Političen list za slovenski narod.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., Se se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Treduištvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/s6. uri popoludne.
Letnili XIX.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr Y administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
S^tev. 50.
7 Ljubljani, v torek ------- -----
Čegava je zmaga?
Z Vrhnike, dne 8. marca.
Kakor hiti „Narod" umivati svojega propalega kandidata in črniti sijajno zmago konservativnega kandidata, je že neznosno in iz nova se nam utrdi prepričanje, da »Narod" v tem obziru kar nič ne zaostaje za židovsko-liberalno pisavo. Da torej za vselej odvrnemo tako sumničenje in zavijanje, zapišemo nastopne vrstice prav stvarno, trezno in objektivno.
Cegava je zmaga? Zmaga naša je zmaga slovenske konservativne stranke. Le berite!
Na Vrhniki je glasovalo izmej 112 volilcev 75 volilcev, 45 za Antona pl. Globočnika, 30 pa za dr. Majarona. 37 se jih je torej odtegnilo volitvi, nekaj takih, ki jih ni bilo volitveni dan dom&, nekaj takih, ki so se nalašč odtegnili, nekaj takih, ki si niso upali voliti radi obestranske odvisnosti in zaslužka.
Poglejmo volilce za gosp. pl. Globočnika. Kdo so ti? Ali morda duhovniki? Ne, ker sploh nimajo volilne pravice v trgu, ampak v okolici za kmetske občine.
Ali morda uradniki ? Tudi ne, ker so volili z nasprotno stranko, kolikor jih je volilo, razven j e d n e g a.
Ali morda tako imenovani nemskutarji ? Tudi ne razven jednega samega, na katerega se »Narod" večkrat sklicuje in celo trdi, da sta si s tukajšnjim kapelanom v roko segala, dasi se niti videla nista niti osebno niti pismeno za časa volitev. Branil pa vendar nihče ne bode komu iti na volišče, vzlasti takemu, ki je izobražen in ve dobro, za kaj se gre. Saj je še dr. Tavčar, ki je tako radikalen, bil zadovoljen z glasom restavraterja Koniga pri zadnjih ljubljanskih volitvah. — Drugi volilec, ki bi ga »Narodovci" utegnili zapisati mej nemšku-tarje, je pa pristen Nemec, kakor se je nedavno -Narod" sam častno izrekel v nekem »Poslanem",
torej ga ne more pisati mej uemškutarje. — Ko bi hoteli nasprotno stranko prerešetavati, našli bi pa kmalu koga, ki je nemškutar vsaj bil, toda mi smo v defenzivi.
Ali so morda rokodelci (obrtuiki), ki so gosp. pl. Globočnika volili? Tudi ne, zakaj le eden je, ki je volil g. pl. Globočnika in še tega ne moremo lahko šteti kot takega, ker že kot hišnik domalega toliko davka plačuje, kolikor je potreba za volilno pravico.
Ako torej odštejemo prav natančno 3 volilce (1 uradnika, 1 nemškutarja in 1 obrtnika), ostane nam od 45 glasov še vedno 42, ki znašajo vendar precej več kakor dr. Majaronovih 30 glasov.
Cegava je torej zmaga? Niti uradniška, niti nemškutarska, niti rokodelska, niti duhovniška, ampak zmaga je vrhniških zavednih, poštenih, neodvisnih posestnikov. To je torej naša zmaga, zmaga slovenske konservativne stranke.
Kdor se tedaj ni še skregal s pametjo, ne bode ugibal več, čegava je zmaga?
Pa poglejmo le na kratko in'stvarno še 30 dr. Majaronovih glasov. Cegavi so?
Eden glas je tukajšnjega zastopnika banke »Slavije", ki je mimo grede povedano največ vplival na svoje volilce, nekateri glasovi so se dali zapeljati po pijači, nekateri po strašilu od straui posojilnice, nekateri radi denarne žlahte, nekateri iz sovraštva do duhovnikov, nekateri radi »botrinje", nekateri z denarji, nekateri iz osebnega prijateljstva, nekateri radi materijalnega dobička.
Da pa se ne bode »Narod" prenaglil, povemo mu že naprej, da to niso sumničenja, ampak gola fakta, katera lahko vsak čas dokažemo. Da pa nismo podrobneje rešetavali nasprotne stranke, je razlog ta, ker smo dejali v začetku, da hočemo pisati stvarno, trezno in objektivno. To pa spet zato, ker nečemo zdražeb delati in želimo, da se v tem obziru vrne spet stari mir. Mi smo v defenzivi, ponavljam še enkrat. Ko bi »Narod" ne bil pisal do
Nekaj podatkov, kako se godi katoliškim duhovnikom poljskim pod rusko vlado.
ii.
Proti koncu 1. 1865. so se razmere v Poljski do cela predrugačile, ali bolje, bile so predrugačene. Uporniki so bili s silo ukročeni; mnogo so jih obesili, druge, manj krive, poslali v Sibirijo; voditelji upora so znali bolje računiti, zato so jo v pravem času še popihali v druge dežele. Tudi duhovnikom niso prizanašali: katere so imeli za »vodnike upora", pomorili so na vislicah, drugim so odkazali Sibirijo, ali pa temne, zaduhle ječe varšavske. Ostal je v domovini poljski čisto nov rod, sami mladi, »nedolžni" ljudje, ki so obetali biti poslušni in pokorni . . . . Prav bi bilo torej, da bi bile sitne določbe o potnih listih prenehale : toda kdo bo vedno preminjal stvari; grof Berg, takrat glavar dežele, je bil že v letih, in se mu ni ljubilo.
Usodepolu pa je 31. december 1866. 1. za Poljsko. Car Aleksander II. je takrat izdal več ukazov, kako naj se od sedaj naprej upravlja kraljestvo poljsko. Tudi za popotne liste se je pobrigal car iu sicer je eedaj začel ločiti med svetnimi podložniki in duhov-
skimi. Svetnim je bila stvar zelo olajšana: kmet je dobil list zopet pri županu, plemenitaš pri okrožnem »šefu". V praksi pa sploh niso brigali se dosti več zanj, ker v deželi redko kdo sprašuje po popotnem listu. Od i. 1867. smejo torej vsi prebivalci Poljske, naj so Poljaki, Rusi, Nemci, ali Židje, naj so katoličani, ali luteranci, naj so poštenjaki ali pa sleparji, razbojniki, konjski tatjž i. t. d. vsi smejo brez ovir in povsod potovati po deželi brez popotnega lista, le ena izjema je — katoliški duhovnik. Kajti car je ukazal 31. dec. 1866. 1., da sme duhovnikom rimsko-katoliške cerkve, svetnim in redovnim, le guverner dati popotni list, in nihče drugi ne v celi deželi. Torej smejo katoliški mašniki le z dovoljenjem tega dostojanstvenika odpotovati. Čudno je na vsak način, kako je car baš za katoliške du-hovuike tako očetovski skrbel; saj so bili v Poljski tudi židovski rabinarji, bili so luteranski in kalvinski pastorji, toda za nobenega izmed teh se ni brigal; pri srcu so mi bili le katoliški svečeniki. Se bolj čudno pa je, zakaj se ta ukaz ni jel izvrševati, kajti 9. dan sušca 1867. 1. je bilo urejeno, da naj svetni kat. duhovniki dobivajo potne liste prav tako kakor drugi podaniki na Poljskem, vendar pa naj vselej ve za to duhovska oblast. Zanimivo je tudi to, da državni uradnik svoje potovanje le naznanja, katolišk mašnik pa mora prositi za dovoljenje, če sme
zdaj že trikrat o Vrhniki, da je nemškutarska stranka zmagala, ne bili bi pisali teh vrstic. Ako pa hoče še polemizirati, tudi dobro! Potem denemo elegantni »rapir" na stran in pogovorili se bodemo po domače!
Politicni pregled.
V Ljubljani, 10. marca, dežel«.
Državnozborske volitve bližajo se koncu. Danes volijo trgovske zbornice na Tirolskem in Predarelskem in veleposestniki na Dolenjem Avstrijskem in Koroškem, jutri so volitve veleposestva na Tirolskem in pa trgovskih zbornic na Štajerskem, pojuteršnjem pa volijo veleposestniki na Štajerskem. Potem se pa pretrgajo volitve do 16. t. m., kadar se začno volitve v Dalmaciji, ki se končajo dne 21. t. m. — Tirolsko duhovsko posestvo izvolilo je v deželni zbor opata Leva Treuenfelsa iz Marienberga. Gališki veleposestniki izvolili so mej drugimi tudi ministra Zaleskega in načelnika poljskemu klubu pl. Javorskega.
Minister Pražak hoče baje odstopiti, ker so volitve na Češkem za vlado tako neugodno iz-pale. Odstop ministra Pražaka bi bil vsekako nekaka koncesija nemškim liberalcem, katerim je že dolgo ta mož trn v pčti. Če on odstopi, Čehi ne bodo imeli nobenega svojca v ministerstvu. Grof Schtin-born pripada sicer češkemu konservativnemu plemstvu, ali on je vendarle Nemec po rodu. Odstop ministra Pražaka bi bil vsekako velika škoda za narod češki.
Ogrskemu državnemu zboru predložila se je predloga o reformi uprave, in ž njo se bode bavil zbor še letošnjo pomlad. S to predlogo se po-državi uprava, ker le na ta način se morejo odpraviti mnogi nedostatki, ki se kažejo v upravi na Ogrskem. Omejila se bode torej samouprava komi-tatov. Skrajna levica bode se odločno upirala taki premembi uprave. Nemadjarskim narodnostim bode pa tudi reforma uprave mnogo škodovala. Sedaj se bode vsa Ogrska upravljala naravnost iz madjarskega središča, Budimpešte, kjer gotovo za Slovane in Ru-munce ne bodo ničesar dobrega ukrenili. Dosedaj
odpotovati1); vsem drugim državljanom je, kakor povedano, po zakonih ukazano, da morajo imeti v gotovih slučajih popotni list, pa to je samo de iure, kakor zovejo to pravniki; v resnici, de fakto, ali v navadnem življenju pa ga ne potrebujejo. Za katoliškega duhovnika ni izjema: on mora imeti, popotni list de iure in de facto, ker ga na potu ne puste pri miru. Koliko sitnostij in velikih neprilik morajo duhovniki zavoljo tega pretrpeti, kažejo mnogi dogodki, katerih hočemo nekaj navesti, in sicer iz zanesljivih virov.
L. 1886. dogodilo se je v okrožnem mestu Ma-zowieku (gub. Suwalki) nastopno. K »šefu" tega okrožja pride neki duhovnik ter prosi za popotni list. Pokaže mu tudi dovoljenje konzistorijalno, ki je bilo še poleg potnega lista potrebno. Pa „šef" mu vrne spričevalo, češ, da je v poljskem jeziku pisano, katerega pa on (»šef") ne sme znati. Duhovniku ni preostalo drugega, kakor odpraviti se hitro domov, kaki dve milji daleč, ter pisati na konzi-storij za dovoljenje v ruskem jeziku. Čez 14 dni res dobi ruski dopustilni list od konzistorija. Hitro gre ž njim k okrožnemu »šefu". Ko ta list pazno pregleda, opomni, da ne pozna sploh npbenega konzistorija, ampak le dekana, katerega potrdilo mu je veljavno. K vsej sreči je bival dekan v istem kraju, tako, da ') nŠef" mu smo dovoljenje odreči, tudi brez vzroka.
tudi ni povsem zanesljiv, kajti jedenkrat je v tem okraju že bil zmagal pristaš svobodomiselne stranke.
Francija. Ferry je v francoskem senata pri razpoavi o interpelaciji zastran razmer v Algira v dolgem govoru priporočal, da bi algirske1 domačine Francozi s šolami in razširjenjem francoščine pridobili na svojo stran. Priporočal je torej potuj-čenje domačincev, To sredstvo pač ni pravo in bode mej prebivalstvom vzbudilo le nasoljo. Narod v Algiuu; živi v jako slabih narodnogospodarskih razmerah in se mu torej s francoščino in s šolami ne more pomagati. Treba bi bilo drugih sredstev, pred vsem omejiti oderuštvo, o čemer pa liberalni Ferry seveda ničesar neče slišati.
Milan in Garašanin. Garašanin v odgovoru bivšemu kralju srbskemu na njegjvo pismo očita neuljudnost, kar dokazuje, da je Milan bil slabo odgojen. Kar se pa tiče atentata, katerega mu je kralj podtikal, pa pravi Garašanin, da krivda ne zadeva njega, temveč kralja samega, kajti omenjeni dogodki so se vršili zunaj ministerskega območja. Nazadnje kralju očita, da ni držal dane besede in mu prepoveduje, da mu nema več pisati. Milanova pisma torej Garašaninu več ne ugajajo.
Dopolnilne volitve »a italijansko zbornico. V Raveni voljena sta pri dopolnilnih volitvah za zbornico dva vladna pristaša in jeden radikalec. Dosedaj so to mesto zastopali sami radi-kalci.
Dansko. Danska vladna stranka in opozicija sta se sporazumeli, da se v Kodanji napravi prosto pristanišče, odpravijo davki od plovstva, poniža davek od sladorja in petroleja in uvede starostno zavarovanje, v kateri namen bode vlada donašala po 2 milijona na leto. Sporazumljenje med vlado in opozicijo je bilo potrebno, ker brez sporazumljenja državni zbor ničesar dognati ne more. Na Danskem so namreč čudue razmere, v spodnji zbornici ima opozicija, v zgornji pa vladna stranka večino.
Avstralija. V Avstraliji pripravlja se nekaj, kar je jako podobno osnovi severnoameriških Zjedi-njenih držav. Te dni zborujejo v Sidney-u odposlanci raznih angleških kolonij v Avstraliji in se posvetujejo, da bi osnovali neko zvezo, ki bi bila prav podobna zvezi severoameriških Zjedinjenih držav. Osnoval bi se za vse te kolonije skupni državni zastop, skupno najvišje sodišče. Upravo bi vodil sicer še angleški guverner, katerega oblast bi pa bila jako omejena, kajti za vsako stvar bi potreboval dovolitve domačega parlamenta. Ministre moral bi izbrati iz osob, ki so parlamentu po godu in bi jih moral odpustiti, kadar bi narodnemu zastopu več ne ugajali. Ce se taka zveza osnuje, bodo se združene kolonije kmalu od'rgale od Anglije, kakor so se Zjedinjene države.
Izvirni dopisi.
Z Vrhnike, 8. marca. (Po volitvah.) Dan 5. marca t. 1. Vrhnika lahko postavi mej najznamenitejše dneve domače kronike. Liberalno razupita Vrhnika je pokazala, da ni to v resnici in da je še dosti mož starega slovenskega nepokvarjenega jedra, kakeršnih v sedanjih časih najbolj potrebujemo. Volitve so res poučne, zakaj pri teh se pokaže moštvo, neustrašenost in prepričanje za višje namene. Kdor je bil v volitveni borbi, ta vč soditi in povedati mnogo grenkega, pa tudi mnogo veselega. In marsikaj veselega se je pokazalo pri volitveni borbi na Vrhniki, saj je trajala cel teden. Ne bodem tajil, da je bila agitacija na obeh straneh velika, a agitirati z močjo in agitirati s prepričevalno besedo,
je velik razloček. Ne bodemo spravljali na dan agitacije nasprotne stranke, dasi je jako pikantna, pač pa hočemo zapisati par vrstic na čut konservativni agitaciji.
Agitirala je brez obljub, brez denarnih sredstev, brez napojnine, brez terorizma, ceJ6 odsvetovala je marsikomu, da s» ne vdeleži volitve, ako bi utegnil dotični volilec imeti kako škodo ali izgubo. Agitirala je s samimi prepričevalnimi, resnimi, in treznimi besedami, agitirala na iz. dobička ali strahu in brez kakega migljeja iz Ljubljane. In kako junaško se je pokazal marsikak značaj 1 Tako je volilec K., ki ima lepo službo pri gospodu nasprotne stranke, neustrašeno, če tudi službo izgubi, ostal pri svojem prepričanju, tako, da ga je naposled gospod sam pohvalil radi njegove značajnostl. Moštvo ima povsod spoštovanje, tudi pri nasprotnikih. Še marsikoga bi lahko omenjal, a omejim se le še na dva volilca, katera imata največ zaslug za našo zmago, g. Janeza Brenčiča, posestnika in razumnega moža, pa Jurija Grampovčana, posestnika in veljavnega poštenjaka s sinom, katerim bodi iskrena zahvala, plačilo pa dodeli Bog!
Iz Šoštanja na Štajerskem, 8. marca. (Novo društvo.) Kakor gobe po dežju, tako hitro rasto dandanes razna društva po Slovenskem. Pa, kakor hitro so nastala, tako urno tudi nekatera izginejo, brez sledu in slave, kajti mnogokrat se premalo uvažuje vprašanje, če je društvo tudi resnično potrebno; dostikrat pa provzroči premlačna delavnost društvenikov konec društva.
Tudi v šaleškej dolini se je ravnokar novo društvo ustanovilo, namreč »Šadjerejsko društvo za šo-štanjski okraj". Kar se potrebe tiče, pač ne bi smeli temu društvu kratek obstanek prorokovati. Žalibog, le preveč je očividno, da peša naš kmetski stan. Kmetska posestva se lahkomišljeno razkosavajo, dostikrat tudi lahkomišljeno z dolgovi obremenjujejo; toda visoki davki, draga in samoglava družina, nizka cena poljskih pridelkov, a dragota vsega, kar si kmet za dom mora kupiti, — to pa zopet provzroči, da se tudi delavnemu in pridnemu kmetu dobro ne godi. Ni čuda torej, da so povsod resno začeli premišljevati vprašanje, kako bi se dohodki naših kmetij dali zboljšati, da bi bil potem tudi kmet na trdnejšej gmotnej podlagi in laglje zmagoval svoja obilna plačila.
Po vseh državah so pa tudi spoznali, da si bode kmet zagotovil boljšo bodočnost s povzdigo sadjereje. Svetovno je znano, da je zeleni Štajar, izvzemši visoki planinski svet, sadjereji posebno ugoden; štajersko namizno sadje izvaža se tudi že v druge dele sveta.
Toda v tej blaženej deželi je še dosti krajev, kjer je sadjereja še popolnoma v celini. Pri nas v šaleškej dolini, oziroma v šoštanjskem sodnijskem okraji, kjer bi zaradi milega podnebja in ugodne lege tudi najfineje sadje dobro rodilo, pečalo se je ljudstvo z umno sadjerejo doslej še prav malo.
Zato so nekoji gospodje, osobito g. J. Krajnc, veleposestnik v Št. Ilji, ustanovili za ta okraj sadje-rejsko društvo, z namenom, da bi isto posebno naše
so pa nemadjarske narodnosti v komitatih, kjer so bile v večini, kolikor toliko lahko vplivale na administracijo.
Nem&ki liberalci so sicer zgubili pri volitvah nekaj mandatov, ali njih vpliv so. pa 6edanje volitve le povečale Najmočnejša stranka bodo v državnem zboru, kar ima že precej pomena. Valed poraza Staročehov se pa brez levičarjev ne bode dala lahko sestaviti nova večina. Zaradi tega 8» vladni listi silno laskajo levičarjem, pa tudi konservativni že računajo s tem, da bodo zmerni liberalci del nove večine. Jasno se vidi, d* pridobitve Mladočehov ne bodo Slovanom v korist, tiemved- [e nemr škim liberalcem in Židom, ki so se znali dobro okoristiti z novim položajem. Nadejamo se, da se s časom stvari še zasučejo. Liberalci že postajajo ošabni zaradi ugodnejših razmer. Grof Taaffe utegne naposled le spoznati, da v njih družbi ne bode dobro zinj, in poiskal si bode novih zaveznikov. Ce vlada pridobi na svojo stran protisemite in nekatere nemške nacijoualce, pa tudi spravi vkupe večino brez židovskih liberalcev. Neobhodno potrebna vladi židovska stranka ni, in dobro je, da je tako.
Schonerer. Dunajski protisemitje se vedno bolj odtegujejo vplivu Sch&nererjevemu. To je vse-kako veselo znamenje, kajti Schonererjevo delovanje je naravnost protiavstrijsko in protisemitom nikakor ne more pridobiti zaupanja. Glavno glasilo proti-semitov hudo napada Schonererja, ki le škodo dela nemškemu narodu ter je s svojim delovanjem dva zaslužna moža pripravil ob veljavo in tako proti-semitsko stranko oslabil. — Vidi se torej, da je kandidatura kneza Liecbtensteina v protisemitsko stranko prinesla nov duh. Naredila jo je za pravo avstrijsko stranko. Knez Liechtenstein bode stranki zjedinjenih kristijanov polagoma pridobil zaupanje v višjih krogih, kjer dosedaj za protisemitsko stranko neso marali, kajti smatrali so jo za protiavstrijsko. Nekateri njeni vodje so jo bili po neprevidnosti spravili ob veljavo s svojim ultranemškim mišljenjem.
Reforme medicinskih študij. Učno mi-nisterstvo namerava nekoliko reformovati medicinske študije. Obrnilo se je zatorej do deželnih vlad, naj poprašajo medicinske kolegije in vladne zastopnike pri medicinskih doktorskih izpitih, kake nedo-statke so opazili pri teoretičnem in praktičnem iz-obraženju zdravnikov in kako bi se dali nedostatki odpraviti.
Mladočehi dosegli so pri volitvah velike vspehe. Malokatera stranka je kedaj imela pri volitvah tako srečo. Prišli so pa tudi sedaj na vrhunec svoje veljave. Kaj bodo storili v državnem zboru, ne vemo, a gotovo je, da s samim nasprotovanjem ne bodo mogli dolgo izhajati. Priti bodo morali s pozitivnimi predlogi in sicer s tacimi, ki se bodo dali vresničiti, sicer bodo volilci kmalu spoznali, da so njih zastopniki le politični pustolovci. Njih stališče v državnem zboru ne bode lahko. Vse kaže, da ne bodo lahko dobili zaveznikov. Pričakovali so, da bodo po volitvah razne stranke, videč, da so postali mogočen faktor, premenile o njih svoje mnenje, toda to se ni zgodilo. Vladni, konservativni, liberalni in poljski listi soglasno zagotavljajo, da nobena stranka z Mladočehi ne more hoditi. Taki glasovi pač za Mladočehe ne obetajo ničesa dobrega.
Tiaanje držaT©.
Bismarck — kandidat. Vendar se je posrečilo narodnim liberalcem, da so pregovorili kneza Bismarcka, da kandiduje v 19. državnozborskem volilnem okraji, to je v Hanovru. Knez Bismarck seveda sam ne bode stopil pred volilce, temveč bodo morali drugi delati zanj. Njegova zmaga pa še nikakor ni gotova, kajti socijalni demokratje in na-prednjaki z vso silo delujejo proti njemu. Ta okraj
je duhovnik hitro dobil njegov podpis. Sedaj je bil duhovnik pač gotov, da je storil vse, kar je bilo treba. Vrnivši se v pisarno »šefovo", pa mora nekaj ur čakati, kajti bilo je nekako okrog poldne, in gospod „šef" je takrat zajutrkaval, potem pa nekoliko počival. Motiti ga ni bilo varno, kajti vse bi bilo izgubljeno, ako bi ga bil spravil v slabo voljo. Skleuil je torej, potrpežljivo čakati; in res! ni zastonj čakal. Slednjič pride njegovo visokorodje v pisarno, pregleda podano spričevalo, a spomni se pri tem določbe, da mora vsak duhovnik pismeno prošnjo vložiti, v katerej je namen potovanja natanko naznanjen. Kaj si hoče duhovnik? Tudi to mora še napraviti. Kupi si v pisarni kolek (60 ko-pejk) ter spiše prošnjo. V njej zapiše, da mora odpotovati v I. zavoljo »rodbinskih reči". Izraz »rodbinske reči", ki je vsakemu drugemu človeku dovolj jasen, gospodu »šefu" nikakor ni hotel biti všeč, kajti šlo se je za »popotni list" duhovnikov. (Navadno se piše list tako-le: I. I. potuje zavoljo z a-sebnih stvari v I. itd.) Okrožni »šef" vrne torej prošnjo in opazi, da je namen presplošno na-značen, naj torej povod svoji poti natančneje razloži. Kaj početi? Ako je hotel list dobiti, moral je hočeš nočeš storiti po povelju, znova spisati prošnjo in kupiti drug kolek za 60 kopejk. Sicer je pa moral hiteti, kajti pisarna ni smela biti več dolgo
odprta in potem je za tisti dan nemogoče dobiti popotni list. Z največjim trudom je utregel nazadnje zahtevam zakonovim (t. j. »šefovim") in gospod načelnik je slednjič blagovolil dovoliti, da se mu napravi popotni list. Pravim pa, da je blagovolil, kajti smel bi bil po zakonih prošnjo duhovnikovo meni nič tebi nič odbiti, in zato se nikjer in nikomur opravičevati.
Manj srečen je bil neki drug duhovnik, ki je iskal potnega lista pri okrožnem šefu mesto »Opoczno", (gubernij Radom, škofija Sandomir). Zgodilo se je to leta 1886. K omenjenemu »šefu" pride namreč-nekega dnč duhovnik, ki je bil domi v istem okraji, ter mu naznani, da mora nemudoma domov, češ, da je oče za smrt bolan. Prosi torej za potrebni potni list. Šef zahteva privoljenje konzistorijalno. Ce je hotel duhovnik ustreči tej zahtevi, moral bi bil peljati se po železnici kakih 20 milj in potem še s poštnim vozom dalje, tako da bi bil v Sandomir prišel še le drugi dan. Vse to opravilo in pot nazaj k šefu bi ga bilo zamudilo tudi najmanj kaka dva dnij; med tem časom bi bil oče že lahko umrl. Pismeno prositi konzistorij za dovoljenje, ni kazalo, ker odgovora ne bi bil dobil pred jednim tednom. Pa še druga zapreka je bila: če je hotel iti do škofa v Sandomir, moral bi bil imeti potni list; a tega mu šef zopet ne bi bil dal brez dovoljenja
konzi8torijevega. Torej mu sploh ni bilo mogoče priti v Sandomir. Jediua pot je bila odprta — pismena. Vse te težave je duhovnik razložil škofu ter ga prosil, sklicuj^ se na njegovo sinovsko srce, pa zamin 1 Ni se dal ganiti. Žalosten odide duhovnik ter se napoti k dekanu, kateremu potoži svojo bolest. Ko dekan izve vso stvar, mu zakliče: »Zakaj niste že prej prišli k meni? Od škofa imamo de-kanje oblast, dajati kapelanom odpustni list, ako odpotujejo samo za dva dni. Naredim vam torej ta list, da se izkažete pri šefu."
Duhovnik se vrne v pisarno šefovo. Pa kako se začudi, ka mu šef odgovori na kratko: »Ne poznim nobenega dekana; prinesi mi dovoljenje od konzistorija 1" -
»Potem mi vsaj dovolite," — odvrne duhovnik, — »da brzojavim v Sandomir."
»To lahko storite!" — dobil je za odgovor. Cez nekaj ur pride brzojavni odgovor. Konzi-storijalna pisarna je naznanila duhovniku, da mu škof dovoljuje odpotovanje.
Duhovnik se je oddahnil, misleč, da bo rešen šefovih sitnostij. Pa zmotil se je. Šef pogleda namreč podpis v brzojavki, in videč, da je podpisan Ždzitowiecki, vodja konzistoriju, se odreže:
»Ne poznim tega patra in ne dim na ta brzo-jav potnega lista."
kmete za to prekoristno stroko vnemalo. Ker znaša navadna društvenina le 50 krajcarjev (ustanovniki plačajo 10 gld. jedenkrat za vselej), je upati, da bodo kmetje v prav obilem številu pristopili, kar hode seveda v prvej vrsti le njim v korist.
Dnč 1. marca se je v prvej glavnej skupščini v Velenji volil stalen odbor, in sicer: čast. gospod dr. Janez Lipold, župnik in deželni poslanec, predsednik; gosp. Ivan Krajnc, veleposestnik, podpredsednik; gosp. Jos. Skaza, krčmar in posestnik, blagajnik; gosp. Alojzij Trobej, učitelj, tajnik; — in
še šest odbornikov.
Da ima prebivalstvo v to novo društvo veliko
zaupanje, dokazala je mnogobrojna vdeležba tega zborovanja in obilen pristop udov. Zanašamo se pa tudi, da bo slavni odbor že v prvem letu svojega delovanja vse potrebno ukrenil, kar bode v čast društvu in v prid društvenikom, saj so voljeni taki, ki niso samo izvedeni sadjerejci, ampak imajo tudi čuteče srce za kmeta-trpina.
Naj bi pa tudi naše društvo ne bilo jednako gobi, po dežju vzrasli, koja hitro vzraste, pa tudi naglo mine, ampak ono bodi jednako blagonosnemu sadnemu drevesu, koje naj še otrok otrokom obilen sad donaša. V to pomozi Bog!
Iz Zagreba, dn^ 8. marca. (Raznoterosti.) Že leta 1880. je pokojni kardinal Mihalovic predložil zagrebškemu mestnemu zastopstvu, da se v samem mestu utemelji še ena župnija in da se sezida v to svrho nova cerkev sv. Blaža na zapadnej strani mesta, kateri del naj bi tudi ves pripadal tej novej župniji. Tedanje mestno zastopstvo je uvažalo omenjeno priporočilo ter se odločilo ukreuiti vse, da se prej ko mogoče izvede ta potrebni predlog. Razpisan je bil tudi natečaj za obrise nove cerkve v reinesanskem slogu. Najlepši in najboljši obris je priposlal graditelj stolne cerkve v Lincu g. Hendeler ter dobil nagrado v znesku 1300 gld. To je bilo 1. 1888. in precej za tem se je sklenilo v zastopstvu, da se bode cerkev zidala ter se je tu li v letnem proračunu neka svota za zidanje določila. Ko so se pa dohodki mestni vsled nesrečne točarine zmanjšali ter se začelo pov-sodi le hraniti kar se da, zgodilo se je isto tudi z zidanjem omenjene cerkve. Ko se je pa te dni od konzistorija to vprašanje zopet omenilo, sešel se je izbrani odbor, da se posvetuje, kaj bi se imelo v tem pogledu storiti. Vrlo se čudimo, da se je sklenilo pri tem posvetovanju, da se še počaka nekaj časa z zidanjem, in da naj se tudi obris premeni, ker mestna občina ne more na to cerkev več potrošiti, ko 50.000 gld. Novi obris naj izdela hrvatski arhitekt Vancaš, ki je zidal stolno cerkev v Sarajevu, a oni stari, za katerega je plačala občina 1300 gld., naj se zavrže. Zakaj pa ne bi obrisa popravil in preosnoval po potrebah arhitekt Hendeler, in zakaj si bo občina nove stroške provzročila, pa s tem tudi še delo zaustavljala. Sploh tudi ne moremo pojmiti, kako bi bilo mogoče v mestu župno cerkev sezidati s 50.000 gld., kakor to zahteva omenjeni odbor. Nova cerkev bi morala biti vendar monumentalna zgradba, ki bi bila na čast mestu, in pa velika mora biti, kajti župnija bo štela do 10.000 duš; vrh tega bo omenjena cerkev tudi za tukajšno posadko
in za mnoge šole, in kam se bo ves mnogobrojni pobožni svet zmestil, če misli odbor cerkev samo za 1200 oseb veliko sezidati. Omenjena cerkev je prav potrebna, pa je že skrajna potreba, da se sezida, a odbor delo le zaustavlja pa še prvotne osnove tako preinačuje, da se bo konečno lepo podvzetje izjalovilo. Vendar pa se nadejamo, da se bo tudi v tej zadevi na bolje obrnilo.
Zdaj ko prihaja ljuba spomlad, nastopilo je v našem mestu že bolj živahno delovanje. Začelo se je že na mnogih mestih zidati, a odbor za letošnjo gospodarsko razstavo ima mnogo posla s pripravljanjem zanjo. Zastopane bodo na tej razstavi vse stroke gospodarstva, posebno pa si obetajo mnogo od živinske razstave, kajti ravno ta stroka je pri nas najbolje razvita in iz Hrvatske se izvozi, kakor je poznato, jako mnogo živine. Da se preskrbi tujcem, ki bodo prišli obiskat našo razstavo, tudi nekaj zabave, postavili bodo gledališče za opero, katero misli za to dobo razstave k življenju obuditi g. Štriga. Obris za omenjeno zbradbo je že narejen, pa se bode brž ko ne našlo nekoliko podvzetnikov, da jo bodo postavili. Ta misel je gotovo praktična, kajti v starem deželnem gledališču bilo bi po leti kaj težko dajati predstave, a novo se pa menda ne bo še tako hitro zidalo, če ravno bi bilo že silno potrebno. Tudi tramway bode menda do avgusta gotov, ter se bodo mogli naši gosti malo ceneje voziti po mestu, pa tudi v nekdaj prelepi Maksimir. Kakor se iz vsega tega more razvideti, bode letos v Zagrebu posebno živahno.
Hrvatska ima prirodnega bogastva v izobilju, samo kapitala nam manjka, da bi ga mogli upotre-biti v izkoriščevanje njegovo. Tako je ves predel med Zagrebom in Varaždinom poln premoga, in bi se mogel zdaj, ko je po teh krajih sezidana železnica, prav lahko izvoziti. To so tudi uvideli neki naši bogataši, pa so se odločili za to podvzetje ter zbrali že toliko glavnico, da bodo začeli v kratkem premog kopati. In tako bomo imeli prihodnjo zimo domači premog v Zagrebu, dočim se je dozdaj uvažal večinoma iz Trbovelj ter tukaj po prav visoki ceni prodajal. Na ta način bo ostal denar doma in siromašni Zagorci si bodo mogli tudi mnogo zaslužiti pri tem poslu. Hrvatska ima mnogo prirodnega bogastva, samo potrebno je, da se domači bogataši lote posla in da ne pripuste v tem pogledu prvenstva preveč tujcem, ki znajo naš narod in našo zemljo le izrabljati, kar se je do najnovejšega časa le prepogostoma godilo.
Dnevne novice.
(Vitez Waser,) predsednik graškemu nadsodi-šču praznuje dne 12. t. m. svoj osemdeseti rojstveni dan. Tem povodom se mu bode izročila adresa s podpisi vseh pravosodnih uradnikov na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. "Waser se je rodil dne 12. marca 1811 v Ptuju.
(Kultura celjskih nemčurjev. Iz Celja se nam poroča: Mnogo se je že govorilo in pisalo o kulturi celjskih nemčurjev, vendar žalosten dokaz svoje razuzdanosti pokazali so včeraj, na dan volitve po-
„Dobro, odpotujem pa brez lista!" — odgovori odločno duhovnik. Šef je bajč osupel, a kaznovan duhovnik ni bil za to.
Priznati moramo, da taki slučaji niso pogosti, a vendar sta šefa delala postavno; če je drugje bilo boljše, izviralo je to le iz osebne prijaznosti šefove.
V posebno varstvo je vzela ruska vlada katoliške redovnike. Odlok 9. marca 1867. leta pravi namreč, da ne sme niti konzistorij niti policija dajati menihom potnih listov. Konzistorij mora vsako tako prošnjo poslati prej najvišji cerkveno-politiški instanciji za kraljestvo poljsko, to je, »vodstvu tujih verskih zadev". Tako ni bila osebna prostost še nikoli omejena.
Da, še za časa obleganja, ko so imeli redovnike za največje upornike, in so bili zaradi tega odpravljeni vsi samostani, so vendar menihi dobili potni list precej pri okrožnem šefu.
Katoliški duhovniki uživajo pa še druge prav posebne dobrote. V Varšavi imajo še zdaj navado, (in prej je bila po celi deželi), da policija naznani ob istem času, ko d& kakemu duhovniku potni list, po brzojavu gosposki dotičnega kraja, kamor je namenjen. V dokaz nastopni dogodek: Duhovnik, ka-tehet nekega varšavskega gimnazija, je hotel obiskati stričnika, živečega v J., da bi prebil pri Djem počitnice. V to svrho je bil dobil od svojega vodje
odpustni list. Slučajno pa je bil zadržan in ni mogel priti. Konec počitnic pa dobi od stričnika pismo, v katerem mu ta naznanja, da je okrožni šef iz J. večkrat povprašal, če je duhovnik prišel, ali kdaj da pride. (Bilo je to leta 1866.)
K tem posebnim dobrotam smemo prištevati še neko drugo, katero uživajo katoliški duhovniki, toda te ne sami, marveč ž njimi tudi — tatje. Obojim se daje namreč potni list na papirju, ki je rudeče obrobljen. Ta rudeči rob je opomin za one policiste, ki so nevešči branja, da naj dotičnika mnogo strože opazujejo.
Na vse načine skuša vlada zatreti katoliško cerkev. Vidi se to zlasti pri dovoljevanju cerkvenih slovesnostij. Kadar je n. pr. v kaki fari velika svečanost in se morejo dobiti sv. odpustki, takrat je ljudstvu popolnoma prosto, vdeležiti se jih, ali ne. Drugače je z duhovniki. Šef lahko prepovč vsem tujim duhovnikom vdeležitev, in tako ne more ljudstvo, katerega je zbranega na tisoče, opraviti sv. spovedi in prejeti sv. obhajila, v zadobitev odpustkov potrebnega, ker ni zadosti spovednikov. Ljudstvo je vsled tega nevoljno, godrnja čez mlačnost svojih duhovnikov, in ne prihaja več k takim slovesnostim.
Duhovniki pa se ne morejo opravičiti, ker vlada zabranjuje, da se objavijo dotične njene prepovedi.
(Dalje sledi.)
slanca za državni zbor. Ko je stopil velespoštovani opat na volišče, začeli so ga izsikavati! Ali je to prosta volitev? Boleti mora vsakega poštenega državljana srce, ko čuje taka sramočenja. Vendar visoko-spoštovani g. opat sme prepričan biti, da poleg Slovencev obsojajo tudi pošteni Nemci jednaka po-čenjanja.
(Iz deželnega šolskega sveta.) Metelkove ustanove so dobili s pridržkom knezoškofijskega ordina-rijata gg.: Karol Dermelj, nadučitelj v Cirknici: Fr. C er nago j, učitelj v Šmartinem pod Šmarno goro; Martin Potočnik, učitelj v Sori; Jernej Ravnikar, nadučitelj v Litiji; Jak. Pretnar, nadučitelj v Vel. Dolini; Anton L i kožar, učitelj v Goričah; Fr. Po v še, učitelj v Osilnici; Fr. Jeglič, učitelj v Dovjem; Flor. Kalinger, učitelj v Radovici; Val. P in, nadučitelj v Knežaku; T. Petrovec, učitelj v Cemšeniku; Janez Lobe, učitelj na Krki.
(Predlagan) je za župnijo Stranje pri Kamniku č. g. Janez Molj, dosedanji župnik v Beli Peči na Gorenjskem.
(Iz Rima) smo prejeli naslednje vrstice: Čestitam na vspehih ob volitvah. Sedaj se je pokazala potreba »Katol. političnega društva", ker brez njega j bi bila konservativna slovenska stranka vedno le I podnožje onim, ki hotč ukazovati samavoljno v po-i litičnem življenju. Le pogumno naprej po pravi i poti, ki vodi narod slovenski do boljše prihodnjosti j v socijalnem in narodnem oziru. — Dr. Rieger ' biva že nekaj dni v Rimu. — Bog i narod!
(Shod volilcev) je bil minolo nedeljo popoldne v Preski pri Medvodah ; zbralo se je nad 60 volil-1 cev v šolskem poslopji, ki so jako pazljivo poslušali ; poročilo državnega poslanca preč. g. kanonika Ka-rola Kluna o delovanju državnega zbora. Gospod poslanec je v priprosti in umljivi besedi nad poldrugo uro pojasnjeval razmere strank v državnem zboru, trud in sredstva dosedanje večine, da se je uredilo državno gospodarstvo, našteval nove vire državnih dohodkov, da se bodo mogli znižati zemljiški, hišni in solni davek, opisaval pa tudi težave, s katerimi se morata vlada in večina boriti vsled mnogoletnega slabega gospodarstva prejšnje nemško-liberalne večine, ter v kratkih potezah označil bistvo in potrebo verske šole. — Želeti je, da bi naši gg. poslanci večkrat prirejali take shode ter svojim volilcem poročali o delovanji državnega ia deželnih j zborov, ker ljudstvo želi pa tudi potrebuje pouka. Le tako se bodo volilci zavedali svojih pravic in dolžnosti.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je došlo letno ' poročilo podružnice za Beljak in okolico. Seznanivši nas z nje zgodovino in gmotnimi razmerami v preteklem letu 1890, piše nam tajnik proti koncu poročila: »Z velikim veseljem je vzel občni zbor na znanje, da je družbino vodstvo tudi v zadnjem letu podarilo naši podružnici tako lepo število raznih nabožnih, poučnih in zabavnih knjig za mladino našo . . . Veliko veselja provzročile so tudi nove vzprejemnice s podobo sv. Cirila in Metoda. — Prihodnji podružnični shod namerava na-čelništvo prirediti na binkoštni ponedeljek v Štebni blizo Beljaka." — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Zanimiv slučaj.) V »Obzoru" čitamo: Neki bolnik v Ilici, katerega zdravi dr. Sladovič, imel je paralizo (mrtvoud) na desni strani. Ko je ozdravel od paralize, je deset dni pozneje popolnoma oglušel in oslepel. Ko pa je te dni zdravnik prišel k njemu in začel izpraševati njegovo ženo, reče bolnik : Gospod doktor, izprašujte mene, ker dobro slišim. Vsled zadnjega lahkega potresa bolnik čuje in razumi vsak najtiši glas, kakor zdrav človek.
(V mariborski mestni skupini) je izvoljen dr. Ko-koschiuegg z 821 glasovi, slovenski kandidat g. dr. Ivan Dečko je dobil 254 glasov.
(Pevski večer), katerega je prošlo nedeljo v prostorih čitalnične restavracije priredilo slov. delavsko pevsko društvo »Slavec", bil je dobro obiskan in dokaj zabaven. Precizno izvajanim pevskim točkam sledilo je burno odobravanje. K lepemu vspehu pripomogel je mnogo znani tenorist gosp. Meden. — Želeti bi pač bilo, da bi prirejiteljem enakih zabavnih večerov in sploh društvenih veselic bili na razpolago primernejši prostori, kajti čitalniške restavracije prostori so povsem nedostatni.
(Iz pred porotnega sodišča.) Janez Japelj z . Verda pri Vrhniki, ki je udaril dnd 25. jauuvarija i z vilami Jakoba Možino tako silno po glavi, da je
ta še isto noč umrl, je bil obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene s postom.
(»Toaleta,) nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dam«", imenuje se nova kujiga, katero je spisal krojaški mojster gosp. Matija Kune. Gosp. pisatelj je že lani izdal „Knjigo krojaštva", v kateri uči prikrojevauje moških oblek. Obe knjigi spisani sta na podlagi tako imenovane sorazmerne metode, ki se odlikuje po svoji jednostavnosti in ne pozna toliko izjem, kakor dru»e metode. Obleka po tej metodi narejena se lepo prilega. Ta metoda se ne sme nikakor primerjati z vzorci v modnih listih, po katerih se težko priležna obleka napravi. Ker je naše obrtno slovstvo tako rekoč še-le v povojih, z veseljem pozdravljamo novo knjigo, ki bode gotovo ugajala našim šiviljam, katerim je v prvi vrsti namenjena. Cena knjigi, kateri je pridejanih 6 tabel, je 3 gld.
Telegrami.
Dunaj, 9. marca. Danes je bilo 40 dr-žavnozborskih volitev. Volili so veleposestniki v Galiciji, na Tirolskem, v Istri in na Goriškem, trgovinske zbornice na Dunaji, v Gorici in Oelovci ter mesta na Tirolskem, Predarlskem in Štajarskem. Voljenih je: 20 Poljakov, 7 nemških liberalcev, 6 nemških nacijonalcev, 2 nemška konservativca, 1 pristaš Coroninijevega kluba, 1 narodnoliberalen Italijan, 1 katoliško-konservativen Slovenec. V Gradcu je ožja volitev mej Carnerijem in nemškimi nacijonalcem Hoffmanom. Mej izvoljenim so minister Zaleski, potem Jaworski in Wildauer. Štajarski mestni okraj Lipnico izgubili so nemški liberalci na nemške naci-jonalce, dočim je Coroninijev klub izgubil mandat goriškega veleposestva na katoliško-konservativnega Slovenca. Drugod je razmerje ostalo neizpremenjeno. Volitev v Tri-dentu še ni znana.
Dunaj, 10. marca. Trgovinski minister je potrdil izvolitev dr. P o k 1 u k a r j a za predsednika in Ivana Perdana za podpredsednika trgovske in obrtniške zbornice. — Danes so se v nadškofijski palači pričela škofijska posvetovanja pod predsedstvom nadškofa Schonborna. Navzočni so: Gruscha z Dunaja, Zwerger iz Gradca, Missia iz Ljubljane, Kopp iz Vratislave, Napotnik iz Maribora, Kahn iz Celovca, Doppelbauer iz Linca, Bauer iz Brna, Solecki iz Premysla. Seje bodo končane dne 13. t. m.
Piccoli-jevo esenco za želodec
prireja in razpoš:lja nje izdelovatelj lekarnar G. Piecoli v Ljubljani v zabojčkih po 12 in več steklenic. 1 steklenica 10 kr. (14)
Tujci.
8. marca.
Pri Maliču : Hiener, potovalec; Essinger, Silberstern, Singer, trgovci, z Dunaja. — Fiirst, trgovec, iz Vel. Kaniže.
—	Pertz, zasebnica, s hčerjo, iz Londona. — dr. Globočnik iz Kranja. — Ranzenhofer, trgovec, iz Gradca. — Terpotic, vodja, iz Trbovelj. — Hafner, s soprogo, z Brda.
Pri Slona: Habenieht, trgovec, z Dunaja. — Kiittnig, oskrbnik; Toniutti in Stossin, iz Celovca. — dr. Schmidinger iz Kamnika. — Wieltschnig iz Križevcev. — Žužek, inžener, iz Kranja. - Hočevar, konc. praktikant, s Krškega. — baron Apfaltrern, c. k. komornik, iz Gorice. — Leinauer iz Gradoa.
—	Steinmetz iz Sarajeva. — Laurenček iz Brežio. — Franki, trgovec, iz Trsta.
Pri bavarskem dvoru-. Miler iz Podgorij. — Josip in Lorenc Ottovitz iz Beljaka. — Pittano in Visintini iz Beleiane.
—	Benedičifi iz Kočevja. — Spanrig od sv. Jurija.
Pri Juinem kolodvoru: Partel, Ilellman, Tedeschi, iz Trsta. — Bait in Dornig iz Tržiča. — Trojanski iz Trojan.
Umrli so:
6.	marca. Ljudmila Žan, mesarjeva hči, 6 mesecev, Kolodvorska ulice 28, croup.
7.	marca. Marija Žan, mesarjeva hči, 31/, leta, Kolodvorske ulice 28, croup.
V bolnišnici: 9. marca. Prane Kastelic, čevljar, 17 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
a te a	Cas	Stanje		Veler	Vreme	® t 1!?
opazovanja		zrakomora t mm	toplomera po Celziju			M z 33 a o
9	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	736 4 7359 73u-l	50 98 6-8	si. jzapad n	jasno oblačno n	0 00
III. številka je izšla z naslednjo vsebino: „Josip Marn, c. kr. gimn. profesor". Spisal A. Kalan. — »Cndežna jezera". Zložil A. H. —- „Gostačeva hči". Piše T. — „Florij»n Skomljan". Piše Martin Molek.
—	,Erazem Tattenbach". Žaloigra. Piše Prokop. — »Sen in up". Zložil A. M. — „Cloveška srca". Spisal Krasjaniu. — »Pepel in spomin". Zložil A. M. — »Skofja Loka". Spisal A Koblar. — „Beseda — kje si"?" Spisuje J. M. — »Andrej Kače Miošč, narodni hrvatski pesnik". Piše Fr. Kovačič. — »Trioleti". IV,—VI. Zložil 0. M. — »Nekoliko iz indij?kega bajeslovja". Spisal dr. K. Glaser. — „Po-rabne misli o slovenščini v govoru in pismu". Piše F. S. Lekše. — Slovstvo. A. Slovensko: „Jez č nik" XXVIII. Spisal J. Marn. — »Tekel ali Pravična tehtnica božja". Spisal dr. J. Križan e. — »Zur Geschichte der nomin. Declination im Slove-niseheu". Spisal V. Oblak. — B. Hrvatsko: »Slike iz občega zemljopisa". Nap. dr. I. Hoic. — „Petar Preradovic". Izd. Mih. Šrepel. — »Hrvatsko Pri-morje". Nap. Dragutin Hirc. — Raznoterosti: .Naše slike". — „Dr. Lazar K. Lazarevič". — Slike: „Jusip Mam". — »Trnovo v Ljubljani".
—	„Skof|a Loka". — „V severnem morju med le-dovjem". — »Mlada seljunka".
Srednja temperatura 7-2°, za 4'4° nad normalom.
J>una)ska borza.
(Telegratično poročilo.)
10. marca.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) 92	gld	20	kr.	j
Srebrna » 5% „ 100 „ „ 16% „ 92	„	15	„	j
5 oji, avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110	„	40	„
Papirna renta, davka prosta......101	.	90	„	j
Akcije avstr.-ogerske banke...... 987	„	—	„	j
Kreditne akcije .......... 308	„	—	„	j
London.............115	„	—	„	|
Srebro .............—	„	—	„	i
Francoski napoleond. ... 9	»	12	„	;
Cesarski cekini......... . 5	„	40 „	i
Nemško marke " .... 56	„	40 „	j
Zahvala.
Slavna „Kmetska posojilnica ljubi jan- j ske okolice" v Ljubljani je revnim učencem tu- ; kajšnje šole za leto 1891. zopet 10 gld. veledušno j darovati blagovolila, za kar se imenovanemu denarnemu zavodu, posebno gospodom odbornikom v imenu šolske mladine najtoplejša zahvala izreka.
K! r a j ni šolski svet,
v Šmariji, dne 8. marca 1891.
Janez Ev. Borštnik,
predsednik.
Poslano.
Slavnemu vredništvu »Slov. Naroda"
v Ljubljani.
»Narod" piše 4. marca: »Zdajci so se zvezali in segli v roke gospod Matevž in Obreza et Oomp."
Ako »Narod" tega ne prekliče, imenujem ga lažnika; zakaj jaz še govoril nisem z gosp. Obrezo med volitvami, najmanj pa o volitvah.
Ves pristavek naj torej »Narod" za-se ohrani in vedi, da jaz se ne bodem učil ljubiti svoje domovine od njega, ki je že tolikrat zgrešil geslo: »Vse za vero. dom, cesarja", jaz ga pa, hvala Bogu! še nisem.
»Kesanje" naj torej le sam ima, ker je to laž napisal.
Na Vrhniki, due 8. marca 1861.
Matej Sitar,
kapelan.
Poslano.
Slavnemu vredništvu »Slov. Naroda"
v Ljubljani.
„Slov. Narod" piše dn^ 5. marca, da sem jaz poslal »Slovencu" telegram dne 28. februvarija. Podpisan pa ni nihče v »Slovencu" pod telegramom. Kje je torej »Narod" zvedel: ali pri vredništvu »Slovenca" ali pri poštnem uradu na Vrhniui? Ko bi bil zvedel pri teh dveb, potem sta prelomila tajnost, eden vredniško, drugi poštno. Prepričan pa sera, da se to ni zgodilo. Torej je podpis kar s kljuke potegnil, češ, če zadenemo, dobro je, če ne, bodemo pa preklicali .... semper aliquid haeret.
Toliko »Narodu" o njeg07i predrznosti glede imen.
Ali pa je resnica, kar je telegram poročal v »Slovencu", in laž, kar je poročal telegram tistega dne v »Narodu", odgovorita naj tista, ki sta telegram poslala.
Na Vrhniki, dn^ 8. marca 1891.
Peter Bohinjec,
kapelan.
Zahvala in prošnja.
Podpisani odbor se tem potom najiskre-neje zahvaljuje gospodičini Franji Blazni-k o v i za podarjeno sliko sv. Cirila in Metoda, g. profesorju Sim. Rutarju in gosp. Ivanu Ž e 1 e z n i k a r j u za podarjene knjige in prosi častite slovenske rodoljube, kateri imajo kake poučljive slovenske knjige, da jih ne rabijo in jih veseli napredek izobrazbe slovenskega naroda, ko bi jih blagovolili podpisanemu odboru podariti, kateri jih bode z veseljem vsprejel.	(i)
Odbor viške in glinške čitalnice.
primerno za gostilno ali prodajalnico, z vso prodajalniško opravo in dovoljenjem tobak prodajati, prodam iz
proste roke radi rodbinskih razmer. Hiša ieži pri farni cerkvi, blizu postaje in je zraven hiše tudi njiva in travnik. — Ponudbe na
Fani Zaynard.
(14—5)	Hotič. Pošta Litija.
Uzorci zasebnim naročnikom zastonj in frnnko.
Uzorčne knjige za krojače, kakeršnih do sedaj že ni bilo, nefrankovane in le proti vložbi 20 gld., kateri se odra-čunajo, kadar se blago naroči.
Blago za obleke.
Peruvien in dosking za prečastito duhovščino. Blago za uniforme c. kr. uradnikov po predpisu, tudi za
veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukno za bilard in igralne mize, loden tudi nepremočen za lovske suknje, blago, ki se sme prati. Popotni plfedi 4—14 gld. itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne slabesa blaga, ki se ponuja od vseh stranij in je jedva krojačevega plačila vredno, obrne naj se na tvrdko
Jan. Stikarofsky v Krnu
Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski, Razume se, da ostaje v moji zalogi, v kateri je vedno za pol milijona goldinarjev av. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini mnogo ostankov; vsak razsoden človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odrezkov uzorci ne pošiljajo, ker bi pri več sto naročbah za uzorce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej smešno, če nekatere trgovine s suknoin vzlic temu inserirajo uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorci le od kosov in ne pa
od ostankov, namen takemu postopanju je očividen. Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjajo, ali se pa denar vrne.
Barva, dolgost, cena naj se pri naročbi ostankov naznani. SW Razpošilja se le proti povzetju, nad 10 gld. franko.'W Dopisovanje v nemščini, madjarščini, češčini, poljščini, italijanščini in francoščini.	(24—7)
Št. 4462.
Razglas.
(3-2)
V smislu § 15 obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. L, št. 22 dež. zak.) se javno naznanja, da so
imeniki volilcev za letošnjo dopolnilno volitev
občinskega sveta
sestavljeni in da se smejo od danes naprej 14 dnij tukaj pregle-davati in zoper nje vlagati ugovori.
O pravočasno vloženih ugovorih razsojal bo občinski svčt.
Magistrat ljubljanski,
dne 6. marca 1891.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.	Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.