Za razvoj najpomembnejša naložba v Tovarni avtoopreme
Lansko leto je minilo 65 let, odkar so na prostoru zdajšnjega Satur-nusa Ob železnici 16 pričeli delati prvo pločevinasto embalažo v Ljub-Ijani. Le leto dni kasneje je tu že zrasla prava tovarna kovinske emba-laže, leta 1924, ko je podjetje postalo lasl holandsko nemške družbe, pa je dobilo ime Saturnus. Takrat je v njemu delalo že 250 delavcev. Leta 1935 je tovarna ponovno prišla v roke domačih kapitalistov, po osvoboditvi. ko je bila nacionalizirana, pa se jc pričela hitra rast pove-čevanja proizvodnjih zmogljivosti, posodabljanja proizvodnje in uva-janja novih izdelkov.
V Saturnusu, tej »rdeči trd-njavi«, kot pogostokrat slišimo praviti tovami, ki je od leta 1930 bila jedro delavskega gibanja v Mostah (spomnimo se, da so tu delovali Pepca Kardelj. Franc Leskovšek-Luka. Angela Oce-pek, Vida Pregarc in drugi) je
zdaj v treh tozdih Tovama av-toopreme, Tovarna embalaže ter Orodjama in vzdrževanje in v delovni skupnosti skupnih služb zaposlenih okoli dva tisoč delav-cev. Kot je mogoče razbrati že iz imen tozdov sta glavna izdelka Saturnusa svetlobna telesa za av-tomobile in pločevinasta emba-laža.
Kar polovico vse proizvod-. nje tozda Tovarna avtoopre-me izvozijo na konvertibilni trg. Okoli 60 odstotkov gol-fov evropskega tipa (k njim ne smemo prištevati tistih, ki so namenjeni za Vetiko Britanijo in Francijo), ima vgrajene Satumu-sove žaromete in zadnja svetila. Na spisku njihovih kupcev so to-vame Volkswagen. Peugeot. BMW, Fiat ter ruska Moskvič in Kamaz. Svetlobno opremo de-lajo tudi za kamionsko in trak-torsko industrijo tcr za kolesa. Za Crveno zastavo za prvo vgradnjo ne delajo, zato pa skr-bijo, da so za ta vozila trgovine
Konee novembra lani so s kon-vertibilnim izvozom zaslužili 18 milijonov mark. s klirinškjm pa 8 milijonov in 600 lisoč mark. Glede na plan je bil cclotni izvoz vcčji za skoraj I 1 odstolkov. v primerjavi z cnakim obdobjem lani pa za lf> odstotkov. Ob tem jc treba poudariti. da so izvoz na trge s trdnimi valutami v priincr-javi z lanskim lctom povcčali kar vn -II) odstotkov. zmanjšala pa sc jc prodaja na klirinško območje.
založene z rezervnimi svetlob-nimi telesi. So najbrž eni redkih pri nas, ki z izvozom pokrivajo proizvodno ceno.
Saturnusovi strokovnjaki so bili drugi v Evropi, ki so razvili žaromet s plastičnim paraboloi-dom. Kot so nam povedali v tej tovami, je v nekaj letih pričako vati, da bo večina avtomobilov »oblečena« v plastične žarome-te. Le-ti imajo pred kpvinskimi več prednosti, predvsem so bolj odporni proti vremenskim nepri-likam, obenem je cenejša tudi njihova izdelava. Vendar pa pre-hod na njihovo izdelovanje za-hteva popolno spremembo teh-nologi je, saj gre zdaj za brizganje plastike in ne za oblikovanje plo-čeyine.
V Saturnusu pravijo, da je nji-hova prihodnost najbdlj odvisna od investicije, ki se je pravkar lo-tevajo v tozdih Tovarna avto-opreme ter Orodjarna in vzdrže-vanje. Njihov cilj je povečat proizvodnjo žarometov s kovin-skim paraboloidom, se usposobit za izdelavo plastičnih žarometov, hkrati pa morajo novi tehnologiji prilagixJiti tudi orodjarno. Zgra-dili naj bi dodatne proizvodne prostore, postavili manjše po-slopje, namenjeno razvoju, na-kupili potrebno opremo za oba tozda. nabavljajo pa tudi CAT-CAM opremo za računalniško konstruiranje in vodenjt proi-zvodnje. V tem letu bodo tudi dokončali investicijo v varjeno pločevinko. ki bo nadomestila lotano.
»Razvoj Saturnusa temelji na kakovostnih spremembah, ne na ekstenzivnih. Čc teh ne dose-žemo v tem srednjeročnem obodbju, se utegnemo /iiajti v krizi. Evropsko tržišče ne zani-majonaše težave. zanimajopaga kakovost. roki in cene. Čc naš
kamion zamudi rok, tujega kupca ne zanimajo razlogi za za-kasnitev, marveč gre za dejstvo, ki ima za nas neljube posledice,« je dejal direktorSaturnusa Jožko Čuk.
Zato v prihodnjih letih v Sa-tumusu ne predvidevajo pove-čanje števila zaposlenih, ampak načrtujejo izboljšavo kadrovske strukture, tudi prek svojega izo-braževalnega centra, ki ga usta-navljajo. Zavedajo se, da je samo nova tehnologija premalo. Z letošnjim letom so prišli na 40-urni delovnik, vendar so hkrati s tem sprejeli vrsto ukre-pov, ki naj bi zagotovili boljše poslovne rezultate.
DARJA JUVAN