PLANINSKIVeStnik 12 / 2002
Gora
Gora, izžarevanje svobode, kot ptica na sinjem nebu. Gora, kot zavetnik pred nevihto in grmenjem, h kateremu se zatečeš. Gora, mir in spokojnost, ki ti riše na ustnice srečo, radost in ljubezen. Je lahko žalost, ki ti zada bolečino ob izgubi ljubljene osebe ... Ali nevarnost, ki preži na poti med vrhom in breznom ... PA NAJ BO LJUBEZEN IN PROTISTRUP ZA BOLEZEN!
Jasmina Žnebelj, OŠ DBB Hrpelje Mentorica: Ksenija Lazar
Simona Strnada in osrednjo proslavo v sežanskem kulturnem centru. (Igor Maher)
Francetu Bernotu v spomin
4. novembra 2002 je v osemdesetem letu starosti preminil dr. France Bernot, dolgoletni član Podkomisije za plazove GRS in član Postaje GRS Ljubljana. Sinu železni-čarske družine je bilo v mladih letih usojeno, da obrede velik del Slovenije, med okupacijo pa preizkusi še blagodati laških taborišč Gonars in Treviso. S stiskami in odrekanji mu ni bilo prizaneseno niti po osvoboditvi. Mikala ga je medicina, vendar je dveletnemu služenju v JLA sledilo udarniško delo na progi Bo-rovnica-Preserje, potem pa delo za ljubi kruhek, ki ga ni prekinil niti med študijem geografije. Diplomi-
ral je leta 1955, doktoriral pa 1971.
Strokovno izpopolnjevanje ga je vodilo v Davos, na Institut za raziskave snega in plazov. Okoliščine niso hotele, da bi že tedaj nadaljeval delo, ki ga je na SAZU začel Ivan Gams s študijo Snežni plazovi v Sloveniji. Ni pa obupal, marveč se je v 60. letih kot oboževalec gora, ki ga je močno mikal tudi alpinizem, povezal z GRS in sodeloval s skupino, ki se je ukvarjala s plazovi. Ob ustanovitvi podkomisije, leta 1969, je postal njen polnokrvni član in nadvse marljivo sodeloval v vseh njenih dejavnostih. Bil je udeleženec ali predavatelj na tečajih za plazovne pse, na dnevih varstva pred snežnimi plazovi, tečajih za minerje snežnih plazov, zimskih tečajih matične Postaje GRS Ljubljana, na posvetih o varnosti v gorah in drugod.
Posebno skrb je posvečal opozarjanju pred plazovi ter leta 1975 dosegel, da je bila pri tedanjem Hidrometeorološkem zavodu SRS ustanovljena Služba za sneg in plazove. Kot njen prvi vodja jo je vodil do upokojitve in jo povezal z ustreznima službama v Celovcu in Vidmu. Oral je ledino, organiziral mrežo opazovalnic ter pripravil nešteto opozoril.
V zgodnjih 80. letih sva obredla vse plazovite konce naše domovine in pripravila Preliminarno poročilo o delu na katastru snežnih plazov na ozemlju SR Slovenije, ki je bilo v devetdesetih letih izhodišče za nastanek današnjega katastra snežnih plazov pri Podjetju za urejanje hudournikov, v katerem je tudi
Francetovo delo.
Kot dober poznavalec razmer je prizadevno pomagal pri oblikovanju Komisije za snežne plazove pri Republiškem sekretariatu za varstvo okolja in bil vse od ustanovitve leta 1976 pa do smrti njen član. Skupaj smo opravili nešteto ogledov na krajih predvidenih gradenj ali obstoječih naprav žičnic, smučišč, cest, železnic v naseljih in gorah. Kot član Podkomisije za plazove je sodeloval tudi na zasedanjih podkomisije za plazove IKAR-ja na Bledu, v Bovcu in v Kranjski Gori.
France je bil dober in razgledan pisec. Med večjimi deli, ki zadevajo obiskovalce gora, ne moremo zgrešiti priročnika Vremenoslovje za planince in prevoda Vremenoslovje za vsakogar. Za smučarje je pri Smučarski zvezi Slovenije pripravil opomnik Pozor - plaz. Na podlagi materialov iz Davosa sta v tipkopisih ostali Klasifikacija snega in Klasifikacija plazov. O snegu, plazovih in nevarnostih je objavil veliko člankov v Planinskem vestni-ku, Ujmi in drugih publikacijah, intenzivno je sodeloval tudi na prireditvah geografske stroke.
Bil je prijeten družabnik in tovariš. Če bi dopuščalo zdravje, bi zanesljivo storil še marsikaj koristnega za planinsko srenjo in v splošno korist. Žal je usoda hotela drugače - čeprav že dolgo ne več mlad, je prezgodaj zapustil naše vrste. Nekdanji sodelavci ga bomo pogrešali in se pogosto spominjali napornih, pa tudi nadvse prijetnih dni, ki smo jih skupaj preživeli v minulih desetletjih. Naj si v miru oddahne! (Pavle Šegula)
V spomin Jožetu
Mermalu
(1920-2001)
Pred dobrim letom smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od gospoda Jožeta Mermala - magistra veterine, krajana Ljubnega ob Savinji, prijatelja, planinca. Treba se je bilo časovno oddaljiti, da se zavemo, kako je bil gospod Mermal
55