Leto HI.
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1927
Ste v. 42
V jeseni
Zdi se nam, kakor da je bito šele v pretečenem mescu, ko smo odhajali, da orjemo in da sejemo. Prav kratka se nam zdi doba, ko je bil sveti Jurij, ko smo sadili krompir. Se danes nam šušlja v ušesih vesela pomladanska pesem lastovice in škerjančka, ko se je zibal nad poljem in prepeval veselo ženitovanjsko. Ali, če pomislimo, precej dolgo je že in čas je potekel fritro, hitro. Poželi smo žito, spravili drugi sadež, proso in ajdo in že počrni prazna krompirjeva njiva. Pospravljena je koruza, le suha koruzna slama šušti v nemirnih nočeh na zapuščenih njivah. Lastovice so že odletele in dolgo je že, odkar je onemel šknanček. Med tem je že vzgojil svojo rodbino, ki se pridno pase po praznih prosiščih ter pripravlja za hude zimske dni. Polje je skoraj prazno, le surovina, repa in korenje, se biti rediti ki ni več daleč, ko pride sveti Lukež, korenja in repe pukež.
Ali omgaalo je poije, potrebno je počitka in počitka željan je tudi kmet, ki se je trudil sleherni dan od zore do mraka.
Ah preden gre kmet k počitku, ga čaka še mnogo domačega dela, ki pa je navadno rhanj utrudljivo, kakor delo na polju. Najprijetnejše za kmeta pa je, da so odstranjene skrbi, ki so ga trle skozi vse leto, kajti ni ga poklica, ki bi bil toliko odvisen od višje sile, kakor je oratarjev. Njegov zaslužek je odvisen od še nebroj drugih porodnih prijateljev in sovražnikov, katerim ni nikdo v stanju zapovedovati in ukazovati. Požar in celo povodenj človek le ukroti, a kdo naj prepreči sušo, kdo prežene točo? Dopoldne vesel smejoč bogataš, popoldne jokajoč, obupan revež. Kljub temu, da je bilo delo težko, vendar so ostali lepi spomini, ako je bilo naklonjeno nebo. Gorje pa v slabih letinah. —
Prijetna je trgatev, obiranje hmelja in sadja, ako je bilo ugodno leto, lepe pa so tudi večerne ure pri vezanju koruze in sličnem delu. Posebno mladina se veseli prijetnih dolgih jesenskih večerov, ko se zbere po večerji, danes pri tem, jutri zopet pri drugem posestniku in med petjem, pripovedovanj em in smehom opravlja razna domača dela.
Med najvažnejša jesenska opravila pa spada gotovi) tudi sekanje in spravlja-ikjje zeljna tih glav, posebno pa rezanje in kisanje zelja. Tudi pri tem delu užijejo naši poljedelci mnogo lepih in prijetnih ur.
Zelje v Sloveniji precej dobro obrodi posebno pa v ljubljanski okolici in dočim v ostali Sloveniji zeljarijo smatrajo bolj kot postransko opravilo, je ista postala že pred davnimi leti prava indu-»rija ljubljanskih okoliških kmetov,
Pri tlačenju zelia
Zelje tnora biti temeljito očiščeno
Krakovčani, posebno pa Tmovčani imajo zelo obsežne vrtove, kjer goje sočivje, ki ga prodajajo na ljubljanskem trgu, na obsežnih njivah pa prideljujejo mnogo lepih in trdih zeljnatih glav. V prejšnjih letih so vso to velikansko množino zelja razrezali z ročnimi noži. Posebno so upoštevali može, ki so bili spretni pri
izbiranju in brušenju za to potrebnih nožev ter rezanju zelja.
Še važnejše pa je kisanje in shranjevanje zelja. V to svrho je treba velikanskih kadi, katere so že davno izdelovali sami domači sodarji. Zeljarska o-brt je v ljubljanski okolici mati sodar-stva. Poleg velikih kadi rabijo tudi mnogo manjših sodčkov, v katerih razpošiljajo zelje, skoraj da lahko trdimo, po vsem svetu. Trnovsko zelje je že pred vojno posebno slovelo po velemestih stare Avstrije, razpošiljali pa so ga celo v Egipt ter preko oceana in tudi danes ga gre mnogo v inozemstvo.
Rezanje zelja se je sicer v zadnjih letih precej spremenilo; kakor povsod, so tudi tukaj nastopili stroji iri mnogi "željarji danes zelje režejo s stroji. Drugi' seveda pa so ostali pri ročnem, noževem obratu, ker so uverjeni, da jc zelje, rezano z nožem, okusnejše, kakor ono, rezano s strojem. Kdo ima pri tem prav, o tem naj odločijo posebni sladkosnedi oziroma v tem primeru kišlosnedi! Ostali pa so stari predpisi radi kisanja, kateri so se znatno izboljšali od leta do leta, dokler niso dosegli višek dobrega okusa. Te predpise, na-zvane recepte, pa podedujejo Trnovča-ni od rodu do rodu in so včasih prave družinske tajnosti.
Za zeljarstvom pa pridejo še razna druga dela. Treba je populiti repo in korenje, nekaj repe skisati, ostalo sirovino pa shranijti . in zavarovati pred mrazom.
Ko je vse to podelano, potem želi kmet še nekaj lepih, suhih dni, da pripravi nasteljo in jo spravi suho pod streho. Medtem ko polje že dolgo počiva, zahaja on v gozd, pripravlja les in šele takrat, ko pokrije njegovo sveto delavnico debela snežena odeja, takrat je njegovo delo končano, ali z zaključkom ene dobe že pričenja novo delo in ž njim nove skrbi, ki pridnega kmeta tudi v času počitka nikdar povsem ne zapuste. Kmet, kakor tudi vsi ostali poklici uživajo v delu. Kmečko delo, četudi težko in naporno, je vendar polno lepote in veselja, ki napravita kmeta zadovoljnega. Najlepše pri kmečkem delu je to, da jemlje kmet iz zemlje in nikomur drugemu, da ima le to, kar mu nudi stvarnica ter ni nihče ki nikoli prikrajšan, kadar je njegova žetev boeata.
Sprevod ljubljanskih športnih organizacij minulo nedeljo je imel namen pokazati, kako globoko je pri nas že vkoreninjena smisel za utrjenje telesa in zbrati sredstva, da se omogoči našim najboljšim športnikom udeležba pri Olimpijskih tekmah v Amsterdamu, kjer bodo tekmovali vsi kulturni narodi sveta. Na sliki vidimo športnike vseh vrst pred opernim gledališčem, kjer so jih pozdravili zastopniki tujih držav in vojaških, državnih,
deželnih oblasti in mesta Ljubljane.
t Ivan Franke, najstarejši slovenski slikar in strokovnjak za ribištvo, ki je vži-val ugled po vsem svetu, je minulo soboto umrl v visoki starosti 86 let. Doma je bil iz Dobja v Poljanski dolini in je kot profesor risanja služboval v Kranju in Ljubljani. Kot ribič je bil pa znan, priljubljen in spoštovan po vsej Sloveniji
Trne Šubic, gospodar hiše, kjer so delovali njegov oče Štefan in štirje bratje, ki sta posebno Jurij in Janez dosegla vrhunec umetnosti v slovenskem slikarstvu. Tine je bil splošno priznan rezbar, ki je okrasil več cerkva z lepimi oltarji, požrtvovalen načelnik Gasilnega društva, priljubljen poštar in splošno spoštovan napred-njak v Poljanski dolini. Na dan pogreba svojega slavnega rojaka prof. Franketa je tudi ta dobra in poštena duša šla k počitku v 69. letu starosti. Naj v miru počiva!
Huje pri Kranju iz Kokrškega dola, kakor je vasico naslikal mojster Franke
Desno: Luka Jelene, vodja slovenskih učiteljev in neumorni delavec za napredek našega šolstva ter vrli borec za napredno misel v Sloveniji, je čil in zdrav proslavil 70 letnico, kar je v kmetiški hiši v visokih Dražgošah v Selški dolini zagledal luč sveta
Levo: Letalo »Ljubljana«, ki
si ga je nabavil ljubljanski aeroklub, da se povzdigne tudi pri nas zanimanje za letalstvo in se vzgoje spretni letalci. Na sliki vidimo letalo pri prevozu s postaje na Jesenicah na ravnino pri Žirovnici
Ivi:;. i-SV/i	< ,: ■ M	^ % .	. •■ • i $'	*
m -r		V. . K 4, ,3	*	; W
' <	»HMfH« , ,	< "VCvJf	J? > t , i", - -t .	J
Veslači v sprevodu ljubljanskih športnikov. Ta skupiina je bila ena izmed najlepših skupin v sprevodu. Visoko dvignjena vesla so že od daleč nudila prav slikovit prizor, ki ga je številno gledalstvo z zanimanjem in priznanjem opazovalo
Tehnično osobje rudnika Bare v Srbiji, med katerim tvorijo večino Slovenci. Od leve na desno: upravnik inž. Fritsche, merač Ugolkov, nadzorniki Slavko Ajdi-šek, Pavle Kovač, Edvard Zorko, Stevo Jelič, Matija Dernovšek, poslovodja Dula in inž. VVettermann, spredaj merač Avgust Prašnikar. — Tudi na bratski srbski zemlji in povsod drugod po svetu se lahko delaven Slovenec s pridom uveljavi.
Staro visoko kolo v sprevodu ljubljanskih športnih organizacij, ki se je vršil v Ljubljani 11. t. m. Tudi na sliki se lahko vidi, kakšna velikanska razlika je med nekdanjim in današnjim modernim dirkalnim kolesom. Stari »bici-kelj« je bil "že po obliki prav neroden
Levo:
Letalo »Ljubljana«
pri Žirovnici pred poletom v Ljubljano
Slovenski rudarji v rudniku Bare pri Čupriji v Srbiji na dan rudarske slave
■Desno:
Cena beg, poslanik albanske republike v Beogradu in Pragi ter prvoboritelj za prijateljstvo Al'banije z našo državo. Zato ga je v Pragi ustrelil neki albanski dijak, ki je prišel iz Rima, kjer se je več let
šolal. Ves svet je mnenja, da ima pri zločinu vmes svoje prste naša prijateljica in soseda, fašistična Italija
Levo:
Veseli kvartet slovenskih rudarjev v rudniku Bare v Srbiji pod vodstvom Edv. Zorka
Desno:
Najmlajši kolesarji v
sprevodu športnikov v Ljubljani
Desno:
Pierre Magard,
francoski raziskovalec Afrike, ki je svoje doživljaje opisal v sobotni prilogi »Življenje in svet«
Desno:
Desno:
Spodaj:
Obešanje v Albaniji je vsakdanja stvar, a se kljub smrtni nevarnosti hitro množe nasprotniki predsednika Ahmeda bega Zoga, prijatelja Italije. Obsojenci imajo oblečene spokorniške srajce, ker verujejo, da jim te opero vse grehe
Levo:
Mareinkov Fronc iz Trnovega, kralj ljubljan. tičarjev, edini še reže Ljubljančanom zelje na nože.
Levo:
Pierre Magard,
francoski sotrud-nik »Jutra«, in njegov spremljevalec po Afriki na ustreljenem levu
Velika zeljarija pod milim nebom na Opekarski cesti v Ljubljani
Levo:
Smučarke in smučarji v nedeljskem sprevodu po Ljubljani
Trnovski zeljarS pri rezanju zelja na stroj
Rahel Astorjeva iz poznane ameriške milijo-narske rodbine je bila v Parizu okradena; ne znan hotelski tat ji je odnesel nakita v vrednosti nad en milijon frankov