Amerikanski
Slovenec
	List za slovenski narod v	Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. . i ii	
U. ŠTEVILKA.	JOLIET,	ILLINOIS^ Jb. OKTOBRA 1911.	LETNIK XX
zapisnik
I. glavnega zborovanja K. S. K. J.
V JOLIETU, OZIR. SOUTH CHICAGO, ILL.
Pričetek dne 2. oktobra 1911.
Predsednik otvori sejo ob polu 11. uri dopoludne. Duhovni vodja moli. Pomožni tajnik prebere imena gl. odbornikov in delegatov in sicer so bili navzoči:
Glavni odborniki:
Piedsednik Anton Nemanich; I- podpredsednik Marko Ostronich;
II.	podpredsednik Frank Boje; glavni tajnik Josip Zalar; pomožni tajnik Josip Rems; blagajnik John Grahek; duhovni vodja Rev. John Kranjec; Pooblaščenec Josip Dunda; vrhovni zdravnik Dr. Martin J. Ivec; nadzorniki, George Stonich, Josip
Sitar, Frank Opeka;
pravni in prizivni odbor, Blaž J. Chu '■k, Joseph Kompare, Leo. Kukar.
Delegati:
Za društvo sv. Štefana 1, Chicago, 111.:
Anton Gregorich, Frank Banich. Za društvo sv. Jožefa 2, Joliet, 111.: Frank Horvat, Anton Golobitsh, John Živic. Za društvo Vit. sv. Jurija 3, Joliet,
III.:	Martin Konda, Anton Nemanich ml.
a društvo sv. Družine 5, La Salle, 111.: Jožef Bregač, Jožef Brglez. Za društvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Josip Rus, Matija Jerman, George Thomas.
Za društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: John Gregorčič. Za društvo sv. Janeza Krstnika 11,
Aurora, 111.: John Novak. Za društvo sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: Rev. J. Tomšič, Martin Muhič. Za društvo sv. Roka 15, Allegheny,
Pa.: Viljem Thomas, J. Flajnik. Za društvo sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: Frank Trampuš, Matija Lak-ner.
Za društvo sv. Janeza Krst. 20, Iron-
wood, Mich.: Jurij Križmanič. Za društvo sv. Jožefa 21, Federal, Pa.:
John Tavčar. Za društvo sv. Barbare 23, Bridgeport,
O.: Mihael Hočevar. Za društvo sv. Vida 25, Cleveland, O.: John Grdina, Mihael Setnikar, Jernej Knaus, John Žulič. Za društvo sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.; Josip Legan, Mihael Ward-jan, Martin Težak. Za društvo sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Paul D. Spehar, John R. Sterbtnz, Paul Schneller, Paul Shaltz.
Za društvo Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash.: Josip Malneritch. Za društvo Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.: Jos. Pavlakovič. Za društvo sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans.: Mihael Majerle. Za društvo sv. Barbare 40, Hibbing,
Minn.: John Povsha. Za društvo sv. Jožefa 41, Pittsburg,
Pa.: Rev. John Mertel Za društvo sv. Alojzija 42, Steelton,
Pa.: Rev. Frank J. Ažbc. Za drifštvh sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.: Mihael J. Kraker. a društvo Vit. sv. Flori j ana 44, So. Chicago, II).: Franc Medosh, Jožef Scbohar.
Za društvo sv. Alojzija 47, Chicago,
M.: John Wukshinic. Za društvo Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa.: Jos. V. Grahek. a društvo Marije Sedem Žalosti 50, Alle gheny, Pa.: Matija Mravintz, John Mravintz, Frank Mravintz. Za društvo sv. Alojzija 52, lndiana-Polis, In d.: Jakob Stcrgar. društvo sv. Jožefa 53, Waiikegan, • Franc Petkovšek, Anton Šus-
y 'eršič.
a društvo sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn.: Frank First st. a društvo sv. Jožefa 57, Brooklyn, N- Y.: J. Zupan.
društvo sv. Jožefa 58, Haser, Pa.: John Bohinc.
8 društvo sv. Cirila in Metoda 59, '-veleth, Minn.: Martin Shukle, John
Malevich.
a društvo sv. Jan. Krstnika 60, We-2 n°"a, II!.: Josip Brenči:. a društvo Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O.: John Vlašič. a društvo sv. Petra in Pavla 62, Brad 2,ey. 111.: Al. Sterbenc. a društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland,
Jakob Jančar, Andrej Slak. -a društvo sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis.: Ignac Kušljan, Frank
j ^rančič.
'a društvo sv. Nikolaja 67, Steelton, 2 : Miko Matjašič.
društvo rv. Srca Jezusovega 70, St. 2 L°uis, Mo.: Anton Bukovic. "a društvo sv. Antona Pad. 71, Goff, 7 Pa : John Tome. '
.društvo sv. Ant. Pad. 72, Ely, . '"inn.: Geo. L. Brozich * društvo sv. Barbare 74, Spring-
-»»ivu sv. iiaruuic • ®'d, in.; j0hn Peternel.
Za društvo sv. Martina 75, La Salle,
111.: John Novak. Za društvo Marije Vnebovzete 77,
Forest City, Pa.: Anton Bokal. Za društvo Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.: Martin Kremesec, August Poglajen.
Za društvo Marije Pomagaj 79, Wau-
kegan, III.: Franc Grom. Za društvo Marije Cist. Spočetja 80,
So. Chicago, 111.: John Kučič. Za društvo Marije Sedem Žalosti 81,
Pittsburg, Pa.: John Golobič. Za društvo sv. Alojzija 83, Fleming,
Kans.: Jakob Cukljati. Za društvo Sedem Žalosti 84, Tri-
mountain, Mich.: John Žugelj. Za društvo sv. Ant. Pad. 87, Joliet,
111.: Blaž Kuglitch. Za društvo sv. Alojzija 88, Mohawk,
Mich.: Josip Butala. Za društvo sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.: Lovrenz Blažina. Za društvo Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn.: Jakob Petrich. Za društvo sv. Alojzija 95, Broughton,
Pa.: Jakob Brulc. Za društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Jožef Pekol. Za društvo sv. Jurija 100, Sunnyside,
Utah: Matija Pogorele. Za društvo sv. Cirila in Metoda 101,
Lorain, O.: Jos. Svete. Za društvo sv. Jožefa 103, Milwaukee,
Wis.: Matija Marhar. Za društvo sv. Genovefe 108, Joliet,
111.: John Petric. Za društvo sv. Jožefa 110, Barberton,
O.: Jos. Podpečnik. Za društvo Srca Marijinega 111, Barberton, O.: poobl. j'os. Podpečnik. Za društvo sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Frank Jerich.
Za društvo sv. Roka 113, Denver,
Colo.: Josip Zalar. Za društvo s,v. Pavla 118, Little Falls, N. l.: Ffaiik Boštnar.
Za društvo Marije Pomagaj 119, Rock
dale, 111.: Josip Pekolj. Za društvo Marije Pomagaj 121, Little
Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Za društvo sv. Jožefa 122, Rock
Springs, Wyo.: John Koshir. Za društvo sv. Ane 123, Bridgeport,
O.: Mihael Hočevar. Za društvo sv. Martina 126, East Mineral, Kans.: Jakob Cukljati. Za društvo sv. Cirila in Metoda 135,
Gilbert, Minn.: Anton Erchul. Za društvo sv. Družine 136, Willard,
Wis.: Ignac Česnik. Za društvo sv. Antona Pad. 137, Aurora, Minn.: Peter Staudohar. Za društvo sv. Ane 139, La Salle, 111.:
Matija Povše. Za društvo sv. Janeza Krstnika 143, Joliet, 111.: Jos. Pleše. Predsednik naprosi navzoče, naj složno in nepristransko delujejo v blagor naše K. S. K. J. in naimenuje sledeči poverilni odbor: Frank Trampuš, Frank Gregorka, John Koshir.
Poverilili odbor se naprosi, da pregleda poverilne liste delegatov in pri popoldanski seji poroča.
Pred zaključkom seje stavljen in podpiran je bil predlog, da se v znak spoštovanja do umrlega ustanovitelja Jednote Rev. Frank Šusteršiča dele-gatje vzdignejo raz sedežev in da se njegovemu spominu zakliče trikrat "Slava". Sprejeto in tako storjeno. Zaključek seje ob 11. uri dopoludne
Nadaljevanje 2. oktobra popoludne.
Predsednik otvori sejo ob polu 2 uri
Duhovni vodja moli.
Poverilni odbor poroča, da so poverilni listi vseh delegatov z malimi izjemami v redu. Brat Mihael Kraker, delegat društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont, in brat Jos. Podpeč nik, delegat društva sv. Jožefa št. 110, Barberton, O., pozabila sta poverilne liste v kovčekih v So. Chicago, dočim je poverilni list brata J. Pekolja, del. društva sv. Treh Kraljev, Rockdale, III., glede podpisov pomankljiv. Prva dva obljubita donesti poverilne liste k jutrajšnji seji, med tem ko sc delegat Pekolj vkljub pomankljivega dopisa kot tak pripozna.
Delegat društva Marije Čistega Spočetja št. 80, Chicago, 111., omeni, da je to društvo, ker je imelo meseca septembra 105 članov, opravičeno do dveh delegatov. Glavni tajnik dokaže, da je imelo društvo začetkom septembra samo 97 udov in da sme poslati samo enega delegata.
Proti delegatu društva sv. Ane št. 139, La Salle, III., se oporeka, da ni bil pravilno voljen delegatom, ker ni ob času volitve še nobenega asesmen-ta plačal. Konvencija sklene, da se kot delegat pripusti, ker ima vsak kdor (Nadaljevanje na 5. strani.)
Milica nad štrajkarje.
Jackson, Miss., 3. okt. — Ves 3. polk mississippiškie narodne straže je odposlan v McComb City, Miss., da zatre tamošnje štrajkarske izgrede, ki so posledica velikega štrajka na "Illinois Central"-železnici. V nekem boju med stavkokazi in meščani v McCombuje bila nekemu štrajkarju razbita črepi-nja.
Houston, Tex., 3. okt. — J. J. Pipes, poseben policist iz Athensa, Tex. je bil usmrčen na dvorišču železniške delavnice, ko se je z malim oddelkom policistov in stavkokazov nahajal na vlaku na poti v delavnico. Kapitan H. S. Sirk je bil tudi ranjen in trdi, da so streljali štrajkarji. Štrajkolomec Gordon Knight je bil zaboden v lice.
Dennigon, Tex., 3. okt. — Petinpet-deset stavkokazov, namenjenih v Houston, je bilo tukaj napadenih po množici ljudstva, oboroženega s kre-pelci in steklenicami. Stavkokazi so bili pregnani iz mesta. Mnogo oseb je bilo ranjenih.
Škof Koudelka odklonil $4,000.
Cleveland, O., 4. okt. — Ko so mil. škofu Jos. M. Koudelki, ki je bil on-dan imenovan za pomožnega škofa nadškofu Messmerju v Milwaukee, Wis., ponudili ček za $4,000 na raz-hodnici, ki jo je priredila župnija sv. Mihaela, je odklonil darilo od župnije rekoč: "Ubog sem prišel semkaj in ubog hočem oditi." Bil je župnik katoliške cerkve sv. Mihaela zadnjih o-semindvajset let.
PREDOR J£ZA PRI AUSTIN!), PA.
Povzročil poplavo doline in razdejal omenjeno cvetoče mestece.
MRTVIH 38, POGREŠANIH 54.
Škoda na lastnini znaša baje nad osem milijonov dolarjev.
Admiral Schley mrtev.
New York, 2. okt. — Podadmiral Winfield Scott Schley ge je zgrudil mrtev na voglu 44. ceste in 5. ave., ko se je nahajal na poti v notranje mesto; umrl je za kapjo na možganih.
Admiral Schley je bil rojen leta 1839. v Marylandu. Dovršil je pomorsko akademijo v Annapolisu in se u-deležil državljanske vojne, nakar je bil 1866. leta povišan v lajtnantkomander-ja. L. 1884. se je udeležil neke ekspe-dicije na visoki sever, kjer je našel in rešil pogrešanega lajtnanta Greeleya in njegove tovariše. Ko je leta 1898. izbruhnila vojna s Španijo, je bilo Schleyu poverjeno poveljstvo nad ta-1<ozvanim letečim oddelkom bojnega brodovja, in posrečilo se mu je, da je mnygo pripomogel -k uničenju španskih ladij pod admiralom Cervera.
Junak.
Wichita, Kans., 2. okt. — Emil Utz, napenjač telefonske žice, je tu storil smrt, ko je poskušal, rešiti smrti sodelavca Edvarda Trenta. Ta se je bil zamotal v električne žice, napolnjene z 2500 volti. Ko je Utz to zapazil, je hitel na lice mesta in osvobodil Trenta, a zadobil je tako hudih električnih u-darcev, da je bil po kratkem času mrtev. Trent bržkone okreva.
Senator I. Stephenson v preiskavi.
Milwaukee, Wis., 2. okt.—Pododsek odbora za predpravice in volitve za-veznega senata je tukaj uradno pričel svoje seje glede obdolžitev, podanih proti zavezneinu senatorju Isaacu Ste-phensonu iz Wisconsina, po katerih je ta baje dosegel svojo izvolitev dne 4. marca 1909 s podkupovanjem in drugimi kaznivimi uporabami denarja. Senator Stephenson je bil pozvan, priti za prvo pričo, ko je uvodno postopanje končano.
Bryan in Taft.
Lincoln, Neb., 2. okt. — Med banketom, prirejenim tukaj v čast predsedniku Taftu, h kateremu je bil povabljen tudi večkratni demokratični predsedniški kandidat W. J. Bryan, je zadnji napil predsedniku, "najvišjemu uradniku deželnemu, ki nas je s svojo prisotnostjo počastil". Napil mu je, med tem, ko so vsi navzoči stali, z "bi-serečo (ali iskrečo) se vodo", kakor je Bryan rekel, "s pijačo, kateri je Bog Vsemogočni vtisnil pečat odobritve".
Gospod Taft je odgovoril na poklo-ne gospoda Bryana, da ga veseli, slišati iz ust političnega nasprotnika tako priznalno pohvalo.
Austin, Pa., 3. okt. — Nadaljnje reševanj;: in pospravljanje v Austinu je odkrilo novih strašnih prizorov in skoro gotovo je, da je sedaj precej natanko znan obseg nesreče, ki je zadela Austin v soboto popoludne, ko se je predrl jez. Število imen na imeniku spoznanih mrtvih znaša 38, dočim se 54 oseb še pogreša. Na licu mesta nujno potrebujejo denarja, delavcev in živil Costello ne potrebuje pomoči. Tamošnji prebivavci lahko sami skrbe za trpeče- someščane. Obleke za ženske iir otroke so dobrodošle. O slučajih obolenja vsled prestane, stiske se ne poroča. —
Stnma nesreča se je pripetila v soboto, ko se je predrl jez kako poldrugo rrfilio nad Austinom in se je kacih 500 mijijonov galonov zaježene vode razlilo po strmi dolini, vse pred sabo razdirajoč. Število utopljencev se je od zacctka cenilo na 850 do 1000 samo v Austinu, dočim je v Costellu, nekoliko nižje ležečem kraju, baje utonilo na storine ljudi. Da se groza še poveča, je izbruhnil v razvalinah ogenj, ki je dovršil uničevalno delo strašne poplave.
Nesrečni jez je bil 530 čevljev dolg in 49 čjvljev visok ter je meril na temelju 32 črevljev. Zaježal je nad 500 milijo* "v galonov vode. Zgrajen je bil pre : dvema letoma, ker je Bayless Pulp Paper Co., ki ga je lastovala, popre.i poleti vedno tožila radi pomanjkanja vode. V soboto je dosegla vod^ (ako višino, da je tekla čez jez, kar se ni še nikdar poprej zgodilo. Mnogi ljudje so prihajali iz Austina gledat ta nenavadni prizor. Naenkrat so ' ''ali, kako ;e je na zapadni strani kacih 20 čevljev dolg kos jeza odtrgal, kateremu je trenotek pozneje sledil mnogo večji kos na vzhodni strani, tako da se je množina gromko, šumeče in vse pred sabo uničujoče vode razlivala navzdoli po dolini, v kateri so ležali Austin in dalje spodaj drugi kraji. Neki Harry Davis, ki je videl predor jeza, je tekel k bližnjemu telefonu in je obvestil telefonsko centralo v Austinu, ki je posvarila toliko ljudi kakor mogoče. Ampak vodovje je brzelo po dolini in le malo ljudi je vedelo, da jim preti smrt. Premnogi so utonili v svojih hišah ali pa so bili usmrčeni v razvalinah.
Med rušenjem hiš so se lomile pli-nove cevi, in še preden se je voda odtekla, je nastal v podrtinah ogenj; mnogi ranjenci, ki se niso mogli osvoboditi iz razvalin, so zgoreli pri živem telesu. Mestece, ki je štelo kacih 3200 prebivavcev, je bilo poplavljeno posredi.
Med usmrčenci se nahaja družina državnega senatorja Baldwina iz Austina.
Samo v Austinu je bilo najmanj 1000 poslopij razdejanih. Kar je poplava pustila, je uničil ogenj.
Šele drugi dan je bilo videti, kako velika nesreča je zadela mestece Gmotno škodo v dolini cenijo nad $8,-000,000. Poplava je odnesla lesa za najmanj dva milijona dolarjev.
Tehtal 650 funtov.
Jersey City, N. J., 3. okt. — 50 letni George S. Schober je svoje "težko življenje" prestal, kajti še včeraj 650 funtov tehtajoči mož je danes mrtev. Krsto, ki bo čez tri čevlje široka, bo moralo nesti dvanajst mož.
Obstrelil hčer in usmrtil sebe.
Coal City, 111., 3. okt. — 161etno Ano Šestak je tukaj včeraj nevarno obstrelil njen oče Jožef šestak, ki si je potem pognal kroglo v svojo glavo, da je obležal na mestu mrtev. Vzrok je bil prepir med očetom in hčerjo, ker je ta hodila proti njegovi volji na ples ob sobotah zvečer. Zadnji čas se je Šestak, vdovec in rudar, vdajal pijači in v takem stanju je izvršil dejanje.
Rodgersov polet.
Huntington, Ind., 1. okt. — Aviatik Rodgers, ki se poganja za nagrado $50,000, razpisano za polet od brežine
do brežine, je dospel semkaj ob 4. uri 28 minut po skrajno razburljivem poletu. V višini 1500 čevljev ga je trikrat presenetil dež in vihar. Več ur je bil pogrešan, in ko se je končno izkrcal, so se njegov "manager" in drugi opazovalci silno čudili.
Rodgers namerava jutri nadaljevati svoj polet proti Chicagi.
Madero izvoljen.
Mesto Mexico, Mehika, 1. okt. Francisco J. Madero, ki .ga je ljudstvo mehikansko z veliko večino glasov izvolilo za predsednika ljudovlade, mi sli, da je bil brez dvoma Jose Pino Suarez iz Yucatana izvoljen za podpredsednika.
Smotkarji spet delajo.
Tampa, Fla., 2. okt. — Kacih 1500 smotkarjev, ki so bili še na štrajku, se je vrnilo k delu, ko je bila razglašen? izjava notranjedavčnega komisarja v Washingtonu, po kateri začasno ne bodo obdačene smotke, ki jih tovarnarji dajejo zaposlencem zastonj.
Pozor na zemljiško loterijo!
Am. Slovenec je že v svoji 42. št. opozarjal rojake na bližnjo loterijo zemlje v Južni Dakoti in danes objavlja še naslednjo brzojavko:
Dallas, S. D., 30. sept. — Ogromen naval ljudi se pričakuje v Dallasu in v sosednem mestu Gregory med vladno zemljiško loterijo, ki bo otvorjena v ponedeljek, dne 2. oktobra. Skoro pol milijona akrov farmske zemlje v Pine Ridge in Rosebud indijanskih rezervacijah se ima odpreti za naselitev. Nad 100,000 oseb se bržkone udeleži žrebanja za 3,000 homesteadov, v katere bo novootvorjena zemlja razdeljena.
Dallas, Gregory in Rapid City, S. D., so mesteca določena za registriranje, ki se bo vršilo od dne 2. do dne 21» oktobra. Žrebanje se bo vršilo v mestu Gregory, začenši ob 10. uri dopoludne 24. oktobra.
Dallas leži enoindvajset milj vzhodno od mesta Winner, dočim leži Gregory šestindvajset milj vzhodno Od istega mesta. Winner je mesto ob meji Rosebud rezervacije in končna postaja postranske proge Chicago & Northwestern-zeleznice,
Oseba, ki se želi registrirati, mora osebno priti v enega izmed treh registracijskih krajev, kjer se zapriseže, nakar predloži svojo prošnjo za registracijo. Za registriranje se nič ne plača, samo pristojbina 25c se odrajta notarju za vsako zapriseženje. Nihče ne more predložiti več nego eno prošnjo v svojem imenu. Vse prošnje morajo biti predložene najkasneje do pofhoči 21. okt.
Na dan žrebanja 24. oktobra se vsi zavitki, v katerih bodo prošnje, dodobra pomešajo in potem prično vzdi-gati. Prošnje bodo označene s številom po redu, kakor se izžrebajo. Oseba, ki se njena prošnja prva potegne, bo imela prvo izbiro na vseh zemljiščih, določenih za naselitev.
Naseljevanje se prične dne 1. aprila 1912. Tega dne bo moral vsak prosilec osebno predložiti svoje registra« -sko izpričevalo in odrajtati prvo plačilo na zemljišče, namreč eno petino od določene cene. Ostanek nakupnega denarja se plača v petih enakih letnih obrokih. Cene za zemljišča so določene od 25c do $6.00 na aker. Nastaniti na zemljišču se mora v še-
patent s tem, da se pet let stanuje na njem in je obdeluje in odrajtuje nakupna plačila, ali da se štirinajst mesecev dejansko in neprestano stanuje na njem ter izplača ostanek nakupni-ne.	_
Avstrija in Nemčija o vojni.
Dunaj, 2. okt. — Tukajšnji vodilni krogi so prepričani, da vse velevlasti složno delujejo na omejitev vojni med Italijo in Turčijo. Kakor poudarjajo, ne sme vojna seči v evropsko in azijsko Turčijo. "Status quo" (dosedanji stan) na Balkanu mora ostati ohranjen.
Berlin, 2. okt. — Nenadoma pričeta vojna med Italijo in Turčijo potem-njuje začasno vse druge dogodke. Tukajšnji časopisi še dalje enoglasno in najostreje obsojajo zadržanje Italije. "Deutsche Tageszeitung" izvaja, da je Italija na zadnji mirovni konferenci v Haagu zelo goreče zagotavljala, da ne prične nobene vojne, dokler se v kakem predstoječem spornem vprašanju ne izreče razsodnik. Sedaj pa nasprotno bije v lice vsem zapovedim dostojnosti.
Avstrija protestira.
London, 2. okt. — Neka brzojavka iz Dunaja pravi, da je grof Aehrenthal, avstro-ogrski minister vnanjih zadev, obvestil italijanskega poslanika, da vsak nadaljnji nastop Italijanov na albanski brežini povzroči potrebo za Avstrijo, odposlati tjakaj vojnih ladij. Grof Aehrenthal je vprašal poslanika, kako opravičuje italijansko pomorsko gibanje v soseščini Albanije po izjavah Italije, da drži svoje roke proč od balkanskega polotoka.
Za vojaško krčmo.
Milwaukee, Wis., 29. sept. — Odposlanci vseh narodov, zastopanih na zborovanju vojaških ranocelnikov, ki se je zaključilo tukaj danes, zagovarjajo kantino ali vojaško krčmo. Francija, Anglija in Argentinska ljudovla-da jo smatrajo za odvračalno naredbo proti pijanosti in nenravnosti, torej v korist vojaku.
Kanada je odpravila kantino, in e-den izmed njenih zastopnikov se strinja z brigadnim generalom George H. Torneyem, generalnim kirurgom armade Združenih Držav, v izjavi, da se je izprememba izkazala škodljivo.
"Pisal sem in govoril o tem predmetu, dokler se nisem utrudil in naveličal," je rekel general Torney. "Na-rastek v alkoholizmu in v nesposobnosti med vojaki vsled alkoholizma, odkar je bila kantina odpravljena, je bil osupen."
"Prav nikacega dvoma ni," je rekel dr. A. W. May, glavni kirurg britanske mornarice, "da kantina neizmerno koristi angleškim vojakom in mornarjem."
VOJNA MED ITALIJO IN TURČIJO.
Italijansko bojno brodovje pred Tri-polisom baje že pričelo < bombardirati.
VELEVLASTI POSREDUJEJO.
Vsa dosedanja poročila o bitkah netočna in nezanesljiva.
Vojna med Italijo in Turčijo zaradi Tripolisa v Afriki se je pričela ob 2. uri in 30 minut popoludne v petek 29. septembra, in sicer zato, ker Turčija ni izpolnila zahtev, katere je Italija stavila v svojem ultimatumu. Italijansko bojno brodovje pred Tripoli-som je načelo prodirati in streljati na utrdbe. Neka italijanska križarka je razdejala turško torpedolovko v luki mesfa Preveša v Epiru in izkrcala čet. Turška vlada se je obrnila s prizivom na velevlasti, naj poskušajo preprečiti pogubne posledice prenagljene vojne; zajedno je zatrdila, da hoče napeti vse svoje moči v obrambo svoje lastnine.
Vsa nadaljnja poročila so tako raznovrstna in zmešana, da ni mogoče iz njih povzeti nič gotovega. Nobena večja bitka se še ni vršila. Množe se govorice o nameravanem posredovanju med Italijo in Turčijo. Najnovejše brzojavke se glase:
Rim, 4. okt. — Uradnb se razglaša, da je podadmiral Faravelli poslal vladi poročilo, da se je pričelo streljati na glavne baterije v Tripolisu ob 3. uri včeraj popoludne in nadaljevalo do solnčnega zahoda. Baterije so odgovarjale s streljanjem, a niso dosegle nikacega učinka. Admiral pravi, da se danes spet prične z bombardo-vanjem, da se baterije popolnoma raz-denejo. Italijanski topničarji so se na vso moč trudili, da so poslopja v mestu ostala nepoškodovana. Samo en svetilnik na neki bateriji je bil razdejan.
Rim, čez mejo, 4. okt. — V tukajšnjih uradnih krogih ne smatrajo poročil za resna, ki se razširjajo z name-
. nom, zvoditi javno mnenje glede tega, stih mesecih * po prevz^tju istiga m- ;vir jt ^od'- med Julijo -4«r -Av&tro-obdelovati isto, dokler se ne pridobi Ogrsko in drugimi velevlastmi glede
Ogrsko in drugimi njihovega zadržanja nasproti Italiji.
Vojaški pribočniki tukajšnjih poslaništev zasledujejo z zanimanjem oboroževanje za italijansko ekspedicijo v Tripolis. Veščaki sploh mislijo, da je to Italija mojstrsko izvedla. Onim, ki so odgovorni, se je posrečilo, v najkrajšem času pripraviti za odhod iz določenih luk eno največjih ekspedicij, ki so tyle kdaj poslane čez morje.
Prvi bojni oddelek kacih 20,000- mož je že pripravljen, a se še ni odpeljal, ker hoče biti vodstvo popolnoma gotovo proti presenečenjem na morju. Italijanske ladje patrolirajo morje med Sicilijo in Malto. Te ladje so naznanile, da so bile v onem okolišu turške torpedovke, ki so pa hitro uteklq v temi, ko so se pokazali Italijani.
Italija namerava poslati v Tripolis približno 40,000 mož in takoj pričeti z operacijami.
Turških ujetnikov v Italiji je že do 500, ki se vsi nastanijo v velikih vojašnicah blizu Coserte.
Berlin, 4. okt. — 'Lokal-A'nzeiger" poroča, da so Italijani bombardirali Preveso.
Dunaj, 4. okt. — Zaradi postopanja Italije na obrežju albanskem je zavladalo tukaj silno ogorčenje. Enoglasno obsojajo časopisi bombastične proglase in brzojavke o zmagah vojvode Abruškega, ki ima s svojimi modernimi oklopnicami nasproti starim topnja-čam turškim lahko otroško igračo. Časopisje zahteva za slučaj, da Italijani ponove svoj napad na albansko bre-žino, naj se pošlje oddelek bojnega brodovja iz Pulja, da se pokaže av-stro-ogrsko mišljenje.
Slepar izginil.
Eveleth, Minn., 2. okt. — J. P. Tre-dinnick, ki ima tu denarno posredovalnico, je izginil in policija ga išče, ker je tukajšnje prebivavce osleparil za kacm $40,000 do $50,000. Tudi je baje spravil v obtek nekaj čekov brez vrednosti.
Jolietske novice.
—	Slavni virtuoz na harpo Leo Ze-lenka Lerando, rodom Čeh, ki je pro-slul po vsej Evropi in bival v zadnjem času v Chicagi, priredi nekaj koncertov tudi v Jolietu. Dan in kraj naznanimo pozneje.
—	Tudi jolietske delavske unije bodo primerno zastopane na letni konvenciji "Lake-to-the-Gulf Deep Water way Association", ki se bo vršila v Chicagi v dneh 12., 13. in 14 t. m.
—	Otvoritev mestnega javnega trga za farmarske pridelke na mestni loti na voglu Scott in Clinton cest se je zadnjo soboto izvršila ob" veliki udeležbi. Župan in aldermani so bili zadovoljni, kakor tudi vsi odjemavci in prodajavci. Tržni dnevi so torek, četrtek in sobota vsakega tedna.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 4. okt. — Otvoritev XI. glavnega zborovanja K. S. K. Jednote se je izvršila po naznanjenem sporedu v Jednotini dvorani v ponedeljek do--peludne, dne 2. oktobra. Več o tem na prvi strani, kjer objavljamo zapis nik o gl. zborovanju po došlih poročilih. Sprejem gg. delegatov od strani našega občinstva je bil prisrčen, a bi bil vse drugačen, da ni nesrečne razprtije v Jednotinih krogih; tako pa nismo do zadnjega trenotka vedeli kako in kaj ukreniti glede primernega sprejema milih gostov. Pač je v pozdrav plapolalo nekaj trobojnic z raznih poslopij, a vse druge priprave so morale izostati, ker se ni vedelo, ali se bode zborovanje po otvoritvi nadaljevalo tukaj ali v South Chicagi. In res smo gg. zborovalce kmalu izgubili iz svoje srede: samo en dan so zborovali v Jolietu, in od včeraj so na svo jem delu v South Chicagi, kjer jim želimo mnogo sreče. Dal Bog, da pridejo do poravnave i rt sprave ter se spet združijo v složno delovanje za našo milo mater K. S. K. J.!
—Spet smo izgubili enega izmed pionirjev naše naselbine. G. Anton Hor-wath, nad 60 let star, rojen v semiški fari na Dolenjskem, je mirno zaspal v Gospodu, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v ponedeljek zvečef v domovanju svoje hčere, gospe Mat. Gra-hek, 198 Pearl street. V Ameriki je bival pokojnik že četrto desetletje in se je tu že davno popolnoma udomačil. Svoje dni je bil uspešen gostilničar in trgovec z grocerijskim blagom. Znan je bil kot šaljivec, ki je spravil vsa-cega čmerneža v najboljšo voljo. Povsod so ga radi videli, tudi drugorod-ci. Za pokojnikom žalujejo poleg vdove štiri hčere in en sin: Ga. Math. Grahek, ga. Frank Robesson, g?. Henry Reitz (Blue Island), Jakob Horwath (Clinton, Iowa) in ga. Matt. Fetschard (Chicago), Pogreb se je vršil danes dopoludne. Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., kateremu je pripadal pokojnik izza njegovega po-četka, je izkazalo svojemu zvestemu članu zadnjo čast ter ga z zastavo in v regalijah spremilo od hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa in potem na slovensko pokopališče. Užaloščenim sorodnikom naše iskreno sožalje, a pokojniku svetila večna luč!
—	Rev. Dean P. W. Dunne, župnik katoliške cerkve sv. Patricka nad petindvajset let, je bil imenovan zadnji četrtek po mil. g. nadškpfu Quigleyu iz Chicage za župnika cerkve sv. J'a-Jcoba (St. James) v Chicagi. Svoje jiovo mesto prevzame dne 8. oktobra. Imenovanje preč. g. dekana Dunne po-menja povišanje, ker je njegova nova fara ena najbogateljših in najvažnejših v Chicagi; cerkev je zgradil dekanov bratranec, nadškof P. W. Riordan iz San Francisca, Cal. Vendar so deka-»oyi dosedanji farani zelo žalostni, da izgube svojega zares priljubljenega pastirja, ki je neumorno skrbel za vsestranski napredek svoje župnije; med drugim je ustanovil župnijsko šolo, ki je stala $30,000. Pa tudi splošno po celem mestu se izraža žalost nad odhodom veleprijaznega gospoda dekana, in obžalovanje ni najmanjše v slovenskih krogih. Saj je bil gospod dekan Dunne izmed najboljših prijateljev pokojnega ustanovitelja slovenske fare sv. Jožefa, nepozabnega Rev. F. S. Šusteršiča, od katerega se je navadil tudi nekoliko slovenščine. V naši cerkvi je dekan Dunne prav rad pomagal db vsaki večji slovesnosti, in dobro znan je bil vsem našim faranom zato mu pač smemo v imenu vseh če stitati na povišanju in mu v slovo zaklicali: Bog z Vami v novem vinogradu Gospodovem in na večkratno svidenje 1
—	Prof. Zima iz Clevelanda, O., se mudi v naši sredi. Prišel je povodom konvencije K. S. K. J. semkaj, pa ni več našel delegatov med nami. Kakor znano, je prof. Zima največji slovenski umetnik in čarodej v Ameriki. K njegovim predstavam hiti občinstvo vsepovsod kar trumoma, in še povsod so ljudje občudovali njegove umetne produkcije z rokami. V Jolietu priredi prof. Zima dve predstavi in sicer obe v Dovjakovi dvorani, 1100 N. Broadway: prva predstava bode v soboto zvečer, dne 7. t. in., ob osmi uri, ia druga predstava v nedeljo popolu 4ne ob treh. Vstopnina znaša 25c za osebo.
—	G. Ignac Česnik, ustanovitelj slovenske farmarske naselbine v Willar-4u, Wis., nam je sporočil, da je izza dne 1. maja 1.1. mirovni sodnik (Justice of Peace) za okraj Clark, Wis. in tudi šolski nadzornik za tri leta. Izvoljen je bil enoglasno. Čestitamo!
—"Illinois Match Company" je to žena. Državni tovarniški nadzornik jo toži, ker ima zaposlenih več deklic v starosti 16. letom in sicer po več nego osem ur na dan in pri delu, ki je zelo škodljivo zdravju, kar je po državnih zakonih prepovedano. V tovarni vžigalic se rabi namreč mnogo f«j*fora, ki zdravju zelo škodi. Zasliševanje v tožbi se bo vršilo prihodnji ponedeljek pred sodnikom McCul-lochem. Kakor znano, je r omenjeni tovarni mnogo naših dečkov in deklic, i« zato je prav, če starši nekoliko zasledujejo to stvar in tožbo, ki odkrije
marsikaj nečednega glede zaposlovanja otrok v nezdravi tovarni.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Drančak John, Korica Jovo, Kozak John, Trufikel John.
Ely, Minn., 20. sept. — Dragi! V kratkih vrsticah povem, da je 71-letna dekle Neža Lozar 25. sept. umrla. Pokojna je bila doma iz Ribnice, Dolenja vas. V Ameriko je prišla pred 23. leti. Tukaj zapušča sorodnike in 75 let starega brata, ki je oskrbel pogreb da se je vršil dne 27. sept. iz slovenske cerkve na pokopališče. Sorodniki ter drugi rojaki so umrli Lozar izkazali zadnjo čast in jo spremili k večnemu počitku. Bodi ji lahka tuja žemljica!
Ivo Težak, box 429.
Kraintown, Minn., 29. sept. 1911. — Par dopisov dveh "kunštnih" glav iz Brockway me je skoro čisto presenetilo. Kdo bi si preje mislil, da imamo Slovenci v državi Minnesota tako učene in brihtne ženske glave! Njih učenost presega ono, katero so si morali drugi s trudom po šolah priboriti. (Ako bi vaju poznale "sufragetinje", bi vaju gotovo spravile v svoje vrste, da bi govorili in pisali za njihovo stvar.) Slovenci bi morali biti ponosni na vaju — ako bi vaju drugače ne poznali — in ako se ne bi v vajinem dopisu pričkali, šopirili in mlatili prazne slame. Mogoče vama je "naenkrat" postala glava polna prazne slame. Škoda za ono "izposojeno učenost". Kažeti svojo žensko naravo in hočeti imeti zadnjo besedo. Že zadnjič sta morali uvideti, da sta bili popolnoma poraženi, a sedaj se poslužujeti (?) pravcate ženske strategije, — ker ne moreti dopisniku do živega, ga pa postrani štenkati. Dopisniku X. gre vsa čast, da se poslužuje slovarja. Vidve sta ali preučeni (kar je izključeno), da ga vama ni treba rabiti, ali pa premalo, da ga ne znati. Če bi vidve bili tu v Ameriki rojeni, in če ne bi nikdar imeli prilike obiskovati slovenske šole, kakor vajin nasprotnik, bi kaj tacega, kar on piše, ne spravili skupaj, če bi se celo življenje trudili i če bi vse slovarje na pomoč poklicali. Ako bi se dopisnik X hotel posluževati vajine strategije, bi vama tudi lahko kakšno prav grenko povedal. Ali on je "gentleman". — Ako vaju bi vsi bralci in bralke A. S. tako poznali, kakor vaju mi, bi molčali in rekli: "Pisanje ni za naju — o,staniye Vri loncih in žlicah in bodive veseli, da naju ljudje pri miru puste." Mogoče sta ostali pri vajinem delu, ali bojim se, da vaju je jeza precej tresla, in gotovo se je kaj prismodilo ali pa preveč osolilo. Izbrali sta si dopisnika, ki rabi vajini imeni in na ta način paradirati po Ameriki, kjer so bralci A. S. Latinščina še do sedaj ni znana kuharicam, dasiravno živimo v 20. stoletju, niti ne vejo o zgodovini "Bruta", ker te se ni učilo po šolah, ki so postavljene po bolj hribovitih krajih. Sicer sta se pa mogoče tega vsega naučili v "borštu" in da stopati pred naš amer. slov. svet kot svetla luč, ki je pa dolgo tičala pod mernikom, kamor tudi spada. Tomai Mravlja.
New York, 26. sept. 1911. — Moj gospod urednik! Moj današnji dopis začenjam z zlatim onim rimskim: Non quis, sed quid!
Daleč ste, g. urednik in škoda, velika škoda je, da Vas ni bilo v zadnjih tednih tu v newyorski metropoli, videli bi bili, kaj newyorski Slovani — znamo!
Ali dovolite, da preidem k stvari. Srpsko gledišče imamo tu in — hrvaško! Da tudi maloštevilni Slovenci goje Talijo, je javnosti itak že znano. Govoril bom torej samo o prvih dveh.
Iz dalekega Belgrada je priromal apostol Talije — naš brat Popovič in oživotvoril je srbsko narodno pozor-nico. Pričel je z "Balkansko carico". Avtor te historične drame je sedanji črnogorski kralj Nikola Petrovič-Nje guš. Motiv drami je: zjedinjenje balkanskih slovanskih narodov — pod že-zlom Petrovič - Njeguševe dinastije. Lepo je sanjati o Vseslovanski ideji — krasno je sanjati o slovanskem car stvu, ali "sanak je samo sauak lijep."
Igrali so krasno, dovršeno, in laiku se še sahjalo ni, da gleda na pozornici razun Popoviča — diletante. Ali zabolelo me je vendar nekaj.
Pozorišče: bojno polje. Črnogorski junak leži ranjen, krvav in nezavesten. Izdal je svoj slovanski rod — sovragu Turku. In ljubil je črnogorsko plavo-laso dete — Danico. Obljubljal jej je čast in slavo, krono balkanske carice in ona mu je vrjela. Ljubila ga je in živela zanj. Ali izdal je svoj črnogorski narod Turku in Danica mu tega kot pristno črnogorsko dete odpustiti ni mogla. Hodila je po bojnem polju z vrčem vode in gasila s hladilno kapljo žejne ustne umirajočih Marto-vih sinov. Vsakemu je pbmagala, ga okrepila, ali njemu ne I Našla ga je irt spoznala in četudi napol mrtvemu — vzkratila mu je čašo vode in odšla je—. zaničevaje ga! '
Narodni njen ponos jej je premagal in vbil ljubezenski čut v srci. In tu leži tragičen in glavni psihologični moment v drami! Tableau k temu momentu: Publika
se je smejala — od srca, meni pa je zaiskrila solza v očeh.
0	vulgus profanum!
S predstavami Popovič nadaljuje, daj mu Bog obilo sreče na trnjevem njegovem potu.
Exempla trahunt, pravijo in Hrvati so se tudi prebudili. Ali pametniji so bili in zbrali so ob priliki Gaj-evega koncerta hvaležnejšo igro! Igro za smeh, in tega je bilo bogme dovolj.
Hvala Vam, g. urednik, da ste nam objavili v zadnji številki našega A. S. to hrvaško-slovensko affaire. Dovo lite mi, prosim, mjflo mesta 'za lako-nično oceno samo! — Program je bil obilen in zbran! Tega dne ne pozabi jo newyorški Slovani tako hitro. Ta večer, to noč so obhajali Hrvatje in Slovenci narodni praznik! Praznik zbližanja dveh slovanskih plemen in to bodi nam vsem — cilj in življen-ski smoter.
Točke so se izvajale precizno in v splošno zadovoljnost. Obisk je bil razmeroma dober! Odlikovali pa so se Slovenci! In ponosen sem, da so se odzvali mojemu vabilu. Čast Vam vsem!
Še moj skeptik, g. Podgoršek si je zadovoljno mel roke, gledaje to vzajemnost in — harmonijo med nami. Storil je kot urednik slov. dnevnika Glas Naroda svojo dolžnost in naj nas ne pozabi tudi v bodoče! A kje je bila liberalna-narodna "Slovenija", kje bogati "Sv. Jožef", o, koliko je teh "kje"?!
Čast pa "Orlu", povdarjam zaved nemu "Orlu", in Vi vsi, učite se od mladega tega društva, katerega, pri vseh bogovih, nihče ne zapeljuje, in naučili se bodete, kaj je — ljubezen bratska!
Vam, pevci, kateri ste mi pomagali pri hrvaškem koncertu; Vam, dragi moj g. Rems; Tebi, moj Fran Barbič, in Tebi, moj stari prijatelj Peter Ce-rar — hvala od srca iskrena!
Pokazali ste zlat svoj značaj in zato —čast'Vam!
Slovenska naša kolonija naj se ponosi z Vašimi imeni, ker Vam ravnih je — malo!
1	Ti, moj Vinko Riedl, si storil svoje, glazba pod Tvojom upravom ni mogla biti bolja, čast in hvala Ti!
Govoril bi o egoistih, klečeplazcih in hinavcih, pa "sit eis terra leviš", morila se kdaj probude in morda napoči kedaj dan, ko bodo spoznali svojo zmoto in odobravali moje delovanje— naj živi stvar in ne jaz!
Neumrli "lev pustinje'.', Napoleon je večkrat zatrjeval, da nosi zadnji pro-stak v svoji tornistri maršalsko palico, če prehitro ne umre, in te ne želim sebi, temveč Vam, veljaki — možje!
Moj Mike Cigare "jo" je pogodil! Da, cviček, literček cvička je pametni-je zavžiti, ko delati — narod! Tr-njevo je delo — neuspešno it" i;",hvaležno!' Midva, nioj dragi Josipe, sva v Brooklynu orala nekdaj ledino in kje sva — smo danes?
Ko je Goethe umiral, je klical "Več luči!"; ko je Stolypina, ruskega trinoga, vrag jemal, je tudi vpil: "Luči, luči!", mi pa, zdravi in rdeči luči ne maramo in po temi — tavamo.
Dovelj! Hvala Vam, gosp. urednik, da ste me potrpežljivo poslušali do konca! K sklepu bi Vas prav rad, povabil to soboto v New York na 76. cesto 3rd št. 202 Ave, kjer sta odprla vinsko klet rojak g. George Fabijan in Slovenka gdčna. Janja Jakše. Pila bi kapljico sladkega mošta, prigrizla košček mesa in kranjske potice — in počutila bi se dobro!
Pridete? Vabi Vas Vaš udani Vam Ivan Adamič.
Novy Hradec, N. Dak. — Sedaj se kaže, da nas je le še nekaj Slovencev po zapadnem kotu Severne Dakote. četudi živimo med Čehi. Zadnjo ne deljo je prišel obiskat mimogrede g. župnika v Novem Hradcu Slovenec Janez Kumer iz Snow, N. Dak., rojen Primorec. Povedal je, da živi na homesteadu in razun njega še trije drugi Slovenci. Povedal je, da se čuti prav srečnega. On in njegovi tovariši so kupili stroj za orati itd.; ko nimajo sami dela, pa gredo s strojem orat in mlatit od farme do farme; tu di pri Čehih so že orali. Sedaj na zimo pa zapuste homesteade, ker za to leto jim postava to izjemoma dovoljuje in si bodo čez zimo z drugim de lom še prislužili kak' nikelj, da bodo spomladi s toliko večjo silo zopet svo je delo nadaljevali. —
V nedeljo 24. septembra bil je tukaj mil. g. škof Wehrle iz Bismarck, da j birmoval otroke Nemcev v okolici Novega Hradca. Ta okolica se pa razteza na 15 do 25 milj. Po končani službi božji prišli so Nemci v župnišče prosit g. škofa, cla bi jin> dovolil usta viti si lastno župnijo, kar je bilo tudi dovoljeno. Na pomlad zidala se bo cerkev na čast sv. Antonu 7 milj na sever od Novega Hradca. Med tem časom pa bo jedenkrat na mesec služba božja v tamošnji Javni šoli ob 8. zjutrajk tako da se g. župnik še lahko vrne do pol 11. v Novy Hradec. Ko bo pa cerkev zidana, imeli bodo službo božjo dvakrat na mesec. Nemci so obljubili, da bo jeden farmar vedno z avtomobilom prišel po g. župnika.— Bral sem iz Brockway neki dopis, kako jo je moral neki dijak zaradi jerebov oz. zaradi šerifa kar čez noč odkuriti v Minngsoto. Jaz sem sedaj tukaj nekako tri tedne, pa prav brez skrbi lovimo, ker smo si vzeli license. Precej jerebov je že padlo; zadnjič prišli so na obisk nekateri gospodje iz Dickinsona in g. župnik jih je povabil na kratek lov na jerebe. Peljali smo se le eno miljo daleč, ko je že med vožnjo iz avtomobila prvega ustrelil g. župnik. Mudili smo se le nekako
pol ure med jerebi, a v tem času smo jih ustrelili šest, a vse samo g. župnik in jaz (moj je bil en sam). Pokazali smo, da znamo Kranjci še streljati.
Mraz imamo precej, tako da jaz v župnišču že kurim; imam namreč nalogo kurjača. Sedaj bomo pa delali gredico, skopali bomo jam za okoli 200 dreves, tako da bo pravi raj tu. Slovence pa, ki so nam obljubili, da nas kmalu obiščejo, bi povabil na dan sv. Vaclava, ki je češki narodni praznik, ko bi ne bilo prepozno. Bo ta dan velika veselica v župnijski dvorani. Če smo tudi v Dakoti "suhi", bo le precej "mokrega". Rojakom pozdrav!	Peter Schaubach.
Springfield, 111., 2. okt. — Slavno ur. A. S.! Prosim, priobčite teh par vrstic v predale nam priljubljenega lista A. S.
Na znanje z zadnje seje 28. septem bra t. I. Slov. Pev. Društva "Triglav", Springfield, III. Ker vsem članom o-menjenega društva ni bilo mogoče priti na sejo radi slabega vremena, za to je društvo sklenilo, da se potom časnikov naznani vsakemu članu, bodisi podpornemu ali aktivnemu, kaj da se je sklenilo na zadnjej seji.
1.)	Se je sklenilo, da kadar kateri član ali njegova žena umrje, bodisi podporni ali aktivni, da se morajo udje udeležiti pogreba in da mu zapojo ža-lostinko v hiši umrlega in na grobu.
2.)	Da vsakemu članu, tako tudi nje-govej ženi kupi Pevsko društvo "Triglav" venec v slovo in zaslugo požrtvovalnosti v času in denarju.
Končno pozdravljam vse ude tega društva in vse rojake širom Amerike. Tebi, ljubi list, pa mnogo napredka!
Za slovensko pevsko društvo "Triglav"	Fr. Beck, t. č. I. tajnik.
Utica, 111., 1. okt. — Prosim, g. u-rednik, sprejmite sledeče oznanilo v vaš cenjeni list.
Danes 1. okt. sem zvedel v La Salle, da nekateri rojaki mene podpisanega sumničijo, da sem podpisal tuja imena na neki preklic zoper našega g. župnika. Jaz dobro vem, zakaj me sumničijo, in tudi povem: to je samo zato, ker je dobro znano, da jaz g. župnika rad imam, pa ne samo jaz, ampak je veliko farmanov, ki ga spoštujejo. On je blag duhovnik, dober spovednik in pridigar. Žalostna je bila cela fara, ko se je pisalo zoper njega, naj bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, zato ker se rad nekoliko baje pri pijači zamudi. No, potem bo pa treba veliko takih kamnov, nas je veliko, ki gospoda še preveč v tej reči posnemamo. "Štajnkvare" bojo dobro ronale, za premogarje bo pa malo zaslužka: ker ona tovarna za naše mlinske kamne bo malo premoga potrebovala. Ko bi bila ona dva rojaka sama preklic podpisala, bi se reklo: čast takim rojakom. Mene pa ni treba še nadalje dolžiti preklica.	J. Culjan.
m
S A. NEMANICH, pred..	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag.

-i *■,>■' s	- 5si	-H.
Is ''v. ? rii \ !
r • um	-'čUU »T > "V- feg^šU^ '


GLAVNICA $50,000.00.
Usten, in inlcorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co,
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.


Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. §lv\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w

[ 5 mleg raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—1tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.

The Joliet National Banh
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, predi.
CHAS.G. PEARCE. kaiir
rilllMMffJZ*.
"Znamenito je, kako Sevefovo Zdravilo za obisti in jetra pomaga pri zdravljenju raznih obolenj jeter, obisti in mehurja. Gotovo nadkrilja mnoga druga zdravila."	J. Kalaš, Michigan City, N. Dak.
Za bolečine v hrbtu.
Dvoji velikosti:
50c in $1.00.
ki jih v mnogih slučajih povzroča kaka obistna neprilika, morate uživati tako zdravilo, ki seže naravnost v izvor neprilike in prežene vzrok.
Severovo Zdravilo za obisti in jetra
je zaupanja vredno in zanesljivo zdravilo, katerega učinki so dobro znani pri zdravljenju raznih obolenj jeter, in obisti i« vodo odvajalnih organov.
PODELJUJE ČILOST IN MOČ OSLABELIM OBISTIM. IZPODBUJA JETRA K PRAVILNI DELAVNOSTI. ODPRAVLJA NEREDNOSTI VODOODVAJALNIH ORGANOV.
Nezadovoljnost.
Omotičnost, medlo glavobol, gorečica, zapeka, otrplost jeter so nekatere izmed mnogih oblik, katerih se pojavlja neprebavnost ali težka prebava. Njen temačen vpliv nareja mnoge ljudi nezadovoljne ampak ta neprilika se navadno kmalu prežene, ako uživate nekaj časa
Severov Življenski Balzam. Cena 75c.
Zakaj trpeti bolečino?
Zdrav človek bodi brez bolesti in bolečin. Bol v hrbtu, okorelost sklepov in mišic, otekanje, vnetje in druge površne bolečine, bodisi vslcd revraatizma nevralgije, izvinjenja, krčev ali odrg, zahtevajo zunanje zdravilo. Za hitro in varno olajšbo je nadevati
Severovo Gothardsko Olje. Cena 50c.
Priporočamo vam, da ga poskusite steklenico danes. Na prodaj v vseh lekarnah in trgovinah z zdravili Navodila in knjižice tiskane v vašem jeziku. Fazite, da dobite pristno, ki nosi ime
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA
v\v
n
IZ STARE D0M0YINE.
KRANJSKO.
St
il
sa-
ga
t-W WNAAI
- V Ameriko z ljubljanskega juž-kolodvora se je odpeljalo dne 13. *Ptembra 71 Slovencev in 10 Hrvati IS. sept. 14 Slovencev in 20 Hrva-lov- lz Amerike se je vrnilo 13. sept. ® Slovencev in 25 Hrvatov; 15. se^pt. B^rvatov.
p Pobegnil je v Ameriko trgovec 'dreas Kuinp v Čermošnjicah pri To-Pah na Dolenjskem in pustil polno
'ga.
», Beda na Kranjskem. Dunaj, 20. ■fpt.: Včeraj je državni poslanec dr. '»steršič interveniral pri min. predsed-^u baronu Gautschu za nujno potico bednemu kmečkemu prebivavstvu "anjske dežele, ki je znova tako hudo Prizadeto po suši.
Prva deželna elektrarna bo zgra-faa ob Zkvranici. Pripravljalna dela že toliko napredovala, da se je za-"'o s predorom nad Mostami, ki bo Mil Završnico na vrh visokega skal-roba, odkoder bo padla voda S železnih ceveh globoko na turbine.
centrala bo preskrbela Bled, Jese-"lc« in radovljiško okolico z elektriko.
-	Skupščina S. K. S. Z. V nedeljo septembra, ob letnem zborovanju
K. S. Z. (t. j. Slovenske krščansko-s°cialne zveze), se je blagoslovil v Mubtjani ''Ljudski oder", popoludne 10 zborovali delegati v okrilju S.' K. f Z. združenih društev, dan je pa za-'jučila otvoritvena predstava Ljud-|tega odra, poleg tega se je ustanovi-'G dopoldne v Ljudskem Domu sred-"Mranjsko okrožje Jugoslovanske tokovne Zveze in društvo trgovskih Vencev. V zvezi so združena tudi 4 ?Mlemična društva: "Danica" na Dull. "Zarja" v Gradcu, Slovenska Di-;a Zveza v Ljubljani in "Dan" v . agi Nadalje pripadajo Zvezi dru-s'vo sv. Marte, dr. sv. Rafaela, "Slomška Straža", "Zveza Orlov", iz-°braževalna društva z dramatičnimi °dseki, "Bogomila", Zveza pevskih 2borov.
—	XXVI. redna velika skupščina jfružbe sv. Cirila in Metoda se je vrji-'a v nedeljo 10. septembra v Tržiču, "a vseh postajah je čakala ogromna "možica prihajajoče skupščinarje in na kolodvoru v Kranju je bilo zbrane-Sa že toliko občinstva, da je bil vlak v Tržič skoro do zadnjega kotička za-Seden. Izza zelenih vršičev in po va-Sel> so plapolale v pozdrav trobojnice, *nak, da se probujajo in zavedajo svo-
narodne dolžnosti že tudi najod-oaljenejgi kraji. Ko je dospel vlak v ii S0 P°zdravili streli iz možnar-v hribu na levo skupščinarje, prvi lAzdrav pa so prinesli družbi varovanci in varovanke otroškega vrtca wužbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču s trobojnicami. "Sokol" in "Čitalnica" * zastavo so sprejeli izletnike na ko-
—Obrtno-nadaljevalno šolo dobe na Vrhniki s prihodnjim šolskim letom.
—Tri gledališča v Ljubljani. Deželno gledališče je otvorilo svojo sezono v soboto 16. septembra z igro "Ruy Bias" od Victorja Hltgo. — "Ljudski oder" je otvoril svojo prvo sezono dne 17. sept. s Finžgarjevim "Divjim lovcem". — Novo nemško gledališče, ki se imenuje Cesarja Franca Jožefa jubilejno gledišče, otvorijo 4. oktobra z slavnostno predstavo, pri kateri se bo grala igra "Habsburg" barona Alfreda Bergerja.
— Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem je priredil v teku poletja eč obrtno strokovnih tečajev, ki so se skupno slovesno zaključili v nedeljo 17. sept. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Razdelila so se ob-skovalna spričevala udeležencem vseh tečajev, nakar se je otvorila razstava v tečajih izvršenih izdelkov.
—	Okrajni šolski nadzornik nemških šol v kočevskem, novomeškem in čr7 nomaljskem okraju, je postal Matija Primosch, voditelj kočevske dekliške šole.
—	Smrtna kcpsa. V Ljubljani je u-mrl večletni bivši najemnik Kolezij-ske kopeli Jernej Matevže, star 81 let.
Nadalje so v Ljubljani umrli: Marijana Ramovš, mestna uboga, 84 let stara; Cecilija Berdajs, žena nadpaz-nika prisilne delavnice, 58; Melhijor Anton Stražišar, posestnik, 54; Uršula Rinki, mestna uboga, 89; Katarina Mrzlikar, zasebnica, 32; Anton Lam-pic, posestnik, 42; Jerica Ternovec, zasebnica, 61; Josip Erman, delavec; 25; Marica Schiller, sestra modistinje,
58.
—	Na grob 20. septemberske žrtve dijaka Adamiča je položila dne 20. sept. deputacija katoliškonarodnega dijaštva krasen venec, s trobojnimi trakovi in napisom: "Katoliškonarodno dijaštvo svojemu somišljeniku". Kakor znano, je postal Adamič popolnoma slučajno žrtev izgredov. Zadela ga je kroglja, ko še je vračal s s-pre-hoda. Na grobu žrtev je letos svetila samo ena lučica — lučica zapuščene matere in ležal je samo en venec, venec — zvestih prijateljev.
—	Žrtev požara v Zaloški gori. Veliki gozdni požar med Storžcem in Kriško goro nad Zalogom, ki je trajal izza dne 22. avgusta in bil šele po zadnji veliki plohi dne 18. septembra popolnoma pogašen, je zahteval tudi svojo človeško žrtev. Dne 15. sept. popoldne je pobil puli od hudega ognja cerkverjika iz Zaloga Jožefa Konc. Ves popoldne in vso noč so ga klicali in iskali. Prihodnje jutro ga je našel svak in še nekaj drugih mož, na njem je bila le še ena škornjica, vse drugo je zgorelo na njem. Ponesrečeni je oče petih nepreskrbljenih otročičev v
lodv
"d. sku jih
oru. Sledilo je petje, nagovori Trije slavoloki so bili postavljeni Pščinarjem in lepo število zastav je pozdravljalo na potu skozi trg
m H;
grobu družbenega prvega mecena. Pokojnega Viljema Polaka, kjer je go-y°r»l prof. dr. Ilešič. Ob 11. dop. se Vr®''a v veliki.dvorani pri Bastlju redna skupščina. Prvomestnik g. 'adni svetnik Senekovič je otvoril ^borovanje ter pozdravil zlasti delega-e s Koroškega, Štajerskega, Goriške 8a> iz Istre in Trsta. — Iz blagajnikoma poročila posnemamo, da so zna-!?'• dohodki v minulem letu 1,043,654 £ 45 v, stroški pa 196,615 K 91 v Obrambni sklad znaša 87,038 K 66 v; [■Pravlja se posebej, kakor tudi Pola-in Kotnikov sklad. Po tajniko m poročilu ima družba podružnic a Kranjskem 98. na Štajerskem 68, na Koroškem 8, na Goriškem 42, v A m^riki 36 (popolnoma samostojnih; 1'fispevki ameriških Slovencev so zna v minulem letu 3661 K 91 v.). l,žbo čakajo velikanski stroški z; f°Ve šole v silno ogroženih obmejnih jm zato kliče vsem rodoljubom: Na delo!
„ Nemškonacionalna kultura v Ko-Ceyju. Ko se je presvitli knezoškof ^'Peljal v Kočevje birmovat, so si v av'arni na trgti izposodili gramofon J J« ob prihodu igral ves čas "Die ^clit am Rhein". — Ko so se vračali ' °'> dekan in kaplan iz šole, jim pride ^sproti gimnazijski suplent, ki gre tzno kar med škofom in kAplanom j. zi' Taki uče potem oliko! — V j-^nfeldu in Grafenfeldu mežnar, na JJJskan od nekaterih, ni hotel zvoniti i škofovem dohodu, dasi mu je de Prej izrecno ukazal. — V "Tag-■ ,'attu" in "Tagesposti" poživljajo ko-^evski nemški nacionalci naravnost "ni'iazijskega ravnatelja in profesor "aj člane marijanske kongregacije ®|abo klasificirajo in sploh na vse na-Cl"e šikanirajo
Za planinski dom na Vršiču je postalo od planinske veselice Kranjski gori nad 450 kron, kar znači '*P dohodek zv to važno postojanko.
— Število odvetnikov na Kranjskem kranjski odvetniški zbornici pripada odvetnikov, 29 jih stanuje v Ljubljani.
Volitev župana na Vrhniki. Dne septembra je bil izvoljen za žu-Pana na Vrhniki g. Franc Tršar, dosedanji podžupan vrhniški.
oce pet starosti
od 9 do 2 let.
dal pa z grdo". Potegnil je tudi iz žepa nož ter ga dvignil proti stražniku in klical tovariše na pomoč rekoč: "Pobje skup!" To dejanje opisujejo soglasno vse priče. Obdolženec je pa tudi dne 10. julija t. 1. v Jerinovi gostilni v Toplicah vrgel kozarec v svetilko ter s stolom udaril Franceta Ko-ritnika. Sodišče je naložilo Zajcu 14 mesecev težke ječe; zaradi metanja opeke pa Obrezi 6 mesecev, Renku pa 3 mesece težke ječe.
—	Knezoškof dr. Mihael Napotnik se je odpeljal, iskat zdravja v zavod usmiljenih sester v Gostinju. Na letošnjih težavnih vizitacijah si je vla-dika zelo zrahljal zdravje.
—	Sv. Rok nad Šmarjem, 11. sept. Včerajšnji dekliški shod se je krasno obnesel. Zbranih je bilo okrog 1500 deklet. Nastopilo je veliko število go-
—Suedmarkino napadalno delo. Dne 8., 9. in 10. sept. je zborovala Sued-marka v Celju. Med drugim se je z veliko večino sprejel predlog, naj se v bodoče omeji naseljeništvo v Št. Ilju v Slov. gor. na najpotrebnejše in naj se varuje samo dosedaj pridobljeno.
\ t — Nemška domišljavost je gotovo vnebovpijoča. Povodom zborovanja "Suedniarke" v Celju je govoril tudi urednik koroških "Freie Stimmen", ki je koncem svojega govora izpustil tudi neke verze, ki jih zaradi njihove brezmiselnosti navajamo:
"VVir stehen auf deutscher Erde Schon viele tausend Jalir, Was aus ihr auch werde, Deutsch bleibt sie immerdar!" Kakor je videti, so suedmarkovci slabi zgodovinarji. Celjani so torej že več tisoč let stari Nemci, kakor tudi Ce-lovčani, kjer je nemštvo baje grozno ogroženo. Naše mnenje pa je, da so spodnještajerski Nemci samo potomci renegatov in nič drugega. Saj še Gradec, ki je po nemškem naziranju najboljša nemško nacionalna postojanka, nima imena germanskega izvora, niti druge spodnještajerske nemške pošto janke.
stvo pritožbo ugodno rešilo in razpust društva ovrglo.
— Vernberg. (Občinske volitve.) Ker so vernberški nemčurski velikani ob času državnozborskih volitev še precejšnje število glasov nalovili za vsenemca dr. Angererja, so ^i mislili, da se bo vsenemški bog "Vodan", v katerega imajo tako zaupanje, in katerega tako navdušeno "alldeutsch-heil" proslavljajo, pri občinskih volitvah posebno milobno ozrl nanje in jim zopet pomagal podjarmiti neumne "vindišarje", kateri so se pred tremi leti predrznili otresti se njih brutalne nemčurske komande. In res bog "Vodan" jim je poslal preroka, kakor poroča zadnji "Mir" iz Podravelj, kateri je zagotavljal poskrbeti, da se po-mede z neljubimi Slovenci, kateri mu delajo tudi v Lipi strašne preglavice, ker se tudi bližajo občinske volitve. Ali vse prerokovanje, vse žrtve, četudi se je dalo par voz brinja za eno pooblastilo, ni nič pomagalo. Slovenci, zavedajoč se, za kaj se gre in do grla siti ponižnega hlapčevanja vsenemcu na lastni zemlji, ki so ga morali okušati prej en četrt stoletja, so zbrali svoje pogumne čete in udarili na nem-čurje s tako silo, da so bili ti kar razočarani. Dobili so namreč dne 8. sept, pri volitvi tretjega razreda 76 glasov večine; to je nemčurje tako poparilo, da se drugi dan pri volitvi drugega raz reda niti udeležili niso. Samo v prvem razredu se je še posrečilo spraviti nasprotnikom tri svoje v odbor, ker je prišlo do žrebanja zaradi enakosti glasov. Vernberžani so se res nad vse moško držali.
/
—	Požar. V Dolenji Žitinji pri Poljanah je izbruhnil 15. septembra vsled neprevidnosti požar, ki je uničil gospodarsko poslopje in hlev posestnice
dove po domače pri Domačajki. Pogorela sta v hlevu tudi dva para goveje živine. Dohiačajka je vdova ter ima 4 še nedorasle otroke.
—	Žiri. Dne 9. sept. popoldan, še bolj pa naslednji popoldan je obiskala strašna nevihta nekatere vasi žirovske župnije. Toča. kakršne nihče ne pomni, se je vsula po Žirovskcm vrhu. Goropekali, Vršniku, Račevi in Sovri in uničila v kratkem času ljudem, kar je ostalo nepoškodovanega od suše.
—	Velika avtomobilska nesreča v Žabreznici. Dne 12. sept. zjutraj na 8. uro je s silno hitrostjo privozil avtomobil od Lesc proti Žabreznici. Na njem so se nahajali šofer, dve gospodični, oil mlad gospod, eden pa star. Avtomobil je silno drvil. Ko pride do vasi, so iz vasi priletele tri krave in eno tele ter letele nasproti avtomobilu. To je bilo vse v enem trenutku. Več ljudi je videlo, kako se je krava zakadila v voz. Avtomobil se je hotel izogniti, ampak prepozno; voz je zadel s tako silo v eno hruško, da se je podrla, avtomobil pa s^ je ves zdrobil. Eno gospodično in šoferja je vrglo v zrak. Gospodična je zelo poškodovana po nogah in tudi drugi so poškodovani. Za gospodično pravijo, da bo težko kaj z njo, ker je zelo udarjena. Voz so naložili kmetje, ter so ga peljali na Jesenice. Kdo I so bili tujci, se ne ve, pravijo, da so Nemci iz rajha.
—	Tatvina v Žireh. Iz Žirov poročajo: Dne 17. sept, je bilo ukradeno čevljarskemu mojstru Francu Kristan 1200 K in sicer en bankovec za 1000 K in dva po 100 K.
—	Aretirati se ni pustil. Nekega večera v letošnjem predpustu je več domačih fantov razgrajalo po Zagorju. Med temi so se tudi nahajali Jernej Zaje, France Obreza in Jožef Renko Da bi napravil mir, je občinski stražnik pozval fante, naj se razidejo. Večina je ubogala. Le Zajfc se je na tla vrgel, in upil: "Hudič, prederi me, če imaš korajžo". V tem sta pa začela Obreza in Renko stražnika obmetavati s kamenjem in opeko. Stražnik je bil prisiljen potegniti sabljo in Zajca si-lorpa odvesti v zapor. Le-ta je pa začel grabiti' za ročaj sablje in upil "Daj sem trsko, če ne z lepo, jo boš
—	Nemško pristnost suedmarkov-cev. ki so zborovali v Celju, dokazujejo imena na občnem zboru "Suedniarke" izvoljenih odbornikov: Leo Wodiczka, dr. Oton Ambroschitsch, Leopold Czermak, dr. Jurij Lukas, Fric Petritsch, Maks Vock (Vovk), Jožef Ornig, Dobernig in dr.
—	Suedmarka in slovenščina. Tudi letos otvarja Suedmarka v Mariboru posebne kurze za učenje slovenščine.
—	Št. Janž na Vinski gori. V nedeljo 24. septembra se je pri nas ustanovilo izobraževalno društvo.
—	Smrtna kosa. Na Polenščaku je umrl za srčno kapjo Kukovčev mlinar Janez Donaj. — V Družmirju je umrl narodni župan šoštan^ske okolice, Josip Košan. — Pri Sv. Tomažu nad Ormožem je umrl g. Fr. Loparnik, soustanovitelj posojilnice in njen dosmrtni uradnik, star šele 33 let; zapušča mlado vdovo s peterimi otroci.
—	Celje. Iz porotne dvorane. Koncem julija smo poročali o napadu znanega lopova Fi;. Piklna, ki je napadel v noči dne 25. julija 1911 v Ljubnem gospodično Teyrowsky, poštno upra-,-iteljico, in hotel izvršiti zločin nasil-stva. Obtoženec je bil enoglasno spoznan krivim in bil obsojen na pet let težke ječe.
—	Demon alkohol. V pijanosti j^ Savo skočila 8. septembra okoli 7. ure zvečer žena upokojenega delavca Jan kovica v Hrastniku. Že dlje časa je bil v družini prepir in tepež, ker je mož pijančeval in ga je žena karala. Sedaj pa se je tudi ona iz obupa udala pijači. Dne 8. septembra je ves dan popivala s svojim 2 leti starim otrokom. Ko pride proti večeru njen mož v Killerjevo gostilno in najde tam že no pijano, jo začne pretepavati. Žena odide z otrokom proč, ter se napoti k Savi, da se prepelje čez. Starejši sin, ki je menda že slutil, kaj namerava mati. se je peljal ž njo. Ko se pripeljejo s čolnom sredi Save, hoče skočiti mati v vodo, v tem trenutku iztrga sin materi bratca iz rok in hoče zgrabiti tudi mater. A prepozno! Mati se je že vrgla v Savo in izginila v valovih Dobili so jo v vrtincu pri Možinetu mrtvo.
—	Dobrna. Dne 1. septembra je izginil nenadoma tukajšnji mesar in najemnik hotela, Ignac Wregg.
—	Poslanec Borčič utonil. Iz Trsta javljajo: Dalmatinski deželni poslanec Lovro Borčič, ki je bil tudi dolga leta član državnega zbora, se je dne 7. sept. pripeljal v Trst in si vzel stanovanje v nekem tukajšnjem hotelu. Drugi dan pa so ga mrtvega potegnili iz morja v Zavijali. Kako je utonil, se ne ve. Mislijo pa, da je v hipni zmedenosti zašel in padel v morje, da pa se ni mogel rešiti iz vodnih rastlin, katerih je v žavelskem zalivu vse polno.
—	Brat proti bratu. Trst, 20. septembra: Neki Franc Ažman je v hudem prepiru svojega brata smrtno ranil ter nato, obupan nad tem dejanjem, samega sebe usmrtil.
—	Smrtna kosa. V goriški bolnici je umrl A. Plahuta, predsednik Orla v Batujah-Selu na Goriškem. — V Ru-pi je umrl vrli rodoljub in oče znane rodbine Jakilove, 811etni Josip Jakil.
—	Zločinska babica. O tem se iz Trsta poroča: Aretirana Ana Baje je bila jako podjetna "fabrikantinja an-geljčkov", vedno pripravljena za denar
— Politično društvo za Slovence na Koroškem oživljeno. Kakor je znano vsemu slovenskemu svetu, niso koro škim Slovencem tla z rožicami nasuta Med druge ljubeznivosti, s' katerimi je koroški vladni šef baron Hein koroške Slovence počastil, spada tudi razpust "Katoliško-političnega društva za Slovence na Koroškem". Baron 1-Iein, ki se najbrže nad koroškimi Slo-vcnci maščuje, ker so Kranjci brata iz dežele zapodili, je razpust društva s tem utemeljil, da si je društvo s tem da je po par občinah zasebno ljudsko štetje izvršilo, prisvojilo oblastni veljavo. Društvo je bilo 8. januarja raz-puščeno; a proti razpustu se je društvo na ministrstvo pritožilo. In ce lovški "Mir" z dne 16. sept. prinaša že odlok, s katerim je notranje ministr-
za vsako "diskretno pomoč" in to z neverjetnim cinizmom. Deklice in dame "najboljše družbe" so se zatekale k njej, da bi zakrile posledice svojih grehov. Glede otroških trupelc, najdenih svoječasno v cerkvi Sv. Vincen-ca Pavi. in na Opčinah, je baje že dokazano, da je Bajčeva imela svoje prste pri tej stvari. Posluževala se je vseh mogočih sredstev, da bi se izne-bila trupelc. Navadno je nakupovala —zdi se sicer nekam romantično—šopek cvetlic, skrila med cvetlice žalostne ostanke nastajajočega živega bitja ,in položila šopek v rakev k tej ali oni mrtvi ženski, do katere je prihajala v žalobni dom pod to ali ono pretvezo. Večinoma je opravljala to manipulacijo v bolniški mrtvašnici. Celo spravljala je trupleca v kako škatljo in jih sama zakopala na grobu svoje matere. Kazenska preiskava je dovedla še do drugih grozot. Babica-hijena je bila tudi jako podjetna sovodnica. Ko je stanovala v ulici Salice 21, je vzdrževala pri sebi pravcat lupanar za gur-mande iz "najfinejših" krogov. Upati je, da ne bo z ozirom na one "fine" gospode ta škandal potlačen (kakor se je že enkrat zgodilo). — Bajčeva je imela tudi ljubimca, nekega Antona Babulicli (ne Pikulič), ki jej je bil zvest pomagač pri njenih zločinih. Baj čeva je takoj po aretaciji tajila, nazadnje pa je začela priznavati svoja hudodelstva. Rekla je v svoje opraviče-nje, da je bila ona ravno tako "ustva-riteljica angeljev", kakor vse druge babice!
HRVATSKO.

—	Strahote ob zadnjih vojaških vajah na Hrvaškem? "Hrv. Pravo" z dne 15. sept. poroča, da so se ob zadnjih vojaških vajah na Hrvaškem godile prave strahote. Višji da so postopali z moštvom nezaslišano strogo in surovo. V Liki je vsled silne žeje in napora umrlo 43 mož, in sicer 20 od stoječe vojske in 23 domobrancev. Vsi so" pokopani V Liki. Ob Drežniku v Liki pa je ponoči jezdilo po nevarnem potu četvero huzarjev, ki so vsi s konji vred strmoglavili v_ žrelo in umrli.
—	Mažarizacija v Slavoniji. Zagreb, 16. sept.: Mažarsko šolo v Osjeku obiskuje 710 otrok, v Zemunu 600. v Da-ruvaru in drugod po 200—250 otrok. Vseh otrok v mažarskih šolah na Hrvaškem je nad 10,000, število pa leto za letom grozno narašča.
—	Mažarsko veleposestvo prešlo v češke roke. Zagreb, 16. sept. Češki stavbenik Zdenko Bodička iz Moravske je kupil veleposestvo grofa L. Sa-parija v Telkibanji in Regeci za 3,250,-000 K. To posestvo je bilo nekdaj Rakocijevo. Bodička napravi na posestvu tovarno porcelana in ustanovi industrijo z lesom.
FIRE INSURANCE. Kad*r zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiii Joliet National Bank*.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro.
brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dvs vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New York«.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene is vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2 Washington St.,	New York.

Emil Bachman
1719 South Center Avenu*. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd.
Prodaj emo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicib, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, New York, N. Y
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O
Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO
brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnicah na Dunaju.
Jzdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani.
MENJA, DENARJE po dnevnem kurzu.
PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za
vsako prekomorsko
družbo po izvirnih cenah.
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko:
82 Cortlandt St., New York.
!Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na:
FRANK SAKSER.
Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgoyor.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejemavlogenaknjižiceiii na tekodi yf 1	(jf
račun ter je obrestuje po čistih	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem	kurzu.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
iTniiiumiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii"""1'»i iiiiiiimunu
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 509.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnje.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
g TRADES Iffljffij COUNCIL i
CERKVENI	KOI-EDAR.
8.	okt.	Nedelja	Brigita, vdova.
9.	"	Pondeljek Dionizij, škof, m.
10.	"	Torek	Frančišek Borg.
11.	"	Sreda	Nikazij, škof.
12.	"	Četrtek	Maksimilijan, šk.
13.	"	Petek	Edvard, kralj.
14.	"	Sobota	Kalist, papež.
DOLŽNOST OB NEDELJAH IN ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH : , BITI PRI SV. MAŠI.
Angleško spisal Rev. J. T. Roche.
Poslovenil John Plaznik.
(Dalje.)
Večkrat pravijo katoličani, da lahko ostanejo ob nedeljah doma, ker molijo in si na tak način ravno toliko zaslu-ženja pridobe, kakor če bi bili pri sv. maši. Kako malo razumejo taki katoličani velikost in vzvišenost sv. daritve.
Božja vsevednost se 11am čudovito kaže v zapovedi: "Glej, da posvečuješ sobotni dan!" Človek je navezan na zemeljske reči. Njegove potrebe in dolžnosti ga često odvračajo od Boga. Ker pa pozna človeško nagnenje, zahteva neskončna modrost: "Sest dni delaj in opravi N'se svoje delo, sedmi dan pa je sobota Gospoda, tvojega Boga." Če bi vsemogočni Bog dal svojemu ljudstvu na izbiro čas češčenja, bi se bilo bati, da bi nas časno zadeve velikokrat odvrnile od češčenja; to se je pokazalo pri Izraelcih za časa njihove nevere, ko niso posvečevali sobote. "Jezo prinašaš mi Izrael," pravi Nehetnija narodu, "ker onečaščaš soboto." Prerok Ezekijej očita izraelskim prvakom, da so opustošili svetišče in onečistili soboto Gospodovo.
Posv.ečevanje sobote je vzdrževalo
v srcih izvoljenega ljudstva spomine 11a velike reči, ki jili je Bog storil za njega. Bilo je Božje ljudstvo in sobota Božji dan. Koliko dejstvo za premišljevanje in kako bogastvo s/e-tih spominov obstoji v tej misli! Kako lep zgled so dajali, ko so, obdani od poganske temote, počivali in posvečevali Gospodov dan! Bilo je in bo ostalo, vedno resnično znamenje svetega in Bogu posvečenega ljudstva.
Izrael je dovršil svojo nalogo. Ko so se časi dopolnili, je prišel Jezus, sin Davidov, da dopolni nepopolnost in pomankljivost. Ni prišel odpravit Gospodovega dne. Prišel je, da bi ustanovil izvoljen rod, pravično ljudstvo in kraljevo duhovščino. Dan Gospodov pa je ostal, kakor je bil nekdaj v znamenje Boga in njegovega ljudstva.
Sobota je postala za mnoge izraelske rodove predmet praznoveritva; prvi dan v. tednu, dan Zveličarjevega častitljivega vstajenja, je bil izvoljen 11a njeno mesto. Daritev stare zaveze je nadomestila čista daritev nove zaveze. Ta dan so poslej posebno častili. Sveta cerkev, zavedajoč se njegove važnosti za dušni blagor svojih otrok, je zapovedala bolj posvečevati ta daii»»kakor vse druge.
Izkušnja dokazuje modrost sv. cer-
kve. Dejstvo kaže, da kdor ne posvečuje Gospodovega dne, le slabo izpolnjuje druge zapovedi.
Reformatorji so se dvignili z vso silo zoper nedeljo. Storili so ravnoisto z nedeljo, kakor podivjani Judje s soboto; storili so jo namreč predmet praznoverja. Rajši so kazali 11a Boga kot tirana, kakor pa bi ga bili pripo-znali za dobrega očeta. Čas tega brezumnega navdušenja je kmalu prešel in sledilo mu je zopet posvečevanje nedelje, kateremu niti fanatizem Puritancev in brezbrižnost nevernikov nista veliko škodovala.
Obiskovanje službe Božje smatra velika večina nekatoličanov bolj za navado, kakor pa za resno stvar. Posebno tedaj ne smatrajo sv. maše za važno in resno versko stvar, kadar je treba malo žrtve, če se je treba kaki zabavi odreči ali če bi si morda nakopali kako osebno nepriliko.
Nekatoliški duhovniki se splošno pritožujejo, da ne morejo ljudi navaditi, da bi redno hodili v cerkev in se poslužujejo raznovrstnih pripomočkov, da bi jih privadili v cerkev. To je razumljivo; kajti izgubili so pravo privlačnost, ko so zgubili Jezusa v zakramentu in sv. daritev. Nobena pobožnost, naj bo zraven še tako zanimiva, ne more nadomestiti velike daritve in najsvetejše žrtve.
Največja zmaga, ki jo je satan sploh kedaj dosegel, je bila tedaj, ko je u-boge heretike oropal sv. daritve. Katoličani, ki ^puščajo sv. mašo, olajšujejo satanu delo. Satan gleda ravno tako nanje, kakor na tiste, ki se ne pri-poročujejo preblaženi Devici. Taki ljudje pripravljajo sami sebe kot snov za prihodnje heretike.
Večkrat slišimo nekatoličane, ki pravijo: "Če ljudstvo resnično veruje v pričujočnost Jezusovo na njihovih oltarjih, zakaj mu ne skazujejo večjega češčenja?" Obnašanje brezbrižnežev gotovo vzbuja sum o resničnosti njih vere. Nikdo, ki resnično kaj misli, ne more verovati v njegovo pričujočnost in se tako malomarno vesti; zato pa skoro ni nikogar, ki ne bi pohujševal s tem, ko opušča sv. mašo, bodisi že družino ali pa tiste, ki so priče njego-. vega slabega vzgleda.
(Dalje prih.)
VOJSKA!
Italija je Turčiji zadnji petek napovedala vojno. Takoj je imela oddelek svojega bojnega brodovja pred Tripo-lisom, in se je potemtakem nahajala nasproti sovražniku v zelo prospešnem vojaškem položaju.
Meje obeh velevlasti se nikjer ne dotikajo, in turška pomorska bojna sila nikakor ni kost italijanski. V teh okoliščinah se ne da niti najmanj naprej videti, kaj vse ukrene visoka porta v obrambo svoje afriške lastnine. Dvomno je tudi, kako se bodo zadržali islamiški narodi, ki niso neposredno udeleženi.
Naloga evropskih velevlasti je,: vojno, ki je niso mogle preprečiti, kolikor mogoče omejiti in s tem odvrniti izbruh pretečega "svetovnega požara". *
Zakaj je Italija pričela vojno? Ker je odlična sredozemna velevlast in hoče torej pri delitvi seVerne Afrike imeti tudi svoj delež. Anglija je vzela v posest Egipet, Francija si je pridobila pokroviteljstvo nad Tunisom in postane sedaj vsaj pripozuana prva vla-aarica v Maroku. Italija hoče tudi nekaj.
Anglija in Francija sta v nekem prej šnjem dogovoru pripoznali italijanske zahteve na Tripolis. Seveda samo kot dedščino "bolnega moža." Sedaj pa se je Turčija pomladila in okrepila. Na umiranje začasno ni misliti, in Italija ne bi rada čakala predaljnega dne.
Ako bi bil Tripolis samostojna država kakor Maroko, bi bila stvar preprosta. Italiji bi bilo treba samo dovolj čet izkrcati in svoj prapor razviti.
Tripolis pa pripada še Turčiji, in ta je pripravljena, svojo lastnino braniti z orožjem v roki.
NAŠ POTUJOČI PREDSEDNIK^
"Predsednik 11a kolih" bi se lahko imenoval naš cenjeni vladni poglavar. Res ima predsednik Taft, z ozirom na svojo telesno polnoto, čudno veselje do potovanja. To je dokazal že kot vojni minister Rooseveltov, kajti kot tak je ponovno potoval, kakor znano, in prišel daleč preko mej Združenih Držav prav do daljne vzhodne Azije. .Topot potuje naokrog po državah, nad katerimi plapola zvezdnati prapor, da volivcem, ki imajo čez leto dni voliti novega zaveznega glavarja, pojasnjuje vprašanja, katera sedaj najbolj zanimajo javnost. Če poskuša gospod Taft zraven tega neodvisnim državljanom ljtidovlade na sramežljiv način namigniti, da ne morejo storili nič pametnejšega, nego dati njemu zaželeno drugo dobo, posnema s tem pač samo zgled svojih prednikov v uradu, ki so prav tako smatrali za [primerno, podati se v letu pred predsedniško vo-litvijo 11a potovanje in "vihteti besedo" pred kolikor mogoče obširnimi krogi poslušavcev. Ker je izid prihodnje deželne volitve videti precej dVomen in se je vrh tega gospodu Taftu v osebi wisconsinskegn zaveznega senatorja La Folletta pojavil v lastni stranki protikandidat, je imel pač posebno potrebo, gledati za svoje ali. kakor se glasi politično reklo, "izboljšati svoje zobe".
Dne 15. septembra /je predsednik nastopil svoje potovanje iz Bostona, in sicer v zasebnem vagonti, ki so 11111 ga dale železnice na razpolaganje in ki se ga bo posluževal med celo potjo.
Razun njegovega osebnega spremstva, čuva krdelo sopotujočih časniških po ročevalcev nad njegovim dejanjem in nehanjem. Potovanje se razteza po zapadu in severozapadu do pacifiške brežine, in ko dospe gospod Taft dne 1. novembra spet v Washington, lahko poreče, da je prepotoval približno 13,000 milj, obiskal 24 držav in govoril v več nego sto mestih. Vprašanja, ki posebno tvorijo govorni spored predsednikov, in ki nanja gospod Taft odgovarja, so: Enotno zakonodajstvo, posebno glede razporok in zopetne po ročitve ločenih oseb, ki je njihove prepovedi ali otežitve želeti v prid nravnosti; utrditev Panamskega prekopa, preosnova sodstva; trgovina s Filipini; najvišji in najnižji carinski postavki v tarifnem zakonu; ohranitev in umno obdelovanje zemlje; varčnost v vladnih izdatkih; vseobčna razsodišča; potrditev pogodb s Hondurasom in Nicaraguo; zavezni nadsodiški odloki in njihovi učinki; trusti; zavojna pošta in železniško zakonodajstvo.
Žalostna statistika.
Dallas, Texas, se očividno trudi pro sluti; lani se je dogodilo tamkaj 52 umorov v prav tolikih tednih, dočim je bilo letos zabeležiti že 41 umorov \ 39. tednih izza dne 1. januarja. V zadnjih treh letih se je pripetilo tam več nego eno umorstvo vsak teden. V 20. letih od 1885 do 1904 je bilo izvršenih v Združenih Državah povprečno vsako leto 6597 umorov. Dallas, z 92,104 prebivavci, ima več nego povprečno število umorov v svojo — nečast.
Kako se odjemalci odirajo.
Župan mesta Indianapolis, lnd., je nakupil mnogo krompirja, ki ga bode oddajal po stroškovni ceni, da. ustavi oderuštvo, ki to važno živilo tako silno draži. Plačal je za krompir 69c bušelj in ga utegne oddajati po 75c, s čimer so pokriti tudi prevozni stroški, dočim je občinstvo doslej plačevalo $1.40. V malih množinah znaša cena celo $3. Ali najde zgled indianapoii-škega župana kaj posnemovavcev, je dvomno, ampak gotovo je, da bo tekom časa morala nastati kaka izpre-memba v trgovini, ker ljudstvo nikakor ne more trajno prenašati, da se zahteva od njega za vse dvojno ceno.
Opominja k previdnosti.
Kakor vedno, ko se pričenja zima in imajo peči v hišah izpolnjevati svojo dolžnost, objavlja državni požarni maršal T. M. Purtell v Madiscjnu, Wis., svoje svarilo glede peči in prosi občinstvo, naj bo vedno prav previdno. . Statistika govori tu zelo resno, kajti nič manj nego za 250 milijonov dolarjev škode povzroča vsako leto v Združenih Državah ogenj. I11 mnogo več nego polovico vseh požarov povzroča nepazljivost prizadetih. Zlasti naj nobena gospodinja ne poskuša, podkurjati ogenj v peči s pomočjo« petroleja.
Vrednost lepote.
Platon, stari grški modrijan, je smatral za največja in najplemenitejša darova, ki ju more podeliti narava, v prvi vrsti visok razum in v drugi vrsti lepoto. Stavil je ta dva nebeška .darova nad bogastvo, rojstvo in veljavo. Marsikdo bi morda ne pritrdil povsem staremu filozofu in bi rekel: "Ne, rajši nam daj zdravjfe!" A pomislimo, da mora srečni lastnik resnične lepote vsekakor biti blagoslovljen tudi z zdravjem; kajti prva ne more obstajati brez drugega, (lasi je drugo večkrat, ko prvega ni... Stvarnik je Bog lepote, kakor oznanjajo njegova dela. To pokaže pogled na naravo; to kažejo rajski ptič s svojim čudovitim perjem, pav s svojim krasnim repom, zibajoči se metulj s svojimi prelestnimi krili, cvetlic pisani svet, ki samega sebe izkuša prekašati v lepoti oblik in harmoniji barv, in slednjič, več kot vsa ta dela polna ljubkosti, človek, popoln kakor bi moral biti, popoln kakor ga je prvič ustvaril Bog. Zapustimo to vzvišeno stališče in oglejmo si vrednost lepote od čisto praktične strani. V tem pogledu izkazuje mnogo velikih in znamenitih dobrot. Poleg značaja je obraz najvažnejši faktor pri stvar-jenju naših življenjskih razmer. Prijateljstva \se sklepajo često vsled lepote obrazV, davno preden dti smo spo znali značaj; in koliko teh znanj dozori pozneje v ljubezen. Stara narodna pesem pripoveduje, kako je mlada pastirica 11a vprašanje gospoda: "Kaj imaš za doto, lepo dete?" odgovorila: "Gospod, moj obraz." Ta odgovor nikakor ni bil aboten. Brez dvoma je mislila samo na možitev; a ne glede na korist lepote v "tem oziru, je prijetna zunanjost čestokrat velike vrednosti v boju življenja. Kolikokrat se dogaja v raznih poklicih in opravilih, da se pri Oddajanju kake službe daje prednost prosilcem s simpatično zunanjostjo pred onimi, ki so morda bolj zmožni, a manj prikupili. Koliko jih je, moških in žensk, ki izkušajo v svo jem življenju, da ima njih obraz veliko opraviti z njihovim vspehom. "Lepo ta", stoji zapisano, "je zlato žezlo, ki ima silen vpliv na blagor ali gorje človeka. Ona je odločala usode, vodila narode in vladala države."
Anglija ima več rek za svojo velikost, nego katerakoli druga dežela na zemeljski krogli.
Skoro deset odstotkov bogastva Združenih Držav je zdaj naloženih v električnih podjetjih raznih vrst.
Na Angleškem in Irskem je 248 u-božcev na vsakih 10,000 prebivavcev. V mestu New Yorku je en človek od vsakih desetih ubožec.
Kuharski izpit morajo napraviti na Norveškem one deklice, ki se imajo poročiti. Pri nas ne bi kaj takega prav nič škodilo v nekaterih slučajih, j
Družba za varstvo živali v New Yorku uprizarja lov na mačke. Njeni uslužbenci jih baje nalove vsako noč do 400, katere potem kloroformirajo.
William Randolph Hearst, znani milijonar in časnikar, namerava v Parizu ali v Londonu ustanoviti časnikarsko agencijo, ki bo preskrbovala evropej-ske časnike z amerikanskimi novicami.
Cesarjev zdravnik—Čeh. Dr. Kerzl, telesni zdravnik avstrijskega cesarja,' je čisto češkega pokolenja, česar tudi sam ni nikoli zatajil. Star je 70 let in rojen v Novi Viski pri Pardubicali,! kjer živi njegov brat, ki ne razume nobene nemške besede.
Najdeni Murillo. V Smolensku je našel neki kmet sliko, ki jo je oddal muzeju v Smolensku. Ko so sliko očedili, so spoznali, da je Murillova slika, ki kaže Kristusa na rokah Simeona. Dragoceno sliko je dobila cesarska galerija v Petrogradu.
Število angleških malih kmetov vidno nazadnje. V 22. letih, to je od leta 1873 do 1895 se je znižalo število za 60 odst., v Nemčiji pa je močno naraslo. Od leta 1895 dalje je število še bolj nazadovalo. Anglija se je industrializirala, zato gre mali kmet pod zlo.
Poroke ruskih velikih knezov. Glasom izpremenjenih štatutov carske rodbine določa par. 188, da se odslej naprej ne sme poročiti noben veliki knez in nobena velika kneginja s kako osebo, ki ni član kake vladajoče ali take rodbine, ki je z vladarskimi hišami enakovredna. Fevdalno!
Samoumor hčere sekcijskega šefa. V Rimu je 161etna hčer sekcijskega šefa v finančnem ministrstvu, Isa Monti, skočila iz 4. nadstropja na cesto ter obležala mrtva 11a mestu z razbitimi udi. Vzrok temu dejanju je baje predbacivanje njenih sester, ker se je udeležila neke tekme za lepoto.
100,000 K za katoliško univerzo v Solnogradu. Katoliškemu vseučilišč-nemu društvu v Solnogradu je zadnje dni darovala neka visoka oseba 100 tisoč kron z željo, da bi kmalu došlo do ustanovitve katoliške univerze v Avstriji. Obenem zagotavlja darovatelj v tozadevnem pismu, da se je na me-rodajnih mestih ukrenilo vse, da bi se realiziralo katoliško vseučiliško vprašanje.
Bodoči krakovski knezoškof prelat Adam Šapieha, ki bo po mnenju javnosti za krakovskega knezoškofa izvoljen, je tudi velik prijatelj Slovencev. V kolikor nam je znano, govori tudi slovensko in je bil eden izmed prvih, ki so se naročili na naš leposlovni list "Dom in Svet". Takrat je bil kot ab-solvirani jurist na inomoškem vseučilišču, kjer je bogoslovje študiral in se zelo živahno za Slovence zanimal.
Oporoka odvetnikova. V Szamos-Ujvaru na Ogrskem je nedavno umrl star odvetnik, ki se je v svoji oporoki spomnil tudi na umu bolnih v blaznici z volilom 1000 K ter to točko utemeljil original in sicer tako-le: "Moje premoženje prihaja povečini od onih norcev, ki so se tožarili, zato se spodobi, da jim nekaj nazaj dam. Jaz sem na smrtni postelji, oni pa so že zdavnej v blaznici, zato jim od daleč kličem z Bogom!"
Bogata dedščina. Iz Ogrskega poročajo, da je postal neki Ivan Novak, mizar v Debreczinu na Ogrskem dedič 300 milijonov kron. Pred kratkim se mu je baje sporočilo, da je umrl v Londonu njegov sorodnik, ki je bil posestnik bogatih rudnikov v južni Avstraliji. Ivan Novak je storil potrebne korake za dedščino, ki jo varuje sedaj angleška vlada. Res, bogati Novaki! Topot pa ni bilo treba velikega povpraševanja in zglaševanja!
Ruska himna — plagiat? "Revue historique" prinaša razpravo nekega glasbenika-zgodovinarja, ki izvaja, da je ruska narodna himna — plagiat. V Rusiji je seveda ta izrek vzbudil neizmerno ostro polemiko. Kot komponist ruske narodne himne velja neki Lwoff. Omenjena razprava v "Revue historique" trdi, da so note ruske himne iz holandskega korala. Po daljših konfliktih so strokovnjaki dognali, da je ravno nasprotno res, ker obstoja dejstvo, da je koral na Hollandskem postal znan šele tekom zadnjih let.
Od vseh ptic je brenčeča ptičica najmanjša, in v Mehiki je njeno jajce baje komaj večje, nego igelna glavica.
Katero milo je najboljši?
Zaradi svojih zdravilnih, antiseptičnih svojSte'v, v zvezi z najboljšimi čistilnimi primesmi, je Severovo Zdravilno milo ljudstvu najbolj priljubljeno za kopel, toaleto in izpiranje ter za ohranjevanje in pospeševanje kožnega in lasnega zdravja odraslih in otrok. Pri zdravljenju opahkov, prišča, srbečice, razdražbe in sraba od mladih let do starosti nobeno drugo zdravilo ne stane tako malo in ne koristi toliko, kakor vsakdanja raba Severovega Zdravilnega mila. Na prodaj v lekarnah in trgovinah. Cena .25. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
(Jim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PI YO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 3U
Rojaki! Slovenci!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON! VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen dena'r obrestuje po	brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA < vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAH-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo m»»i varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam še rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažani pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razvažani. Blago najbolje — po zmerni ceni.
Popolnoma varno naložen denar
-JE PRI-
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico
reg. zadruga z neomejeno zazvezo.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov *
vsem svojim premoženjem.	\
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po 4yA odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega pl«č««r sama iz svojega yne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v Kandiji pri Nove® mestu. — Naslov:
hranilnica in posojilnica v kandiji, kranjsko, avstrija

K. Sr K.
999999
******
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.......Anton Nemanich, coi. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................... .Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran "te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 813 North Scott St., Joliet, 111.
Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, III.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert. Minn.
(Nadaljevanje s 1. strani.)	brata Knausa, katerega je podpiral cago, 111
je bil v kako društvo sprejet v istem brat Žulič, da se brat Kastigar na- Društvo
nil, volil se je na predlog Rev. Tom šiča, katerega je p9dpiral brat Flajnik brat Muhič na njegovo mesto.
Glede pravnega odbora vnela se je živahna debata in naposled sprejel predlog brata Stergarja, podpiran Od brata Cvetkoviča, da se iz vsake od IS zastopanih držav izvoli enega odbornika.
Brat Česnik predlaga, da si delegat je med seboj izvolijo moža, kateri bode njih državo zastopal. Podpirano od brata Chulika in sprejeto.
Pred zaključkom seje prebrali so se brzojavni pozdravi sledečih društev oziroma .zasebnikov:
Društvo sv. Barbiire, Hibbing, Minn.
Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn.
Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont.
Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Ivans.
Clevelandska Amerika, Cleveland, O.
Narodni Vestnik, Duluth, Minn.
Edw. Kalish, Cleveland, O.
P. C. Ciril Zupan, Pueblo, Colo.
And. in Anton Hočevar, Bridgeport, O.
Julija in Joe Mosar, Cleveland, O.
Mary Povsha, Hibbing, Minn.
Pismeni pozdravi:
Društvo sv. Vida, Cleveland, O.
Društvo Vit. sv. Florjana, So. Chi-
Od dr. sv. Roka št. IS, Pittsburg. Pa.
Od J. Zebran, Chicago, 111.
Od dr. sv. Barbare št. 97, Mt. Olive 111.
Od Jos. Pibernik in Anton Papič, Steelton, Pa.
Zaključek seje ob y2S. uri popolu dne. Nadaljevanje odrejeno na pri hodnji dan S. oktobra ob dveh popo ludne in sicer z ozirom na to, da je polovica delegatov uposlenih pri raz ličnih odborih, kateri bodo zamogl še le ob tem času poročati.
ANTON NEMANICH, preds J. REMS, drugi tajnik. (Dalje prih.)
trenutku vse pravice uda.
Glede delegata J. Bregača, dr. sv. Družine št. S, La Salle, 111., stavljen je Predlog, da se ga kot tacega ne sprejme, ker je bil od društva suspendiran. Glavni tajnik poroča, da ta suspenda-c'ja od Jednote ni bila sprejeta, ker so Se v istem času vršile neljube homa-t'je in pisarenje po časnikih in da je bil suspendaciji vzrok prepir med Bre gačem in Rev. Kastigarjem. Na prigovarjanje delegatov podasta si omenjena dva brata roke, na kar predsed-n'k suspendiranega brata Kastigarja
Marije Pomagaj št. 79,
imenuje pomožnim zapisnikarjem.	Waukegan, 111.
Brat Jerich interpeluje predsednika Janeza Widerwohl Rfbničan, Cleve-
glede suspendovanja brata Cvetkoviča	land, O. in vpraša, kaj se je v tej zadevi sto- Vsem odpošiljateljem zakliče se tri-
rilo. Brat Boje predlaga, da se zade-	kjatna "Slava" in seja ob ^6. uri zve
va da pričujočim trem duhovnikom v	čer zaključi.
roke, in da naj bi temu odboru duhovni vodja predsedoval.
Predlog podpiran od brata Kukarja in z večino sprejet. Zadeva izročila se je potem duhovnemu vodji in Rev. Ažbe, Rev. Mertel-u in Rev. Tomšiču.
Brat Težak predlaga, da se brat Gričar kot drugi in v to opravičeni de-
ANTON- NEMANICH, preds. J. REMS, tajnik.
Seja dne 4. oktobra 1911.
Predse'dnik otvori sejo ob 9. uri do-poludne. Duhovni vodja moli.
Predno se prebere zapisnik zadnje
t . ,	• ir ■__:	. . - _	<------------ seje, predlaga brat Trampuš, da se
opet v Jednoto sprejme Ker je pri- legat dr. Marije čistega Spočetja št. j prebero prJ vsako sejo jPmena vseh
o društvo sv. Družine st. 5 na ta na- 80 So. Chicago. Ill, sprejme. Podpira- J,avnih Jetnikov in de egatov. En0.
cm do treh delegatov, in ker je dru- no od brata Žalca in sprejeto.	1
ftvo samo do dveh opravičeno, prišlo Je "a glasovanje, kateri od teh dveh
Brat Poglajen predlaga, naj bi se določil čas, v katerem bi se seje priče
delegatov kot tak pri konvenciji osta-' ie ;n končale. Podpira brat Chulik ne. Odločila se je velika večina za j Na predlog brata Seboharja, katerega brata Kastigarja.	i je podpiral brat Setnikar in kateri je
Delegat društva sv. Jožefa št. 57; bil sprejet, vršiti se imajo seje od de-"'terpeluje brata, predsednika, zakaj jej Vetih zjutraj do poludne in od pol-bli ud in izvoljeni delegat Jos. Cvet 1 - - -
kovič
dveh do pol šestih popoludne. vič od duhovnega vodje suspendo-j Duhovni vodja sporoča o bratu Cvet Van' Zadnji poudarja, da ima uradna koviču, da ga je na podlagi pisem, ka
Poročila, da brat Cvetkovič ne živi po zakonih katoliške vere in da ga je radi tega suspendoval in pred 14. dne-Vl predsedniku društva sv. Jožefa št. ^ to naznanil. Hoče tudi dotična Pisnia konvenciji prebrati. Stvar se Je potem suspendirala do jutrajšnje Seje.
, Prišla je na to skoro splošna zahte-vs. da se konvencija j)o sklepu-zadnje konvencije v Pittsburgu, Pa., prelesti v South Chicago, 111. Delegat društva sv. Cirila in Metoda št. 101,
tera je dobil od merodajnih oseb iz New Yorka iz Jednote izključil, da pa je iz duhovnov obstoječi odbor sklenil, da se ga zopet sprejme in sicer pod pogoji kakor kaže sledeče poročilo:
Zadeva o suspendovanem članu Jos. Cvetkoviču se izroči Rev. Jos. Tomšiču, Rev. John C. Mertel, Rev. Frank Ažbe-na. čelu njim Rev. John Kranjec, duhovni vodja. Na podlagi pisem je bil Jos. Cvetkovič krivim spoznan, a jednoglasno pomiloščen od zgoraj
J-orain, O., vpraša predsednika, zakaj imenovanega preiskovalnega odbora Je sploh sklical zborovanje v Joliet,: pod sledečimi pogoji: 111 Predsednik odgovori, da je bil z j 1. Če gosp. Cvetkovič obljubi pod ozirom na nesramne napade na glav-j častno besedo kot mož, da bo živel
111 °dbor z dovoljenjem zadnjega k te-1 kot praktičen katoličan.
opravičen in da nikakor ne privoli, I 2. Da ne bo delal pri svojem dru-bi se seja vršila v So. Chicagi, do-1 štvu nikake zdražbe radi njegove o-er se vsi računi in celo delovanje j vadbe, s'avnega odbora ne pregleda. Temu I Jos. Cvetkovič obljubi pred zbrani-Jedili so burni govori. Naposled bil j mi delegati, da hoče obe zahtevi vest-Je vendar Sprejet predlog, da skupšči- no izpolniti, na kar duhovni vodja naznani, da je sprejet v Jednoto.
na Pripozna. da je bil brat Nemanič °Pravičen sklicati sejo v Joliet. Brat Predsednik vzame to na znanje in z j^'rom na to dovoli, da se seje nada-,uiejo v So. Chicago. ,^'ato bil je predlog stavljen in pod-Jfan< d« se izvoli 8 računskih pregled-*°v, kateri naj bi tem preje pregle-j, 1 vse knjige glavnih uradnikov. redl0g sprejet. Izvoljeni so bili sle-gospodje v ta odbor in sicer: Brat ^r°zich, brat Schneller, brat Kraker, ,rat Zupan, brat Svete, brat Mrayintz, Math Shukle in Pavlakovič. rcd zaključkom seje sprejet je bil i-.^d'og. da se Rev. Kraschovcu v So. r,llcagi naroči, da bere^ sv. mašo žarnico za vse pokojne člane K. S. Jednote in da se vsi delegatje ta-* vdeleže in sicer ob 10. uri. t. redlog stavljen in podpisan, da se n'*Ven delegatov nikdo k zborovanju Pripusti. Enoglasno sprejeto.
ANTON NEMANICH, preds.
J. REMS, drugi tajnik.
^adaljevanje v South Chicagi, 111., 3. vinotoka 1911.
Podlagi včerajšnjega sklepa po-s° se vsi delegatje in odborniki v fl^"1 Chicago, kjer je bral ob 10. uri iv °Jdne sv. mašo zadušnico v cerkvi
H
Jnrija za pokojne člane Jednote
!llil
Ij °vni vodja. Po sveti maši koraka-delegatje v l.ake-Side Hali, 962 dtll'"g Ave., kjer jih je sprejel odbor Vitezov sv. Jurija ter jim kli-
dobrodošli!"
er se je bližala poldanska ura, na-tJ;i ie predsednik navzočim, da se <l Prične ob dveh popoludne.
III. seja.
,, rfedsednik otvori sejo ob dveh po-s'. 1e> pozdravi novodošla delegata od društva sv. Jožefa št. 25, L- Urg, Pa.. 'Rev. Mertelna in od
m,,| - sv. Jakoba št. 124, Gary, Ind., tf" Maraža. Njuna poverilna lista 2 sta se v redu.
Hj^'snikar prečita zapisnik včeraj-io] s.eje, kateri se na predlog brata "4a> Podpiran od brata Baniča, h)mc-
isni, ^reniesec predlaga, da se za-, Vsacega dne tiska in en iztis , m" bratu delegata izroči. Pred-j dpi ran od brata Težaka in spre-stotako se tudi sprejme predlog
V	slučaju, da bi ne živel kot praktičen katoličan, bi ruval proti cerkvi in veri, delal zdražbo pri svojem društvu, zapade zopetni suspendaciji ali izklju-čenju.
JOHN KRANJEC.
JOS. TOMŠIČ.
F. J. AŽBE.
JOHN C. MERTEL.
Brat Zupan se sklicuje na pravila in zahteva zadoščenje radi njegove neutemeljene suspendacije. Predsednik poudarja, da je bila dolžnost krajevnega društva, h kateremu spada, mu vso to stvar razjasniti, vendar pa duhovni vodja razjasni na podlagi katerega materijah ga je izključil. Če se je bratu Zupanu krivica godila, bila je . to krivda predsednika društva sv. Jožefa v Brooklynu. sploh pa je duhovni vodja, ko je uvidel, da je brat Zupan poštenjak, taistega brzojavnim potom suspendacijo ovrgel.
Brat Brozich poroča, da pregledni odbor še ni zamogel rešiti svojo o-grornno • nalogo, pač pa da se bode podvizal to tem hitreje izvršiti. Se vzame na znanje.
Predsednik vpraša skupščino, je li hoče—kakor je pravilno—on različne odbore imenovati, ali ako želijo delegatje, da se volijo.
Na predlog brata Strbenca, kateri je bil podpiran od brata Žalca, se sklene, da delegatje odbore sami volijo.
V	gospodarski odbor izvoljeni $o bili sledeči bratje in sicer: Brat Žale, predlagan od brata Strbenca, podp. Speliar; brat Mat. Mravintz, predlagan' od brata Fr. Mravintza, podp. br. Grahek; brat John Grdina, predlagan od brata Kočevar, podp. od br. Buko-vic.
V	odškodninski odbor, v katerega se je na predlog brata Brožiča podp. od brata Strgarja volilo 7 delegatov, izvoljeni so sledeči: brat John Novak (dr. št. 75), predlagan od brata Kastigarja, podp. Brglez; brat Rus. predlagan od brata Thomas, podp. Jerman; brat Golobic, predlagan od brata Težak. podp. Zale; brat Setnikar, predlagan od brata Knaus, podp. Žulič; brat J. Kušljan, predlagan od brata Frančič, podp. Mrhar; brat Cukljati predlagan od brata Speliar, podp. Pod-pečnik; brat Lakner, predlagan od brata Trampuš, podp. Povše.
Ker je brat Golobič mandat odklo-
j glasno sprejeto. Navzoči so bili vsi izvzemši brata Dunde, Ant. Nema-nich-a ml. in obolelega Pavlakoviča.
Tajnik prebere na to zapisnik zad nje seje, kateri se na predlog brata Jos. Rusa z malimi spremembami sprejme.
Da se pravni odbor o zahtevah krajevnih društev poduči, sklenilo se je, da vsak delegat želje svojega društva v kratkih potezah razloži. To se je zgodilo v teku dopoldanske seje. Zaključek opoludne.
Nadaljevanje 4. oktobra popoludne.
Seja se odpre ob dveh. Tajnik prebere imena glavnih uradnikov in delegatov. Navzoči vsi ra zun delegata Vlašiča in obolelega delegata Pavlakoviča.
Delegat John Žulič iz Clevelanda, O., obvesti navzoče, da je prejel od Clevelandske Amerike brzojav, v katerem taista v št. 79, 3. oktobra t. 1. prineseno vest, da je bil brat T\Tema nič kot predsednik K. S. K. Jednote od delegatov odstavljen, prekliče. To se vzame na znanje.
Brat Frank Horvat predlaga, da se od Clevelandske Amerike odločno zahteva, da imenuje ime tistega dopi-suna iz Jolieta, kateri je poslal dopis zoper predsednika. Podpirano od brata Živica in sprejeto. Glavnemu tajniku se naroči, da to izvrši.
Predsednik, kakor tudi različni delegatje pripovedujejo potem različne dogodke iz njih dolgoletnih društvenih skušenj ter pravnemu odboru na srce polagajo, da blagovoli ta navodila pri izdelanju pravil v poštev jemati.
Brat Dunda predlaga, da Se pravila glede naimenovanja pravnega odbora po predsedniku susfiendtijejo in ta odbor, kakor je bilo sicer že odločeno od delegatov samih, izvoli. Vsestransko podpirano in potrjeno.
Delegati izvolili so potem sledeči pravni odbor:
Za državo Illinois brata Banich in dr. Ivec.
Za državo Colorado brat Mat. Jerman.
Za državo Pennsylvania brat Tomšič. Za državo Minnesoto brat Frank Trampuš.
Za državo Ohio brat John Žulič. Za državo Michigan brat John R. Sterbenč.
Za državo Washington brat Jos. Malneriich. \
Za držav^ Kansas brat Mih. Ma-jerle. \
Za državo Montana brat M. J. Kraker.
Za državo New York brat Jos. Cvetkovič.
Za državo Indiana brat Jakob Strga r.
Za državo Missouri brat Anton Bu-kovac.
Za državo Wyoming brat John Ko-shir.	j
Za državo Utah brat Mat. Pogorele. Za di "žavo Wisconsin brat Frančič. Pripomniti je, da se je na predlog brata Banicha z ozirom na to, da ima država Illinois največje število dru-štvenikov in da so postave te države jako kočljive in tedaj odgovornost velika, enoglasno dovolilo, da zastopata to državo v pravnem odboru dva odbornika. Volil se je kot drugi odbornik. kakor že omenjeno, brat dr. Ivec.
Brat Pogorele predlaga, da se seja prekine in delovanje pravnega odbora prične. Predsednik, da temu odboru primerni poddk in navodilo.
Koncem prebrali so se brzojavni oziroma pismeni pozdravi sledečih društev in oseb:
Od dr. sv. Janeza Ev. št. 65, Milwaukee, Wis.
Neresnično poročilo.
'Clevelandska Amerika" z dne 3 oktobra je na svoji prvi strani pod debelim naslovom "Ljudska zmaga" pisala: "Anton Nemanič, predsednik K. S. K. Jednote je od delegatov od stavljen" itd.
Kot "pojasnilo" je dospela potem v sredo v South Chicago sledeča brzo javka:
Cleveland, Ohio, Oct. 4, 1911 John Zulic, c. o. Frank Medosh, Ew-ing ave., So. Chicago. Report in our paper was a mistake from telegraph office about Nemanich recalled.. Pirc, 10:13 a. m." To se pravi: Poročilo v našem listu je bilo napačno iz brzo javnega urada glede odstavljenja Ne manicha.
Potemtakem je predsednika Nema-nicha odstavil — brzojavni urad!
Res originalno!
sej
Vztrajni govornik.
"Kaj pa je Kvasnik včeraj v mestnega zbora povedal?" "Ničesar."
"Kako? Saj vendar trdi, da je prav dolgo govoril!" "To je res storil!"
Šlapa.
Sodnik: "Vaš mož trdi..." Gospa: "Kaaj, on — trdi?"
Zrakoplovska latinščina. "Povem Vam, samo še nekaj sto metrov višje — in prinesel Vam bi bil hipno fotografijo Petrovo."
Vina naprodaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino SOc gal., drožnik ali tropinovec ?2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in S0 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
PRIPOROČAMO VAM
Doktor Ivec
kot najboljšega in najizkušenejega zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! T®-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju.
On je specialist za moške, ženske in otroška bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož m žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervozno«, kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravr "ški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in mi Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR/MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET	JOLIET, ILLINOIS.
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom sirom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIM!
Za obila naročila se priporočam,
SIMON ŠETIUA
SLOVENSKI /KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.

Hill Grit Vineyard"
Stefan Jakšc, lastnik. Box 657,	Crockett. CaL
J. P.
°«ev.l08011	Lesui
»♦♦»♦»♦trgovec.
Clinton in Deaplaines Sts. Joliet
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenske perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT,
»th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon S*. ♦02 Ohio Street	JOLIET, ILL
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. .Nizke cene. 04 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
SLOVENSKI PRAVNIK
R. F, Kompare
ADVOKAT
4»
Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO. ILL.
Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom. pričuvnici.
Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obveza-nosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje.
Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov: IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City.
Straka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago	iz kože in dlakasto, rokovice, ženska
krila, suknjiče, moške	obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Steal M House
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & CZ.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
WWWAVWWWWVWWrt
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše mt •j po najnižji ceni? Gotovol V mrscic
J. & A. Pasdertz
e dobijo naiboljie sveže in prekji ene klobase in najokusnejie meto Vat po najnižji ceni. Pridite toraj is loskusite naše meso.
Nizke cene in doora postrežb* )• <*ir geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v nušej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets, ".hie Phone 45.V N W. Phone u i
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET. IL1
J. C. Adler & Co.
' »
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111
Antonija Rifel
izučena in izkušena
BABICA
700 N. Broadway JOLIET, ILL.
Jos. Zelnikar gostilničar
r
200 Jackson St,	Joliet, III
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer mt lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drug( pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
RABIMO 50 RUDARJEV.
(Longwall Coal Miners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in kode stalno delo od sedaj do meseca aprila. Unijski rudnik; rudar mora imeti I lli-nois certifikat. Pridite nemudoma I WENONA COAL CO., Wenona, 111.
Oscar J. Stephen
>K< 8.
Sobe 201 in 202 Barber bldg.
JOLIET, ILLINOIS.
JAVIM NOTAH
Kupuje in prodaja z'niljiiia
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiie in pohikva proti ognju, nevihti ali »trugi poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in bolei.nm. £ Izdeluje vsakovrstna v notarji *ko al'oko ^padajoča pisanja.
Govori nemiko in angleiko.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in groeerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB.
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovfno, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St So. Chicago, I1L
&
Q>
Drago odkupljena.
Nemško spisal Herbert. Poslovenil John PlazniV.
(Konec.)
Bi bilo li mogoče, da bi vera, trdna kakor skala, goljufala, da bi najlepše življenje zginilo kakor dih?
"Ne! ne, moja mati je imela dušo, neumrjočo, vedno živečo dušo! — In Jurček in jaz?"
Toda dalje ni mogla misliti. Tu je bil konec njene logike. Še en pogled na kamen!	1
"Tu imate strah, toda bodite potola-ženi, premagala sem svet." Marijani done te besede, kakor neomajeno zaupanje.
"Zdravstvuj, mamica!" šepeta mlada jpspa, "koliko ljubezni si mi skazala in kako daleč sem danes oddaljena od Tebe v mislih in naziranjih."
Stopa nazaj in obstoji sredi pokopališča. Tu vidi malo kapelico blizu krematorija, v njej stoji na kameniti podstavi posoda, v posodi pa je pepel pokojnega profesorja Grandidirja. Na podstavo je prislonjen velik lovorov venec in na listih stoje napisi slavnih mož. Druge cvetice si je še, ko je bil živ, prepovedal. Njegova volja ji je bila vedno sveta. Ali bi mu vseeno rož prinesla? Ne, tudi mrtvecem ne smemo biti vsiljivi. To bi ne bilo po njegovem smislu. Bil je materialističen, vsak čut je smatral za omade-ževanje bitja.
"Ubogi Jurij," si misli Marijana, '"kako mrtvo je pri Tvojem mavzoleju," in potem se pomiri, "saj ni nobe bene stvari od njega — prav nič."
Sedaj se približuje izhodu skozi ta jesenski vrt, zvoki žalostne koračnice ji done na ušesa, spremljajo jo še v daljavo, kakor tužno brneči zvonovi.
Gospa Marijana se podviza. Vedno je vznemirjena in boječa, ako mora otroka dolgo samega pustiti. Deček je edina vez, ki jo veže na življenje. Vedno jo muči moreča skrb, da lahko zgubi edino in zadnje, to ljubko upa nje orihodnjosti. In potem? Kaj ji še ostai\e? Kaj bi bilo vse učenje, vsi umetniški nagoni, ves okus za lepoto, vse modroslovje? Nekaj nebistvenega, postranskega, nekaj nič vrednega. O-stalo bi le jedno: soprogu slediti v nič. Groza jo je, ta novemberska megla, ki vse vniči, je prodrla do njene duše. Sedaj zavije za oglom.
Skrbno upira oči proti oknu svojega stanovanja. Če je Jurček zbujen, mogoče je splezal s postelje, čc bi bil pe-trolejsko svetilko potegnil!
So pač misli vsake vračajoče se matere. Mladi gospej se srce krči pri tej misli.
Toda — oddahne se. Lepo sveti s svilenim zastorom pokrita svetilka in ravnotako se sveti še malo slabejša, zelenkasta luč v dečkovi sobi. Vse je v redu. Lahno stopa po stopnicah, počasi odpre vezna vrata in stopa po debelih preprogah k maličku.
Že oddaleč sliši njegov nežni, ljubeznivi prikupljivi glas'. Moli večerno molitev.
Če bi Jurij to vedel! Jurij bi ne pustil tega za nobeno ceno, to je nasprotno njegovim nazorom. Rekel bi: "Čemu otroku obujati take misli, ki morajo izginiti v poznejšem življenju z žalostjo in razočrf*anjein? To ni ne logično in ne mrfdroSlovno. Zakaj bi se učil iskati obstanka fzven sebe, ko vendar obstoja človeški obstr.nek v moralični samozavesti, v jasnem in razsodnem razumu?" To vse bi rekel in prevzel otrokovo vzgojo v svoje močne roke. Tega ni mogla Marijana. Otrok je sam spoznal, da Bog mora biti. Bog se je naselil v dečkovem srcu, predno je Marijana to slutila in ni si ga upala izgnati. Sramovala se je skoro pred svojim otrokom svoje nevere. Sama ga ni učila moliti, ampak stara služabnica. Marijana se ji ni upala tega očitati. Celo dobro se ji je zdelo. k° ic videla, kako je zvečer sklepal deček svoje niifle, ljubke roke in z resnim obrazom molil: "Ljubi Bog — in varuj mojo ljubo, dobro mamo." Najrajši bi bila z njim moj lila: "Varuj pred vsem otroka." Tak je pač človeško srce.
Mlada gospa je stala pred vrafi in poslušala. Jasno in razločno je slišala besede:
"Sem truden — grem počivat!" In tu globočino otroške vere:
"Tvoja i milost in Kristusova kri Vse škode prav stori!" Kako se da po tej molitvi počivati Misel o Odrešeniku je bila velika, pri rojena potreba. Seveda. Jurij je re kel, beseda "greh" je prazen pojem da, če človek ne verjjame na dobro in slabo! Molitev je sk.ončana. Marijana stopi v dečkovo sobo. Z vsklikorn jo je deček sprejel. Jurček ne pozna nič višjega, kakor mamico. Mali mož se zravna "pokonci! v svoji nebeško višnjevi postelji in razprostre ročici: "Mauja!" — Neskončno nežen je ta glas. Vse modroslovje je pozabljeno. Nežno telo počiva na materinih prsih, usta se mu zaokrožijo k dolgemu, pri srčnemu poljubu, tok naravne ljubezni se pretaka v srcu malega otroka do svoje matere.
"Mamo zebe!" kliče maliček, "hitro, babeta, gorkega čaj«, trtama se lahko prehladi." Z vednim občevanjem z odraščenim je postal zelp razumen in skrben za okolico.
"Vzemi me še malo v Tvojo sobo," se ji je sladkal, "povej mi povest v zvezdnih goldinarjih!"
Marijana, ki je storila vse, karkoli j« zahteval, ga je zavila v malo, svile-
no preprogo in ga posadila poleg sebe v toplejši sobi na medvedjo kožo in mu začela pripovedovati.
"Bila je mala deklica, kateri sta u-mrla oče in mati in je bila tako revna, da ni imela ne sobice ne posteljice, kamor bi se vlegla, in nazadnje nič druzega, kakor obleko na telesu in košček kruha v roki, ki mu ga je podarilo usmiljeno srce."
"Oh," je rekel dečko, "če bi bila k nam prišla! Dal bi ji svoje igrače, in lahko bi spala v moji posteljici."
Dečko je vedno zelo ganjen, če sliši o kom, ki nifna postelje.
"Bila pa je pobožna in dobra," pripoveduje Marijana nadalje, "in ker je bila zapuščena od celega sveta, je šla na polje zauoajoč v ljubega Boga."
"Če le nikak volk ne pride!" zakliče boječe deček, "toda, mama, saj ljubi Bog lahko zlobnega volka takoj vbije!'
"Tedaj jo je srečal sestradan revež. Ponudila mu je cel kos kruha in rekla: 'Bog Ti ga blagoslovi!' Tako je delila deklica dobrote toliko časa, da je še svojo srajco dala in ljubi Bog ji je vrgel z neba čudovito lepo obleko in goldinarji so začeli deževati Dečko je zelo ganjen. "Kje stanuje deklica, ali bi je ne mogla obiskati?"
Kako ljub in dober je! Kako za-popade vsako misel! čela
"Kje si bila mamica? Na Tvoji rami visi čudovito lepa, velika bela roža."
"Stara mamica mi jo je dala!" je rekla Marijana, ljubeznjivo ogledajoč cvetico. "Daj jo meni, mamica!" Toda Marijana Odkima in dene cvetico v kozarec na pisalni mizi.
Ni navada, dajati ljudem cvetic z grobov. Kako bi se Jurij smejal! Ba se ne more teh starih stvari otresti.
"Stara mamica je v nebesih," je blebetal maliček. "Babeta je dejala, da ko pridem jaz gor, bo postavila vse-polno božičnih drevesc zame. Škoda endar, da je papa prepovedal postaviti božično drevesce."
Da, profesor ni poznal nikakega božičnega praznika in Marijana, ki mu
Izpod jasnega gledajo temne, vprašajoče oci:
Vedela je tudi, da bi se nobena sreča ne mogla primerjati z blaženo zado voljnostjo, ki jo vživa sedaj z Jurče-tom. Marijana je imela trdno voljo in ni bila, poželjiva, bila je značajna in hotela je dovršiti, kar je pričela. Vedela je, da je človeška vzgoja najtežja naloga. Ni hotela, da bi trda, brezbožna roka posegla med njo in Jurčka.
Mirno in prijazno se je torej odrekla; saj to ni bila nobena žrtev, ampak odrekla se je le neki prijetnosti. Marijana bi tudi ne mogla drugega moža ljubiti, o tem je bila prepričana.
Tisti večer je stala še dolgo pred sliko umrlega profesorja. Poglobila se je. kakor že večkrat, v to obožava-no bitje. Te poteze! Ta imeniten, genijalen, učenjaški obraz, bled, modem, utrujen. Oči zro nekako hladno. Toda, saj vsi čez mero prebrisani ljudje nekako hladno zro, največkrat imajo tudi hladno srce. Včasih je Marijano nekaj streslo pri pogledu na svojega soprogi, pa tega sama sebi ni verjela.
Kako rada bi slišala dobro, prijazno besedo iz njegovih ust! Odpre predalo pisalne mize, kjer so ležala njegova pisma.
Veliko vredna pisma, polna opazo vanj in aforizmov, popolnoma dovršena za tisek, pisana, kakor nalašč za poznejši čaš. toda njihova vsebina ni prijetna, nič občudovanja vrednega, kakor bi bila prestara. Nejevoljno jih vrže Marijana nazaj. Danes je nervozna. .— Zopet stopi pred podobo, skuša njegovo tiho molčečnost ogreti s svojim plamtečim srcem. Zastonj! Zgrozi se! Na levem sencu, ki je tukaj še gladko, se ji prikaže luknja, kri bruha iz nje, skozi to luknjo je zginilo življenje.
Potem se je pa spremenil v nič, v veliki nič, v katerega je on trdno veroval.
Ta misel jo muči in preganja noč in dan. Srce se vpira tej misli.
Prvič po poroki je Marijana napravila božično drevesce in praznovala božične praznike.
Kakor zmagoslavna baklja je stala velika, zelena in košata smreka v prostorni dvorani. Soba je postala bolj domača in kratkočasila.
Beli angelji, zlate zvezde, celo pisane podobe iz lecta, ki so bile za Jur-četova usteca pripravljene, so se bli-ščale v svitu sveč. Stara babeta je kupila na skrivnem jaslice z Marijo v višnjevi obleki, črnokodrastim Jože-
TROST&KRETŽ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše The U. S." 10c. in "Meerschaum" * Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
i g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
O« Jefferson Street
Joliet 11
KirinčicBros
Cor. Colun bia in Chicago t-ts.
Točimo izvrstno pivo, katero izde-uje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Popravljamo
Delo jamčirm
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačni NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St, Joliet. Illinon
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču če. treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno demače vini. ki je rudeče in belo, in bo teklo vesele Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt-<e sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
♦00 Ohio Street	Joliet« lib
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet 111.
Ediua slovanske fotografija y Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
1
je sledila v vseh rečeh; mu je sledila fom in jezl',ščkom. tudi tukaj. - Preje je bila žrtev, po-1 Tako je naše, Jezušček skr!voma in
tem je pa pozabila. Navadno so šli o	na tihem , v modern profesorskj
bozicu h koncertu. Sedaj se je šele	<}om
spomnila kaj vse je odrekla svojemu	Dečko pHsti vse razIične igrače ;
otroku. Zakaj bi pa ne pustili otro-	miru in občuduje malega Jezuščka v
kom nedolžnega veselja? Kdo ve,	jaslic-ih
kakšne bridkosti jih še čakajo v po-	' Marijana pa plašno pogleduje sliko
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnil; v bolezni oglasite se pri nas. kjer s« domenite v domačem jeziku
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Albert Weiss Land Go.
Red River Valley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Najlepši! farme ia sveto.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois. ' Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet I1L
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
priporočan
Gostilno,
i. w.
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
<ier se toči vedno sveže pivo, žganio ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-Aunt. Sfcoff
N. W. Phone 609. »3? N. Hickory St.	JoHat
znejšem življenju?
"Letos bomo napravili božične/ dre-
esce, Jurij, se lahko znneseš." "Ali je papa z nebes prišel in dovolil?"
Hoče li Marijana reči. da papa ni Iv nebesih? Molči in gleda zmedeno pred se. Maliček si zna pomagati.
"Papa je gotovo profesor na vseuči-šču v nebesih," reče naposled resno.
Marijana se zasmeje, poljubi ga in nese v posteljco. Položiti mora pa svojo roko nanj, ker potem lažje zaspi. Dolgo sedi v tihi sobi, dokler ne sliši globokega dihanja, znamenje, da deček trdno spi. Je nekaj ganljivega v tej sobici: mali čeveljčki pod posteljo, velik slon iz cunj, poseben ljubljenec Jurčkov, grad z rezanih kamenov, povsod se kaže mala osebnost Jurč-čova.
"Vendar -eni srečna, srečnejša, kakor tisočeri!" si misli mlada gospa in si domisli vseh revnih mater, ki svojim nežnim ljubljencem niti najpotrebnejšega ne morejo dati. Pripovedka o zvezdnih goldinarjih jo je
neprijetno presunila. Kako malo se je srce, učenost pa muči razum. Naje za reveže brigala!	j sproti svojemu možu je bila brez 1110-
O Božiču bo pa obdarila nekatere či. vse mu je verjela brez pomisleka, ubožnejšo družine.	J Šele sedaj se je prebudila iz omotice.
Da, toda njen soprog! Profesor je v katero je zabredla vsled svoje stra-bil temu nasproten. Rekel je, da se! sti. Njena lastna narava jo je posvet/deli v dva dela, v šibke in Imočne, j vzdignila, toda omahuje še vedno. Kes v take, ki lahko žive in one, ki sjo dolo- ^ čudovito, kako more ljubezen koga od-čeni, da izumrjajo. Edino močni so' določeni, da žive. Edravi, srečni, delavni in učeni ter nogati naj bi živeli, drugi naj pa izuintpejo, čim preje, tem bolje.
Neumno je. njihovo pojemajoče življenje še podpirati.
To ji je dopadlo. Dolgo časa se je štela srečno. Toda odkar je postala niafi. se je otresla tali misli. Ko je dobila otroka, je sprevidela, da ne moremo c^K-n brez drugega živeti. Domislila se je tisočerih, katerim se rode otroci v revščini in mrazu, ki so prepuščeni surovim rokam, in spozna-
svdjega soproga, ki sočutno in zanič-Ijivo vse to gleda.
"Ni prav, babeta! Saj veste, moj soprog ne bi trpel tega!"
Starka se ne briga dosti za tako očitanje. "Kar mora priti, pa naj pride," do stavi modro. Marijana pusti jaslice pod božičnim drevescem. Ljubezen njenega otroka do Boga, ki je bil tudi otrok, je čudovito živa.
Marijana in dečko neseta božično drevesce in darila tudi vbogemu drvarju. ki je v kleti stanoval.
Marijana je srečna, kakor že dolgo ne. Zdi se ji, kakor bi bila dolgo nekaj poskušala storiti, a slednjič se ji je vendar posrečilo. Postala je dobrodelna. nesebično dobrodelna.
Sedaj se spomni na besede svoje ranjke matere: Največje zadovoljstvo jo. če si si v svesti, da si dobro storil bližnjemu, ki je potreben! Čudovite misli obhajajo mlado gospo. Začela je že dvomiti, če je hodila z rajnim soprogom po pravih potih. Njelia naj višja učenost je bila vera, katerp je zavrgla. Vera poživlja in razveselju
ClTAJTE!
Uk&žem Vim cestu k Stastiu. Dokazal Bom to tisfcel'udom a dokfižem to aj V£m, ako nado-budnut štastia. Odpište mi svoja adressu a pošli te 2c štemp-
---- lik a ja V4m pošlem tiplny ni-
vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51sr ST., CHICAGO, ILL.
LEKARNARJI. :oi. Bluff and Exchange Strceti. JOLIET. ILL.
1
4Li izpolnimo naroČila vseh zdravnikom na pravi način.
STENSKI PAPlfc
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa Icz..' varska dela ter obešanje stenske® papirja po nizkih cenah.
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
The Third Ward #
Buffet
FR. TE K LE P lastnik
LChi. Phone 376.
N. W. 927.
FINA VINA. LIKERJA IN CIGARE
..Seliring's Beer...
Chi. Phone 2741
1134 N. Hickory St.
JOLIET.
m9
la je,
vračati od ljubezni! Mislila je, da bo dihala svež zrak, pa je bil le nekoliko gorkeji. Skušala je zjednačiti sedanjost s preteklostjo.
^led tem časom, ko je Marijana bo je vala duševni boj, je Jurček zbofel. Zdravnik je zmajal z glavo.
Temu se ni bilo čuditi; kajti mati j' zelo slabo skrbela za otrokovo telesno vzgojo.
Vedno je moral bivati v sobi. Sama ga je poučevala, preobteževala njegov razum; kajti bila jc ponosna, da je njen otrok, pet let star, toliko znal, kakor drugi dvanajst let. Njen
da bogataši dolgujejo revežem ( prog je pripovedoval, da j
očutje, ljubezen in pomoč. Velika teorija o bogataših in revežih, o močnih in slabih, se ji je naenkrat zazdela le egoistična fraza, ki nima drugega namena, kakor da trda srca še bolj 09-trdi. Danes .so Marijanine misli dozorele in sklenila je, da bo odslej najprej pomoč in dobrote delila, kakor njena mati.
In vendar je bila zvesta svojemu možu.
Na pihalni mizHeži pismo, v katerem jo prosi slaven modroslovec za njeno roko. Obetal ji je slavno stališča, nov, duševni delokrog, velika popotovanja, imeqitno druščino, bogat in prijeten doni.
Ni marala ponudbe sprejeti. Njen soprog ne bi bil tega odobraval. Toda ne zato, ker mu je večno zvestobo obljubila. Saj je večkrat rekel, da je zvestoba še onkraj groba nesmisel. Le živeči imajo svoje pravice! Čutila je, da bi v drugem zakonu ne mogla biti mati svojemu otroku, kakor doslej.
so-
................. Je s štirimi
leti znal brati, ? šestimi je pa žc prestavljal dela rimskih pisateljev. Seve-dit je bil to čudovit otrok, katerega bi bili lahko kazali za denar.
Cestokrat si je Marijana očitala, da ni bil njen sin tak.
Rilo je pa še to preveč. Malo telo si ni nikoli odpočilo, nikoli dovolj spre hodilo. Tako se mu je začelo na nogi gnojiti. Moral je ležati. Bolečina na nogi je bila dostikrat prav mučna. Srci' ji je krvavelo, ko je poslušala otrokov jok in prošnjo za pomoč. Kako vdano jc položil glavico 11a vzglavje. ko mu je povedala, da 11111 ne more pomagati, da mora vsak fcvoje telesne bolečine čisto sam prenašati.
S svojim bistrim razumom je spoznal to bridko resnico in ni več tožil.
Stara babeta je šla mimo postelje in rekla: "ZreJ je za nebesa."
Marijana je skoro zakričala: "Kako moreš tako govoriti! Ne pustim ga tja. Moj je."
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Zgodnji
fi* ffr fl* ffr fŽ* (Šfa fffi* ffr fft* fj*
* * § * * § * * * *
1 i
i I
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
bleda barva
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže,, in to je:
Trinerjevo ZdravilnoGrenkoVino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok rabite XRINERTE VO ZDRAVILNO pRENKO VINO.	'	J
Izguba teka
Nepravilno prebav-1 j an je
Slabost po jedi
Običajna zabasanost
Glavobol
Nahod
»ostra TBIKisa'«

atoirrtM»
Kolika in krč
Izguba moči
Rumenica
Onemoglost
Nekatere ženske bo-lezni
Izbruhi
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911.
JOS. TRINER,
kemični lal>ora,torij,
1333-1339 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
Mp MP MP MP MP MP MP HP MP
N. W. telefon S77.
Nick Skrtich
gostilničar
1014 N. hicago St.
Joliet, 111.
Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače.
POZOR, ROJAKU oderno gostilne
National Buffet
T katerej bodem točil najboljše po?
terjevo pivo, izvrstno žganje, domaiv
vizio in prodajal dišeče smodke.
Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St N. W. Phone 825.	Joliet, »a
ANGLEŠČINA brez učitelja 1 Sloven sko-Angleška Slovnica, Tolmač in An Bleski Slovar stane samo $1.00, in j« dobiti pri
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po ceniki
N. W. telefon 1257.
kadar ste v mestu
8te vabljeni, da'«e greste okrepčati s Sašo okusne pijače in Jedil t salun in restavracijo

L
BAR CAFE^f
Postrežbo ixbojna— prav po domaSe.
403 N. Chicago	TAT T17T
▼ogal C..B Sts.	.....JOlilHil
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najbolj!« callfornijska vina.
t
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti t
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje po»tee£eni. Pino pivo, najboljša vina, in smodke
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
S
pommi na moje roma- p nje v Sv. Deželo. $

Rev. Jos. Pollak.
Če boš knpoval od nas, ti bomo vse-Postregli z najnižjimi tržnimi ce-lla®i. Mi imamo v zalogi vsakovrst-lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ie >es, late, cedeme stebre, desk i« ttlne vsake vrste. . Naš prostor je na Desplaines ulici novega kanala, čredno kupiš LUMBER, oglasi st ®as in oglej si našo zalogo! Mi t« ***<> zadovoljili in ti prihranili denar
(Dalje.)
Ko smo se v samostanu nekoliko o-krepčali, smo jo vdarili peš po različnih ulicah v evropski del Kaire, Ismai-lijo.ki je do celega podoben našim velikim mestom. Tukaj so lepe, široke in gladke ceste s košatimi in senčnatimi drevoredi, krasne velikanske palače in gostilne; tukaj drdra mimo tebe voz za vozom z lepimi konji. Pred vozom bogatašev in imenitnih gospodov teče navadno bosonog 16— 201eten mladenič, kateremu pravijo sajs" t. j. predletavec. Ta je oblečen široke bele hlače, v telovnik žive barve se zlatom, ali vsaj srebrom ob-šit in suknjo se širokimi rokavi. V roki drži dolgo palico in urno teče pred vozom, da vzbuja pozornost 11a mogočnega gospoda, ki se pelje v vo-Na vozovih imenitne gospoda, ali pa pred palačami zastopnikov tujih držav sede ali stoje navadno tudi tako imenovani kavasi. To so ljudje, ki imajo skrbeti za javno varnost dotič-nika, katerega spremljajo. Kavasi so veliki, lepi ljudje. V Jeruzalemu sem zapazil med njimi več Dalmatincev, ki so tudi na Jutrovem dobro poznani zavoljo svojega poštenja in zvestobe. Ako gre gospodar po mestu, gre pred njim kavas, katerega se ljudstvo boji in se mu takoj odmakne. Ako se pa vsled raztresenosti kdo ne ogne, se ga kavas več ali manj rahlo dotakne z bičem, katerega vedno nosi seboj. Tudi kavasi so lepo, navadno črno ali pa temnovišnjevo oblečeni, nekako podobno, kakor sajsi, le da so vedno obuti. Kavasi in sajsi dajejo vunanje-mu nastopu nekak blišč in sijaj; na to dvoje pa jutrovci še mnogo več drže, kakor mi.
V	sredi prekrasnega vrta v Izmailiji stoji cerkvica sv. Jožefa in frančiškan-kanski hospic. Le škoda, da je mična cerkvica premajhna, ker so v tem delu mesta skoraj sami kristjani. (Zdaj stoji tam že zdavno krasna, velika cerkev.)
V	Izmailiji, kakor tudi v Kairi v samostanski cerkvi, sem videl prelepe jaslice. Narejene so nekako tako kakor pri nas božji grobi. V Izmailiji so zakrivale ves veliki altar, vendar pa tako, da se lehko v jaslicah mašuje. Na evangelijski strani na tleh stoje kipi božjega deteta, Marije, sv. Jožefa in drugih, seveda velikosti jaslic primerno veliki; na okoli pa so pastirci, črede in vse polno najlepših cvetic. Takih jaslic prej še nisem nikjer videl. Izmailijske jaslice stanejo, ako sem si prav .zapomnil, 160 dolarjev. Kako pomenljive so jaslice prav pri velikem altarju, — kakor v Izmailiji, — pri al-tarju, v katerem je bistveno in resnično pričujoče božje Dete pod podobo kruha v zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Ko smo ogledali cerkev, nas je prijazno sprejel samostanski predstojnik Amerikanec p. Gotfrid. To vam je izvrstna duša ta p. Gotfrid, ki popolnoma pravilno piše in govori o-sem ali celo devet jezikov. Tudi krasne jaslice je on napravil. V Washing-tonu, kjer je bil poprej kot komisar Sv. Dežele, pa je sezidal velikansko krasno cerkev podobno cerkvi božjega groba v Jeruzalemu. Pravil nam je, da ko bi imel časa, ali pa ko bi vsaj vedel, da ostane še dolgo v Kairi, da bi se poprijel še slovenskega jezika. Prava ljubezen do, bližnjega je vsakemu pravična in skuša .vsacemu vstreči!
V Kairi so imeli takrat Slovenci in Hrvatje svojega duhovnika p. Luko Terziča, frančiškana Trrvaške provin-cije. Koliko dobrega nam je storil ta
ljubeznici pater, je težko popisati. Celih šest dni nas je od jutra do večera vodil po mestu in po okolici. Njego-
vi zvedenosti šp imamo zahvaliti, da smo v dobrih petih dnevih videli več, kakor kdo drugi, ki ostane v Kairi dva tedna, in videli smo vse to s primeroma majhnimi stroški. Tujca v Kairi in sploh na Jutrovem prav, navadno goljufajo, ker so silne težave z jezikom in z denarjem. Iz obojne zadrege nam je izvrstno pomagal dobri p. Luka. Presrčna mu hvala!
Nazaj grede iz Izmailije nas je peljal p. Luka obiskat pošteno Ljubljančanko Elizabeto Mrak, ki je prava dobrotnica za slovenska dekleta v Kairi. Ta Slovenka je že več let v Kairi in dobro pozna Kairo in nje nevarnosti; zato ima vedno pripravljenih več stanovanj za dekleta, ki pridejo službe iskat. Pri njej so zavarovane. Tukaj sem obiskal tudi bralno društvo, v katerem sem videl le pošteno vsacega priporočila vredno berilo.
Dne 28. januarija zjutraj smo ogledali krasni novi muzej, ki ima že svojo zgodovino. Najpoprej je stal ta muzej začasno proti zapadu, nekoliko od Kaire, v Bulaku ob Nilju. Ker je pa bil prostor v Bulaku premajhen, so prenesli vse starine 1. 1890 v nekedanjo palačo Izmail-Paše, ki je sicer lepa, toda večinoma le iz dragocenega lesa in zato za take dragocenosti premalo varna. Vrhu tega pa je postala tudi ta palača sčasoma premajhna. Zato je zadnja leta podkralj Abas Hilman dal sezidati nov, prekrasen, velikanski muzej; toda tudi ta vtegne sčasoma biti premajhen, ker vednp še iščejo starin in jih tudi vedno še mnogo najdejo.
Vsedli smo se v električno železnico, katera vodi po celi Kairi in po okolici. Pripeljemo se v obližje velikanskega muzeja, v katerega sem z nekako spo-štljivostjo vstopil, saj me je obdajala resnost starodavne preteklosti. Okoli sebe. sem zagledal celo množico sta-: rodavnih, skrivnostnih napisov, ki govore o egipčanskih malikih in mogočnih faraonih, katerih dobro ohranjena trupla leže kot mumije pred nami. Zlasti veliko je lesenih mrtvaških krst, ki so umetno izdelane in poslikane s podobami, ki niso nič druzega, kakor čerke. Popisane so te krste od zunaj in od znotraj in sicer s tako trpežno barvo, da bi človek mislil, da je ta pisava še čisto nova. Nekatere krste so prazne, v drugih pa še leže mrliči, nekatere so lesene, druge so kamenite. Pa ne le mrtvi ljudje leže tukaj dobro ohranjeni, marveč tudi mrtve živali, n. pr. mačke, krokodilji. — Poleg mrliča leži cel kup igrač, katere so mu dali seboj v grob. Stari Egipčani so v prepričanju, da se smrtjo ni vse končano, silno skrbeli za svoje mrtve. Verovali so, da človeška duša po smrti telesa še živi; zato so dali mrliču seboj vsega, kar bi vtegnili rabiti na daljni poti v večnost. Ker so mislili, da vtegne potrebovati duša še enkrat telesa, so skušali mrtvo truplo z dragocenim maziljenjem ohraniti trohnobe. Res so znali trupla tako maziliti, da so ostala 3000—4000 let obvarovana trohljivosti. Koliko skrbljivosti, ki o-sramoti marsikaterega kristjana, ki ne skrbi za svoje telo, katero je tempelj sv. Duha in ima enkrat vstati od mrtvih, ne skrbi za svojo neumrjočo dušo, katero stavi z grešriim življenjem v nevarnost večnega pogubljenja!
(Dalje prih.)
da bi zatrli, to barbarstvo in kaznovali More, ampak koncem 18. stoletja se Mori še niso prav nič poboljšali. Šele ko so prišle v rabo parne ladije, so jih Španci dobili v svojo oblast. Zgradili so večje število obrežnih topničark in jih vzdržavali v južnem morju, ki so križarile med otočjem; nekaj malih topničark še danes pod ameriško vlado opravlja to službo, a večje število so zgradili novih.
Mori so dobivali mnogo orožja od Angležev, Portugalcev in Holandcev, ki so kupčevali z njimi in jih radi ne-voščljivosti hujskali proti Špancem.
Leta 1876. so se Španci šele popolnoma polastili otokov, ker bali so se, da bi se jih ne polastil kateri izmed treh zgoraj imenovanih narodov. Dne 21. februarja so prišli pred Jolo s 33. ladijami in 9,000 možmi, in so napadli mest) od morske in suhe strani. Mori so imeli mesto dobro utrjeno s trdnjavami in nasipi, ki so bili obdani s številnimi topovi, katere so sami izdelovali iz medenine, katero so dobivali iz Kitajskega. Mnogo takih topov Mori še danes lastujejo. Mesto krogel so mnogokrat rabili kamenje in slične stvari. Po vroči bitki pod poveljstvom gen. Malkampo, ki je bil pozneje imenovan grofom od Jolo, so Španci More premagali in zasedli mesto. odkoder jih je pregnal Stric Sam 1. 1899. ih nastanil tu svoje čete. Seveda ga stane ta "špas" mnogo denar-cev; pri tem se mu pa še vedno hlače tresejo, da bi ga sosed Stric Mikado ne prepodil od tu.
Dasiravno bi človek More grajal iz raznih vzrokov, so iz druge strani pomilovanja vredni. Kakor drugi slabej-ši narodi, morajo biti pokorni tudi oni močnejšim, kateri se lasajo med seboj za njih domovino in jim vsiljujejo njih nove šege, vero in jezik. Španci so jih silili s španščino, Amerikanci jih po vsi sili hočejo poangležiti, in gorje bi jim bilo, če jih Mikado dobi v pest.
(Dalje prih.)
took Out! You'd better take care of l&urself
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
IVAN KAKER
22054 Grove St. Milwaukee, Wis.
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
Josip Bozioli
101 Indiana St. N.W. Phone 384 Joliet,111.
j. LYONS
** Office in Lumber Yard na voglu Es (PLAINES IN CLINTON STS. Uctanovljena 1I71.
Will County
National Bank
Of Joliet Illinois.
Življenje na Filipinih in njihova zgodovina.
Spisal Jakob Cuznar, vojak v službi Strica Sama.
*®a raznovrstne denarne alo? Pošilja denar na vae dele sveta.
**t>Hal in preostanek |3ao,ooa.«a.
C,
6 "WILSON, predsednik. ^ J- W. FOLK, podpredsednik. ttENRY WEBER, kasir.
Rojaki, naročajte in priporočajte jj j|st svojim znancem in prijateljem ,1 ' '"A. S." je edini slov. katoliški list ^Wriki, ki naj bi zahajal ▼ vsako t Ameriki Le $1 na leto.
(Dalje.)
Španci niso nameravali zasesti Sulu otočja; da so pa to storili, so bili Mori vzrok sami, ker so hodili ropat v severne kraje, od Špancev že zasedeno otočje, napadali so trgovske ladije in tirali v suženjstvo Filipince kristjane. Ker Mori po mnogih opominih niso mirovali, so jim Španci napovedali vojno in zasedli Sulu, z namenom, pre-bivavce pokristjaniti in napraviti iz njih miroljubne poljedelce. Pa kakor znano, so mohamedani najtrši za spreobrnitev, zato so Mori kljub mnogemu prizadevanju Špancev še /danes zvesti Mohamedu.
Prva okupacija Sulov je bila od 1. 1638—1646. To ekspedicijo proti Sulu je poveljeval general Sebastian Hurta-do de Corcuera. Dospel je pred Jolo 4. jan. 1. 1638. s 600 španskimi vojaki in 1,000 dobro izvežbanimi domačini, mnogo izmed njih prostovoljcev, da rešijo svojce, ki so jih Mori odpeljali v suženjstvo. Ta vojska je dospela pred Jolo na 80. ladijah. Ko je sultan Bangsu izvedel, da prihaja sovražnik, je poklical na pomoč prcbivavce sosednih otokov, Ko je Corcuera dospel pred Jolo, je našel mesto dobro utrjeno. Mori so streljali in se bojevali neustrašeno. Obleganje je trajalo tri mesece, na kar so se Mori končno umaknili in se zopet utrdili v bližnjih gričih. Corcuera je nato zasedel Jolo in pustil tam posadko, obstoječo iz 200 Špancev in jednakega števila Fi-lipincev, pod povcljstTom stotnikov
Gines Ros in Gaspar de Morales. V maju mesecu se je Corcuera zmago-nosno. vrnil v Manilo. Kmalo, ko je Corcuera zapustil Jolo, so Mori pod poveljstvom Datu Aclie zopet napadli v Jolu se nahajajočo špansko posadko, ubili nekaj Špancev ter ujeli in pridržali v suženjstvu nad 40 Filipincev in Kitajcev. Nekaj mesecev pozneje je zopet prišel v Jolo general Almonte s 1,200 vojaki in More zopet premagal in pregnal iz Jola in jim sledil v notranjščino otoka; požgali so jim več naselbin iii usjmrtili vsak«ga moškega, ki so ga dosegli, osvoly>dili 112 suž njih kristjanov in si prisvojili mnogo orpžja. Najhujša bitka se je vršila v Parangu. Mori so bili opravljeni oklopju iz žice in čakah, bojevali so se s sulicami in meči, pa po vroči bitki jih je stotnik Kopeda premagal. Mo-rov je bilo usmrčenih 400 in 300 ujetih, Špancev pa 27 ubitih in veliko število ranjenih. Španci so vzdrževali vojaško posadko v Jolu do 1646, na kar so sklenili pogodbo s sultanom in ustanovili kupčijsko postajo, ponajveč radi biserov, ki so se tedaj v velikem številu pridobivali v Sulu morju.
Španci so si veliko prizadevali, da bi ukrotili More in jih odvadili oil ropov in napadov na severne otoke in kupčijske ladije. Vsako leto so hodili v severne kraje ropat prebivavce in cerkve, in odpeljali so v suženjstvo približno 500 kristjanov vsako leto. Med I. 1778—1793 so Španci izdali 71/2 milijona pesov za ladije in ekspedicije,
Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, če bodete rabili
Dr. Richterjev Pain-Expeller
po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER & CO., 216 Pearl St., Ntw York, N. Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. <25o. all 50c.)
edina slovenska tvrdka
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE HIZKE.
F. KERŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
•SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV.
štev. 23, S. H. Z. na Calumet. Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss in John Bahor.
Maršal: Andrew Zenko. Poslanec: Steve Verderber. Bolniški obiskovalec: Anton Mate rich za Mohak in Ahmeek. Zdravnik: Dr. Raunavaara. Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00 Za izgubo ene noge $300.00. Za izgu bo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Imenovano društvo spada h S. H. Z in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podpo ro. K obilnem pristopu vabi odbor.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme r Nortk Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Scliuster
Young Building.
GEO. UKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL.
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogetali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% otresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00.
Compagnije ^ Generale Transalanitque
FRANCOSKA PROGA. Kratka zvez* * Avstrijo, Ogrsko ia Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 33,000 H. P. LA LORRAINE 33,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 95U0 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo arezplačno hrano na parnikih družbe. Inaine postelje, vino, dobro hrano ia rasna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St, Mew York City. Glavni zastop na 19 State St, N. Y.
Maudice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave, Chicago, III. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents N. Collins St., Joliet, Illinois. '_
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. T Ljubjan rea zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge
PO 41%
Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod za trgovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno premoženje teem 1.1910 K. 407.520.
Stanje iraniM Tlog koncem i 1910 okoli K 3.156,206,83.
Joliet Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, 111.
IPiite E 13k. Brand" pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.

Eezervni sklad nad pol milj ona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	-S
brez odbitka rentnega davka. Jfc 1A1
1
3
%
Naš zaupnik v Zjed. državah je
Fratik Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O. (2 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih
vlog dvajset milj ono v kron
ZEMLJA NAPRODAJ.
Zemlja je izvrstna. Cene nizke.

Raste vse. Pogoji lahki.
V Mil nastane tam največja Slovenska naselbina
Pišite po list, katerega dajemo zastonj.
Postanite samostojni. Poskrbite za stare dni.
POŠTENO DOMAČE PODJETJE.
Za vsa potrebna pojasnila se obrnite na lastnike.
Krže Mladič Land Co.
2616 So. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
ZNAK VELJAVE.
te vrste hleb. Tako izglede
STRIPPED
PLOfULL
JCRi
ARO COMPANY, jirtstr c/rr.Mj
i;-r 1
S;
S
Lorillards
STRIPPED SMOKING TOBACCO
JE NAJBOLJŠI
za pipe in cigarete.
Njegov vonj je prijeten
Lorillardov je čist ia mil. Razveseli vsakega kadilca. To je prva vrsta rezanega duhatia, ki se prodaja v Ameriki in se laliko od vsakega prodajalca kupi vspovsod.
Cigaretni papir z vsakim zavojem aastonj.
Varujte se ponarejanj.
Pravi Lorillard duhan ima ta rudeoi, diamantni utis.
THE AMERICAN TOBACCO CO.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
"Kakor je Božja volja," je odvrnila babeta. Ni bila navajena odgovarjati.
Marijana pa se ni hotela ločiti od otroka. Hotela se je boriti za njegovo življenje do zadnje kaplje krvi.
Njen je in hoče ga obdržati. Dalje ni mislila.
Ob njegovi postelji je zbrala najslavnejše zdravnike in profesorje; dolgo so se posvetovali in sklenili, da se mu mora noga odžagati. Marijana ni verjela, ni mogla zapopasti, da bi njen otrok, na kojega lepoto in gracijoz-nost je bila ponosna, mogel postati pohabljenec in bi moral celo življenje hoditi z bergljami.
Neizrečno je trpela; z veseljem bi dala obe nogi, da bi odvrnila najstrašnejše, toda konečno se je le vdala v neizprosno usodo.
Jurček se je obnašal popolnoma mirno. "Veš kaj mama," je rekel, "Je-zuščku darujem svojo nogo."
Ta vdanost je spravila Marijano čisto iz sebe.
Vrgla se je čez otroka in ga polju-bovala z vso strastjo.
Jurček je ostal popolnoma miren; ni razumel mame.
"Mama," je rekel konečno, "na rani mi povzročuješ bolečine."
Vstala je, tresoč se po celem životu, in zbrala je vse moči; kajti mislila je, da ji mora srce počiti. Vedela je, da vsi ljudje, oziroma večina mora trpeti, .toda v svoji sebičnosti je mislila, da nihče toliko ne trpi, kakor ona.
Vprašala se je, kakšno tolažbo bi imel v tem položaju njen mož zanjo, ni si mogla prav nič predstavljati; v takem položaju nista bila nikoli.
Stara babeta je podvojila svoje moči.
"To ne gre, milostna gospa. Ne smete otroka tako mučiti. To je grozen greh; morate se obvladati in molčati. Eden je, ki ve, zakaj vse to pripusti."
"Ne, ni nikogar, ki bi vedel za foi" je zakričala Marijana, "igrača( jjno slepe in grozovite usode!" Vse se je upiralo v njej, proti komu? Proti 1130-di, proti nič.
Nazadnje se je le vmirila zaradi Jur-čka.
Dan operacije se je približal.
"Le mirna bodi mamica. Babeia je rekla, da kdor veliko trpi, gotovo v nebesa pride."
Z nekim spoštovanjem je pogledala Marijana otroka.
Na jasnem, čistem obličju se mu je brala vera, katero je ona zgubila.
Operacija se je zvršila. Zdravniki so dejali, da se je imenitno posrečilo in zmagujoče so stali in častitali materi.
Toda, moči so hitro pešale.
Ko so se drugi dan gospodje sešli, so se začudeno spogledali. Nato so rekli materi: Ni bilo nobenega upanja več. Marijana je slišala frp, kakor v spanju. Bila je čisto omofena.
Jurček je dobro vedel kaj ga čaka, pa se ni strašil. Jurček iie pozna grozne smrti; on hoče iti v nebeško slavnostno dvorano.
"Ne smeš jokati mama," spregovori, "povedati mi moraš, kako je v nebesih, da se bom malo spoznal, kadar pridem gor."
In Marijana se vsedc k njegovi postelji in mu pripoveduje, kako je v nebesih.
"Tam se vse sveti in leskeče, sama božična drevesca stoje, in Jezušček se igra z malimi otroci, ki so postali an-gelji. Gori ni nobene bolečine. Ni-kdo ne joka. Bog ozdravi vse bolečine."
Jurček pazno posluša.
"Rad grem gor; ali je papa tudi gori, ali boš ti kmalu prišla mama?"
"Najrajši bi šla kar s teboj, ljub-ček," mu je šepetala na uho.
Prestrašeno jo pogleda Jurček.
"To se ne sme," jo poučuje strogo, "vsak človek mora čakati, da ga Bog pokliče," je rekla babeta. Povedala je tudi, da je papa prehitro šel. Prosil bom ljubega Boga, da ga za menoj pokliče. Ljubi Bog lahko vse stori, nili res, mamica?"
"Vse, vse, moj sladki ljubček. Prosi tudi, da me prav kmalu pokliče, Jurček!"
"Čc hoče!" šepeta maliček. "Le ne poskušaj sama iti k njemu,' kakor papa. če ne, bo ljubi Bog zelo hud t"
Nato so ga začele .težave obhajati.
Vse je proč. Z jutranjim svitom se je duša preselila nad zvezde.
Sama in ves svet se je pogreznil v noč gorja.
Nemo leži na postelji, ne je in ne pije.
Skušnjava jo nadleguje:
Sedaj bi bil čas ob tej temnj uri ven iti v veliki nič — za soprogom!
Marijana ne more.
Marijana išče'svitel žarek v tej temni noči brezmejne samote, a ga ne najde nikjer drugje, kakor pri'Bogti.
Jurček je pri Bogu, a tudi Marijana upa, da bo tja prišla, ne more drugače.
Spet zrakoplovec usmrčen.
Spokane, Wash., 2. okt. — Aviatik Cromwell Dixon, ki je zadnjo soboto preletel Rocky Mountains, je na tukajšnjem razstavišču strmoglavil s svojim aeroplanom iz višine 100 čevljev in se tako hudo poškodoval, da je kmalu nato umrl.
Zarota na Portugalskem.
Lizbona, 3. okt.—V soboto so bili po ulicah v Oportu boji med monarhisti in republikanci, ki so sledili odkritju zarote kraljevskih pristašev. Več oseb je bilo usmrčenih in druge so bile ranjene. Republikanci so brez truda zmagali.
Resnica v oglasih.
"Dostikrat sem videla in čitala Vaše oglase v listih in ugaja mi pošteni način, kako spravljate resnico o svojih zdravilih v javnost. Jaz sem trpela venomer vsled skoro neznosne glavoboli in nič mi ni koristilo, dokler nisem začela uživati Severove Praške zoper glavobol. Navadno je prvi prašek ustavil bol." Iz pisma, katero nam je poslala ga. Veronika Šefranko, Mauch Chunk, Pa. Severovi Praški zoper glavobol so na prodaj v lekarnah skoro povsod. Cena 25c škatlica. Izdeluje samo W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
JOUCTJU.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St
Both Telephones at
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcav. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet, prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S."	ufn.
NAPRODAJ PRODAJALNA iN pohištvo, zaloga čevljev in moške oprave. Proda se poceni, ker last-nik je preobložen z delom. Proda se ali blago samo ali pa pohištvo. Vprašaj na 035 Ruby St., Joliet.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098. urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos-A. Boyne.
RABIMO 20 DOBRIH BENCH and Squeezer Molders (livarjev Plača se za dnevno delo ali pa kosa. Terre Haute Malieable Mfg. Co., Terre Haute, Ind.
od

Ana Vogriti
Izkušena babica
N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St.,	Joliet,
John Grahek
... Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in trži® najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki prem"*'
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, H-1*
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron. Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil kron. Lastna glavnica 608996.84.	Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela "Union" za frančiškansko cerkvijo
Y LJUBLJANI
SfMHlwPi -
t! ' JL, Ti1'" « - ftr-Jn I n 1 n ! ■—iS
i liiVTTTi nfifi
- - Jn t l
UkMh V. '^a^fefey^i -i
sprejema hranilne vlof* vsak delavnik od 8. uf< zjutraj do 1. ure popold*" ter jih obrestuje po
lili
4<%
« M k/

brez kakega odbitka, * ko da prejme vložnik vsakih vloženih 100 V* čisti 4:50 kron na let0.
trO-
Dr. Ivan Sušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, po<j
^ «	«•	.. 1 t v	j	■	Anfnn Vnhi
lv»
nik tn trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in doželni poslanec. Anton Kobi, posestni trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. ^ Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest in blagajnik "Lj« ^ posojilnice'. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Slibar, zupmk na Kt»«
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
TC^fTT^E EXPORT
ter je najboljša pijača.
Brewing Company
Oba telefona 405,
S. Bluff St., Joliet, HI.