LETO X., štev. 45.
Poštnin* j>i*?*ti* r gotovini.
V	LJUBLJANI, t soboto, 6. novembra 1926.
Današnja številka Din 1*50,
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, V elika Čolnarska ulica št 19.
Naslov ta dopise: Ljubljana p. p. 168.
Naslov za telegrame: >Naprej<, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398.
NAPREJ
Slane mesečno 25 Din začasno 6 Dim Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din. Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise irankirajte in podpisujte, sicer -šene priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
letnik VII., štev. 45 Četrtkova
»Jiaprejeva" številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
QIa«i!o Kmetsko-delavske zvez«
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
Is proletarsko demokraciio.
Ko je komunizem« razbijal po vojni socialdemokratske organizacije, jih ni razbijal zaradi korupcije, ampak jih je razbijal zlasti s parolo "proletarske diktature«.
Proletarska diktatura pa »komunistom« ni pomenila, vlade proletarske večine nad manjšino, ampak vlado par agentov nad proletariatom. Imenovali smo to proletarsko diktaturo s pravim imenom: diktatura nad proletariatom.
Da bo še bolj jasno, so se , komunisti takrat na polna usta izjavljali proti demokraciji sploh. Ne samo, da demokratičnih načel niso priznavali, ampak so jih tudi pobijali z besedo in dejanjem.
To je zgodovinsko dejstvo. Kdor hoče svojo osebno odgovornost za to žalostno dejstvo odkloniti, mora bodisi dokazati, da se takratne voditeljske diktature ni udeležil, ampak da ji je nasprotoval, ali pa mora priznati svojo zmoto, češ, čas je bil tak, zapeljan sem bil po dogodkih in po masi. Največ jih je bilo res zapeljanih, kajti agenti so zelo prebrisano zlorabljali Marksove posamezne izreke o proletarski diktaturi, še bolj pa so zlorabljali frazo, da mora odločevanje biti prepuščeno »edinole masam«.
Agenti so to delali zavestno. Vedeli so, kaj delajo, vedeli so, da delajo proti proletariatu. Če bi kdo dvomil, naj se spomni samo na demagogijo s Scheidemannom! Ta socialpatriotski voditelj nemškega proletariata vendar ni zagrešil prav ničesar drugega, samo to, da je v usodnem odločilnem trenutku prepustil odločitev masi«. Maso nemškega ljudstva so takrat nacionalistične fraze (o napredku nemškega proletariata v zvezi z nemškim kapitalom, če si nemška industrija podjarmi svet) tako zdemagogizirale, da je vsa masa navdušeno kričala:
; Deutschland iiher alleš!« Namesto, da bi se Scheidemann tej frazi uprl, mesto da bi se postavil tudi proti masi in jo poučil, kako se moti, se je vdal frazi tudi sam in dopustil, da je masa odločila za vojno, s katero je bila potem tako strašno tepena.
Tega Scheidemanna so komunisti« navajali za dokaz, da demokracija ni za nič ih da je treba diktature, v eni sapi so pa tudi zahtevali, da mora odločevati masa. Ni mogoče, da bi ti agenti ne bili razumeli neumnosti svoje zahteve! Kako naj bi bil Scheidemann nemške za vojno navdušene mase z diktaturo prisilil delati za mir, sočasno pa bi tem masam dovolil, da same odločujejo? Kateri agent bi bil tako neumen, da bi tega nasprotja ne videl? Zato ni mogoče misliti, da so to delali nezavestno.
Pač pa so delali nezavestno drugi. Delavstvo ne pozna demagogije, ne pozna volka v ovčji koži, ki prihaja z lepimi besedami, da se masi prikupi in da jo zapelje. Mnogim je bilo zelo všeč, ko so slišali, da mora »odločevali masa«. Masa smo vendar mi in prav bo, če bomo mi odločevali. Slišali so se tudi glasovi, da naj masa odločuje kar na shodih, torej pod direktnim vplivom demagogov, ne da bi imela priliko dobro premisliti, o čemer odločuje! Če hoče masa pravilno odločevati, mora biti organizirana. Masa nima glave, s katero bi mislila, to glavo si mora šele stvoriti z organizacijo>Ta
organizacija mora imeti svoj program in pravilnik, po katerem organizirana masa odločuje« Program in pravilnik sta za organizacijo isto, kar za posameznika logika, pravilno mišljenje. Tako organizirana masa mora odločevati in lahko odločuje v svoj prid, nikdar pa ne more v svoj prid odločevati neorganizirana masa, katero demagogi lahko zapeljejo k instinktom ih jo danes vlečejo na levo. jutri pa na desno, vselej tako, kakor je kapitalu prav.
Za mislečega človeka je to jasno, tudi ni tako težko dopovedati to vsem delavcem. Kakor smo res v težki dobi, ko se kolesa zgodovine vrtijo zelo hitro in ostaja vsak daleč zadaj, kdor ne napreduje, vendar se vsem razbijačem skupaj ni posrečilo, da bi naše delavstvo spravili proč od prepričanja, da so organizacije potrebne. Čeprav imamo zelo mnogo neorganiziranih, vendar tudi ti priznavajo potrebo organizacije in so neorganizirani samo zato, ker ne smatrajo nobene organizacije za dosti dobro.
Nobena organizacija namreč ni dobra, če ne more z uspehom zastopati koristi svojih članov. Zastopati koristi delavstva more edinole velika organizacija. Take velike organizacije danes ni in zato, delavci ostajajo izven organizacij.
To je bilo dozdaj še vedno tako. Še nikdar niso delavske organizacije bile tako močne, da bi mogle z uspehom zastopati trajne koristi delavskega razreda. Rasle so do neke meje, potem pa so zopet propadale. Po svetovni vojni se je porast in zopetni padec vršil z bliskovito naglico. Ker je pa zavednost zaradi vojne in povojne gmotne in duševne krize zelo padla, posebno še pri mlajši generaciji, zato so vse organizacije na tleh, zato je pritisk kapitalistov tako velik in beda proletariata tako strašna. Zato je pa tudi želja po dobri organizaciji med delavstvom tako velika, zato se s tako doslednostjo vedno zopet vrača Markso-va parola: Proletarci vseh dežel, združite se!
Združiti se je mogoče samo na demokratičnih temeljih, t. j. samo na temeljih samoodločbe ljudstva ali kakor pravijo demagogi: odločevati mora masa, ali kakor popravlja socialna demokracija: odločevati mora organizirana masa. Torej tisti, ki so se že združili.
Vsak razume, da nobena organizacija ne more dovoliti, da bi v njej odločevali nečlani. Nikogar ni, ki bi zahteval odločevalno pravico v tujih organizacijah. Vendar pa proletarska demokracija to še ni. Proletarske organizacije morajo tudi neorganizirani proletariat priznati za proletariat in čeprav ne morejo neorganiziranim dati odločilne pravice, jim morajo dati vsaj kontrolno pravico. Da pa ima tudi neorganizirano delavstvo možnost kontrole, v ta namen je potrebno, da vrši proletarska organizacija svoje de-
lo	javno. Načelo javnosti je brezpogojno potrebno za proletarsko demokracijo.
Proletarska demokracija nadalje zahteva, da mora imeti vsak proletarec možnost postati odločilen član proletarske organizacije in da tudi izključen ne sme biti iz nje. Res, je proletarec lahko kaj zagreši in da delavstvo mnogokrat v svojih sodbah preostro in rado pripravljeno vreči
koga veh — a to ni proletarski čin! Tudi resničnega škodljivca proletarska organizacija ne sme kaznovati drugače, kakor da mu njegovo delovanje javno očita. Drugih kazni bi sploh ne smelo biti, javna ugotovitev storjenega dejanja pa bi bila pri organiziranem proletariatu dovolj velika kazen in zlasti dobra poboljševalnica. (Iz zgodovine zadnjih let vemo, da se grešniki ničesar niso tako bali, kakor javnih, »napadov«!)
Jasno je, da proletarska demokracija ne prenese nobene ideologije, nobene zaverovanosti, nobenih separa-tizmov itd. Če zbirajo kristjani samo kristjane v svoje organizacije, ali če zbirajo narodnjaki samo člane svojega naroda v svoje organizacije, ali če zbirajo ženske samo svoj spol, mladina samo svoje vrstnike, strokovničar-
ii	samo svoje tovariše itd., pomeni vse to sicer neko združevanje, nikakor pa ne združenja proletariata.
Združenje proletariata je mogoče samo po socialdemokratičnih načelih, po katerih mora biti sprejet v organizacijo vsak, kdor si služi svoj kruh z delom, po katerih ne sme biti nobeden izključen, po' katerih mora biti vse članstvo brez razlike soodločujo-~n in morajo biti tudi nečlani o organizacijskem delu informirani, če se hočejo zanimati.
V	soc. dem. organizacijah ne sme biti nobenega preroka, ki bi imel kakšne predpravice. Vsi smo enaki. Razum vsakega posameznika mora imeti možnost in pravico kritike; vsaka zadeva se mora reševati po stvarnih vidikih, nikakor pa ne po simpatijah ali antipatijah. Tudi Marksove besede ne smejo veljati zato, ker so Marksove, ampak zato, ker so dobre, resnične, stvarne. Če se kakšna Marksova misel izkaže za zastarelo, jo je treba enako kritizirati, kakor če bi jo bil izrekel preprest delavec brez izobrazbe. A seveda se tudi preprrst delavec ne sme čutiti užaljenega, če ga kdo kritizira, češ, kako moreš zahtevah' -od mor« znanja, ko nisem hodil v šole! Soc. demokracija zahteva znanja od vseh proletarcev, ker ve, da nezaveden proletariat vlade nikdar ne bo dobil, še manj pa jo ohranil v svojih rokah.
To je prepočasna pot! Po tej poti nikdar ne pridemo do zmage! Mi zahtevamo diktaturo proletariata! Če noče po dobrem, bomo proletariat s silo prisilili, da pojde na barikade!
Tako in podobno so govorili komunistični : agenti. Govorili so mnogo o edinozveličavni Moskvi in vse so smatrali za dobro, kar je od tam prišlo! če je pa prišlo kaj iz Amsterdama, je bilo vse slabo, samo zato, ker je prišlo od tam. Nič zavednosti, nič razuma, nič kritike, sploh nič resnega organizacijskega delovanja, samo prazna vera v Moskvo, enako kakor vsaka prazna vera v kakršnegakoli odrešenika od zunaj ali od zgoraj! Namesto lastnega dela in zaupanja v lastno zmago, namesto priznanja delavskih možganov in trdne vere v zmago živega dela nad mrtvim kapitalom, so ~ propagirali čakanje, potrpežljivo čakanje na tujo zmago, in na med, ki ga bo baje prinesla tuja diktatura nad nami.
Pa prišla je prepoved. Vse tiho, vse premišljuje, kaj sedaj? Delavstvo hoče biti organizirano, pa pri naši veri v Moskvo ne sme biti. Nekateri so
predlagali proletarsko demokracijo, a voditeljem je šlo preveč za slavo, oni niso mogli začeti govoriti za tisto, kar sc včeraj preklinjali! Dolgo niso mogli najti nobenega izhoda. Končno so se še skrivali, da bi nevedna masa ne spoznala prekmalu položaja. Zdaj pa že vsi javno pridigajo, da mora ves proletariat v Strokovno komisijo, tja, od koder so ga pred leti ven podili.
Seveda — takrat je bila Strokovna komisia še socialnodemokratična, takrat si še ni smela dovoliti razpuščati odbore in postavljati komisarje. Zdaj pa to dela, zdaj je torej res prava diktatura nad proletariatom, (zdaj jo je treba podpreti, da ne zaspi.
Ali bo znalo naše delavstvo to presoditi? Ali bo razumelo, da ni mogoče biti strokovno v Amsterdamu, politično pa v Moskvi? Ali bo razumelo, da se je besedičenje o »nepolitičnosti in
o	samostrokovnosti razpaslo samo zato, da se bo lahko skrila ta dvoličnost? Ali bo že enkrat postalo jasno, da se dela skrivna politika ne zaradi skrivanja pred kapitalom in vlado, ampak zaradi skrivanja pred proletariatom?
Sodrugi! Samo proletarska demokracija bo odpravila napake in zmote. Vsi, ki izpodkopavajo proletarsko demokracijo, so bodisi kapitalistični plačanci ali pa so sami s kapitalom v sorodu. Ne sodite jih, ker je vseeno, ali delajo iz zmote ali pa iz hudobije. Ne sodite jih, ker nimate nič od tega — pač pa se oklenite proletarske demokracije, ki vas bo edina združila in privedla k zmagi!
III. kongres Delavskih zbornic v Beogradu.
(Nadaljevanje.)
Poročilo osrednjega tajništva Delavskih zbornic (tajnik dr. Topalovič) ni bilo postavljeno na dnevni red. Delegati so dobili to poročilo natisnjeno v srbohrvatskem jeziku skupaj z brošuro Radnički sindikati«, ki jo je spisal B. Krekič, tajnik Urša, t. j. bel-grajske centrale kristanovske Strokovne komisije. Tiskano poročilo obsega stvarne podatke in nekaj statistike, ki pa je neznanstveno sestavljena, ker manjkajo viri, iz katerih je črpana. Zanimivo je, da omenja poročilo vse, tudi najmanjše organizacije, samo Kmečko-delavske zveze, ki edina od vseh objavlja javno svoje članstvo, in pa Unije stavbinskih delavcev v Celju, ki je s KDZ v zvezi, ni med njimi! Vsi listi in lističi se nahajajo v čitalnici centralnega tajništva, samo »Naprej«, ki ima od vseh delavskih listov največ naročnikov in čitalcev, njega centralni sekretariat ne pozna. Brošura Radnički sindikati je propagandistična knjižica. V njej se imenujejo oni sindikati, ki so pod vplivom in komando socialpatri-otov, svobodni, menda zato, ker je v njih najmanj prave proletarske svobode. Vse druge sindikalne organizacije se odklanjajo, imenujejo jih bolj-ševiške, nevtralne, žolte, narodne h* krščanskosocialne. Ker tvorijo social-patrioti med delavstvom, ki s svojimi prispevki vzdržuje Delavske zbornice, komaj tisočinko, je zelo nedemokratično, ako skuša ta tisočinka z denarjem vseh drugih 999 tisočink zalagati knjige, ki propagirajo socialpatri-otsko politiko v sindikatih in to
brez predhodnjega sklepa kongresa! Socialpatrioti štejejo v celi državi največ 450 članov in še ti niso delavci, ampak nastavljenci delavskih institucij, n. pr. Delavskih zbornic, OUZD, kcnsumov in sindikatov. Javne organizacije nikjer ne izkazujejo nobene. Okroglo 10 milijonov dinarjev plača okoli 450.000 delavcev direktno za Delavske zborunice, da bi te zbornice zaščitile interese celega delavskega razreda — a onih 450 nastav-ljencev smatra ta denar za svoj strankarski fond, s katerim oni po svoji volji razpolagajo, s ikaterim tiskajo socialpatriotske brošure, zalagajo so-cialpatriotske strokovne organizacije in plačujejo svoje pristaše, ki, namesto da bi opravljali posle predpisane po zakonu in po nalogah Delavskih zbornic, opravljajo posle socialpatri-otskih sindikatov.
Na ta način vzdržuje 450 socialpa-triotov svojo diktaturo nad 450.000 proletarcev!
Ali to ne more dolgo trajati. Samo tako dolgo, dokler teh 450.000, ki plačujejo Delavske zbornice, ne vedo, za kaj gre, dokler so še nezavedni. Zavednost pa raste z vsakim dnem. To dobro vedo socialpatrioti, zato ne dopustijo volitev niti na Hrvaškem, niti v Srbiji, niti v Vojvodini, niti v Bosni.
Radi vseh teh razmer se niso upali dati poročilo na dnevni red. Zato so delegatje opozicije, v kolikor se jim je dala beseda, na kongresu, bili prisiljeni kritizirati te' razmere pri generalni debati, ki je trajala samo štiri ure in za katero se je priglasilo okoli.
. 40 govornikov — večinoma opozicio-nalcev:	socialdemokratov in neod-
visnih.
V ponedeljek 26. oktobra dopoldne so zborovale komisije. Teh komisij je bilo menda kar 8. V komisijo za 2. točko, ki razpravlja o predlogu zakona o direktnih davkih, je bil določen tudi s. Leskošek. Ker se ni mogel strinjati s predlogom referenta B. Kre-kiča, ki ga je večina komisi je osvojila, je kot koreferent predložil na kongresu sledečo resolucijo:
Resolucij« o neposrednih davkih,
ki jo je predlagal na kongresu Delavskih zbornic 25. oktobra 1926 v Beogradu delegat Socialnodemokratskega kluba Delavske zbornice v Ljubljani, s. Leskošek. Kongres ugotavlja:
I.
Davčna politika in praksa vladajočega razreda nasprotuje ustavnim določbam, ki zahtevajo, da se davki plačujejo enako po invovinskem stanju progresivno. Današnji davčni sistem s svojimi zakoni in odredbami, a posebno s svojo prakso davčnega izterjevanja obtežuje državljane v raznih pokrajinah različno. Državljani v južnih pokrajinah plačujejo manjše direktne in indirektne davke kakor državljani v severnih pokrajinah, v Vojvodini, na Hrvaškem in v Sloveniji. Ako se je ta neenakost obdavčenja v prvih povojnih letih opravičevala s tem, da so južni kraji razrušeni, ugotavljamo, da so danes že restavrirani ter tako odpada to opravičilo.
II.
Posebno krivico in protiustavnost pa vidi kongres v zakonu in v praksi pobiranja davka na delo oziroma na delavske dnevnice. Ta neposredni davek ni progresiven, kakor ustava predpisuje, temveč je proporcionalen in /.ato krivi-•čen. Pobirajo ga delodajalci ki ga zadržujejo kot svoj obratni kapital, a pogosto gn niti ne plačajo državni blagajni.
III.
Današnji režim pokriva največji del državnih izdatkov z dohodki od indirektnih davkov in od profitov iz državnih podjetij. Dohodki od direktnih davkov znašajo samo 10% vseh dohodkov. Indirektni davki pa 'zopet obremenjujejo razvite sev. pokrajine, kjer je konsum mnogo večji kakor v južnih pokrajinah in kjer je blagovno gospodarstvo že popolnoma zavladalo v mestu in na deželi
— veliko bolj kakor južne pokrajine. Od 12 miljard državnih dohodkov dajejo več ko 10 milijard indirektni davki in dohodki državnih podjetij. Vse to gre na račun dnevnic, plač in dohodkov delavcev, nameščencev in malih posestnikov
— medtem ko razmeroma močan tuj in domač velekapital plača komaj dobre
pol milijarde. Ta sistem obdavčevanja vrši sistematično obubožanje delavskih množic in revnih slojev, zmanjšuje njihovo kupno moč ter je tako eden glavnih vzrokov takozvane gospodarske krize.
V takih razmerah kongres poziva vse interesirane, da se borijo:
1. Da se dobre davčne ustavne odredbe takoj oživotvorijc, a posebno da se z zakoni kakor tudi v praksi omogoči izvrševanje načela enakega plačevanja davkov sorazmerno dohodkom in progresivno. Za izredne državne potrebe naj se uvede progresivna oddaja imetja. Da se omogoči enako in progresivno obdavčenje, je potrebno hitro izvršiti popis imo-vine, zemljiški kataster ter popis vseh indutrijskih, prometnih in trgovskih podjetij, odrediti javno polaganje računov in v to svrho kakor tudi v svrho dviganja produkcije uvesti javno kontrolo.
2. Progresivno obdavčenje dohodkov se mora ozirati na število maloletuih in nezaposlenih družinskih članov. Vsi državljani, ki imajo stalne dohodke, naj plačajo samo progresivni davek od dohodkov po načelu: Dohodki v višini eksistenčnega minimuma, ki se odreja po draginjskem indeksu ter po dohodkih in številu mladoletnih ter brezposelnih, se obdavči z 1%, a vsakih 100 Din več dohodka s 'A % višje.
?>. Za odpravo vseh krivičnih indirektnih davkov.
4. Za uvedbo progresivnega plačevanja prispevkov v vseh samoupravnih ustanovah, posebno pa v OLJZD, v Delavskih zbornicah, za Borzo dela itd., kakor tudi v vseh delavskih organizacijah.
Ako zahtevamo direktno in progresivne ureditev obdavčevanja od države, moramo sami v svojih institucijah iu organizacijah izvajati ista načela.
Predstavnikov neodvisnih sindikatov večina ni določila v komisijo. Zato so oni kar v generalni debati preči-tali svoje predloge resolucij in sicer za 1. in 2. točko dnevnega reda. Naši delegatje so te resolucije v kolikor je
bilo mogoče — kritizirali v generalni debati. Končna sodba o njih pa bo mogoča šele, ko bodo te resolucije objavljene v tisku.
Kongres je pokazal jasno B struje: socialpatriotsko, katero so zagovarjali v glavnem tudi predstavniki žoltih organizacij, socialdemokratsko in neodvisno.
Žolte organizacije so se čutile še preslabe, da bi nastopale samostojno. Pa tudi treba jim ni, ker pomagajo kapitalu najbolje, če delajo s socialpatrioti. Takozvani »Zedinjaši so šli molče s socialpatrioti in tako pokopali zadnje ostanke svojega ugleda med delavci.
Zahteva po proletarski demokraciji
pa je pri vseh iskrenih in poštenih delavcih na kongresu, ne glede na to, v katerih organizacijah se momenta-no nahajajo, zadela na vsesplošne simpatije in odobravanja. Naša dva delegata sta težišče sedanje politike v proletarskih organizacijah postavila na izvajanje proletarske demokracije pri praktičnem delu. Zato je nastop naših delegatov značil več, čeprav je bil opozicionalen, kakor nastop vseh onih trabantov, ki so molče glasovali za vse, kar so socialpatrioti predložili.
Vedno močnejše raste tudi v hrvaškem in srbskem proletariatu zahteva po proletarski demokraciji. Delavsko gibanje v Bosni se je nekaj obnovilo samo zaradi tega, ker vodstvo strokovnih organizacij v Bosni ne nastopa tako diktatorično in fašistično, kakor je to v Beogradu in Zagrebu.
Mi upamo, da bo zavednost hrvaškega in srbskega proletariata kmalu tako močna, da bodo potisnjeni v czadje vsi oni, ki hočejo vladati nad proletariatom. Takrat se bo obnovila srbska, hrvaška in bosanska socialna demokracija, s katero bo naša stranic; iskreno sodelovala v prospeh socializma v Jugoslaviji.
Splošno prilju&ljen
kavni nadomestek
okusen i cenen.
8*blva se v vseO
dobro asortiranifi
kolonifalnlfi 1rgovintz(>.
Kongres avstrijske socialno demokratične del. stranke.
1. Otvoritev in pozdravi.
30. oktobra se je otvoril letni kongres avstrijske socialno-demokratične delavske stranke v Linču. 425 delegatov in 100 gostov iz vseh krajev Avstrije prisostvuje kongresu. Dunajski župan s. Seitz je v pozdravnem govoru naglašal potrebo enotnosti v stranki, čemur služi razprava o strankinem programu. Pred 38 leti je sklical V. Adler malo peščico avstrijskih socialdemokratov v Hainfeld, kjer se je razpravljal 1. program naše stranke. Leta 1901 — je kongres na Dunaju sprejel drugi program, ki je odgovarjal spremenjenim razmeram. Današnji program naj osvetli stališče stranke k vsem problemom političnega, gospodarskega in socialnega razvoja. Reakcijo bo treba potolči pri prihodnjih volitvah. To ne bo lahko, ako vidimo na ulici armado brezposelnih. Toda mi smo odločeni se boriti, odločno se boriti do velike zmage naše ideje, do zmage internacionalnega socializma. Nato se spominja umrlih socialdemokratov, med njimi internacionalno znane s. Heitzingerja, Nemca, Pablo Iglesica, Čeidze, Fischer, Ana Kulišov in Evgena Debs-a, simpatičnega borca ame-rilcanskega delavstva. Pozdravlja inozemske goste Czecha od nemške socialne demokracije v Cehoslovaški, Stivin in ,Wiuter od čehoslovaške socialno demokratične stranke, Dia-manda od poljske socialno demokratične stranke, lilucksnuuma kot zastopnika nemške soc. dem. stranke na
Poljskem, Dana, ruskega soc. demokrata, Brauna, zastopnika nemške socialno demokratične stranke, Sandle-ra, od švedske in Skrivana od češke soc. dem. stranke v Avstriji ter sodru-žice Blatno in Juliaczove kot zastopnici soc. dem. ženske organizacije iz Čehoslovaške republike in iz iz Berlina.
Kongres je pozdravil pismeno tudi Karl Kautsky, ki pravi, da novi program soc. dem. stranke pomeni novo, estrobrušeno orožje v razrednem boju in je velikega pomena ne samo za avstrijski, temveč za internacionalni proletariat. Gre za osvojitev državne oblasti. Ko so še govorili inozemski gostje kratke pozdravne govore, so se določile 3 komisije, verifikacijska, volilna in organizacijska, nakar se je ob 8. uri zvečer zaključil prvi dan zborovanja.
Deželna ženska konferenca je na ta dan tudi zborovala. Glasilo ženske zveze »Die Fram: izhaja že v 164.000 izvodih in >Die Unzufriedene« v 122 tisoč izvodih. Dunajska soc. dem. ženska sekcija šteje že čez 100.000 članic.
2. Drugi dan kongresa.
Referat Otto Bauera:
Svetovni položaj socializma in so-cialno demokratični program —- Je trajal dve uri. Navajamo samo glavne misli referenta. Pred 8 leti je revolucija zrušila Avstro-ogrsko monarhijo in postavila avstrijski soc. demokraciji nove pogoje borbe. 81etm boji so nam prinesli mnogo zmag ali tudi veliko porazov. Novi program ne pomeni nove politike, temveč hoče re-sumirati izkušnje organiziranega pro-
letariata v teh S letih. Nagli razvoj in porast amerikanskega kapitalizma vliva nove nade evropskemu kapitalizmu, ki je v povojnih letih bil razrušen, ki pa je uspel vzpostaviti politično vlado buržuacije. Nade boljševikov, da se bo svetovna vojna v ceii Evropi spremenila v zmagujočo svetovno revolucijo, se niso izpolnile. (Bauer n! povedal, kje je vzrok! Opomba poročevalca.) Neuspeli generalni štrajk na Angleškem je opogumil kapitaliste. Angleški rudarski štrajk ustvarja v rudarski in težki industriji na Angleškem krizo in brezposelnost, na kontinentu pa mimoidočo visoko konjunk-turo. (Bauer ni povedal, da je ta pojav mogoč samo zato, ker nemški sindikalisti sabotirajo podporo za angleške rudarje in prepuščajo transporte premoga v Anglijo.)
Posledica svetovne vojne je ta, da se je težišče kapitalističnega gospodarstva pomaknilo iz Evrope v Ameriko. Industrializacija agrarnih dežel, nacionalne revolucije na Vzhodu, zaščitne carine, pretrgane veze in nove meje ter brezposelnost slabi evropski kapitalizem. Poleg tega pojave ruskega bojševizma in i tali jan. fašizma s svojimi sistemi, ki privlačijo in odbijajo, pomenijo nove sile v Evropi. Možnost, da zavzame na Angleškem delavski razred oblast, se je silno približala. Evropa je sifcer še kapitalistična, toda kapitalistična samovlada in moč slabi, a moč delavskega razreda raste.
V taki Evropi moramo voditi v Avstriji naš boj za proletarsko oblast. Temeljna misel programa je, da je zavzetje politične oblasti naloga sedanje generacije delavskega razreda. Zavzetje politične oblasti je prvi predpogoj boja za gospodarsko moč, za osvojitev produkcijskih sredstev.
■Bojišče našega razrednega boja je Avstrija. Razven Dunaja in nekaj industrijskih krajev pa je Avstrija poljedelska država. Zato ni mogoča proletarska vlada, ako nismo v stanju, zavzeti močne pozicije izven velikih mest in industrijskih krajev v mirnih alpskih dolinah in majhnih mestih. Mi lahko osvojimo politično oblast v deželi samo tedaj, ako celi delavski razred obrazuje eno vojsko v tem boju. Delavski razred pa niso samo industrijski delavci, temveč tudi polje-' delci in duševni delavci. Ker je avstrijska republika demokratična s splošno pravico glasovanja o vseh najvažnejših zadevah, je razumljivo, da se razredni boj vrši za pridobitev večine ljudstva. Bori se za to večino na eni strani buržoazija — na drugi strani proletariat. Borijo pa se pravzaprav za pridobitev srednjih slojev, ki se kolebajo. Srednje sloje moramo pridobiti kot svoje zaveznike v boju proti kapitalizmu. Danes imamo v Avstriji samo dve stranki: buržoazno, ki jo vodi velekapital, in socialno demokratično, ki jo vodi organizirani proletariat. Mi moramo voditi boj za interese delavskega razreda kakor tudi za interese poljedelcev in malih kmetov proti interesom veleposestnikov.
(Dalje prihodnjič.)
Končna zmaga proti Jakopiču. Po kristanovskem hinavstvu in po krivičnem poročanju meščanskega tiska (posebno Jutra« in »Slovenca ) je javnost mislila, da smo res tako goljufiva stranka, kakor nas je naslikala Pokrajinska zadruga knjigovezov v svoji tiskani okrožnici že pred vec kot enim letom dni in_ ki jo je pokojni »Socialist« nedolžno objavil 2. oktobra 1925. Svoje nedolžnosti so se socialpatriotski generali tako zavedali da so dali nositi odgovornost za »Socialista« v njegovih zadnjih izdihljajih nevednemu mlademu fantu, naj-mlajšemu nastavljencu nepolitične: Strokovne komisije Berdajsu. Namesto, da bi tožili tega, smo tožili Jakopiča, Iki je predsednik Pokr. zadruge knjigovezov. Toda pri ljubljanskem deželnem sodišču nismo našli razumevanja, trikrat smo se morali pritožiti na višjo inštanco. Nad leto dni je to trajalo, a v četrtek 4. nov. je Stol sedmorice razsodil končno tako, da se dež. sodišče v Ljubljani ne bo moglo več motiti. Razsodba se	da je
Jakopič kriv in da ga Vij1"*)- dež. sodišče mora kaznovati. Težka je pot, dolga je in tudi draga, vendar pa se
in koliko moro plačevati danes slasti Slovenija.
Dobi se ▼ vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 dinarjev. Kjer hi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. BLASNIKA NASLEDNIKIH
tiskarna in litografitni zavod Ljubljana, Breg it. 12.
kapitalistično sorodstvo ne bo moglo več dolgo držati svoje nemoralne parole, češ, da s poštenostjo ni mogoče zmagati. Tudi komunisti ne bodo mogli več dolgo govoričiti, da je poštena pot predolga. Zdaj pa še posebno ne, odkar proletariat na celi črti vidi, da jih je njih »hitra« pot pripeljala nazaj v socialpatriotsko Strokovno komisijo.
Tudi zdaj, ko že imamo lastno tiskarno, ne bomo še mogli povečati »Napreja , ker veljajo še vedno avstrijski zakoni, čeprav nasprotujejo ustavi. Vendar pa bo tudi »Naprej« pridobil, od prihodnje številke bo namreč prinašal več splošnega gradiva, ker bomo vse organizacijske zadeve pisali v »Socialdemokratu: ; tega bomo namreč smeli tiskati, ker ga bodo prejemali samo člani. Upamo pa, da dolgo to ne bo trajalo, in da bomo kmalu dobili koncesijo, potem se bo tudi »Naprej tiskal v lastni tiskarni.
Prosto karto za vožnjo po železnici je končno dobilo tudi uredništvo »Napreja« — po 4 letih boja. Poštena pot je dolga, končno pa vendarle privede do cilja. Listi, ki so dobili prosto karto takoj in z lahkoto, so se pa vlegli k večnemu počitku ...
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz 30. okt. 1926 Din 11.411.10 Jakob Dolničar, Brezovica	Din	4.—
Pavla Kisovčeva, Ljubljana	Din	3.—
Pivci in pevci v Brezalkoholni restavraciji	Din	15.—
Anton Faganel, Rakek	Din	1.—
Uboga para nied nameščenci OUZD v Ljubljani	Din	116.50
J. K., Zagreb	din	5.—
Angela Starijeva, Krško (pošiljka) Din 20.— Koru« društvo v Črni I. (popust od prodaje »Napreja«)	Din	15.—
Josip Domanjko, Sv. Lovrenc na
Poli. (10%)	_ Din 6-—
Skupaj Din 11.596.60 Znesek Din 102.—, ki je bil zadnjič objavljen kot zbirka JSDS na Jesenicah so zložili: ss. Andrej Prešeren Din 7.—, Jernej Bregant Din 4.—, J. Ambrožič Din 2.—, Ignac Kralj Din 5.—, Anion Thaler Din 5. , Ales Jagoja Din 10.—, Ftprjan Stanovnik Din 10— F. Bregant Din 3150, J. Stražišar Dni 4,— J. Kogoj Din 1.50; skupaj Din 52.—. ne pa 102.—. 50.— Din smo tudi odpisali od skupne vsote.
r Atentat na Mussolinija je izvršil 15-letni Anteo Zamboni iz Bologne. Po poročilih posnemamo, da je Mussoliniju rešila- tokrat življenje medalja sv. Mavricija, ki jo je nosil na prsih in katero je krogla le okrhala. Trdi se pa, da nosi Mussolini železen oklep in najbrž je le ta odbil kroglo. 15-letne-ga dečka je fašistična tolpa linčala. Širijo se govorice, da je bil ta 15-letni deček nedolžen, pravi atentator pa da je izginil med množico. S samimi atentati se ljudstvo ne bo otreslo Mussoli-
nijev. Treba je vzgoje k razredni zavesti — kajti le ta more postaviti na mesto diktature demokracijo in ustvariti boljši družabni red.
Linčanje imenuje Mussolinijev brat •»kazen ljudske pravičnosti«. Kar takoj brez sodbe mučiti in zaklati človeka, to ni še nikdar nikjer veljalo za pravično, ampak so še povsod priporočali, naj se v razburjenosti in v prvi jezi nihče ne da zapeljati k prenagljenim dejanjem. Fašističnim diktatorjem je ostala prihranjena slava, da so prvi (upajmo, da tudi zadnji) imeli korajžo imenovati linčanje za pravično.
Nadaljna brezposelnost na vidiku? Na zadnjem kongresu Delavskih zbornic v Belgradu je trdil glavni referent dr. Živko Topalovič, da je v naši državi še vedno 200.000 industrijskih delavcev odveč. Čisto v centralističnem duhu belgrajske čaršije, ki jej je industrija na slovenskih tleh trn v peti. Slovenski industrijski delavci imajo potemtakem pričakovati, da se bo nanje streljalo tudi od strani, ki bi jih morala braniti. Če se To-palovičevo prorokovanje uresniči, naj Delavske zbornice kar zaprosijo za koncesijo za izseljeniško agenturo. Da so zanjo kvalificirane, so že pokazale.
Udarec v zrak. Izjavljam, da nimam k članku pod tem naslovom v zadnji številki Napreja ničesar pripomniti. Prepričan sem, da članka »Social-patrioti, OUZD in delavstvo v Delavski politiki« ni napisal Čobal, temveč je nekdo zlorabil njegovo ime, nekdo, ki mi je dne 30. aprila 1925 o priliki mojega odhoda iz Ljubljane v Zagreb pel pri Topolavcu na Martinovi cesti visoko pesem svojega^ priznanja. A jaz poznam možakarja že od nekdaj, sem iga poznal takrat in ga poznam tudi danes. — To menda zadostuje. — Zagreb, 4. nov. 1926. — J. K.
Vrhnika. Ustanovni občni zbor KDZ se bo vršil v nedeljo, dne 7. novembra ob pol 9. dop. v gostilni »pri Jurci« na Vrhniki. Takoj nato se bo vršil redni članski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o dnevnem redu seje občinskega odbora dne 7. novembra ob 2. uri popoldne v občinski pisarni. Dnevni red občinske seje je sledeči: 1. Poročilo županovo. 2. Prošnja oskrbništva trga Vrhnike za najetje posojila v znesku 19.000 Din. 3. Prošnja oskrbništev lastnikov občinske hiše za najetje posojila v znesku 20 tisoč dinarjev. 4. Prošnja lovskega kluba na Vrhniki za podaljšanje zakupnine lova za nadaljnjih 5 let. 5. Prošnji tesarjev Andreja Drobtina iz
Št. Jošta in Antona Petriča iz Drašc za dovolitev izvrševanja obrta v vrhniški občini. 6. Domovinske zadeve. 7. Ubožne zadeve. 8. Župan predloži proračun za leto 1927 v svrho ustanovitve istega. 9. Slučajnosti. Vsi člani se pozivajo k polnoštevilni udeležbi dopoldanskega sestanka, kakor tudi popoldanske seje občinskega odbora kot poslušalci. Občinske seje so javne. — Kraj. pol. org. JSDS in KDZ na Vrhniki.
s Trbovlje. Članom krajevne organizacije JSDS in KDZ v Trbovljah naznanjam: Ker se članskega sestanka dne 24. oktobra ni udeležilo zadostno število članov odbora mi je bilo naročeno, da naj ponovni sestanek z vabili skličem za dne 7. novembra t. 1. Med tem so pa nastale nepredvidene zapreke in mi je nemogoče sklicati za ta dan članski sestanek. Slicujem pa za ta dan (7. novembra ob 16. uri) od-borovo sejo v svrho nadaljevanja dnevnega reda iz seje 31. septembra t. 1. Prosim vse odbornike naj se seje sigurno udeležijo. — Franc Rinaldo, t. č. podpredsednik.
Občinske volitve na Angleškem. 1.
novembra so se vršile vsakoletne občinske volitve za 1 tretjino mandatov na Angleškem izvzemši London. Socialna demokracija izobličena-v stranki Dela (Labour party) je postavila 788, konservativna (vladajoča) stranka 585, liberalna 299 in neodvisne 294
• • i Najboljši Šivalni stroj in kolo i
:	je	edino le	S
:
• w
: 3
:	C
• <
kandidatov. — Po dosedanjih poročilih je Labour party dobila i85 novih mandatov, a izgubila samo 35 starih. Vse druge stranke so zgubile mandate v korist stranki Dela. Konservativci so dozdaj izgubili že 68 mest, liberalci 48, neodvisne 25. To je odgovor angleškega delavstva na vladno podporo rudarskim podjetjem v rudarskem štrajku. »Daily Herald« pravi: Valovi se dvigajo, ki bodo odplavili pri prihodnjih parlamentarnih volitvah konservativce.
5. XI. 1926. — 2400.
:	za dumaCo obrt In Industrijo
v vsehopremati.
j Istotam pletilni stroj DUBIED
•	Pouk v vezenju brez-
•	plačen - Večletna ga-
;	ranoija - Delavnica
;	za popravila - Nizke
5	cene, tudi na obroke
j	JOSIP PETELINC
j LJUBLJANA
S	blizu Prešernovega spomenika
Bolniki na pllučlh l
Tisoči že ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja,
ki je že mnoge rešila. Ta način se uporablja poleg običajnih živ-1 jenskih navad in pospeši zdravljenje. Potenje po noči in kašelj preneha, telesna teža raste in polagana zapnelost ustavi bo-bolezen.
Resni možje
zdravniške znanosti potrjujejo prednost metode in se je zelo radi poslužujejo. — Čim prej začnete z mojim načinom hranjenja, tem bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Ker bo moj založnik v celoti samo
i0000izvodov gratis
razposlal, pišite takoj, da boste tudi Vi v krogu srečnih prejemnikov.
Naslov: Avgust Marzke, Berlin-VVilmersdorf. BrtielisalerstraBe 5, Abt. 868.
Naročnikil Organizirajte se, da bo,Socialdemokrat1 bolj razširjen!
Proti
reumitizmu, gihtu, iiijasu, trganju in bolezni g bokih
Vnm nudim izborno delujoče, dobro preizkušeno sredstvo. Obširno brošuro in poskusni vzorec pošljem vsakemu
brezplačno in brez stroškov,
kdor rnt pošlje potom dopisnice točen naslov.
V tej brošuri se opisuje odlično domače zdravljenje z izvrstnim preparatom, ki pri uporabi ne obtežuje želodca in ni neugodnega okusa. Deluje tako, ‘
L. „	,	da	zaustavlja	novo stvaranje
sečne kisline ter pospešuje Izločevanje iste. Zdravniki tn profesorji priporočajo sredstvo, bolnice in sanatoriji ga z uspehom uporabljajo.
Mnogo tisoč zahvalnic in prlznanic dobivamo iz vseh delov sveta.
flugust HSrzke Bnichsslsrstrassa 5,«bU1»
vrnj -	nakupiš	razno zimsko
iV dj	blago,	kakor barhenti,
flanelca, volnene jopice — vestje itd. pri V
I Sentpeterskem bazarju §
Kette Murnova cesta štev. 8.
Tvornica dežnikov in solnčnijkov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli - ■	==	velikosti	po	najnlzjt	ceni.	=====
Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju* pa ne, ta sam dovolj lasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je kakšno
Inseratno politiko
dajalo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje 1
Izšla je
BLASNIKOVA
za navadno leto 1927,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan,
Letošnja obširna isdaja ae odlikuje po bogati vsebini in slikah. OposariHoa na davčne opise, koje mora vsak mati, da
3z sameva žita ne morete kuhati kave.
Dober in krspak okus dobihe šsle«ako upolrebil’©
PrariFranckov kavni pridatek
Pijača s Pravim Frančkom Vas zamore stalno zadovoliovari, k zrnaN kavi na vsak način spada Pravi Franck.
Krekov trg lO.. — Prodaja sa v pritličju in v prvem nadstropju. • Pošiljamo tudi po pošti, naročite ceniki
platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno parilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki
Kako si vzdržava dama
KMMmamammMmmmMeammaBaMi mriiimi umi m i 11
svojo mladostno svežost?
Na vsestransko željo letos zopet
reklamna prodaja!
Za mali denar se oblečete od glave do nog samo z garantirano dobrim blegom. — Ta bajna tena za tako mnoiino dobrega blaga traja zopet samo 14 dni!
Vse to samo Din 7S5--
Za moške:
1 elegantna moška suknena moderno izdelana obleka ali za 1 zimsko moško suknjo finega, čisto volnega double sukna, 1 cefirasta ali flanelasta srajta iz dobrega perilnega blaga,
2 zraven pripadajoča ovratnika,
1 krasno svilnato kravato ali samoveznico,
1 par Spodnjih hlač iz parhanta ali finega belega platna, 1 par finih VOIKA nogavic in 1 par finih VOIKA Čevljev.
Za ženske Ista cenal Din 785 -
za 1 fini velaur-plašč najboljšega velurja ali elegantno izgotovljen plašč, kakor si ga sami izberete,
1 obleko najbolšega čisto volnenega modernega sukna,
1	par finih VOIKA nogavic, 1 par finih VOIKA Čevljev in 6 komadov finih žepnih robcev.
Vsak si lahko po volji obleko ali blago sam izbere. Prijatelji, ali more kdo še kaj ugodnejšega nuditi? Ne, to Vam nudi skozi 14 dni zopet samo
Tekstilbazar v
Vsi k „AMERIKANCiJ“ v Celje
odeje (koutre) od.............................Din	140'—	naprej
štotaste moške obleke od......................Din	400‘—	naprej
štofaste fantovske obleke od..................Din	100’—	naprej
cajgaste moške obleke od......................Din	150'—	naprej
cajgaste fantovske obleke od..................Din	80 —	naprej
cajgaste hlače od.....................  .	.	Din	45	—	naprej
moške kape, štofaste od.......................Din	30'—	naprej
drukiatno od................................Din	9'50	naprej
belop 1...................................... Din	10’—	naprej
Ostanki po lastni ceni.
V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic.
Ako res hočete štediti in poceni kupiti, potem se prepričajte iti pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerkvi.
_ _ __©-p>eril©
za moške, žene in otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogovice. dokole-nlce, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, sifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika
Nejniije cene!
Na veliko In malo 1
POZOR!
Zopet znižane cene!
Josip Šlibar
POZOR!
Zopet znižane cene!
Ljubljana, Stari trg 21, — poleg Zalaznika
Koitcuina rujava	Din	7 -,	10'-,	12'
Konttnine za rjuhe	Din	27 -,	29 -,	34'-
Angltlkl Sifoni	Din	12'-,	15'-,	19'-
Robci, tuiat	Din	49'-,	70'-,	90'-
ftngleki poplem za bluze in srajce Din 36’-, 40*-, 45 -
Razllfno blago za ženske obleke Din 9’-, 16'-, 32'-
čisto volneno blago za ženske široko 110—130 cm Din 40'—. 70'—, 120 —
Prima moški štoti. lobi, kamgarni in drugi Din 90'-, 200'-, 300-.
Vsako sredo in soboto prodaja ostankov.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
reglatrovana zadruga * omejeno zavezo.
Tiskovine za Sole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brofinr Itd.
•taraotlpU«.
m 1m. iHmi MM ti Ml.
UtogratUa,
: A.
IK v
Zelja vsake dame je, si ohraniti svojo mladostno svežost do starosti. To dosega Hmerllanka in Francozinja s kulturo telesa In s prikladnim oblaganjem, posebno pa z obutvijo.
Ona je spoznala, da je dobro negovana noga temeljni pogoj za dobrobit.
Na ulici - v zimi - usnjati čevlji, doma, v uradu ali pri delu čevlji iz blaga - to le njeno geslo. 21 m A nosite dcma ali Pri svojem poslu čevlje iz zameta ali lasfšnga. Čevelj Iz tkanine <1 ill 12 p zrači nogo, jo vzdržuje suho in teplo, je gibek en udoben, preprelyj^ utrujenost, 111........... olajšuje	delo.
Priporočamo nai model:
1445 iz la lantefa
Din 99 •
4345 iz la lasfi&sa
©
m