ptaoana * Lxxn*9 L]«fet]asa, ffefcnUV|a Cena Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 peUt vrst a Din 2. do 100 vrst a Dtn 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3. već jI Inseratl petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25._. Rokoflc! sc rc rračr^o. UREDNIŠTVO IN UFRA VNI6TVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: SI-22. 81-23. 31-21, in 31-2C Podrulnlce: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO Ljubljanska cesta, telefon st 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Bonitet o ciljih Francije: FRANCIJA BO BRANILA SVOJE KORISTI Izjave z zunanjega ministra v senata — Francija ne bo prenehala gojiti prijateljstva vzhodne in srednje Evrope Pari«, 8. febr. e. Na včerajšnji seji senata je imel zunanji minister Bonnet daljši govor, v katerem je med drugim izjavil: Naš cilj je popolna miroljubnost. Predvsem stremimo za tem, da obvarujemo naše celokupno ozemlje, pri čemer naravno razumemo rudi vso posest našega imperija. Kar je zgradila Francija s svojo krvjo in hrabrostjo svojega naroda, bomo branili tudi naprej. Francija ne more opustiti svojega zakonitega vpliva, ki ga ima v svetn, ker bi si sicer zmanjšala ugled velesile, kar je. Naravno, da sta zemljepis in zgodovina vsakemu narodu začrtala pasove vpliva, ali Francija ima vpliv in prav tako interes na drngfh kontinentih, pa jih bo branila tam, kjer niso vzpostavljeni prijateljski odnošaji. Francija prav tako ne bo prenehala gojiti prija- teljstva z državami vzhodne in srednje i Evrope, ker so te države tudi pripomogle, da je prišla do veličine, ki jo ima. Franci -! ja je vedno kazala dobro voljo, da se spo-! razume z Nemčijo, o čemer je podala tuđi ( dokaz, ko se je udeležila konference v Mo-: nakovu. Francija je bila miroljubna tudi j tedaj, ko je bila Nemčija slaba in razoro-j žena, in je miroljubna tudi sedaj, ko je j Nemčija zopet oborožena in močna. NI Francoza, ki si ne bi želel iskrenega sporazuma z Nemčijo. Govoreč o odnošajih z Italijo, je Bonnet izjavil: Uporabili bomo vsa svoja sredstva, da odstranimo nesporazume z Italijo, pogrešno pa je, če pripisujemo Italiji napadalne namene proti Franciji, in sem prepričan, da nI niti enega Francoza, ki bi ver- Proglas rumunske vlade Rumunija hoče ostati z vsemi velesilami v prijateljskem stiku, prav tako pa tudi z ostalimi državami, s katerimi jo veže staro prijateljstvo Bukarešta, 8. febr. e. Vlada je snoči izdala proglas, ki predstavlja program nove vlade. V njem pravi med drugim: Glavni problem zunanje politike je obramba in ojacenje države, vzdrževanje nadaljnjih prijateljskih odnošajev z drugimi državami, razširjenje vojaške nioči, zavarovanje državnih financ, dvig nacionalne proizvodnje, skrb za narodno zdravje in pospeševanje prosvete. Zunanjo politiko bo vodil krali in ji bo na ta na£in zagotovljena posebna kontinuiteta. Rumunija želi, da vodi v svojih mejah politiko miru, ima v vidu realno pojmovanje in hr»ce obenem ohraniti stara in preizkušena prijateljstva. Mir, Id je bil ogrožen, je v prvi vrsti odvisen od tega, kako se bo uredilo mednarodno življenje, pri čemer naj se upoštevajo življenjske potrebe in možnosti proizvodnje v«ake posamezne države. Ruma. nija hoče z vsemi svojimi močmi podpirati tako ureditev položaja posameznih narodov. Rumunija spremlja s simpatijami vsako akcijo, katere namen je, odstraniti nesporazume med velesilami na zapadu in v srednji Evropi. Rumunija želi ostati z vsemi velesilami v tesnem stiku in prav tako z ostalimi državami, s katerimi jo veže staro pri tateljstvo. Rumunija bo navezala tesne stike z državami, na ka*ero jo sili nieu geografski položaj in koristi njenega gospodarstva. Rumunija se zaveda značilne vloee. Id jo icrra v zveri z ravnotežjem In mirom na kontinentu in bo zato ostala v prijateljskih in zavezniških stikih z drŽavami vzhodne Evrope, Balkana ln Podu-navja. služeč interesom miru. Prizadevala si bo iskreno in prisrčno, da doseže sporazum z vsemi sosedami. Prizadeven ia, da doseže prijateljske odnošaje z Bolgarijo, bodo glavna naloga vlade tudi v bodoče in prav tako, da ohrani nedotakljivost in neodvisnost države. Zato se morajo vsi Romuni duhovno zedinltl za zaščito nacional-nrh Interesov. Vlada si bo zato z vsemi močmi prizadevala, da razvije oboroženo silo države. Nato govori deklaracija še o pravicah narodnih manjšin, katerim so ne glede na raso in vero zagotovljene vse pravice kakor nacionaln'm ljudem, če dokažejo dobro voljo in pripravljenost, da delajo v korist življenjskih interesov rumunskega naroda. Madžarski zastopniki v stranki preporoda Bukarešta* 8. febr. e. Včeraj je bil objavljen kraljev ukaz o imenovanju predstavnikov madžarske manjšine v Rumimiji v vodstvo fronte nacionalnega preporoda. V direktorij, ki šteje 30 članov, sta imenovana grof Nikola Banffv. vodja madžarske manjšine, in dr. Pavle Sas. dočim je v vrhovni nacionalni svet, ki šteje 150 članov, imenovanih še ° predstavnikov madžarske manjšine. Zunanja politika Nizozemske Nizozemska ne bo pustila prehoda preko svoje zemlje za napad na kako sosedo Amsterdam, 8. febr. br. Nizozemski zunanji minister je poslal poslanski zbornici pismeno izjavo o nizozemski zunanji politiki in odnošajih z Nemčijo. Njegova izjava je zbudila veliko pozornost v vseh političnih krogih. V njej je poudaril, da Nizozemski ni mogoče ustvariti enak nevtralnostmi položaj, kakor ga ima Švica, pa tega tudi ne želi. Kljub temu ne bo nobeni državi dopustila, da bi preko njenega ozemlja napadla katerokoli sosedo. To je dolžna že po določilih pakta Društva narodov. Kar se tiče odnošajev z Nemčijo, je poudaril, da želi vlada predvsem, da bi odgovorni politiki v Nemčiji podvzeli potrebne ukrepe, da zastopniki nemških lokalnih oblasti in razni politični prvaki v bodoče ne bodo dajali več nobenih izjav, ki bi bile v škodo Nizozemski. Volitve ▼ turski parlament Carigrad. 8. febr. e. Iz zanesljivega vira doznavajo. da bo pri bodočih volitvah v turško narodno skupščino izvoljenih okrog 180 narodmih poslancev, le en del, "Očim bo pri prihodnjih volitvah izvoljenih 4JU narodnih poslancev. Volitve bodo v prvi polovici marca in sicer v etapah, tako da bodo končane do 22. marca, V Carigradu so vse priprave za volitve končane. Ze sedaj je prijavljenih precej kandidatov na-rodne republikanske stranke, vendar se opaža, da v mnogih vilajetih niso povsod kandidati republikanske stranke ter je zato dana možnost, da bodo izvoljeni tudi posamezni neodvisni kandidati. Letalski promet med Beogradom in Tirano Tirana, 8. febr. e. Lani v aprilu je bila v Umni med Jugoslavijo m Albanijo podpisana konvencija o vzpostavitvi letalskega prometa med Beogradom m T»'rano. Alban-ak* vlada je to konvencijo predložila y ob-isvnavo parlamentu. Poseben odbor jo je T**«transko proučil in podal o njej obširno poročilo Parlament je nato konvencijo soglasno aprejeJL Incident med Italijo in Panamo Panama, 8. febr. A A. (Štefani) O priliki prihoda dveh italijanskih križark v Panamo so panamski listi objavili fantastične vesti o namenu obiska italijanskih ladij. Po mestu so bili objavljeni celo letaki s protifašistično vsebino. Italijanski diplomatski predstavnik je vložil pri vladi zaradi tega protest ter je bilo prepovedano nadaljnje lepljenje protifašističnih letakov. Navzlic prijateljskim izjavam predsednika republike italijanskemu admiralu pa je prišlo do novega incidenta. Ko se je admiral s spremstvom sprehajal po mestu, ga je skupina ljudi žalila ter so nekateri metali jajca na admiralovo spremstvo. Napadalci so bili aretirani. Predstavnik panamskih oblasti se je zaradi tega incidenta oprostil pri komandantu italijanske vlade. Dr« Lejr v a vdi jenci pri angleškem kralju London, 8. febr. AA. Vodja nemškega pokreta »Kraft durch Freude« dr. Ley. ki zastopa Nemčijo na kongresu organ zaci je »Delo in veselje«. Je bil včeraj s ostalimi zastopniki v avdiencl v Buckinghamski pala*. . - jel, da bi med nami te Italijo lahko prišlo do vojne. Obe državi sta duhovno povezani s skupnostjo jeste in krvi. O priliki rasprave v našem parlamentu se Je zahtevalo, da se te vosi ne opustijo. Tej želji se vlada ni izneverila. Nato se je Bonnet dotaknil še španskega vprašanj a: Francija je že 1. 19SS Izjavila, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve katerekoli tuje države in tudi ne Španije ter ae drži te svoje izjave, Španija pa je sa nas tudi se nadalje tranzitna zemlja srn nafto posest v Afriki in zaradi tega ne bomo dovolili, da bi katerakoli tuja država ogražala njeno integralnost. Glede odnošajev z Anglijo in Zedinje-nimi državami je Bonnet izjavil: Z Anglijo in Zedinjenlmi državami bo- mo tndl Se nadalje ohranili odnošaje prisrčnega prijateljstva. Ti odnošaji so danes boljši, kakor k daj kol i. Vse tri demokratske velesile se zavedajo svoje ogromne materialne In moralne moči, kakor so si tndl sveste, da jim nobena država ne more vsiliti svoje hegemonije. H koncu je Bonnet podčrtal veliko miroljubnost Francije, naglašujoč, da je vsa Francija pripravljena sodelovati s vlado v tem pogledu. Pozval je vse Francoze, naj bodo zbrani in odločni v teh resnih in odgovornih časih, ko gre zopet za usodo domovine. Na seji senata je govoril tudi Daladler, ki je poudarjal, da francoska kolonijska politika ne sme biti politika popuščanja. Senat je naposled z 210 glasovi proti 16 izrekel zaupanje vladi Daladiera. Del Vay o o umiku v Francijo Sest divizij Ščiti umik preko meje, da prepeljejo še lo.ooo ranjencev Pariz, 8. febr. e. Beg iz Španije se še vedno nadaljuje Francoska meja napram republikanskemu ozemlju je popolnoma odprta, a na francoskem ozemlju je določen pas, iz katerega begunci ne smejo oditi Pričakujejo, da bo na francosko ozemlje prišlo okrog 150.000 žensk in otrok. Doslej Jih je prišlo že okrog 100.000. Poleg tega pričakujejo še 120.000 vojakov, ki jih je doslej že 40.000 prešlo mejo. Zunanji minister republikanske vlade Del Vayo je na španskem ozemlju dal dopisniku »Pariš Soira« izjavo, v kateri pravi: Za evakuacijo nam je ostalo še 10.000 ranjencev, več tisoč kmetov in vojakov, kl so dobili ukaz, naj se ne borijo več. Sest divizij ščiti umik naše vojrke. Imajo ukaz, naj se drže še dva dneva. Vzdržali bodo in tako bomo spravili še zadnje begunce čez mejo. General Rohor, glavni komandant katalonske vojske, ki je stal poles Del Va-ya, zatrjuje, da se njegova vojska še vedno upira prodiranju nacionalistov in pod-vzema celo protiizpade. Umikanje beguncev in čet bo trajalo še dva dneva in dve noč L. Neben član španske vlade ni prišel v Pariz, razen državnega podtajnika za mornarico, ki se je pridružil pravosodnemu ministru in šefu baskovske vlade Predsednik španskeea ministrskega sveta dr. Negrin. ki je včeraj prišel v Franciio, se je vrnil v Španijo potem, ko je rodbino pustil v Franciji Del Vayo ni obupal La Junquera, 8. febr. AA. (Ha vas). Na vprašanje novinarjev, je španski republikanski minister Del Vayo izjavil: Vlada je sklenila nadaljevati borbo do konca. Sredstva, s katerimi razpolagamo v centralnem pasu, nam dovoljujejo nadaljevanje borbe vsaj za dva meseca. Navzlic težkemu položaju pričakujemo z zaupanjem konec vojne, ker imamo za seboj ves narod. V Angliji se zanašajo na italijanske obljube London, 8. febr. o. Glede na nagli razvoj dogodkov v Španiji se je pozornost diplomatskih krogov vsa koncentrirala na položaj, ki bo nujno nastal po dejanskem zaključku državljanske vojne v Španiji. Ker Italija in Nemčija ne nameravata umakniti svojih prostovoljcev iz Španije, preden Franco docela ne zmaga se londonski krogi sedaj zanašajo na obljube odgovornih politikov obeh držav, da bo Španija ostala suverena država. Ti obeti so zajamčeni tudi z angleško-italijanskim paktom in z izjavami, ki sta jih Chaniberlain m Halifax dobila za časa svojega obiska v Rimu. Angleškemu poslaniku v Rimu je italijanski zunanji minister Ciano ponovno potrdil, da je italijanska vlada pristala na formulo proporciaine evakuacije tujih prostovoljcev iz Španije. Vsi italijanski prostovoljci bodo odpoklicani iz Španije, črm bo državljanska vojna končana. Odvedh bodo s seboj tudi vse vojne potrebščine. Italija, je Ciano lordu Perthu ponovno zatrdil, nima nikakih teritorijalnih aspiracij aH drugih političnih namer glede na Španijo. Od nje ne bo zahtevala tudi nikakih gospodarskih privilegijev niti v Španiji niti na Balearih, niti v španskih kolonijah. Prav tako nima namena pustiti v španskem Maroku kakšne svoje oborožene formacije. PRISTOPAJTE K Jč LICI! Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi" Sijajno napela predstava, ki je žela navdušeno in toplo priznanje Ljubljana, 8. februarja Ljubljansko Narodno gledališče je snoči imelo nad vse ljubega gosta, bratsko dramo iz Narodnega gledališča v Mariboru. Mariborsko celokupno osebje drame je nastopilo v ljubljanski Drami kot brat-tova-riS pri proslavi tužnega jubileja Ivana Cankarja in v spominu na dvajsetletnico samostojnega dramskega gledališča v Ljubljani. Nabito polno poslopje in slavnostno vedro razpoloženje je sprejelo mariborske slovenske umetnike z vso toploto in hvaležnostjo. Takoj po prvem dejanju se je že zavedalo nase občinstvo, da ima pred seboj resne, zrele, v vsakem pogledu kvalitetne igralce, ki nam prinašajo v celoti vzgledno pripravljeno in v posameznih vlogah odlično izvajano predstavo. z.e ko je prvič padel zastor, se je sprostil po gledališču nenehen, viharen aplavz, ki je izražal ne le višek zado- 'istva s kreacijami in inscenacijo, temveč se posebej najiskrenejše Čustvo, ki polni srca ljubljanske publike, zavedajoče ae umetniške in narodne obrambne naloge mariborskega gledališča. Tem čustvom našega občinstva sta da. la prisrčnega in moškega izraza upravnik pesnik Oton .paučić in predsednik Udruženja slovenskih igralcev AL Drenove« ter izročila upravniku mariborskega gledališča dr. Brenčttu in predsednika Udruženja skrvensJjdfa igralcev v Maribora Pavlu Rasbergerju troje vencev s trakovi. Za pozdrave sta se toplo zahvalila Sg-dr. Brenčic ln Rasbergea:, nase občinstvo Pa Ja najlepšo harmonijo dveh najvažnejših naših kulturnih ustanov. Predstava sama je žela vsestransko priznanje in zadovoljstvo. Cankarjeva velika drama -Kralj na Betajnovi« ima v mariborskem dramskem osebju vrsto odličnih interpretov, vsem na čelu Pavle Kovic kot Kantor, Jože Kovic kot Župnik in Vladimir iSkrbir.šek kot Maks. Med damami so se prav posebno odlikovale Danica Savi. nova kot Lužarica, Mileva Zakrajskova kot Hana in izredno nadarjena Vlada Sim-čičeva kot Nina. Izvrstne značaje so nam še ustvarili Nakrst Rado kot Bernot, Go-rinSek Danilo kot sodnik, pa mlada igralka krasnega glasu Branka Rasbergerje-va kot Francka. Tudi ansamblske scene so bile igrane živo in naravno, v vsej predstavi pa sta bila vzgteđen tempo in vzdržana napetost, ki je prinesla umetnikom po vseh dejanjih tople, iskrene aplavz«, ob zaključku pa brezkončne ovacije. Tudi posamezniki so prejeli cvetja, toda glavno je: začetek je storjen in prvemu gostovanju Mariborcev morajo slediti nova, ki bodo brez dvoma vselej zanimala, pri. vlačevala in nam prinašala prijetno izpre-membo ter resničen umetniški užitek. Sorzna ooročila. Čutih, 8. febr. Beograd 10., Pariš 11.6875, London 204°, Newyork 441.25, Bruselj 7440, Milan 23.275, Amsterdam 238, BerKn 177.15, Praga 15.15, Varšava 3845, Butare sta 337. PoJHicnl eGtexni& „Delavsha poHtiHa" o p* Krizmanu Sobotna »Dela\'ska politika« je objavita o najno\'ejši akciji Andreja Krizmana članek, v katerem čitamo. »Andrej Križman je naš star znanec. Ko je bil kaplan na Jesenicah, je ustanovi organizacijo Zveze združenih delavcev (ZZD). Z Jesenic je odšel v Tunjice duše pust Dušno pastir-stvo mu menda ne daje dovolj dela. Z vso silo se je vrgel na »strokovno« organizacijo ZZD in je danes njen ideolog in \%oditelj. Tako je postal eden izmed voditeljev in generalov v Slo^-eniji. lr katoliških cerk\~e nih krogih v Jugoslaviji so mnenja o odnosu cerkve do politike n /avftegs udej-stvovanja deljena. Sarajevski nadškof Ša-rič misti, da se duhovniki ne vrnejo izpostavljati v posvetnem jn\nem življenju. Cerkev da mora ostati vzvišena nad strankarsko politiko, pač pa da mora tudi v politiki vedno stati na strani ljudstva. Dosledno s tem stališčem podpira dr. Mačka, čeprav je dr. Maček poročen po starokato-liškem obredu. Sariče^ga mišljenja je menda tudi župnik v znani napredni in delavski občini na Gorenjskem. Ko so ga prt zadnjih občinskih volitvah župljani vprašali, katero kandidatno listo bo vo/i/. jim je dejal: »Gospod je rekel: kjer je ljudstvo* tam sem jaz.* In je šel in je ja\-no voli/ delavsko in napredno kandidatno listo... Primer gospoda Krizmana pa je drugačen. Delavstvo si je v Jugoslaviji priborilo nekaj socialno-političnih pravic in tudi samoupravo v delavskih zbornicah in drugih socialnih ustanovah. Delavci so. čeprav so razdeljeni v socialistične, narodne in kr-ščansko-socialne stroko\'ne organizacije, dokazali sposobnost, da se sami upravljajo* Na zrelost delavcev se lahko vzgledu je vsa naša razrvana javnost. Res se pa zakonito zajamčena delavska samouprava doslej §0 ni popolnoma izvedla. Niso se še izvršile \*olitve v socialno zavarovanje in v borze dela, razpisane tudi še niso volitve v delavske zbornice, volitve delavskih zaupnikov pa so odložene. Sedaj pa prihaja Andrej Križman in oznanja, da bodo zeleni »prevzeli* vse socialne ustano\'e v Slovenl-ji in tudi vse funkcije prisilne organizacije* če se bo ustanovila. Ne vemo* kako bo Andrej Križman združil svoj svečeniški t al ar t že obstoječo uniformo tistih, s katerimi se je združil... Radovedni smo, kaj bo k temu najnovejšemu podvigu Andreja Krizmana rekla ljubljanska škofija** „The Slovonle Revletv" o Slovanih ln Slovencih Slovanski oddelek vseučilišča v Londona izdaja »The Slavonic and East European Review* — (slovanska in vzhodnoevropska revija). Uredniki te revije so Seton WaU son (Scotus Viator), Bernard Pares, Wll* liam Rose in Norman Jopson. Watson in Jopson dobro poznata Jugoslavijo in sta bi-la že tudi oba v Sloveniji in Ljubljani. Pr* va letošnja številka te revije objavlja celo vrsto prevodov iz slovanskih književnosti, zlasti iz Puškina in Mickiewicza. Posebno zanimiva je študija o bivšem prezidentu če* škosfovaške republike dr. Edvardu Benešu* Studijo je napisal znani ruski zgodovinar* minister zunanjih del v Kerenskega revo* lucionarni vladi Pavel Miljukov, ki živi srda/ v Parizu in je nedavno slavil svojo 80* letnico. Miljukov zagovarja politiko dr, Beneša, poudarjajoč, da je njegova tragedi* ja obenem tudi tragedija demokracije. Dr. Beneš je bil z dr. Masarykom ustanovitelf češkoslovaške države, tako naglasa Milju* kov, in njegova politika kot dolgoletnega ministra zunanjih del in kasnejšega preži* denta je bila v skladu s svobodoumnimi f* demokratskimi načeli. Krivično /e, da »a skuša sedaj dr. Benešu naprtiti krivda zrn katastrofo Češkoslovaške, češ da bi moral predvideti, da zavezniki v kritičnem trenutku ne bodo pomagali ogroženi državi. Miljukov zaključuje svoja izvajanja: »Dr* Beneš ni mogel nastopati drugače, kaKo* je nastopal, a demokratska Evropa bo drago plačala svoje lahkomiselno dejanje, da) je zatajila in pustita na cedilu svojo za* veznico Češkoslovaško.* — Za nas Slovence je zanimivo tudi poročilo profesorja slo* vanskih jezikov na kolumbijskem vseučt* liiču A. C. Colemana. Iz tega poročila ja razvidno, da deluje na univerzi v San Fran* ciscu kot pomočnik slavista Novesa Slovenec Anton Klančar. — NajinteresantnejH za nas pa je brez dvoma v tej številki članek o sodobni Sloveniji »M a k i n g o f modem S l ove ni a*, ki ga je napisal Ar* c hib al d Ly alt* Lyall je znan potopisec, ki je pred leti izdal lepo knjigo o svojem potovanju po Balkanu. Iz njegovega Članka dihajo tople simpatije do nas Slovencev^ O Slovencih piše med drugim; »Ta krepak* priden, malce samotjuben narodič, bogat in dobro organiziran, uživa diplomatsko in vojaško zaščito pa gospodarske koristi od te* ga, ker je del države s IS milijoni prebivalcev* a v praksi je sam gospodar v svoji deželi. Slovenci so v Jugoslaviji, a vendar tudi ločeni od nje. Oni stavlja jo dobrobit Slovenije kot prvo in zadnjo točko v svoja račune* O tam spisu bomo se spregovorili* f Stran 2 »SLOTEN8KI NXKOD<, arah, 8. Mmji 10S9. 8t«V. 31 Zanimivo predavanje o Ameriki Univ prof. dr. Leonid Pitamic je prodavat o pravnem ustroju Združenih držav ameriUcili Maribor, 7. februarja Med najzanimivejšimi predavanji letošnje sezone v Ljudski univerzi je bilo snoč-nje predavanje univ. prof. dr. Leonida Pi-tamica iz Ljubljane. K predavanju se je zbralo mariborsko izobraženstvo v lepem številu. V svojih uvodnih pozdravnih besedah, ki jih je naslovil na g. dr. Pitamica predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec, je slednji naglasal, kako je kulturni nacionalni Maribor ohranil odličnega predavatelja v prijetnem in hvaležnem spominu od onega časa, ko je bil predsednik razmejitvene komisije ob naši mejL Univ. prof. dr. Leonid Pitamic je predaval o izredno zanimivi temi, o tem, kako dehije državni ustroj Združenih držav ame-rđkih. Predavatelj je bil več let poslanik naše države v NVashingtonu in je v tem svojem položaju lahko do dobra in temeljito spoznal ameriške razmere, zlasti državnopravni ustroj 120-milijonske ameriške republike. Segel je v dobo, ko je bilo na področju USA 13 angleških kolonij, ki so živele pod viadstvom in vplivi matične zemlje Anglije. Preveliko obdavčenje je pahnilo angleške koloniste v obupno borbo proti Angliji. Historična zapienitev in obdavčenje čaja v Bostonu je bila signal k uporu, ki se je feoočal za ameriške borce z zmago leta 1776. 13 bivših angleških kolonij se je strnilo v sodržavje, ki je pozneje privzelo obliko zvezne države, katere osnove so postavljenje na sloviti ameriški ustavi iz leta 1787. Ta ustava je doživela pred dvema letoma svojo 150-letnico, kar je v ustavni in držav-no-pravni zgodovini držav in narodov menda izjemen primer . Državnopravni ustroj USA temelji na onih načelih, na katerih je bila zgrajena ureditev 13 bivših angleških kolonij. Po posameznih kolonijah je bila strogo ločena zakonodajna oblast, ki 'jo je predstavljal parlament, sodna oblast in upravna oblast, ki jo je kot predstavnik angleške vlade zastopal guverner. Ti osnovni obrisi državnopravne ureditve dajejo tudi ameriški ustavi svoj značilen pečat V borbi med stru-jami, ki so se zavzemale za sodržavje, in med protishujami, ki so bile za poudarjeno avtoriteto državne ureditve v smislu načel zvezne države, je po večletni državljanski vojni zmagalo načelo zvezne države, ki je v veljavi še danes. Secesionistično stališče južnih držav, po kateiem naj bi se posamezne države v primeru nesoglasja z gotovimi zakoni in uredbami Lahko same izločile iz sestava državne skupnosti, je popolnoma propadlo. Tako je v borbi za svobodo in v borbi za notranjo ureditev nastala sedanja oblika drža vnop ravnega ustro-ja USA. Ameriška ustava predvideva osnovne določbe v izredno jasni formulaciji, ki dopušča spričo nekonkretnih določb nove aplikacije na sodobne potrebe in sodobno življenje. Značilno je, da spada v delokrog 48 držav poleg šolstva tudi civilno in kazensko pravo, dočim predstavljajo valuta. mednarodne pogodbe, vojska itd. nadeve zvezne države. Na podlagi ameriške ustave je oblast strogo ločena, kakor je bila že v času, ko je bila ta zemlji pod angleško oblastjo. Zakonodajno oblast predstavlja reprezentančna zbornica (parlament), ob njej senat. Upravno oblast predstavlja predsednik republike, ki pa ni odgovoren niti parlamentu, niti senatu. On imenuje svoje državne tajnike, ministre, ki so odgovorni rzključno predsedniku republike. Tudi v tem se jasno odraža ločitev upravne in zakonodajne oblasti. Zanimivo pa je, da združuje senat tudi nekaj upravne in sodne kompetence, v kolikor je potrebna njegova pritrditev pri imenovanjih visokih uradnikov ter sodnikov, ki jih s pritrditvijo senata imenuje predsednik republike. Sodno oblast pa predstavlja vrhovno federalno sodišče, ki ga tvori 9 sodnikov in v katerem vidijo Američani garanta svoje svobode, čuječega varuha ameriške ustave. Tukaj so vzroki velike borbe, ki je nastala med predsednikom F. Rooseveltom in vrhovnim federalnim sodiščem, ki je 13 reformnih ukrepov F. Roosevelta odklonilo kot ustavi nasprotujoče, dočim jih je 17 odobrilo. Pre-zident F. Roosevelt si je zamislil načrt, po katerem naj bi bil mesto vsakega člana tega sodišča, ki je star 70 let, imenovan nov član sodišča. Ta predlog pa je v pravnem odseku reprezentančne zbornice propadel. Tako je Roosevelt formalno podlegel. Dejansko pa je prodrl, ker je eden od članov tega sodišča spremenil med tem svoje stališče glede Rooseveltovih reform, tako da je presoja teh reform sedaj v vrhovnem federalnem sodišču ugodnejša m prožnejša. Predavatelj je v svojih nadaljnjih izvajanjih podčrtal izrazitost anglosaškega značaja, ki ga opazimo in čutimo na vsak korak. Skoro nemogoče je izhajati v USA brez znanja angleščine. V Evropi večkrat čujemo, da je Ameriko težko razumeti, Id da se je Evropi popolnoma odtujila. Res pa je, da se stari in novi svet vse bolj zbližujeta ter pri mika ta. Mnogi zatrjujejo, da ni v Ameriki nobene kulture. Ta trditev je krivična. Kultura je, treba jo je !e poiskati in jo pravično ter pravilno tehtati. V svojih zaključnih izvajanjih se je dr. Pitamic pomudil ob prilikah, v katerih živijo naši rojaki v Ameriki. Njihovo življenje, njihova politična in kulturno-nazorska usmerjenost je kakor mala fotografija slovenskih razmer na ameriškem platnu. Poleg specialnih ameriških potez zasledimo značilne slovenske poudarke. V tem je morebiti krivda, da nimajo ameriški Slovenci v posameznih zastopstvih tiste moči in tiste veljave, kakor bi jim po številčnem stanju pritikala. Edino v lokalnih samoupravah so si priborili svoja mesta. Z večjo si ož nos tj o, vzajemnostjo in sporazumnostjo pa bi nedvomno želi lepše m vidnejše uspehe. Predavatelja je občinstvo nagradilo za poučna, skoro dve uri trajajoča izvajanja z živahnim pritrjevanjem in ploskanjem. Najprej bo razširjena mariborska bolnica Za njo pa pridejo na vrsto tudi druge naše banovinske bolnice Maribor, 7. februarja V številki z dne 4. t. m_ smo poročali e modernizaciji tukajšnje splošne bolnice. Omenili smo tudi posojilo, ki je potrebno za realizacijo velikopoteznega načrta povečanja in modernizacije mariborske bolnice. Glede stroškov in glede najetja posojila nam sporočajo, da bo uresničenje tega načrta stalo okrog 21 do %Z milijonov din. Povečanje mariborske bolnice je zamišljeno le kot etapa v okviru razširjenja in modernizacije vseh banovinskih bolnic dravske banovine. Banska uprava v Ljubljani se pogaja namreč s STJZORjem glede najetja dolgoročnega posojila okoli 60 milijonov dinarjev. To posojilo je v načelu že odobreno. Sedaj je se potrebno pritrdilo fi- nančnega ministrstva. Pričakovati je, da pride odobritev v kratkem. To posojilo se bo realiziralo po končni odobritvi v večletnih obrokih. Služilo bo postopnemu povečanju in razširjenju vseh banovinskih bolnic naše banovine. Razširjenje bolnic se bo Izvedlo postopno in sicer tako, da se bo najpreje povečala in izpopolnila mariborska splošna bolnica. Dela se bodo pričela Že letos. Potem bo sledila gradnja nove bolnice v Murski Soboti! nato pa pridejo na vrsto banovinske javne bolnice v Celju, I*tuju, in Brežicah ter ženska bolnica v Novem mestu. Vse te bolnice bodo dobile nove prizidke, tako da bodo lahko povsem ustrezale sodobnim zdravstvenim in higienskim prilikam, pa tudi navalu bolnikov, ki so mu naše bolnice v zadnjih letih izpostavljene. Pol stoletja mariborske moške kaznilnice Njen upravnik Niko Vrabl pa slavi 1$ letnieo uspešnega vodstva tega zavoda Maribor. 7. februarja Letos poteka 50 let, kar ima Maribor moško kaznilnico. Dne 1. oktobra 1889 je bila izročena svojemu namenu. Mariborska kaznilnica ima prostora za 542 jetnikov. Od 1. oktobra 1889 pa do 31. decembra 1938 je bilo sprejetih v mariborsko kaznilnico 14-131 jetnikov. Od 1. januarja 1°31 je uveden v mariborski kaznilnici irski progresivni sistem. Kazen se začenja praviloma v celici, nadaljuje se v skupnem zaporu, nato v oddelku za svobodnjake in končno na pogojnem odpustu. Odtlej se sprejemajo v mariborsko kaznilnico od okrožnega sodišča v Mariboru in Murski Soboti vsi polnoletni obsojenci, obsojenci povratniki m starejši maloletniki, obsojeni na vse vrste kazni. Od okrožnega sodišča v Ljubljani se sprejemajo samo obsojenci s kaznijo robije in zatočenja nad 18 mesecev, od okrožnega sodišča v Celju in Novem mestu polnoletni obsojenci z robijo in za točen jem nad 18 mesecev, polnoletni obsojenci s kasni jo strogega zapora in zapora ter starejši maloletniki z vsemi vrstami kazni nad eno leto. Od okrožnega sodišča v Splitu in Si-beniku pa starejši maloletniki od 17. do 21. leta, obsojeni na robijo in zatočenje nad eno leto. V preteklem letu je prišlo v kaznilnico 235 obsojencev in sicer 210 od sodišč 25 pa iz drugih kaznilnic. V istem času je izstopilo radi končane kazni 129, radi premestitve v druge kaznilnice 7. 33 jih je odšlo na pogojni odpust, 8 jih je umrlo, 3 pa so pobegnili. Dne 31. decembra 1938 je bilo v kaznilnici 484 jetnikov, od teh 15 dosmrtnih. Na pobegu jih je bilo ta dan 11. Mariborska kaznilnica nima samo zamre-ftonih kabin in oken, nima samo tesnih ce- lic, ampak tudi svojo bolnico, ordinacijsko sobo, domačo lekarno. Kaznilniska bolnica ima tudi najmodernejše zdravstvene pripomočke, kakor na primer višinsko sonce itd. Ni pa poskrbljeno samo za zdravje, ampak tudi za izobrazbo. Kaznilnica ima 3 knjižnice 9 skupno 7666 knjigami. Maloletniki morejo redno obiskovati šolo. Odrasli pose-čajo po potrebi anaJfabeteki tečaj, obrtno nadaljevalno šolo ter pevsko in godbeno šolo. V kaznilnici pa so tudi razne delavnice, kjer se jetniki lahko izvežbajo za koristno delo, s katerim se po prestani kazni lahko preživljajo, če so se poboljšali in če imajo dobro voljo. Ob 50-letnici obstoja mariborske moške kaznilnice pa slavi upravnik g. Niko Vrabl 15-letnico, kar uspešno na čelu je temu zavodu. Ob strani mu stojijo 4 upravni uradniki, ki opravljajo administrativne, knjigovodstvene, blagajniške in ekonomske posle. Razen tega so v službi pri moški kaznilnici duhovniki, honorarni uslužbenci, pazniki, tako da je vseh uslužbencev v moški kaznilnici 83. Moška kaznilnica v Mariboru, ki je edina zgradba te vrste v dravski banovini, si je v zadnjem času nadela novo, lepo, belo obleko. Leto 1939 prinaša namreč 50-letnico njenega obstoja in razvoja. V tem času so bile številne modernizacije notranjih naprav ter ureditev, tako da je ta zavod med najsodobneje urejenimi v vsej državi. Naj bi mariborska kaznilnica tudi v naprej žela pri vzgajanju, preoblikovanju ter •preobraćanju jetnikov tiste uspehe, s katerimi se lahko ponaša ob 50-letnici svoje ustanovitve. Sokol Pesnica-Jarenina Maribor, 7. januarja živimo v TSoau občnih Aorov sokolskih društev, te podajajo društvene oprave obračun svojega sokolskoga dela in uspeha v minuli poslovni dota. Vsi ti občni zbori se vrte v bratskem in prijateljskem duhu, v snamenju zanimanja za napredek sokolstva sploh. V tem duhu je slišalo tudi članstvo sokolskega društva Pesnica-Jarenina iscrpna poročila o delu svoje uprave na rednem občnem zboru, ki je bil v nedeljo popoldne v gostilni br. Keren-eiea na Pesnici. Otvori lin vodil je občni zbor požrtvovalni starosta br. Srečko Krajne, ki je v svojem otvoritvenem nagovoru poudarjal, da ima društvo pogoje za razvoj in obstoj, da ima dovolj mladine, ki Je navdušena za sokolsko delo, vendar pa manjka društvu prepotrebni sokolski dom, ki naj bi bdi žarišče sokolskega dela in udejstvo-vanja na naši severni meji. To bc prečitanju vdanostnega pozdrava starosti Nj. Vel. kralju Petru II. je br. starosta zaključil dobro uspeli občni zbor z željo, da bi v sokelskem in narodnem delu vedno zmagala le poštenost in odkritosrčnost ter nesebična požrtvovalnost. Tezenske novice — Pogreb tragično umrlega Alf<>nza Gselmana. v ponedeljek se je mnogo starih. Tezenčanov udeležilo pegreoa tragično preminulega 30 letnega Alfonza Gselmana iz ugledne GseLmanove rodbine na Teznem, ki je bila že pred vojno edina narodno za/vedna družina in je trpela zaradi stroge narodne odločnosti mnogo zaničevanja. Pokojnikov oče je bil ob prevratu marljiv član gerentskega. sosveta. Ugledni rodbini Geelman-Nemčevi naše iskreno sežalje! _ prednostne prireditve, preteklo soboto so izbrala vsa tukajšnja društva za svoje prireditve. Vse večje dvorane naših £ostiin so b"ie zasedene. Najlepši obisk je imela sokolska prireditev v Pulkovi dvorani. K veselemu razpoloženju in dooremu gmotnemu uspehu je poleg lepe dekoracije pripemogla marljiva godba, zlasti pa še maske, od k^ierih so bile tri Za njih trud v prid blagajne nagra^ue 5 primernimi darili. — V nedeljo popoldne pa so sokolski diletanti pri lepi udeležbi pono-vini burko ^Zanikrna trojica« in želi zasluženo priznanje. Po igri pa je priredila vrlim sokolskim delavcem s. špesova čajanko, br. starosta pa je vzpodbujal mladino k novemu letu za uresničenje naše največje želje — lastne strehe. Zdravo. Mariborske in okoliške novice — Nove in izbrisane obrtne pravice. Seznam v mesecu januarju izdanih in črtanih obrtnih, pravic vsebuje: Izdanih: Jer-šek Kristina, brezalkoholni buffet, Aleks. c. (kiosk), Ritter Franc, restavracija, Aleksandrova c. 47, Kodrič Štefan, izvoscek s konjsko vprego, Frančiškanska ul. 13, Horvat Pavla, trg. z modnim in galanterijskim blagom na drobno, Aleksandrova c. 61, Potočnik Anton, avtoizvošček s pravico postavljati avtomobil na javno stajališče (z 1 avtomobilom), Vrtna ul. 17, Matko Ana, trgovina s tekstilnim in modnim blagom ter konfekcije na drobno, Jurčičeva ul. 9, Feldin Mirko, trg. z manufakturo, modnim in konfekcijskim blagom na drobno, Aleksandrova c. 13, Hanžekovic Frančiška, šivanje ženskih in otroških oblek, Marijina ul. 24, Vet. Keluc Josip, izdelovalec lepotil in vonjav, Frančiškanska ul. 13, Klffmann Friderik, trgovina z lesom in stavbnim materialom na debelo in drobno, Meljska c. 25, Kuhtič Franjo, precizni mehanik. Gosposka ul. 3, Ločnik Marija, buffet, Trsten Jakova ul. (paviljon), Roža j Jože, trg. z manufakturnim blagom na drobno, Aleks. c 16, Benčec Viktor, trg. z mešanim blagom na drobno, Aleks. c 81, Čreš-ner Viktor, spediterski (odpravniški) obrt., Vodnikov trg 4, Zaveršnik Ivan, mehanik, Tržaška c. 48. Reicher Emilija, krojaštvo ženskih in otroških oblek, Trubarjeva ul. 4. Izbrisanih: Vernik Julij, gostilna, Tržaška c 1, Montana Mato, gostilna, Koroška c. 39 Vezjak Marija, strojno pletenje, Vetrinj ska ul. 17, Kiffmann Rudolf, trg. z lesom in gradbenim materialom, Meljska c. 25, Kiffmann Rudolf, stavbni mojster v smislu in obsegu koncesije ministrstva za notranje posle z dne 9. 6. 1894, štev. 13715, Meljska c. 25. Hribar Josip, trg. s konfekcijo na debelo, Prešernova ul. 34, Vlahovič Ljudevit, trg. z živino, Aleksandrova c. 38. Arnejčič Jakob, izvošček, Gregorčičeva ul. 14, Omulec Rudolf, avtoizvošček z 1 avtomobilom. Slomškov trg 13, Landau Pavla, Šivilja, Vrazova Ul. 6, Maj Anton, trg. z oljem ter izdelovanje repičnega, gorilnega olja in firneža. 2:dovska ul. 14. Maj Anton. izdelovanje masti za vozove, tovotne masti in mazilne masti (mazilnega mila), židovska Ul. 14, Knupleš Marija, trg. z manufakturo in konfekcijo na drobno. Koroška 34 Golesch Kari, izdelovanje kemično-teh-ničnih izdelkov s pristavkom »Kemindu-strila« Meljska c. 5. Vicel Albert gostilna, Rotovski trg 8, Rozman Ferdinand, podjetje za un'čevanie mrčesa s strunen'mi sredstvi in drugimi sredstvi, škodiiivimi ljudskemu zdravju, Glavni trg 5. Weitzl Friderik trgovina s kurivom. Meljska c. 41, Jelen'Marija, gostilna, Meljska c 22, Bu-kovnik Otmar, kroiač. Cafova ul. 1. — Orožnov smok preko Pohorja je po turističnih načelih zamišljeno krmarienie preko pohorskega grebena od vzhoda do zahoda kot vsakoletna preizkušnja turnm vozačev. Tega izleta se lahko VSftkdO Udeleži. ZimskosDortni odsek Slovenskega planinskega društva v Mariboru kot prireditelj ne prevzame ntkakeea iamstva m odgovornosti za event. poškodbe posameznika ki bi mu nastale, če bi svole zmožnosti precenleval. Udeleženci se zbere 1o dne 11. februarja zvečer pri Mariborski koči in se prijavijo vodji izleta gosp. Korenu Evaldu ta gosp. Hribarju Borutu. PrHavnma znaša din 10.— za osebo in jo 1e plačati pred startom. Start je ob 6, uri ziutrai pri Mariborski koči. Proga vodi mimo Ruške koče, Be'gotta Koče na Klopnem vrhu. kjer je prvi počitek. Nato mimo koče na Pesku čez Sintlerico in Jezerski vrh do Seniorjevega doma. kjer je glavni počitek. Od tod čez črni vrh. Malo in Veliko Kopo mimo Teisla v Vuzenico. Dolgost proge je cca 52 km. posamezni vzponi merijo 1.800 m, smuka pa je 2.600 m. Pred startom se bodo zjutraj razdeljevali kontrolni listki to jih dobi vsak osebno. Kdor se pri startu ne javi to ne dobi kontrolnega listka se bo smatralo da ni pravilno startal. Progo je prevozil ' le oni vozač, W se najka^eje pred odhodom mariborskega vlaka ob »«™ javi v čakalnici kolodvora v Vuzenici vodji Orožnovega smuka. Glavno kontrolo ima gosp. Senica Drago pri Senjorjevem domu. Zadnji čas za odhod od Senjorjevega doma je ob 15. url. Kot zadnja vozača vozita gg. Lautner in Furlan. Na predvečer se bo pri Mariborski koči raztolmačil tudi pravilnik o tej krmarski vožnji. Onim vozačem, ki S uspehom prevozijo pot, podeli prireditelj katerega nI mogoče kupiti. Znak ima na hrbtu letnico in ime lastnika ter naj služi propagiranju zimske turistike na splošno, kakor razkazovanju zimskih krasot Pohorja. Kdor z uspehom prevozi Orožnov smuk 5krat, ni treba zaporedoma, dobi okrog znaka srebrn venček, oni pa, ki prevozi lOkrat, pa dobi zlati venček. — Ljudska univerza v Mariboru. Radi gostovanja ljubljanske drame v petek 10. februarja, se preloži predavanje g. univ. prof. dr. E. Spektorskega o temi »Francosko in nemško pojmovanje« na poznejši čas. — Fantovske zadevščine. V Zg. Jablani pri Cirkovcih so se fantje napili dobre kapljice, nato pa so se pošteno spoprijeli. Padale so bunke na levo in desno, dokler ni obležal v splošni zmedi 17-letni pos. sin Franc Pišek iz* Sp. Jablane, zaboden z nožem v hrbet. Prepeljali so ga v bolnico. Njegovo stanje je precej resno. — Tu pa ni šale! Janez L. in Pepček L. iz Pobrežja sta hodila vaaovat k lepi in zali Marjetici. Sedaj pa je naneslo, da sta se znašla pod istim oknom. Prijazno sta se obdelovala s pestmi nazadnje je Pepček zgrabil za kol in pobil z njim Janeza na tla. Janez se zdravi v bolnici. Pepčka iščejo orožniki. — Kulturni Maribor se pripravlja, da čim dostojneje in čim lepše sprejme ljubljanske igralce, ki gostujejo v petek 10. t. m. v našem gledališču s Cankarjevimi »Hlapci«. Ob nedavni premieri v Ljubljani SO »Hlapci« prodorno uspeli in so tudi topot izpričali svojo trajno aktualnost in privlačnost. Ljubljana, središče naše kulturne tvornosti, je z navdušenjem sprejela snoči mariborski dramski ansambl, ki je gostoval s Cankarjevim s-Kraljem na Betajnovi«. Sedaj pa je dolžnost Mariborčanov, da se pravočasno pobrigamo za vstopnice in da napolnimo gledališče do zadnjega kotička. V petek vsi v gledališče! JADRANSKA NOČ in revija narodnih noš 11. februarja ob M. uri — Obmejni sadjarji so zborovali te dni pri Sv. Križu. Sestanek je otvoril in vodil predsednik Sadjarske in vrtnarske podružnice posestnik Franc Hauptman. šolski nadzornik ePter Močnik iz Maribora je poučno predaval o gnojenju, snaženju in škropljenju sadnega drevja. Podružnica je imela lani 4555 din dohodkov in 4456 din izdatkov. Pri volitvah so bili izvoljeni: Franc Hauptman predsednik, Filip Galunder podpredsednik, Maks Hlade blagajnik. Odborniki: Jakob Pajtler, Franc Robič, Ivan Te-peh in Rado Pipuš. — Grob pri grobu. Umrl je upokojeni skupinovodja državnih železnic Ivan Ter-šek, star 73 let. Žalujočim naše globoko sožalje. — Čigavo je kolo? V Studencih so našli dirkalno kolo z evid. št. 131245. Kolo dobi lastnik pri studenski orožniški postaji. — Slovenjegoriske novice. Lani je zgradilo Sokolsko društvo pri Sv. Lenartu kabine, ki naj služijo kopalcem ob dograditvi kopališča za garderobo. Te dni pa se je pojavil v nočni uri nekdo, ki je pustil tamkaj tudi svoje oslovske ostanke. Naključje je hotelo, da je pasant opazil senco, ki omogoča pravilno sled. Plačilo ne izostane! — Svetolenarška glavna hranilnica je nabavila nov avtobus znamke Krup Junkers. Ta avtobus bo služil rednemu prometu na progi Maribor—Sv. Lenart—Sv. Trojica. Avtobus je elegantno opremljen in bo Izvrstno služil svojemu namenu. Ko bi bile le ceste nekoliko boljše! — Drobne novice. Preveč uspavalnih praškov je zavžila 20-letna predica Vera Lešnik iz Jan Kollarjeve ulice št. 5. Nezavestno so jo prepeljali v bolnico. — Pod hlodi se je znašel 27-1 etn i šofer Rafael Lenarčič is slivniškega Pohorja. Ko so ga potegnili Izpod hlodov, so opazili, da ima zlomljeno nogo. Odpremili so ga v bolnico. — Gluhonememu brezposelnemu čevljarskemu pomočniku Mirka Sagaju so odnesli večjo množino perila. — Zasebniku Ivanu Merla-ku iz Slomškovega trga 6 so ukradli vojno srečko »Ratne štete« št. 5415-401. Srečka je vredna 600 din. — S podstrešja v Vrazovi ulici 9 so odnesli še neizsledeni zlikovci obleke in druge predmete. Stanovalce omenjene hiše so oškodovali za okoli 2000 din. — Železniškemu uradniku Francu Sva j gerju so ukradli v neki tuk. gostilni zimsko suknjo, ki je vredna okoli 900 din. — Z drevesa je padel in si razbil lobanjo 21-letni delavec Anton Amuš, uslužben na posestvu Račjega dvora v Kamnici. stanujoč Za Kalvarijo 3. Pri čiščenju sadnega drevja je omahnil z veje in padel na tla. kjer je obležal nezavesten. Reševalci so ga prepeljali v bolnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. — Občni zbor sokolskega druStva Studenci. Drevi ob 20. uri je v Sokolskem domu redni letni občni zbor. Vse brate in sestre vabimo, da se tega jubilejnega občnega zbora udeležijo pomoštevilno. — Napravljeno truplo. Pri Ormožu je Drava naplavila moško truplo, ki je bilo najmanj že dva meseca v vodi. Utopljenec je star od 40 do 50 let, nekoliko plešast, polnega obraza in visok 180 cm. Mariborsko gledališče Sreda, 8. februarja: Zaprto Četrtek, 9. februarja ob 20. uri: *Na ledeni plošči«. Red D. Prvič Petek, 10. februarja, ob 20. uri: »Hlapci«. Gostovanje ljubljanske drame. Izven ! ! ★ Češka komedija »Na ledeni ploščice, ki se v letošnji sezoni v Kovičevi režiji na mariborskem odru prvič vprizori v četrtek 9. t-m. prikazuje po vojni nastali razvoj med starimi in mladimi v tako izrazitih in učinkovitih slikah, da mora ta sodobna češka komedija zanimati tudi vse one, ki je še niso videli. Iz Celja —C Bolgarski tenorist Hrteto Zlatt v bo priredil v petek 10. t. m. ob 11. dopoldne v veliki dvorani Celjskega doma koncert bolgarske narodne pesmi. Koncert je namenjen dijaštvu realne gimnazije, trgovske šOie, rudarske 2ole in mc£NaMkih šol. —c Šahovski turnir. Osmo kolo glavne-nega turnirja Celjskega šahovskega kluba, za leto 1939. je v glavnem končano. Večina igralcev je že odigrala predpisane partije, nekateri pa so še v zaostanKu. V osmem kolu je stanje med vodiliiimi igralci naslednje: Cijan 8 točk, inž. Sajovic 7 in pol, inž. PipuŠ in Detiček 7, Schneider 4 in pol, Grašer in dr. pokorn 4 točke. Klub pripravlja izlet v Trst, združen s šahovsko tekmo; prijave sprejema g. Gra-Šer. —C Ročni voziček usmrtil otroka. Na Ostrožnem pri Celju se je dogodila v ponedeljek nesreča, ki je zahtevala življenje dveltnega Jožeta Malgaja, sinčka kolar-skega mojstra in posestnika g Malgaja na Ostrožnem. Ko se je deček igral pred hišo, se je ročni voziček, ki je bil naslonjen k zidu, zvrnil nanj in ga udaril s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo. Težko poškodovanega otroka so takoj OddaU V celjsko bolnico. Ker pa je bilo otrokovo stanje brezupno, so spravili otroka zopet domov, kjer je kmalu nato podlegel poškodbam. —c Nesreča kolesarja. Te dni je padel 201etni dninar Franc Borinc iz Nove cerkve tako nesrečno s kolesa, da si je na-lomii desno roko v ramenu. Borinc ae zdravi v celjski bolnici. —C Planinsko predavanje. Savinjska podružnica SPD bo priredila v četrtek 9. t. m. ob 20. v risalnici meščanske Šole zanimivo predavanje s skiopUčnimi slikami o temi: »Nazaj k naravi!« Predaval bo znani planinski delavec mlade generacije g-. Uroš Zupančič z Jesenic Na to lepo in zanimivo predavanje opozarjamo vse ljubitelje narave in planinstva. _c V Mestnem zavetišču v Medioguje Umrl v ponedeljek 701etni mestni revei Ivan Malmič. Iz Murske Sobote — Premestitev. Premščena sta kan o listka Irena Apatič v Dolnjo Lendavo in uradniški pripravnik Štefan Gorički iz Dolnje Lendave v Mursko Soboto. — Prekmurski teden. Odbor Tujsko-prometnega in olepševalnega društva je na svojih zadnjih sejah sklenil, da bo letos priredil >prekmurski teden«. Za uvod bo 18. junija sokolski župni zlet, nato pa bodo med tednom razne prireditve. Slednjič pa kongres trgovcev, ki bo 24. in 25. junija. Na prekmurski teden se pripravljajo tudi vsa društva. Akcijo tedna bo podprla tudi očbina. Tako upamo, da bo prekmurski teden pokazal Prekmurje z vseh strani. Iz Rimskih toplic — Občinski proračun. Pred kratkim se je vršila proračunska seja. Iz zapisnika posnemamo, da izkazuje proračun 392.319 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri dohodkih je vračunana 76% do klada na državne neposredne davke. Proračun je za 22% ali za 70.526 din večji od lanskega. Osebni izdatki so 57.120 din, materijalni pa so 335.199 din, Subvencije znašajo 30.000 din, od tega za elektrifikacijo Mamo, Sv Jedert, 12.000 din, za Tremerje 12.000 din, ostalih 9.000 din pa je namenjeno raznim društvenim ustanovam. Za novo pokopališče v Zg. Rečici je občinski odbor votiral 12.000 din. Za napajanje živine ae bo napravilo novo korito, Id bo stalo prt Jenčlču na Rečici. Občina je v ta namen votirala 2.000 din. Uvedena je tudi nova trošarina na meso in sicer 1.— din za kg uvoženega mesa. Proračun tujskega prometa izkazuje 2.— din dohodkov, dočim planinska koča na šmo-horju ne bo deležna nobene potrebne subvencije. Enako je tudi s Sokolskim društvom. VROČ VRELEC — AH zamrzne pozimi ta vroči vrelec — vpraša radovedni turist voznika v zdravilišču. — Seveda, lansko zimo se je na nJem neka Ženska udri a skozi led In al opekla nogo.