T7" Trstu., jsnuiTra^rlja- ISSS. Jurij s pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo! Jurij s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl., za polu leta 1 gl. 50. Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik : IVAM »OTIMAH Tisk C. Amati-ja sinov. Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323. Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru. Naznanilo Prosimo one gospode naročnike, kateri Imajo še nekoliko naročnine poravnati, da to nemndoma store, da zamoremo spravili račune v red. Zajedno pa prosimo tudi one, kateri nam, Jurja vrnejo, pok jim se pri lej priliki ovitek (naslov) potrga, da napišejo svoje ime, ker drugače ne vemo, kateri so nam Jurja vrnili. Upr. in ur. JURJA Prihodnja številka izide 14. febru-varija. „JURJEV S PUŠO“. Jurjev prijatelj: Oj Juri ti Skor leto dni Že tak letiš, Pa ne vloviš Ki teb’ mošnjo Pobrali so. Juri: Jurjev prijatelj: Prijateljem Oznanil bom : Da Jor’ želi Napraviti Si torbico Napolnjeno. Juri : Kmet in slikar Nek premožen kmet, kateri je bil tu pa tam po imenitnih hišah zapazil več slik gospodarjev, obudila se mu je želja stopiti v mesto k slikarju, ter si naročiti sliko, da jo obesi doma na steno v svojej sobi — v večen spomin svojej rodbini. Enkrat je imel slučajno opraviti nekaj pri sodniji in gredoč v mesto stopi v atelir slikarjev, ter se odkrije in pozdravi. — Kaj želite ? praša ga slikar. „Naslikali me boste, kakor je tukaj ta gospod — kazođ na sliko, ter dostavi: — pa sč dobro barvo, veste — Da, da — odgovori slikar. Imam dobrih barv in lepih. „Koliko bom pa plačal za sliko?* — praša kmet. Pač vstrelil bi Za onimi, Pa škoda je Za olovke In torbice Tud’ nimam še. Oj stori to, Ker leto bo Minulo že In torbice Za streljanje Le nimam še, Jurjev prijatelj: Tak čujte Vi Naročniki : „Da •Iliri bo Si torbico Napravil: Naročajte!“. Slikar nekoliko pomisli, ter pravi: Vas naslikam za malo : Dali mi boste 50 gld., pa bo I „Oho-o-o!!! — kmet se začudi — toliko? niti za cesarjevo sliko nisem toliko izdal — komaj 5 grošev". — Pomislite 1 — reče slikar — letos ste vi kmetje imeli slabo letino, zategadelj moram porabiti mnogo več barve, ker tako dolge obraze delate, da je strah ! Kdo vas bo ceneje slikal ? „Tako pa! Naj bo! — reče kmet — pojdem pa k Frickovemu Janezu, me bo pa on naslikal" in odide. Drugo leto kmet zopet pride k istemu slikarju, kateri ga tudi takoj spozna in vpraša, kako da mu ide. Kmet si misli, moram reči vdobro“7 da ne bom delal dolgih obrazov — ker je letina dobro izpala — in res, pohvali se slikarju. „No, za koliko me boste pa letos naslikali?" — ga praša kmet — Za 60 gld. „Ehe-e-e !! — zategne kmet usta -— vsaj je letos bila dobra letina; zategadelj ne bom delal dolge obraze in baš zato boste malo barve porabili!". — Nit, ker ste pa letos imeli dobro letino — primetne slikar — pa lehko tudi boljše plačate ! „Kaj vraga ! — odgovori kmet — enkrat delam predolge obraze, na pr. če je slaba letina; če je dobra, pravite, da mi kmetje lože plačamo ! Zdaj pa grem. Naj bo, pustim se telegrafirati — povrh, pa mi boste še vrata od hleva pobarvali". gu r j e g r a mi Gorica. Občinskim tajnikom vipavske doline, kateri okrajnim glavarstvom v laščini in nemščini dopisujejo, poslala sta Mancini in Bismark ponudbe za mesto okrajnih glavarjev, prvi za Asab, drugi za Kongo. Koper. Dr. Gambini je postal rektor klinike v Berolinu, vsled izvršene prakse na glavi slovenskega dijaka. Senožeče. Pesem : „Le ti si Ida moja !u je vtihnila; nemški napisi: „Bierhalle" so zginoli in so lepi slovenski namesto njih. Mile. Dalmatinski duh-oven, ki maže Slovenstvo z svojim blatom po predalih „Šalobarde", postane škofom v starih Milah. Postojna. Pod pokroviteljstvom Deua — napravila se bode na starem grada zvezdoglednica; vitez Gutbauch opazoval bo Venero — ki vzhaja. Ostalim nemčurjem odločena je študija lune. Tržio. Tržičani izdali so ravnokar nemški Slovar; akademija znanosti v Berolinu priposlala jim je diplomo starega podplata. Celovec. Mačnik je prejel od perzijskega Šaha red „Trottelorden" in je postal vitez s pridevkom : „Von Mačkovrep*. Berolin. Bismark se je zbal tržaške irredente, ter ne misli več na Trst, da bi nemški parniki iz Konga v Trst dohajali. Odločil se je narediti prerov iz Adrije v Nemčijo. Udom podpornega društva v Gorici Odbor staro-novi, Ki ste ga volili, Naj pomisli sn6vi: Kak’ bi se rešili Frančiškani mestni V Karla rakvi temni In Francozov cestni Jami černo zemni, Vaše U zastave! Da za barve vedli Ruso-belo-plave, Bi tud’ Židi medli Vdšega zla Oheta, Ki bi rad’ imeli, Kar se jim obeta, Kar bi si želeli Verde-ruso-bžlo Zlatega teleta, Ki bi jim ogržlo Serca in plečeta. Vi goriški vdrli Domorodci naši, Naj bi ne prezčrli Odbornici vaši: P er ve vaše teže, Perve vaše želje, Perve vaše misli, Perve vaše prošnje t Podpornik tržaški. Kako je potrebna nemščina 31. dokaz. V nekem slovenskem mestu se bere napis: „Fiir Hunde ist der Eingang ver-boten“. Iz tega se vidi, da morajo tam še psi nemško znati, ker sicer bi ne razumeli tistega napisa, če pa že psi nemško znajo, koliko bolj potrebno je to za ljudi! 32. dokaz. Kedar bo kranjska hranilnica dozidala tista stanovanja za delavce, potem bo nemščina potrebna vsakemu Ljubljančanu, ker bodo tisti delavci večinoma Prusi in drugi Nemci, to-raj slovensko ne bodo znali. Tisti slovenski delavci, ki jim bodo nemški kruh pojedli, naj jim bodo tako dolgo za brezplačne tolmače, dokler se vsi Ljubljančani ne naučijo nemščine. 33. dokaz. Nek nemški vandrovec, ki je po Slovenskem „tehtal", je rekel, da naj vse Slovence vrag vzame zato, ker ga niso vsi razumeli, ko je po nemško prosil. Da tedaj Slovencev vrag ne vzame, bo treba, da se brž, brž nemško naučijo. „Cikorija“ Ker se je v Trstu napravilo neko društvo, z samih odpadkov, zagrizenih lahonov, Garibaldinov in narodnih izdajic, krstil je to društvo narod: „Cikorija". To pa zato, ker se cikorija napravlja iz gnjilih fig, hrušek, žaganja, opeke, sploh vsakovrstnih odpadkov in izmečkov. Ta figova cikorija ima namen, da bi dobila nevedne tržaške okoličane na svojo stran, da bi potem agitirali proti Kranjcem in drugim Slovencem v Trstu, ter delali na ta način razpor pri prihodnjih volitvah ; poklical je Juri šior maestro Beccafighi vse šnopsarje v Kossettijevo dvorano, da slišijo himno, katero je zložil šior Trapa za „Cikorijo". Šior Beccafighi nastopi in poje z pratnjo glasovirja: Himna društva „Cikorije0 (Zložil šior Trapa) Cikorija, cikorija! Viderum pum, pum! So nas skupaj zbrali, Nam šnopsa pit’ dali. Cikorija, cikorija! Viderum pum, pum ! Polde reče : fin de fati Pejdga les smo tntti brati! Cikorija, cikorija ! Viderum pum, pum ! Številka šestinštirdeset Začel je tole pesem pet: Cikorija, cikorija ! Viderum pum, pum ! Poldek dolgi mu pomaga Bas on poje i za vraga. Cikorija, cikorija ! Viderum pum, pum ! Angel on je tud’ med nami Da Slovencev nas obrani. Cikorija, cikorija! Viderum pum, pum ! Devetakov laž prinesel Jih med svoje verne stresel. Cikorija, cikorija ! Viderum pum, pum ! Da ne gremo v pozabljivost : Pasti mora zdaj „Edinost*'! Cikorija, cikorija! Viderum pum, pum ! Nabergoj, ki je poslanec, Mora proč, in slednji Kranjec. Cikorija, cikorija ! Viderum pum, pum ! Fičina pa pravi tako le : Oblast! imamo nekaj smole, Cikorija, cikorija! Viderum pum, pum ! Pa korajžno se držijmo Šnops in vino pridno pijmo ! Cikorija, cikorija! Viderum pum, pum ! Dokler bodo za vin’ dajali Cikorjo bomo vkup držali. Cikorija, cikorija ! Viderum pum, pum ! Kadar vina več ne bode : Naj cikorijo vzame zlodej. Cikorija, cikorija ! Viderum pum, pum ! Mi ostanemo še bratje, Po navadi renegatje. Cikorija, cikorija ! Viderum pum, pum ! Zdaj glase povzdignimo Iz srca vsi recimo : Cikorija, cikorija ! „Nie wird uns zu dumm!“. Gnjila in pečena figa. Kierili — in česa je 'preveč? 1. Preveč je naročnikov na časopise, ki zaostalo naročnino ne plačajo, če se jih makar po 77 krat na to opozori. 2. Preveč je „irredentarjev" na Primorskem, osobito v Gorici in Trstu — kateri množe število Židov, ki so še, kakor njim vera pripoveda, neod-rešeni. 2. Preveč je Tajčkuhelkrajuarjev na Kranjskem, osobito v Ljubljani. 4. Preveč je Slovanov na Primorskem, ki prepredajo zedinjenje te dežele z ono onkraj Jadre. 5. Preveč je kozavih siromakov v Trstu, da bi se podpore pošteno in pravično delile. 6. Preveč je poštenovičev pozaprtih po ječah, kateri se rede na deželne troškove. 7. Preveč je zakladov v rokah tacih, ki jih ne znajo rabiti, ter srečke „Narodnega doma“ ne-odvite vračajo. 8. Preveč je slovenskih časopisov v kavani „AUa Stazione". 9. Preveč je Starčevičancev na Hrvatskom, ki prepredajo širiti „magjarsko državno idejo". POSTOKJSKIH KEMČURJET PO VOLITVAH —*~ 5. Vitschitsch Korel Volitve smo končali In srečno smo propali! Je manjkalo petaka Samo še, narodnjaka Bi bili poteptali! Tako pa smo propali! Vsak dan zaklal sem svinjo, Od miz je teklo vino, Ko na volilne shode Je klical Deu gospode Volilce k meni svoje! Zdaj zopet slabo poje! Takrat sem v žepe deval, Ko Deu vse je plačeval ! Zakaj pač neso vsaki Dan shodi tam enaki! ? Zastonj je Deu plačeval, Zastonj si prizadeval! Ker srečno smo propali! Volitve smo končali! Oh, človek kar bi znorel! Zdaj fuč si, Vitschitsch Korel! 6. Žabar in Zvonček Žabar: Kvakvak, kvakvak, kvakvak ! Slovence vzemi spak! Kako sva jih črnila! Volilce sva slepila! Sva delala na moč! Zvonček: Bim bom, bim bom, bim bom ! Da bi jih blisk in grom! Kako sva se trudila, Okrog ljudij hodila Sva skoraj dan in noč! ? Oba: Le čakajte Slovenci, Sedaj sva res mi v senci. A vidimo se še! — Ker vstal bo Gazi Edi, Ter zinil dve besedi In vničil vas bo vse ! Žabar: Oh, Zvonček, zdaj molčiva, Pa pametna bodiva! Jaz kvakam v svoj svinjak ! Kvakvak, kvakvak, kvakvak ! Zvonček: Oh, Žabar, le molčiva, Pa pametna bodiva! Jaz bingljam na svoj dom. Bim bom, bim bom, bim bom! Zemljomercu v P......................i „Kupil nekdaj si sirup Nehote prav dober kup, Da še zdaj je tvoj obraz Črn, in črn še zdaj tvoj las. Da o tebi v beli dan Fride kaj, si hotel, Jan ! Sicer pa Jan, Šalo v stran! Da si kmalu Ober-Geometer dober!". lOOO najlepših in najboljših debelih polžev, dobi se po gld. 4.5572 Pri Jri'1 Kutinu et Comp. v Postojni. Tone in Marijana sta se tako rada imela, da jo je Tone vedno spremljeval, ko je iz polja domov prihajala, kamor je svojemu očetu zajutrek nosila. Da jej je Tone vedno o možitvi pripovedoval, skoraj mi ni treba omenjati, ker tudi on sam je bil trdnega upanja, prej ko mogoče, postati sam svoj gospodar. Ker je pa Tone kot mladi fant vedno šale uganjal, rekla mu je nečega dne Marijana, ko sta uprav z roko v roki proti vasi hodila in jo je za en poljub naganjal: — Ah! — kaj ? vedno mi obetaš in govoriš o ženitvi, in se vender nikdar ne vresniči, in jaz se pa tega tako presrčno veselim. Ves radosten, smehljajoč se, reče jej Tone : — Vidiš dragocenost moja, jaz zato tako na dolgo vlečem, da bi tvoje veselje še dolgo časa trajalo. D'V ivrvrv+irv V resnici se sedaj v našem slovstvu KdZIJOl C. kaŽe razPotie' in sicer z velikim Bin IT^ J tudi z malim r in to od zdrave pameti in od slovstev drugih narodov. Tako n. pr. je izišla pred nekaterimi tedni povest, ki je gorostasna in ne pripoveduje onega, kar se je zgodilo, temveč v preteklosti kot gotova in resnična prigodbica le to opisuje, kar se bo godilo, ko nas in vas več ne bo. — Y oni >;tlskani;< (od str. 41—52) povesti je bila leta 18-0. Anica majhna, vboga deklica ravno štirinajst let stara. Ona je pisala svojemu očetu milo pismo leta 18S6 (!?). Na to jo leta 1888 (?) nagovori prijazna gospa: »Pred sed- mimi leti si prišla v našo hišo . . .« Anica se jo omožila. Okoli leta 1894 (?) je že imela — ko ji je prvi otrok umrl — dva druga, katera sta se prav lepo razvijala. Aničin sin Jožek je bil — okoli leta 1596 (?) — šestletni vesel deček, Minka pa dve leti mlajša. Oas hiti in ura mine in ne po-praša, kedaj in kako. V Ančine vlase vsilila so je s časom marsikatera sreberna nit, a bila jo leta 1900 (?!) naša Anica kakor starka ženka še vedno prijetna. Janezku je hotel dati leta 1908. znani trgovec, gospod Sluga celo svojo hčerko v zakon in koncem ove resnične, po vsakdanjem živenji preteklosti naše posnete povesti smo, če še tako malenkostno raču-nimo, na strani 52. v letu 1912. — Ali ni to čudno!? — Povesmičarica, urednik, izdatelj itd., vsi ti do zadnjega stavca in stavčevega pomočnika, ki je ravnokar iz Rojanske visoke šole izlezel, so nas prepričali pri prevratu novega leta 1885 , da ne smemo pisati 1885, tomuč najmanje 1913 po Kristusovem'rojstvu. Levatkovio. Spominska listnica Tine je obiskal svojega vernega prijatelja — Primoža; pri odhodu pa mu je zapisal v spomensko listnico to le klasifikacijo : „Ako bi bil ti le polovico od tvojih otrok neumen in polovico od čednika tvoje vasi omikan, in oko bi tvoj gospodar od 99 delov neumnosti znal le enega samega — bodi zagotovljen — da dobiš dekret norca vseh norcev". Ko Tine odide, pogleda Primož v listnico, kaj mu je nek njegov prijatelj napisal, ter reče starsemu otroku, da naj bere. Ta bere in Primož se je smejal, ter vskliknol: „Bog ve, kedaj nek dobim dekret 1“. jMazaeii, nepodpisanemu, poslanega Jlirjll, v br. 5. papirnate „ISDI- STGSTI66! Juri nema praha za mrčese, On le s peto tacega počeše — Še mu ni ljubo zato, Ker si v mazal bi peto! Zapomni si p'sač tihotapili: „Hic offendit lierum, Qui vult edicere verum. I. Dolinar lastnik: „Jurja s puso". Originalno pismo Ljubi moj sin! Če se ti dobro počutiš, tudi mi vsi se dobro počutimo; če si ti žalosten, smo tudi mi, posebno pa, če se nam zraven pripeti še kaka nesreča. Tukaj ti pošljem svojo staro suknjo, da si iz nje narediš novo. Tvoja mati ti prilozi brez moje vednosti 5 gld. Dobro jih porabi, ako nisi pravi tepec] kakor jaz tvoj oče Miha Krivaduša. Dvogovor v kavarni Jože: Veš li, kako se lahko mnogo listov razproda? Nace: Daše jih okoli ponuja, kar se le da! Jože: O, ne! Mnogo časopisov se razproda, le po tem potu, ako dotični urednik na predvečer iz trte izvije kako grozno novico, ter par besedic omeni z dostavkom, da ni bilo podatkov radi pozne noči, pa da poroči nadrobneje nastopni dan. Nace : Vidi se, da je mož praktikus v švindlju. — Glaven cilj je, da pride do kase; na to pa gledati ni treba, s katerimi sredstvi — le da se doseže svoj namen. Jože: Imaš prav ! Lahon bi dejal: „ Viva el novo metodo de far se la barba! Smešnice Dr. Žlindra reče čuvajema pri postelji umirajočega Sove: „Počakajta! v desetih minutah Sove ne bo več, ker pojde, kamor jih je šlo uže brez števila. Njega truplo zavijta v čisto platneno tanje co in ga nesita v mrtvašnico". — Tako se je i zgodilo — ali na stopnicah se Sova prebudi in reče: kam me dirata ? V mrtvašnico, mu odgovori jeden čuvajev. Jaz nisem mrtev ! vpije Sova, ali njega krik ni izdal ničesa. — Kaj ! hočeš li ti znati več — nego doktor Žlindra, ki je toliko let hlače trgal po šolah ! Ali res misliš, da je Žlindra tako tretragonalen osel, da ne zna ločiti mrliča od živega ? * * * Po novej cesti žalostno koraka pes ; sreča ga vol, ter ga ogovori: „Kako to, da si tako žalosten?" — „Zakaj bi ne bil, ker morajo od mene plačevati štibro". Vol odgovori : „Tudi od mene go- spodar plačuje velik davek, ko me zakolje". Mej tem pride osel ; ga vstavita, ter prašata : „Koliko davka plačuje od tebe tvoj gospodar ?“. „Ni vinarja", odgovori osel. „Kako to ?“, prašata ga na dalje. „Kaj bo plačeval od mene, ali nimam pri magistratu sorodnikov ? * * * Nace: „Papiga je lep tič, pa tako malo govori". Boštjan: Tepec pa toliko več misli. Veliki Juri: lo per la grazia del Ma-njestorto Civeta sono dei renegati okoličani profetta. Piazza di servo: Digo sior presedente, in nome della zlata „Zora", ke sem tudi mi ud fin, ke me buta fora; vojo ke parle kransko, kome si parla nel mio pajese a Štorje sotto Lnbjana (Fora Kranci!!) Presidente: Bravo sior Francele N.o 46, .ej znam šrajat po raandarjarsko, kakor jo naš program in kakor je šrajal sior Kralj č v Kocolskej čitalnici in po gramatiki siorega 9 . . taka. Slovencev mi ne zastopimo, ker šrajajo po Čičje, kakor Baškovič, Lavrenčič, Gustinčič, Vidakovič in Kralčič. Pa za dans pustimo politiko, ker ta z klobasami in z biro ne gre. Moj namen je danes Vas o kmetijstvu kaj podučiti, da Vam ne bo treba hoditi na Opčine poslušati onega kranca Kramarja, in tudi, da pokažem mojo učenost v zelenjavi : Silenzio! Bratje po krvi, žganji in klobasah!! Naročil sem z neke vasi na Goriškem en verzotni trs, ker goriške verzoteso naj- ■ lepše, vsadil sem ga pri sv. Ivanu, pa tam t je bila zemlja preveč teška ni mogel rasti, zato sem ga presadil v Rojan, tukaj se je jggpU lepo prejel, ker zemlja mn je bolj vgodna, ,/g pa še bolj mu je po- *1 magala moja furba-rija, ker Bakus me je razsvetlu, da sem ga cepil —pa ne s kravijo materjo, kakor tržaški medehi cepijo stare in Hov© kmetijstvo v tržaškej okolici (Zborovanje pod verzoto* na Rošetovem vrtu) mlade, da ne primejo kozce, ma vzel sem cep od magistralnega osla, ki vozi meneštro kaštetuta. Ta moja znajdba cepljenja mi se je toliko posrečila, da je zrastla velikanska verzota — kakor jo videste na Rošetovim vrtu. Oe ti verzoti ne bode vladni in slovenski veter nasprotoval, razširila se bo tako, da bomo lehko v senci pod njo (kakor Slovani pod lipo) pa ne zborovali, ampak jeli kranjske klobase in furlanski košpeton, pa pili Italijansko vino, domače žganje in tržaško biro. Potem se vč vsi pijani bomo skupno zapeli : Noi siamo sčavi dei Garibaldini Več ko Kranzi tutti fini Venduti alla „Cikorja": Per venticinque fio-rini !*, Policijski komisar: Senza il nostro per-messo Non si fa alcun con-gresso ! Percih la societa del „Regresso11 * Andr& soggetta al pro-cesso ! Zbor : Bratje bežimo vsi, karkoli se da, Da ne osramotimo . .'“--j Mauronerja! Vsi so sfrčali, kakor Žerjali! ! Juri s pušo pa je streljal za njimi. Zadel pa je verzoto, da je precej vsahnila. Miče Godrnjal pa je to nesrečo kmetiškemu društvu precej naznanil. Kakor se sliši Lloydovi delavci v aršeoalu napravljajo veliki kotel za ('Streljeno verzoto kuhati. Kdor jo bode jedel ga bode Juri s pušo precej vstrelil. * Ker no poznajo postav gledč zborovanj. * Verzota se imenuje po slov. broskva. -- Opomba: Imena na podobi sO nepravilno izpala, a krivda ni naša, pač pa dotičnoga umetnika, Slovenski še čitati ne zna. Jur. •••••••• • • ••••••• STToji Ig s-^rojiKta. I Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je prevzel gostilno „AH’ ELEFANTE“ (K Slonu) na tr^u „tlogana44. Na razpolago ima dobra vina in pivo po primernej ceni; kuhinja je izborna ; postrežba točna. Nadja se obilnega pohajanja, osobito od Slovencev I. Maver XOXXXOXOXOXOXKXOX Gospod, ki je nemškega, ■9 laškega In st 1 0» venskega jezika v pisavi in govoru zmožen — išče službo. On more tudi kavcijo vložiti. Pisma pod šifro „A. Z. 281“ na uredništvo „Jurja s pušo“. •ooooooooooo H 1 lili I ^ Filijalia ? Trsta c. h uri?. ^ iistriji Ml-miii) za trgovino in obrt. 1010 Novci za vplačila v bankah pri 4-dnevni odkaz S'/iVo 8-dnevni odkaz 3Vj0.o 30-dnevni odkaz 3%% v napoleondorih pri 30-dnevni odkaz 3°/o 3-mesečni odkaz 3l/«0/o 6-mesečni odkaz SVj0/« Okrožni otdel v bankah 2Va°/o kamato na vsako vsoto, a v napoleondorih brez kantat. Napotnice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Tropavo, Levov in Reko. Nadalje Zagreb, Arad, tirac, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Salcburg brez troskov. Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako vnovčonja kuponov pri ‘/a0/« provizijona. Provizija na \Varrante, uveti na spora-zumljenje pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu Vs% provizije za 3 mesece. Na efekte 6°/0 letnih kamatov do zneska od f. 1000 ; za večje vsote glasom posebnega sporazumljenja. V TRSTU, 1. oktobra 1884. | H 'ifl I if li 1 I i | Raffaelli • @ kojigotržec na borznem trgu pred fon- ® @ tano, priporoča svojo zalogo slovenskemu ^ občinstvu. Pri njem se dobivajo vsako- A ^ vrstne slovenske knjige. Vsako naročilo ^ W na deželi se točno izvrši. Tukaj se tudi g dobiva „Slavki Italiana“. Zvezek gl. 1.2(1. ® ^y? Vx7 ^V7 • kO C— r—i C'J d> OJ OJ g - '5 " ‘m C 2 g OG o to O o ^ rt (M Tf CO CO i-i 1 ^ ^ c£ iP o' o' CC rt CO C^t C ° •£ aSC«cCcC c 0Q>>OPl,OO bc Agencija za posredovanje služeb in stanovanj priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje in prodaja hiše pod naj-vgodnejimi pogodbami. Piazsa Ponterosso 2,1- n. •••• •••• • «••••••• T7“ IEs2=2^Z.4&.ZE3!EJ*X na Actiuedotto p. d. Karolih dobiva se vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) krub. Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za Mohceti“, sladkarije itd. xo»xooxoxoxoox«ox Ivan Zavodnik krojač, Via del Bosco št. 7, IV. nadstr. izdeluje vsakovrstne obleke za gospode po najnovejših krojih. — Posebno spretno izdeluje društvene obleke, bodi si „Sokolske", ali salonske surke, kakor vsake druge naročene oprave po najnižjej ceni. Priporoči se vsem domačinom, da ga z naročili mnogobrojno počaste. Vsako, še tako nujno naročilo, izvrši hitro in točno. XOXOXOX09090X0X0* Tistu.. Via Ferriera br. 323, pisarna: Via Ceciiia broj 4 I. nadstr. Trgovec in zastopnik prvih zunanjih trgŠvskih hiš, priporoči se vsem rodoljubom, zagotavljajo dobro, točno in vestno postrežbo. Sprejema domače in druge pridelke v varstvo („komisijo"), katere prodaja po najboljših cenah proti malej proviziji. Sprejema nadalje v svojo zalogo vsakovrstno blago brezplačno do 5000 klgr. Za večjo množino po pogodbi. Velika zaloga holandskih slanikov (ar-nikov) okajenih in osoljenih prve vrste, katerih se razpošlje vsaka množina po najnižjej ceni. Razpošiljatev vsakovrstnega blaga na vse kraje sveta. uononouo ®o®onoxo* Podpisani gostilničar je odprl pred kratkim časom se vsem novo-uredjeno gostilno „Znr Stadt Wien“ na trgu pred veliko kasarno (a®iaz*a (Bella Casernia) V svojej zalogi ima mnogovrstna najboljša vina, ukusno pivo, izvrstno kuhinjo z dobro in točno postrežbo. Preporoči se slavnemu p. n. občinstvu za mnogobrojno obiskovanje v njegovih elegantno uredjenih prostorih omenjene gostilne. IET7"£in 3?etexlin.. mm mm mmm