz 1904. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN, Ludwig, Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain, Görz 1905. SCHIVIZ VON SCHIVIZHOFFEN, Ludwig, Der Adel in den Matriken der Stadt Graz, Graz 1909. SIMIČ, Vladimir, Wagathey (Wogathey, Bogataj) Franc Krištof, Slovenski biografski leksikon, 4/14, Ljubljana 1986, str. 656. SIMONITI, Primož, Spremna beseda, Akademske čebele ljubljanskih operozov ali Ustanova, pravila, smoter, imena in simboli nove Akademije, združene pod simbolom čebel v Ljubljani, izročene slovstvenemu svetu z nastopnim govorom na prvem javnem zboru, govorjenim veljakom Emone, Ljubljana 1988, str. 79–85. SLANA, Lidija, Utrinki iz zgodovine Brda, Iz zgodovine Brda pri Kranju (ur. Aleš Gabrič), Ljubljana 2004 (= Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 52/2), str. 131–142. SLANA, Lidija, Lichtenbergi na Tuštanju, Iz zgodovine gradu Tuštanj pri Moravčah (ur. Miha Preinfalk), Ljubljana 2009 (= Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 57/2), str. 171–200. SMOLE, Majda, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982. SMOLE, Majda, Vicedomski urad za Kranjsko. 13. stol. – 1747. Cerkvene zadeve. 2: Lit. G, Ljubljana 1989 (Publikacije Arhiva SR Slovenije. Inventarji. Arhivi državnih in samoupravnih organov in oblastev, 4). SMOLE, Majda, Vicedomski urad za Kranjsko. 13. stol. – 1747. Cerkvene zadeve. 4: Lit. L, Ljubljana 1994 (Publikacije Arhiva SR Slovenije. Inventarji. Arhivi državnih in samoupravnih organov in oblastev, 4). SMOLE, Majda, Vicedomski urad za Kranjsko. 13. stol. – 1747. Cerkvene zadeve. 5: Lit. M–R, Ljubljana 1995 (Publikacije Arhiva SR Slovenije. Inventarji. Arhivi državnih in samoupravnih organov in oblastev, 4). SMOLE, Majda, Vicedomski urad za Kranjsko. 13. stol. – 1747. Cerkvene zadeve. 6: Lit. S–Z, Ljubljana 1997 (Publikacije Arhiva SR Slovenije. Inventarji. Arhivi državnih in samoupravnih organov in oblastev, 4). SMOLIK, Marijan, Thalnitscher (do 1688 Dolitscher, Dolnizher), Janez Krstnik, Slovenski biografski leksikon, 4/12, Ljubljana 1980, str. 76. SMOLIK, Marijan, Pregled članstva ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688–1801. 2: Razprave (ur. Lojze Gostiša), Ljubljana 2001, str. 263–275. Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688–1801. 1: Transkripcija besedila, prevod, spremno besedilo (ur. Lojze Gostiša), Ljubljana 2001. STIASNY, Ljudevit, Kamnik. Zemljepisno-zgodovinski oris, Ljubljana 1894. STOPAR, Ivan, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 3: Spodnja Savinjska dolina. Občine Celje, Hrastnik, Laško, Žalec, Ljubljana 1992. STOPAR, Ivan, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 1/4: Gorenjska. Ljubljana, grad in dvorci, Ljubljana 1999 (Grajske stavbe, 9). STOPAR, Ivan, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 1/5: Gorenjska. Med Goričanami in Gamberkom, Ljubljana 2000 (Grajske stavbe, 10). UMEK, Ema, Erbergi in dolski arhiv, Ljubljana 1991–1992 (Publikacije Arhiva Republike Slovenije. Inventarji. Graščinski arhivi, 5). VIDMAR, Luka, Gesellschaften in Ljubljana im langen 18. Jahrhundert. An der Grenze zwischen der privaten und der öffentlichen Sphäre, Stadt im Wandel. Europas Südosten im langen 18. Jahrhundert/Towns in Change. Europe’s Southeast in the Long 18th Century (ur. Mathias Beer, Harald Heppner, Ulrike Tischler-Hofer), Berlin 2022 (v tisku). BORIS GOLEC 277 VRHOVEC, Ivan, Zgodovina Novega mesta, Ljubljana 1891. VRHOVNIK, Ivan, Plemenitniki v dobovskih farnih maticah, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 9, 1899, str. 77–102. WITTING, Johann Baptist, Beiträge zur Genealogie des krainischen Adels, Jahrbuch der k. k. heraldischen Gesellschaft »Adler«, n. F. 4, 1894, str. 89–146. WITTING, Johann Baptist, Beiträge zur Genealogie des krainischen Adels, Jahrbuch der k. k. heraldischen Gesellschaft »Adler«, n. F. 5, 1895, str. 162–264. WITTING, Johann Baptist, Steiermärkischer Adel, Neustadt an der Aisch 19792 (= Die Wappen des Adels in Salzburg, Steiermark und Tirol; J. Siebmacher’s großes Wappenbuch, 28). ŽNIDARŠIČ GOLEC, Lilijana, Urbar ljubljanske komende iz leta 1738, Križanke (ur. Luka Vidmar), Ljubljana 2018, str. 206–217. Viri ilustracij 1: A. Cevc, Valentin Metzinger 1699–1759, Ljubljana 2000. 2: © ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Ljubljana (foto: Blaž Resman). 3: J. W. Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae modernae, Wagensperg 1679. 4–6, 8–9, 12–16: Theatrum memoriae nobilis, ac almae Societatis unitorum, das ist Schau Bühne der Gedächtnuss der Adelichen und Gottseeligen Geselschafft der Vereinigten zu stätts wehrenden Andenken eröffnet in der Uhralten Haubt Statt Laybach, Ljubljana 2001 (faksimile). 7: Luka Vidmar. 10: Acta historiae artis Slovenica, 10, 2005. 11: © ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Ljubljana (foto: Andrej Furlan). ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL 278 Members of the Noble Society of St Dismas between 1719 and 1771 – Actual and Potential Commissioners of Artworks Summary In the exploration of the subject of art patronage and commissioners of artworks in the central Slovenian territory during the mature Baroque period, it is impossible to ignore the voluntary associations that, bypassing the established ecclesiastical and secular institutions, created a favourable environment for the dissemination of ideas and a social atmosphere conducive to artists and art. Several such organised societies operated in the Baroque Ljubljana, the capital of the Duchy of Carniola. The most notable of these was the Academia operosorum (Academy of the Industrious Residents of Ljubljana), founded in 1693 – a scientific society that, for about three decades, brought together intellectuals, primarily lawyers, but also theologians and doctors. In the historical consciousness, all other 18th-century Ljubljana societies remain in its shadow, among them the Academia unitorum or the Noble Society of St Dismas, which, as of 1688, brought together primarily aristocrats but also academically educated intellectuals, ecclesiastical notables, and high-ranking officials in preparation for a happy death and in prayer and celebration of masses for its deceased members. The Noble Society of St Dismas or the Brotherhood of St Dismas, as the Academia unitorum is most commonly known, lasted longer than any other organisation of this kind: it survived throughout the 18th century and persisted well into the early 19th century when it had twice as many members as when it had been founded. In just over a hundred years, its membership, initially limited to 26 and then to 51 individuals, amounted to 237 documented names, while the full estimate is around 250. The present contribution explores the membership admitted in half a century between 1719 and 1771 when 95 members joined the Society. The final year of 1771 marks the end of the regular entry of new members in the Brotherhood’s book of remembrance, while the initial year, 1719, has been chosen for several reasons. This was the year when the first secretary and diligent chronicler Janez Gregor Dolničar (1655–1719) died, thus ending the previous principle of documenting the membership and activities of the Society. Thanks to Dolničar, we have quite comprehensive biograms for most of the deceased members at our disposal, which not only contain the main details of their lives but also describe their lifestyles, family situations, and especially virtues. Thus, we have a much better idea of the membership during the first thirty years of the Society’s existence (1689–1718), when 97 persons were admitted to the Noble Society of St Dismas. Regarding the subsequent members, only some basic information is known from the Brotherhood’s materials (entries into the book of remembrance or the depicted coats of arms). The main purpose of this paper is to establish the identity of the 95 members admitted between 1719 and 1771 and to give a brief account of their lives, thus filling a major gap in our knowledge of the 18th- century Carniolan social elite, which, depending on their spiritual orientation, included both the actual and potential commissioners of artworks. The contribution at hand does not concern itself with evaluating the role of the members of the Society as artwork commissioners, nor is it based on a systematic collection and analysis of such data. However, in the biography of each member, it indicates whether and where the individual member’s will and probate inventory – two sources that are of crucial importance for art historians – are preserved. In this sense, wills in particular have turned out to be a less helpful source that reveals very little, while probate inventories hint at artwork commissions, especially in the case of paintings and church vestments (for castle chapels). In practice, determining which artworks were in fact commissioned rather than bought is only possible in the case of family portraits. That the commissioner was indeed the deceased member of the Brotherhood of St Dismas in question and not someone else from his family can only be claimed with certainty for the portraits of himself and the members of his immediate family. BORIS GOLEC 279 Most members of the Noble Society of St Dismas, admitted between 1719 and 1771, resided permanently or at least occasionally in Ljubljana and owned one or more castles or manors in the countryside. All except one member – the prior of the Cistercian monastery – were aristocrats, although some were ennobled during their lifetimes. Many held the title of baron or count, while somewhat less than one sixth of them were priests, from beneficiaries to prince-bishops. It cannot be claimed that the membership of the Noble Society of St Dismas corresponded precisely to the Carniolan social and political elite of the time, as the admissions were selective due to the limited membership size. Nonetheless, the list of names represents a more prominent part of the social elite, brought together by several factors like religious zeal, kinship and social ties, and commitment to culture and art. ČLANI DIZMOVE BRATOVŠČINE V POLSTOLETJU 1719–1771 – DEJANSKI IN POTENCIALNI NAROČNIKI UMETNOSTNIH DEL