289. številka. Trst, v četrtek 20. decembra 1900. Tečaj XXV „Edinost „ Iz iaja enkrat na dan. razun nedelj in pizaikov, ob 6. uri zvečer. JiaročnitiR znaša : za celo leto........24 kron za pol leta.........12 - za četrt leta........ 6 - ti. en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-točbe brez priložene naročnine »e nprav» ne ozira. _ Po tobatarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 atotink (4 nvč.) Telefon št*. *7l). ^mr ^HM gKm JhD mC&V MBM Mkjjjtčš msRST t t J^bk jpjBf mgSf ^r^^Bm aST Mm SM M8M ^^M M ^jj« gfSm tf&jJsa F B> JKriNj MjMKf ^B^m SV ^Mf * Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Ogi&ai se računaio po vrstah v petitu. 'Ah \ enkratno naroČilo a primernim popuatnm Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oelaai itd. s«e računajo po pogode Vsi dooifli naj »e poSiljRjo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Uredništvo in tiskarna se uHhajata ▼ ulici Carintia Štv. 12. Upravuifitvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. «1, II. nudstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran O o d a i k. Lastnik konsorcij lista „Edinost**• Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Šovinizmu žrtvujejo — vse! Te dni je napisal naš zagrebški dopisnik — govori o vprašanju bosanskih železnic, oziroma o tozadevnem dogovoril med obema vladama — nastopne, žal, le preresnične besede: »Avstiijska vlada je bila — po svoji stari navadi — slabotna, dočim madjarska vlada žrtvuje svojemu šovinizmu napredek jedne cele pokrajine ter interese vse monarhije«. Te besede so nam prišle v spomin, ko smo j vzeli pero v roko, da napišemo nekoliko glos o prvi seji deželnega zbora tržaškega v sedanjem zasedanju. Nadomestite le v gornjem ] citatu besedi »madjarska vlada« z besedama; »laška oligarhija«, pa imate z jedno potezo i označeno početje v Primorju gospodovalne laške gospode. V prvi seji deželnega zbora tržaškega smo dobili eklatanten dokaz za to. V poročila deželnega odbora oziroma v utemeljevanju, zakaj se vladni načrt zakona za uredbo zemljiške knjige ni predložil deželnemu zboru v razpravo, imamo žalosten ali dragocen dokument, kako tržaška oligarhija svojemu laškemu šovinizmu žrtvuje javni interes, interes jedne cele pokrajine. Vlada je že v letu 1895. predložila deželnemu zboru načrt zakona za uredbo zemljiške knjige. Dh je ta uredba pereče vprašanje v eminentnem ztnislu te besede, to priznavajo vsi. To je priznala tudi veČina dež. zbora tržaškega s tem, da je rečeni načrt zakona vzela v pretres in ga vsprejela, ali s spremembo — § 3 —, s katerim je — svojemu laškemu šovinizmu žrtvovala vso stvar. V § 3. so namreč vsprejeli določilo, da je vsaki uknjižbi v jeziku, ki ni laški, pri-dejati jednako veljaven prevod v laškem jeziku. Žrtvovala je svojemu laškemu šovinizmu, smo rekli, kajti ne dvomimo, da so gospoda sami dobro vedeli, da vlada tako spremenjenega zakona absolutno ne more predložiti v' cesarko potrjenje. In res ga ni predložila. Prosimo vendar ! Po določilu v § 3. reče-nega zakonskega načrta, sprejetega od deželnega zbora tržaškega, bi bilo laškemu jeziku odmerjeno posebno pri vi lego van o stališče in bi bilo izrečeno, da je tu le laški jezik deželni jezik. Kaj tacega vendar ni mogla vlada — pa naj je še tako naklonjena Italijanom in še tako navdušena za njih nadvladje — predložiti v cesarsko potrjenje. Saj bi prišla v navskrižje sama s seboj, oziroma s pravo-reki vseh instancij, izdanimi opetovano: da je slovenski jezik deželni jezik v Trstu! Čim pa je vlada sama- priznala, da je slovenščina deželni jezik, poleg italijanskega, in da ima torej iste pravice z italijanskim jezi- j kom, kako bi mogla dopustiti ali cel6 priporočati, i da se uzakoni nadvladje italijanščine in podrejenost slovenščine ?! Ali to bi morda še ne ženiralo toliko naše vlade — saj je znano, da j doslednost ni ravno najmočneja stran avstrijskih vlad — ali tako daleč si vendar vlada ne more upati, da bi corram publico kršila ' državne osnovne zakone in da bi dopuščala, I da bi se tak atentat na jedno prvih določil državne ustave vršil potom — zakona, da bi asistirala jednemu zakonodavnemu zastopu, ko krši zakon. Deželni odbor čuti sam prav dobro, kako šibka in nevzdržna je pozicija, ki jo je zavzel v tem vprašanju. Zato se je postavil na stališče vseh objestnih pravda rje v: ker vedo, da nimajo prav, pa taje ! Deželni odbor se trudi namreč, da bi dokazal, da g 3 ni v nasprotju s § XIX. državnih temeljnih zakonov. Ali sega še dalje po znanem receptu : reci mu, da ti ne poreče ! Deželni odbor trdi namreč, da stališče vlade ne odgovarja veljavnim zakonom in da toliko časa ne pride z zakonom za uredbo zemljiške knjige, dokler vlada ne odneha od zahteve, ki ne odgovarja namenu zemljiške knjige in potrebam prebivalstva. Tu je povedano torej, da bodo gospoda tirali svojo fakcijozno politiko proti zakonu in ustavi države in proti vitalnemu interesu javnosti, dokler jim vlada ne dovoli, da bodo — v svojem šovinizmu — z zakonom ubijali — zakon ! (Zvršetek pride.) Politični pregled. V TRSTU, dne 20. decembra 1900. Iz deželnih zborov. V deželnem zboru tirolskem so izročili vladno predlogo o dokladi na žganjarino proračunskemu odseku. Italijani so glasovali proti temu ter so predlagali odložitev predloge. Ta predlog je večina odklonila. Deželni zbor tržaški. Dne 18. t. m. ob 7. uri in en četrt je deželni glavar dr. Sandrinelli otvoril drugo javno sejo deželnega zbora. Navzočih je bilo 35 poslancev. Vlado je zastopal namestništveni svetnik plem. J e 11 m ar. Prečitali in odobrili so zapisnik prve seje. Posl. Muller je interpeliral, da-li je res. da njegov predlog glede ustanovitve začasnega mestnega šolskega sveta pride v razpravo še le v prihodnjem zasedanju deželnega zbora ter izrazil željo, da se v svrho razpravljanja o njegovem predlogu skliče, če treba, po-| sebna seja. Dr. Marcus je ostro napadal Riharda ! Camberja, urednika »Avantija«. Rekel je, da nekaj časa sem gleda Trst prizore, ki kompromitirajo glas istega kakor omikanega in mirnega mesta. Tega abnormalnega stanja pa ne provzroČajo meščani, ki ljubijo svojo domovino, ampak izvestni individuji, katerim nudi mesto prijazno gostoljubnost, ki pa to gostoljubnost plačujejo z izzivanjem, žalečim pošteno meščinstvo. Z odvratnim cinizmom, z drznostjo brez primere da ti ljudje na oltarju laži in zlobnih insinuacij žrtvujejo dobri glas in značaj poštenih meščanov. Vsem je znano, o kom hoče govoriti. (Pritrjevanje,) Potem so sledili izrazi, kakor reptil, ki brizea svoj strup dan za dnevom na poštene meščane, Catalina itd. Pod zaščitjem c. kr. policije — je rekel govornik — ki je o zadnji njegovi pravdi krstila Camberja s sladkim imenom »čistilca strank«, je Camber, nadut vsled tolike hvale, postal še ljutejši ter hujska celd svoje nespametne pristaše, da bi intervenirali na nekem shodu nacijonalne stranke, ne brigaje se za usodne posledice, ki bi utegnile nastati vsled tega, hujska jih ! k sovražnim demonstracijam in, če treba, tudi h konfliktom, ki bi bili nekaj več nego demonstracija (Bene!) Policija je obveščena o vsem, in vendar dopušča vse to. Ta urad (policija), kateremu j je vse, kar počenja Camber, čistilno delova- i nje, delo, navdahnjeno po vzvišenih čutih po- j štenosti in nravnosti, je javil svoje delova- I nje s tem, da je zabranil i/raz sožalja i _______ ob odru junaka in s tem, da je dal pokriti z debelini zagrinjalom dragocene kolajne z bojišč možu, ki se je boril za domovino in zatirance (dolgotrajno odobravanje.) Govornik je menenja, da govori vsem iz srca, če zaznamuje z žigom obreko-valca človeka, ki je bil že obsojen na sodišču, in če izreče grajo nečastnemu sporazum-ljenju policije s takim človekom (odobravanje) in če končno kritizira naredbe policije v svrho, da bi zatrlo poslednjo vročo željo umirajočega (dolgotrajno odobravanje.) Na to je dejal posl. Spadoni: Častiti poslanci so že izvedeli iz dnevnikov in sedaj iz ust dra. Mar kusa, kako čuden mrtvaški p 1 e s s e je priredilo ob odru kapitana P .a g a n a samo radi tega, ker je bila na odru zgodovinska rudeča srajca. Policija ni mogla ustaviti svojega italijano-žrstva niti pred veličanstvom smrti (odobravanje). Znane so zapreke, ki se jih je delalo vsakomur, ki je hotel .izraziti poslednjo čast umrlemu vojnku: zaplenjenje trakov na vencih, pre]>>'ed, da bf.se razstavilo kolajne, ki so se bile svetile na prsih junaškega bori 1 -c a p r i B e z-z e c c i, M e n t a n i in D o-m o ko su' (dolgotrajno odobravanje). Znan je ponesrečeni poskus, da bi se ouečastilo mrtvo truplo s tem, da bi se ga oropalo rudeče srajce (nemir). Da ne ostane glas dra. Marcu sa osamljen, pridružuje se govornik v imenu demokratične skupine prosvedovanju proti n e o z n a č 1 j i v e m u, zločinskemu postopanju policije, ki na eni strani hvali in utrjuje pokvarjeno in pokvarjajoče delovanje Camberja in njegovih sokrivcev, ki utekajo kaznujoči pravici, na drugi strani zabranjuje tribut solza in občudovanja, ki ga hoče dati meščanstvo svojemu rojaku, skromnemu in vrlemu vojaku Ga r i hal -dija (dolgotrajno odobravanje). V protest Sproti nesramnemu postopanju policije pošilja pozdrav časti in udanosti obžalovalnemu kapitanu Paganu. (Odobravanje, kateremu noče biti konca). Na to se je vzdignil vladni zastopnik. | G a I e r i j a ga je pozdravila z in i -ljavkanjem. (Zvršetek pride.) Deželni zbor solnograški je isto-j tako soglasno sprejel gori navedeno vladno i predlogo. P O n L I s T E K 3 Čez petindvajset let. Zofka Kveder. Pripetilo se je bilo nekoč — da se je kuharici ponesrečilo kosilo. .Jezno je vstal od mize in porinil krožnik od sebe. — Oprosti ! Druga jed bo boljša — je! dejala ona. — Boljša ? ! Ha ha ! Radoveden sem, kako more biti kosilo okusno, Če ti vse do-; polu d ne posedaš pri svojih knjigah ali kva- i riš klavir, — zavrnil jo je in odšel v go-j stilno. Od tedaj ni imel nikdar več prilike tožiti čez jedila. Vse je bilo ugodno zanj. Obed vedno dober in o pravem Času, perilo in nogavice vedno v redu in vsaka stvar, ki jo je potreboval, vedno skrbno na navadnem prostoru. Njegova soproga je bila res «vzoržena», kakor se je pohvalil včasih proti prijateljem. Nikdar mu ni delala sitnosti, nikdar ga ni motila ali nadlegovala. Kadar je prišla ona nežnost čezenj, da je čutil potrebo poljubljati nje mehka ustna, trpela je njegove objeme in nikdar se ni pritoževala, če jej v slabi volji ni dajal odgovor« na njena vsakdanja vprašanja : — Kedaj naj pripravim jutri zajutrk — kedaj prideš nocoj domov ? — Otrok nista imela, a on jih tudi ni pogrešal. Bolj komodno je živel brez njih. Bil je srečen in zadovoljen s svojo ženitvijo; kako da misli ona, o tem ni vpraševal. Bila je videti vesela, slovela je za skrbno vzorno gospodinjo, a o svojih tajnih čuvstih ni govorila proti nikomur. Pri zajutrku sta sedela v mali svitli, trezni obednici. Čokolada je dehtela pj sobi in solnce je radovedno sijalo skozi visoka okna. — Nemo sta sedela pri mizi. On je prebiral časnik, ona pa je mehanično pobirala drobtine po miznem prtu. Postarala sta se. Bila sta sicer še oba v polni posesti svoje moči, a poznalo se je vendar, da nista več mlada. Njegova postava se je odebelila in polna lica so kazala ono nasičeno zadovoljnost in oni komodni mir zdre-lejše dobe. Ona je bila še vedno vitka, živahnega kretanja, a njeni gosti polni lasje so se svetili v srebrnem svitu. Tu ali tam se je mešal še kak črn las v kito, a vendar je bilo mnogo več sivih nitij, nego črnih. Lice jej je bilo resno in mirno. Videlo se je, da ne ljubi, da bi jej kedo čital z obraza to, kar se godi v njeni notranjosti. On je preči tal časopis, zložil ga in pogledal preko mize njej v obraz. Potegnil je s tolsto roko preko čela in pričel: _ VpflpBn Ki _. Njegov glas se je glasil ravno tako, kakor bi dejal: «to hočem Ona je povzdignila glavo in je vpraša-joče uprla nanj svoje oči. Skoro malo nestrpno je nadaljeval: — Saj ti je znano, čez štirinajst dni bo obletnica najine poroke. Cul sem od strani, da kolegi osnujejo veliko veselico, katere se vdeleži vsa inteligenca našega mesta in da mi dijaki prirede serenado. — — No, in ... ? — Umevno je, da se moram revanširati. Na večer mislim povabiti vse k meni. V sobah bi jih sicer ne mogel pogostiti, ali na vrtu bi se prav lahko dala prirediti mala fina zabava. Jaz se ne morem pečati s tem, pripravi in uredi ti, kakor se ti zdi dobro in potrebno. — — Jaz? — Da, ti ! od mene vendar ne boš zahte- vala, da se pečam s takimi stvarmi. Mar misliš, da se bom jaz pogajal s prodajalci in vesil lampijončke po drevesih ? — Njeno bledo lice je postalo za nijanso bledeje. Vzravnala je život in se oprla z rokama ob mizo. Ozke fine obrvi so se za vi-dek nagubančile in ustna so nervozno trepetala. — Torej ti meniš in zahtevaš, da pripravim domačo veselico, da naročim šampanjca in godbo in morda preskrbim še brš-ljana in smerečja, da se petindvajsetletnica najinega zakona proslavi, kakor je navada o tacih prilikah ? — Obmolknila je. Njemu se je čudno zdelo to vprašanje, nekako tuja se mu je hkrati zdela ta ženska, ki je stala njemu nasproti, glas mu je tako nenavadno donel v uho, da se je nehotć vzdignil z životom iz svoje ležerne poze. (Zvršetek pride.) Volilci V. kurije! Naš kandidat za V. kurijo je Dr. Otokar Rybar odvetnik v Trstu. V včerajšnji večerni seji deželnega zbora dalmatinskega je izjavil predsednik, da je zasedanje deželnega zbora odloženo. V deželnem zboru koroškem so sprejeli v tretjem čitanju z malimi spremembami vladno "predlogo o dokladi na žganjarino. Deželni zbor se je potem odgodil. Državnozborske volitve. Galicija. V Galieiji je glavna bitka izvojevana z volitvami za V. kurijo in kmečke občine. Ne da bi bile volitve za mesta in velepo-sestvo manje važne. Ali tu so razmere bolj stabilizirane in se ni že od začetka pričakovalo znatnih sprememb, dočim pa so v V. kuriji in kmečkih občinah mnogi pričakovali presenečenj, ki provzročijo veliko spremembo v poljskem »kolu*. No, presenečenje je prišlo za mnoge in morda tudi za vlado ; poljsko »kol©« ni oslabljeno, ampak ojačeno je izišlo iz volilne borbe. Moralno ojačeno, ker je odbilo vse napade, in materijalno, ker se v povečanem številu vrača v državni zbor. »Kolo« bo štelo do 70 členov in bo poleg Cehov najmočneja skupina v parlamentu. Na tem dejstvu ne morejo ničesar premeniti vsa ugibanja e sredstvih, s katerimi je bil dosežen ta vspeh. Dejstvo je tu in treba računati ž njim. In se že računa ž njim, seveda, vsakdo se svojega strankarskega stališča. Vladni listi a la »Fremdenblatt« menijo, da sedaj, ko je »koloc dobilo toli sijajno zadoščenje in s tem tudi slobodno roko, se Poljaki morejo približati — nemški gemein- i burgschaft; praška »Politik« pa meni — in to gotovo z veliko večim opravičenjem —, j da so poraženi oni življi v bivšem poljskem »kolu«, ki so silili na nemško stran. Fakt je v resnici ta, da so Nemci najbolj pritiskali na Korberja, naj razpusti državni zbor in ves svet je sodil, da ravno v Galiciji pričakujejo velikih sprememb proti dosedanji smčri. Ce pa ni prišlo do takih sprememb in je »kolo« izišlo intaktno iz borbe, treba ta vspeh zapisati kakor nevspeh onih, ki so računali na spremembe, torej — Nemcev. Volilni oklic mladočeške stranke. Izvrševalni odbrr mladočeške stranke za Češko, Moravsko in Sile/ijo je že izdal volilni proglas. Težišče tega volilnega oklica je v tem : kar govori in kar zamolčuje. Napoveduje namreč boj proti nemški gememburg-echaft, ne govori pa ničesar o tem, da-li bodo Cehi nadaljevali z obstrukcijo. V prvem delu podaja proglas nekoliko pogleda v minolost, začenši z jezikovnimi na -redbami in nemško obstrukcijo, ki je hotela udušiti naravni razvoj slovanskih narodov ter ustanoviti hegemonijo jednoga naroda. Ta polovica države naj bi postala druga nemška država. To je bil vzrok, da je začela Češka obstrukcija. Onih, ki zahtevajo nemški državni jezik in nekako priklopljenje Nemčiji, ne vodi nikaka državna ideja, kajti to je nezdružljivo s suvereniteto avstrijske monarhije. Državna avtoriteta se je uklonila pred diktatom nemškega pritiska. V tem je bit-stvo bojev zadnjih let. To vspodbuja Nemce, da menijo, da je prišel čas, ko se morejo usiliti trajno za gospodarje češkega naroda in potisniti jezik češki na podrejeno stopinjo. V očigled tem notranjepolitiškim razmeram ne ostaja druzega, nego da se na taka prizadevanja da odgovor, poln moči in odločnosti. Proglas izjavlja, da bodo Mladočehi z vsemi sredstvi, z vso močjo, z vso previdnostjo, s pošteno vestjo in vročo ljubeznijo branili državno pravo naroda češkega, jednot-nost in nerazdeljivost domovine in jednakost češkega jezika. Nikoli ne dopuste, da bi se v državi uvel tak red, ki bi bil v nasprotju z misijo in važnostjo naroda češkega. Proti temu hočejo uporabiti vsako primerno sredstvo, da preprečijo, da bi slovanske manjšine prišle pod nemško nasilno nad-vladje. Proti centralizmu se hočejo bojevati tako dolgo, dokler ne bo ta boj kronan s popolno zmago. Skrbeti hočejo za kulturno in* gospodarsko povzdigo vseh slojev naroda. Voditi se bodo dajali le od pravice, časti in interesov češkega naroda. Sieer pa pozdravijo trenotek, ki prinese odstranjenje nesrečnih ustavnih in jezikovnih bojev in bodo v ikdar radi sodelovali v ta namen. Zavedajoči se pa važnosti in kulturelne zdrelosti češkega naroda, ne podajo nikdar svoje roke za poskuse, ki bi pomenjali ponižanje ali oškodovanje naroda. V zaključku poživlja proglas volilce na — zložnost. Slavje na Cetinju. Na Črnigori slave veliko dinastiško slavje, a vsako tako slavje je tam narodno slavje. Knez Nikolaj slavi 40-letnico svojega vladanja. Ćrnogorđki dr- žavni svet je poklonil knezu adreso, v kateri slavi veliki napredek Črnegore na vseh poljih pod slavno vlado kneza Nikolaja. Vsaki Črnogorec mora biti ponosen na sedanje po-loženje Črnegore. Državni svet predlaga knezu Nikolaju, naj povodom 40-1 e t n i c e zase in svoje naslednike na prestolu v s p rej me naslov »kraljeva viso kost«. Včeraj je knez vsprejel državni svet in zbor diplomatov, ki so mu prišli čestitat. Zahvalil je tudi vladarje, ki so mu doposlali čestitke. V katedralki so peli zahvalno pesem in bila je velika vojaška revija. Zajedno se je v knežji kapeli pela zahvalna pesem povodom godu ruskega carja. Zvečer je bila sijajna pojedina v knežji palači. V političnih krogih baje ne dvomijo, da vlasti pripoznajo knezu naslov j kraljeva visokost® in da je to prvi korak do proglašenja Črnegore kraljestvom. Najznamenitejši vojni čin generala Deweta v sedanji vojni z Angleži je po menenju Angležev samih ta-le : Generala De\veta z njegovimi 3000 možmi je krog in krog obkoiil angleški general Paget z 40.000 rojakov. l)e\vet je bil tako zajet, da ga je Paget pozval, naj se uda. Na to si je Dewet izprosil 4 ure v premislek, kar mu je bilo dovoljeno. Ko je ta čas minil, so pa Angleži videli, da je burski general z vsemi svojimi ljudmi — ušel! Seveda angleški častniki niso bili posebno prijetno zadeti po tem dogodku, kljub temu pa se niso mogli vzdržati odkritosrčnega občudovanja čudovito spretnega generala De\veta. — De\vet je dal o begu kolesa pri vozeli in vsaki košček železa, ki bi provzročii kak šum, oviti s suknom ter se tako tiho splazil skozi vrzel, ki jo je našel v angleških vrstah in je srečno ušel z vsem oddelkom vojne. Tržaške vesti. Imenovanja. Poštnimi oficijali so imenovani poštni asistenti : Vekoslav Slavina, Edmund Rechtsteiuer, Edvard Donda, Rudolf Arming in Rikard D'Alessandro za Trst, Josip Tomažin in Vekoslav \Vernig za Ljubljano, Hugou Muliner za Mali Lošinj, Julij Frank za P ulj in Evdor Arming za Opatijo. Pogreb pok. Jak. 3Iaiikoea je bil veličasten. Kar ima Trst rodoljubnega, vse je bilo zastopano — vsi stanovi, vsi sloji —, da izkaže vrlemu možu-pošteujaku zadnjo čast, a njega spoštovani rodbini iskreno sožalje svoje. Ta impozantna manifestacija sožalja je sijajno potrdila, da ni bila fraza to, ko smo rekli, da z rodbino Mankočevo žaljuje vse tržaško Slovenstvo; ne, to je premalo rečeno, ■ sožalje se je raztezalo sploh na vseh, od blizu , in daleč, ki so poznali pokojnika in poznajo njegovo rodbino. Kondukt je vodil veleč. gosp. župnik Fabris ob azistenci 6 duhovnikov. Na čelu nedoglednemu sprevodu so šli oo. kapucini s križem, za vozom pa mnogoštevilni sorodniki. Med istimi smo opazili tudi častitljivi in mili obraz gospoda višega deželnega sodišča svetnika Bogdana Trnovca. Zastopana so bila vsa tržaška naiodna društva in sploh vsa naša družba, od elite pa do skromnega delavca. Udeležba je bila naravnost ogromna. Različni so jim poklici in stanovi, ali vsi so prišli z istim plemenitim namenom: da skupno proslavijo spomin pok. Jakoba Maukoča. Na krsto so bili položeni samo trije venci od uajbližjih sorodnikov. Drugi spoštovatelji pokojnikovi so raje sledili lepi navadi, udomačeni sedaj pri uas : darujejo, mesto za cvetje, v razne narodne namene, zlasti pa družbi sv. Cirila in Metoda. Po dovršenih mrtvaških obredih v cerkvi sv. Antona novega so žalovalci v 25 kočijah spremili truplo pokojnikov« na pokopališče. In sedaj sniva mož, ki je imel 89 let skromnega ali častnega življenja za seboj, tam na kraju večnega miru, kamor pojdemo vsi, svoj večni sen, spomin njegov pa nam živi dalje v onih, katere je pokojni tako lepo vzgojil sebi in — narodu. 0 shodu socljalistov pri sv. Mariji Magdaleni spodnji minole nedelje, smo prejeli od tam : Shol so otvorili v laškem jeziku. Naši domačini so pa menili, da tudi socijalizma in internacionalizma jim ne treba razlagati bas v laškem jeziku. In prav so imeli. Će slovenskim ljudem hočeš razlagati v laškem jeziku, potem to ni več internaeijonalizem, ampak laški nacijonalizem. Nam okoličanom pa ni laški nacijonalizem — nič ljubši, tudi če ga nam slučajno usiljuje — mednarodni socijalist. Tudi gospod Ccekar je menda vzrasel iz slovenske korenike ; ni nam šlo torej v glavo, da bi se nam slovenskega rodu sin v laškem jeziku predstavljal kakor kandidat! Gospod Ucekar je morda spoznal v tem momentu in Čutil v duši : Kaj bi veljalo, ko bi znal svoj — materini jezik?! Kako lepo bi jim zamašil usta tem fanatičnim Magdalenčanom!! Tudi g. Kristan je pritekel svojemu so-drugu na pomoč. Govoril je gladko, ali — po »socijalistički«. Govorč o državnem zboru, je zanikal, da bi se bili socijalisti udeleževali obstrukcije nemških liberalcev. G. Kristan naj nam ne zameri, ali zdi se nam. da je j prišel nekoliko v navskrižje z zgodovinsko | resnico. Kar se je godilo v državnem zboru | pred padom Badei.ija, to so vendar notorične j stvari!! Gospod Kristan je štel Slovencem v greh tudi to, da podpirajo — Mladočehe. ! Tudi v slovenske kapitaliste se je zaganjal, a nam se zdi zopet, da ni opravljal posebno ■potrebnega posla, kajti zaganjal se je v vrata, I ki itak niso zaprta. Slovenski narod v svojem siromaštvu, pa — kapitalizem. Kako sa »rima« to? Na gospodu Kristanu je pač videti o vsaKi priliki, da malce prerad kopira nemške uzorce. Kar utegne biti resnično drugod, ni pravo med nami ! So pač razmere druge. G. Kristan je menil, da le v internaci-jonalizmu je sreča narodov. Morda se kedaj sprijaznimo s to mislijo, gotovo pa ne poprej, dokler ne bo internaeijonalizem naših socija-1 i sto v pomenjal popolno in obsolutno jedna-kopravnost. Vrsta mora biti le taka, ker le tako bo logično: še le potem, ko zmaga načelo popolne in absolutne enakopravnosti, more priti do veljave ideja internacijonali-zma !! Dokler pa bodo naši socijalisti mrzili i našo narodnost, dokler se bodo protivili temu, da bi naš jezik užival vso veljavo, istotako, i kakor laški, dokler bodo torej laški n a-! c i j o u a l i s t i, bodo silili naše ljudstvo v borbo za nacijonalno idejo! Pritisk provzroča ! vsikdar — odpor. To je že fizikalični zakon. Gospod Kristan se je mogel uveriti ravno na shodu pri sv. Mariji Magdaleni spodnji — zlasti po govoru vrlega g. Mi klavca j— kak zdrav kriterij ima naše ljudstvo v kolikor ga je narodno zavednega. Ono ne odklanja marsikatero točko socijalistiškega programa, ali odklanja ta program najodločneje, v kolikor služi kakor španjska stena-za druge namene, ki so duhu socijalizma toliko sorodni, kolikor sta si sorodna voda in ogenj. In morda redko kje drugje je socija-lizem taka španjska stena za druge namene 1 v toliki meri, kakor baš pri nas v Trstu. Gospod Kristan naj le dene pod lupo Uce-karja in družbo in — na čistem bo ! To smo napisali g. Kristanu na uvaže-vanje, da bo umel dogodke na shodu pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. Morda pride do spoznanja tudi on, da socijalizem tržaški ni socijalizem, da potrebuje temeljite reforme v tem zmislu, da bo res to, za kar se — : izdaja !! C. kr. slovenščina. Tukajšnji uradni list »L ' Osservatore triestino* kaže svoje preziranje slovenskega jezika tudi s tem, da vedno piše neko kanibalsko kolobocijo, katere živi krst ne ume. Korektorja menda za tako — inferijorni jezik sploh ne rabijo. Mi sieer vemo, da «Osservatore* tudi v «drža vnem» jeziku, v blaženi nemščini ni posebno «sattelfest» — saj je nedavno temu v oceni nekega koncerta pisal, da se glasi neka skladba «Hoch Absbu rg!». Toliko bi gospoda cesarski uradniki pač lahko vedeli, kako se imenuje naša cesarska rodovina ! Ne smemo se torej čuditi, ako isti list ne pozna zaničevane slovenščine. Ker se pa ti atentati na lepoto in blagoglasje našega jezika ponavljajo v vsaki številki in ker trpi o tem tudi nainen, ki bi ga imel spolnjevati uradni list s svojimi slovenskimi objavam:, naj tukaj zopet enkrat - - ad perpetuam me-raoriam — pribijemo en primer c. kr. slovenščine. Stvar se tiče baš našega lista ter se glasi : »Razsodilo. V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja ! C. kr. deželno sodišče v Trstu, kod sodišče v tiskovnih zadevah odločtvsi na za-; p r o š b o c. kr. državnega p r a v o d n i s t v a z dne 15. dec. 1900 Ss 150—00 izreka : ]. Vsebina članka » Volilno gibu-i n j e», in sicer v mestih ki začenjata s bese- dami : »Osser tutto« odosno : »Ako je z. Sehaf-fenhauer« in dokončata s besedami : «roke same je z e» odnosno : «na volilni čin», u «vrščenega v Časniku «Edinost* z dne 13. decembra 1900 st 283, ima vse objektivne znake pregreška po $ 300 k. z. 2. Potrjuje se uže uvedeno za plenjenje imenovane tiskovine, prepoveduje se daljno razširjanje iste in ukazuje se uničenje nabranih eksemplarov in istih ki imajo se nabrati kakor hitro postane navzoči odlok nravom o c c n. L Trst dne Iti. decembra 1900.» Vsakega šolskega otroka bi za tak jezik okrcali po prstih, uradni list pa sme seveda brez prigovora pošiljati v svet svoj testimo-nium paupertatis. Habeat šibi ! 0 ceni ne govore ! Če kje kak Slovenec naredi kako neumnost, ali če je zagrešil kako neslano demonstracijo, katero je možno — in če tudi le prisiljeno [— tolmačiti kakor pojav slovenske nelojalnosti, to vam škripljejo vsa oficijozna peresa »seli nijans — — — sicer pa, če bi morali govoriti o Xe-sloveneih, vsa peresa odrekajo službo in črnilo se jim proti suši v peresu — — — — in ni besedice ni iz njega ! Kakor govorimo na drugem mestu, so v ' seji deželnega zbora miuoli torek silovito napadali redarstveno oblast, ker je baje uporabila ves svoj aparat v ta namen, da povodom pogreba junaka Paganija, ni moglo prit: do demonstracij, kakoršnje irredenta rada uporablja vsikdar. kadar pokopujejo koga, ki je kri prelival v bojih proti Avstriji. Ko pa je vstal vladni zastopnik in je nekaj ponižno jecljal v obrambo redarstvene oblasti, so »gospodje« na galeriji — m i javkali! Posebno ukusna demonstracija ni bila to, ali tem razumljiveja in glasna: da sta slavni deželni zbor tržaški in njega integralni del, še s 1 a v-a e j a galerija, na strani demo n-strantov v proslav o bo riteljev proti Avstriji! Da, na galeriji so mijavkali vladnemu zastopniku; no, bil je jeden več onih dogodkov, o katerih oficijozi ne govore, kakor niso govorili o dejstvu, da se slavna zbornica »fedelissima« v otvoritveni seji ni pridružila evviva-klicu svojega predsednika avstrijskemu vladarju..... Prešernov koncert, ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. t. m. v dvorani «Slovauske čitalnice* ob 8. uri zvečer, obeča krasnega umetniškega užitka in rodoljubnega navdušenja. Vse točke programa so skrbno izbrane in pričajo o izredni požrtvovalnosti in tineui okusu prirejevateljev. Z ozirom na odlične sodelujoče moči smemo biti prepričani, da bodo krasne točke programa tudi izborno, dovršeno izvedene ter da bo vsa prireditev vredna spomina onega moža, čegar stoletnico hočemo proslaviti. Da, tudi v Trstu se bo vredno glasila slava velikemu geniju Prešernovemu, Kakor je tu vedno našel mogočen odmev vsak važen dogodek, tičoč se celokupnega slovenskega naroda. Zopet hočemo pokazati tržaški Slovenci, da slovenski rod ob Adriji še ni izumrl, da je temveč čil in krepak, da tudi v kulturnem oziru — kljub gorostasnim razmeram, v katere ga potiskajo različni nasprotni mu elementi, ni nič zaostal za rojaki v osrednji domovini, da ima kljubu kruti politični borbi, ki jo vojuje dan za dnem, uro za uro, brez prestanka, vendar odprto srce in oko tudi za skupne narodne cilje, za vseslovensko prosveto. Tako se hočemo tudi vdeležiti na proslavi pesnika Prešerna, a ne le idealno, marveč tudi dejanski s tem, da pripomoremo po svojih močeh tudi za pesnikov spomenik, ki ima dičiti lepo ponosno slovensko stolico, belo Ljubljano. V to s vrh o je namenjen čisti dobiček bodočega Prešernovega koncerta v slovanski čitalnici. Da bo donesek čim večji in slavje čim veli-častnejše prihitimo na koncert v tolikem šte-! vilu, da se bo dvorana tresla od naših slava-I klicev in bomo lahko s ponosom rekli : Vsi smo prišli, da izkažemo čast in hvaležnost spominu najslavnejšega izmed Slovencev ! Od nekod nam pišejo: Nekoliko pozno je že sicer, bil bi že popred pisal, ali nade-Ijal sem se, da stori to kdo drugi. Nekatera društva v okolici se pritožujejo, da imajo na svojih veselicah premalo obiskovalcev. Na veselici, prirejeni po pevskem društvu »Lipa« dne 25. novembra v Bazovici, tega ni bilo opaziti. Sobana polna, oziroma natlačena, sedeži zasedeni mnogo pred začetkom izvajanja sporeda, tako, da jih je zmanjkalo, obiskovalcev obilo iz Trsta, Sežane, Opčin, Trebič in mnogo mladine iz ^Gročane in Vrhpolja. Pohvaliti nam je tudi pevsko društvo »Slovenec« iz Boršta, ki je došlo polnoštevilno in nastopilo z eno pesmijo. Žal, da se jih je moralo mnogo odstraniti, ker niso vdobili več mesta v dvorani. S posebno zadovoljnostjo moram konstatirati, da je bilo videti na tej veselici več preč. gospodov duhovnikov. Petje izvrstno, posebno nas je presenetil nastop »Lipe« z velikim, krasnim zborom: »Kdo je mar?« V resnici smo se čudili, da si upa to društvo kaj ta-•cega izvajati ; tako sodbo smo slišali iz ust navzočih veščakov, kateri so le hvalili. »Ven-ček narodnih pesnij« nam je tudi ugajal, le škoda, da je gosp. pevovodja malo previsoko iutoniral, kar smo opazili posebno med ženskimi glasovi. Igra »Panslavist« je bila prav primerna za naše predmestne razmere. Izvajali so jo domači diletantje dobro, le Zalki bi privoščili nekoliko več mimike, drugače smo pa bili prav zadovoljni. O nastopu »Polža« smo opazili, da ni bil prav opolzel. Priporočamo mu, da v bodoče vzame nekoliko več solate, ali ne na njivi, ampak v knjigi. Vojaški orkester je sviral na popolno zadovoljnost in same slovanske komade. Po dovršenem razporedu je začel ples, pri katerem je vladal najlepši red; mi pa smo se posedli okolu miz, kjer smo se v prijateljski družbi še nekoliko povcselili in se sploh zabavali izvrstno. Hvaležno priznavajoči uspehe vrlega pevskega društva »Lipa« in njega voditelja, pričakujemo, da nam priredi še več enakih zabavnih večerov in da se v kratkem snidemo v starem zavičaju. Gročanski samotar. Volitve v zavarovalnico proti nezgodam. V skupini gospodarjev so vi. in 2. kategoriji zmagali Italijani, v pa smo zmagali mi. Voljena sta Feliks Starć v Radomljah in Vinko Majdie v Kranju, prvi odbornikom, drugi namestnikom. Iz skupine delavcev so socijalisti zmagali v 2. kategoriji, a bi bili tudi v 1. in 6., da niso storili od nas že označene pogreške. Ako pomislimo, da so se volitve vršile med najluijo državno-zborsko volilno borbo, zbok česar ni bilo potrebnega zanimanja za te važne volitve, nam kaže ta vspeh, da se za prihodnje moremo nadejati lepih vspehov, ako bo potrebnega zanimanja in zložnosti med vsemi onimi, ki imajo dobre namene. Ne moremo si pa kaj, da ne bi konstatirali, da se je politično društvo »Edinost« trudilo za te volitve in da je storilo, kolikor je le moglo v takih razburkanih časih. Pri nas je vse mogoče ! Pišejo nam : Pred dobrim tednom dnij je neki laški podanik zabol z nožem lastnika tukajšnjega hotela »Nazionale«, ker je ta poslednji bil tako nespameten, da je Lahu, njega ženi in njunemu otroku dajal hrano in stanovanje — na puf! Ko je torej lastnik hotela vprašal za plačilo — v kar je imel menda pravico —, ga je ta italijanski »ljubi gost« nevarno ranil z nožem ! To samo na sebi bi ne bilo nič posebnega z ozirom na provenijeneo »gosta«, ali posebnost je bila v tem, da je vse tukajšnje irredentarsko časopisje (»Indipendente«, »II Piccolo«, »II Secolo«, »II Gazzetino«) dajalo prav — napadalcu !! Lastnik omenjenega hotela je namreč Slovan in kakor tak (po irredentarskih pravnih nazorih!) ne sme zahtevati plačila od kakega lahona, kamo-li da bi se drznil še tožiti ga !! Glasilo laškega parlamenta celo nabira pri neumnem meščanstvu za »nesrečnega« napadovalca! Ta slučaj je kričeč in kaže, kako daleč smo že prišli pri nas — kako je v naših nasprotnikih narodni fanatizem udu-šil zadnjo iskro pravnega čuta in zmisla, potrebnega za razločevanje, kaj je prav in kaj je krivo! Nasprotniki naši so že tako zbe-sneli, da bi mogel danes kak kalabrež bodisi tudi zaklati kakega Slovana in svest si je lahko, da lahonsko časopisje ne poreče ni žal-besede o njegovem činu, ampak napadalo in žalilo bo — napadenega I Istotako, povsem tako se je godilo okolo leta 184>5—<30 v laških deželah Lombardija in Beneška I Včeraj pa je bil pogreb onega »kapitana«, ki se je v dobi 1848—6o boril proti našim avstrijskim vojakom, in ki je potem, ko je v »rešeni« domovini postal — lačen, prišel sem iskat košček kruha! Ta »slavni junak« je bil tu kakor sluga pri še bolj »slavni« »Democratici« in je prišel na zadnje v službo tja, kamor pride lahko vsaki laški junak — v mestno plinarno. Siromak je bil vsakako, a sedaj, po smrti ga proslavljajo, sedaj ga slave celo v deželnem zboru ! Ali ne mislite, da je to čut pijetete ! Ne, Bmrt njegova jim je prišla prav za — irredentarsko demonstracijo !! Porotno sodišče. Predvčeraj se je vršila tajna razprava proti bivšemu vratarju tuk. h6tela »de la Ville«, 24-letnemu Marijanu Janniju iz Scrofana pri Rimu, katerega so, kakor smo svojedobno poročali, zaprli, ker je nanj letel sum, da je anarhist. Bil je obtožen hudodelstva motenja javnega miru (§ 65 c kaz. zak.) s tem, da je spisal in razširjal neko anarhistično brošuro, ki so jo našli v ulici Acque. Porotniki so zanikali predloženi jim vprašanji o krivdi ter je sodišče Jannija na temelju tega verdikta oprostilo obtožbe. Jannija so stavili policiji na razpolago, ki ga izroči italijanskim oblastim. Včeraj se je vršila končna razprava proti 31-letnemu Franu vitezu Ravdu iz Gradca, ki je bil obtožen, da je več oseb ogoljufal za skupni znesek 2408.35 liron. Porotniki so potrdili eno vprašanje o krivdi z 12 glasovi, drugo z 11 : dve vprašanji so zanikali z 10, oziroma 11 glasovi. Obtoženec je bil obsojen v 2 leti težke ječe, poostrene s postom vsakega četrtleta ter v izgubo plemstva. Na delu je ponesrečil sinoči 32-letni težak Josip Pertot s Prošeka. Padel je v skladišče nekega grškega parni ka, usidranega v svobodui luki ter se težko poškodoval. Na rešilni postaji so mu podelili prvo pomoč, potem so ga spravili v bolnišnico. Aretiranje. Polic, oficijal Titz je včeraj v osebi 25-letnega Ivana Zajca iz Celovca, bivajočega v zagati Paneogole št. 1, zasledil in aretiral provzročitellja več tatvin v tuk. luščilnici riža. Po hišni preiskavi, ki je potrdila sum, so Zajca izročili sodišču. Uzmoviea, 19-letnega Antona Krebelja iz Postojne so včeiaj aretirali tukaj. V nekem rokavu je imel skritih 17 K. Krebelj je oseba, izgnana iz Trsta. Zgubljena koza. V ulici Fabbio Severo našla se je včeraj velika koza, sivkaste barve. Kdor jo pogreša, naj se oglasi na polic, komi sa rij atu v ulici Scussa. Dražbe premičnin. V petek, dne 21. decembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica S. Lazzaro 15 (ubod Via Tori), oprema v nalogi, pisarniški predmeti in razgledrfi ce ; ulica Molino a vento 1, pohištvo ; na Greti 292 in ulica Commerciale 337, pohištvo ; ulica Ponziana 514 in 4, pohištvo ; ulica Ca-serma 11, pohištvo. Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 4.4, ob 2. uri popoludne 10.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 772.4. — Danes plima ob 7.17 predp. in ob 9.06 pop.; oseka ob 1.36 predpoludne in ob 2.28 popoludne. V počeščenje spomina pok. Jakoba Menkoča so darovali ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda : g. dr. Sterger 20 K, g.dični Krisfina in Karla Modic 20 K, g. Fran Križaj 20.K, tvrdka Križaj & Medica 20 K, rodbina Macak 10 K, odbor ženske podružnice 20 K, g.a Šabec 50 K, družina Foerster iz Ljubljane 20 K, gosp. Ladislav Kratoch\vil z Dunaja 20 K, Trnovčevi 30 kron. Za možko podružnico so darovali gg. : Fran Žitko 5 K, Anton Vrabec 4 K, dr. Matej Pretner 10 K, Anton Kalister 10 K in za zavod sv. Nikolaja dr. Matej Pretner 10 K. Popravek. Po pomoti uredništva je v včerajšnjem izdanju bilo objavljeno, da je gospod dr. Miha Truden daroval 25 kron družbi sv. Cirila in Metoda v počeščenje spomina pok. gosp. Jakoba Mankoča. To svoto sta darovala gospod odvetnik dr. Miha Truden in Linči dr. Trudnova. Nadalje povdarjamo, da darove večim narodnim društvom, prijavljene pred par dnevi, ni doposlal g. Anton Pogorelec z Grete, ampak Ivan Pogorelec. Zasebni otroški vrtec g.čne Dragice GhregoriČeve t Skednji priredi dne 26. t. m. ob 4. uri popoludne svojo božienico v dvorani g". Marije Sanci n 'p. d. Cemot. Na vsporedu so deklamacije, dramatični prizori ter živa slika. Iz blagohotnosti sodeluje med posamičnimi točkami škedenjski tamburaški zbor. Ustopnina 40 Btot. za osebo. Ker bode ta vrtec vsled ustanovitve laškega otr. vrtca najbrže trpel občutno škodo, nadeja se podpisano voda$yo, da se koliko tržaški kolikor okoliČan&ki rodoljubi obilno od- zovejo povabilu ter tako pripomorejo do na-daljnega razvoja tega res prekoristnega zavoda. VODSTVO zasebnega otr. vrtca v Skednji. Silvestrov večer. Kakor že javljeno, priredita »Delavsko podporno društvo« in »Tržaški Sokol« dne 31. t. m., to je na Sil-vestrovo, domačo zabavo z blagohotnim sodelovanjem »Slovanskega pevskega društva« in sicer »Pri ogerskem kralju« v ulici Commerciale (za kavarno Fabris). Na to zabavo brez vstopnine so vabljeni vsi členi obeh društev, kakor tudi vsi ostali rodoljubi. Pridite torej, da se poslovimo od starega stoletja in tla stopimo skupaj v novo — slovansko stole tj e! Pevsko društvo «Danica* na Konto-velu bo imelo v nedeljo dne 23. t. m. ob 3. pop. svoj navadni občni zbor v krčmi «Gospodarskega društva*. Veliki ljudski ples v Skednju, naznanjen za 26. dan lega meseca, ki ga prirediti pevski društvi »Slava« in »Velesila« in na katerem se bodo prvikrat pevale nove, navlašč zložene priproste narodne pesmi, se je odložilo na dan 30. t. m. Kaj več pozneje. Odbor »Kmetijske družbe za Trst in okolico« bo obc.ržaval v nedeljo, dne 23. decembra 1900, ob 9. uri predpoludne v »Slovanski Čitalnici« zborovanje, v katerem se prečitajo pravila »Zveze zavovalnic goveje živine«. Ker je to zborovanje važno, vabimo vse p. n. zavarovalnice goveje živine v naši tržaški okolici in sploh živinorejce, četudi ne pripadajo še k nobeni zavarovalnici, da se tega zborovanja gotovo udeleže, ali pa vsaj odpošljejo zastopnika. Vesti iz ostale Primorske. X Zupan Miroslav Ples je prevzel z včerajšnjim dnem zopet vodstvo žu-panstvenih poslov v Devinu in to vsled odloka c. kr. okrajnega glavarstva gradiškega z dne 8. grudna 1900 štev. 16.318, katere posle je vršil začasno podžupan g. Josip L e g i š a. Čestitamo vrlemu rodoljubu, da je po tolikih zaprekah in neprijetnostih zopet postavljen na častno mesto, katero je zasedal preko 11 let na korist občine devinske in katero mesto v polni meri zaslužuje. X Izbrati si hočejo novo geslo! S Koperščine nam pišejo: Neki koper-ski iredentovec je rekel nekemu našemu človeku : Z geslom : »Evviva 1'Istria italiana«, si ne bomo več dolgo pomagali. Treba torej, da si izberemo kako drugo geslo«. Tudi jaz mislim tako, a mislim tudi, da jim tudi sprememba gesla ne bo več dolgo pomagala. Oni že zdaj ne kriče več : »Evviva Istria italijana« tam, kjer jim ne kaže. Ali če v bodoče tudi na vsej črti spremene besedo — jim to ne bo nič pomagalo. Vlačuga ostane vlačuga — četudi je spremenila obleko ! U vedenje brzojavne službe na c. k. poštnem uradu Mede a. Na c. kr. poštnem uradu Medea, v političnem okraju Gradiška, uvedla se se je dne 17. decembra 1.1. brzojavna služba (omejena dnevna služba. amerikanskega odpravitelja poslov v Bogati poroča, tla se je med kolumbijskimi vladnimi četami in ustaši pri Girardo-Pointi na Mag-dalenski reki vršila velika bitka, ki je trajala dva dni ter končala z odločilno zmago vladnih čet. 000 ustašev je bilo baje ubitih in mnogo sto ranjenih. Tudi z drugih strani se poroča o zmagah vladnih čet. Vlada smatra radi tega svoje stališče za zelo utrjeno. Amerikanci in filipinska ustaja. CARIGRAD 19. (K. B.) Amerikanska oklopnica »Kentuckv« je zapustila Smvrno ter odplula proti Filipinom. Ustaja na Kitajskem. BEROLIN 39. (K. B.) Wolff javlja iz Pekinga z dne 17. t. m.: Od 1*. t. m. bodo vsak dan med Tienisinom in Pekingom vozili na vsako stran po en zasebni vlak. LONDON 19. (K. B.) Glasom veaLi v > Dailv News« včeraj iz Shanghaia je taotai Šeng javil konzulom, da sta on in novi guverner v Cekiangi? Vunčv dobila od cesarja ukaz, da kakor hitro mogoče uredita p konzuli stvar glede umora misijonarjev. PARIZ 19. (K. B.) »Agence Havas« javlja iz Pekinga : Princ (.'ing in Lihung-čang sta zagotovila francoskega poslanika, tla premikanje čet na indokitajski meji nima drugega namena, kakor da odpravi tamkaj ropanje. Kitajska tla ne misli na to, da 1»i tik pred pogajanjem zaradi miru otežila položaj. LONDON (K. B.) »Dailv Mailc javlja dne 17. t. m. iz Pekinga: Kakor pravijo, so vse velevlasti načeloma sprejele angležki predlog o spremembi uvoda k noti, ki jo izročijo Kitajski. Tudi Rusija in Japonska tla sta pritrdila, dočim Zjetlinjene države še niso določile svojega »tališča. Pričakovati pa je, da tudi Amerikanci odobrijo angležki pretilog, ki gre za tem, tla se namesto besede »irrevocabile« Uvrsti odstavek, da zvezne čete ne zapuste Pekinga in pokrajine Čili, dokler kitajska vlada ne izpolni zahtev velevlasti. Nemški poslanik se je baje toplo zavzemal za angležki predlog. Tako spremenjeno noto podpišejo menda takoj ter jo v 3—4 dneh pošljejo kitajskim pooblaščencem. NEVV-YORK 19. (Iv. B.) Reuter javlja iz Pekinga z dne 19. t. m. : Na shodu poslanikov, ki se je vršil zvečer, so se zjedinili glede vseh točk, vštevši angleške prenaredbe. Vendar pa poslaniki odklanjajo, tla bi se izjavili gletle vsebine pogodbe, ker so nienenja, tla jo objavijo njihove vlade. Politično društvo „Edinost4 priredi v soboto a v Škednju dvorani gosp. Sancin-Čemot ob 4. uri popoludne. in na Kontovelju prostorih konsnmnega društva ob 4. uri popoludne sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Brzojavna poročila. Iz deželnih zborov. PRAGA 20. (K. B.) Deželni zbor. Namestnik je vsled odklonitve predloge, tičoče se deželne doklade na državno žganjarino, v dalmatinskem deželnem zboru izjavil, da je odpadel pogoj za izvedenje analognih zakonov v ostalih deželnih zborih. Vlada da bo o svojih nadaljnih namerah glede saniranja deželnih financ poročala. Nemiri v južni Ameriki. WASHINGTON 19. (K. B j Brzojavka OBUVALA! PEPI KKAŽEVEC tri eirm St. Petri CPlain Roiaiio pol llidtf i in« priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe In otroke Poitne naročb« se izvrie v tistem dneva. Odpošiljatev je poStnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in droba« ter izvršuje iste s največjo natanjčnoetjo ki točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe m priporoča Josip Stanti« čevlj. mojster Dunajska filjalka Hranilne vloge na knjižice i 4°/9. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vred-Mitne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij. !! Važno za vsakega !! Razprodaja za neverjetno nizke cene : 1 2 krasnili komadov za samo 2 gld. 95 kr. 1 kriiMja žepna ura iz niklja Sidro-Remontoir, s pokrivalom in tri-letnim jamstvom Ima sekundarico in popolno izdeljin stroj. (Ni primeijati onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.) 1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla za zavratnike za gospode iz iinier. double-zlata s kameni, podobnimi bri- jantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega donble zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanjše-valno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2'95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj Jednaki oglasi so le posnemanja. E. Holzer zalaga tel j zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko. Živnostenskž banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 UL Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, iglavi, Moravski Ostravi. - ZAHVALA, m • v 100 do 300 g-oldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala i u rizika z razpečavanjem zakonito d^vuijenili državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. Velika udeležba si. občinstva vseh slojev na pogrebu nepozabnega našega očeta oziroma deda, tasta, gospoda Jakoba Mankoča nas je pretresla in ni nam mogoče da bi vsakemu pojedincu izrekli osebno iskreno svojo zahvalo. To pojavljenje poštovanja in ljubeznivosti bilo nam je v največo tolažbo o prebritki, nenadomestni izgubi preblagega pokojnika. Zahvaljujemo se torej polnim srcem vsem onim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so tako dobrovoljno spremili nepozabnega rajnika do večnega počitka. Trst, dne 20. decembra 1000. Mankocevi. jt«V JABOLKA najfinejše vrste, 5 bgf franko po poštnem povzetju l.SO, naprej gfl. I.IO pošlje J, Razboršek Šmartno pri Litiji (Kranjsko) i i ' . I < ■ ' Slovenci! Slovenke! Voščilo CBiks) v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je najboljši na celem svetu. Ta biks da brez truda in hitro najlepši blišč ter vzdrži usnje mehko. 0°o o°o o°o Zahtevajte to voščilo v vseh prodajalnicah! Glavno zalogo ima 3vatt $rufovka, zaloga usnja in tovarna nadplatov v Gorici. Na drobno ga prodajajo v Trstu sledeči jgg. trgovci. M. Milonig, ulica Ghega 4; Zgur & Popatnik ul. Poste nuove 5; Hanibal &er\ «1. Pilone 4 ; Al Plesmcar ul G.uba 25 ; Jak. Bambič nI. Giulia 7 ; Josip Kranjc ul. Media 13 ; Andrej Urdich ul Stachon5 ; \nt Godnig ul. Nuov*; Jcs. Kocjančič ul. Barriera 19: I. Prelog ul Bobco 2, I. Kramer Rojan pri cerkvi 1 ; Iv. Tomažič ul. Molln a vento 6. I I Pekarna „Pri domači pekci z Grete" se nahaja v Trst. -- ulici ttiborgo št. 15 — Trst. Priporoča svojim rojakom v mestu in sosebno svojim starim odjemnikom trikrat na dan svež kruh in razno drugo lino pecivo. Najboljši in najpopolnejši glasovirji (planini) se Tkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu aii na mesečne obroke od 16 kron više (tudi uu deželo) neposredno pri tovarnarju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem založniku glasoviijev (pianinov) v TRSTU, Borzni trg št. 9. Svetovna razstava v Parizu 1900 »Srebrna kolajna*, ki je najvišje odlikovanje Avstro-Ogerske za pianoforte. F I L I J A L K A c. ti m avstr. M\\m zavofla za trgovino in obrt v Trstn. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2,/4°/0 30- „ ., 33; V napoleonih na 30-duevni odkaz 2 °/0°/8 3-mesečni 21/4°/0 n „ 2l/,°/0 na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablouz, Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troSkov. Kupnja in prodaja bitku l°/04) provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejŠimi pogoji. Predujmi. JaniČevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali Beberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi Svojo zahvalo izrekava prav toplo vsem nam naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah naše testenine zahteva. Z vsem spoštovanjem Žnideršič S Valencič II. Bistrica v oktobru 1900. Zaloga olja in koloiii.jalneisa blaga. Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, tla ima v ulici (Jiiega št. 11. v trstu veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa, mila. kave. sladkorja, riža itd. Bogat izbor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema postne pošilja t ve od :"> kg. naprej proti povzetju. Za mnogobrojne narocbe se toplo priporoča udani Alojz Tre visa n. V najem se odda | lepa ni obli rana soba s posebnim uho-i dom pri neki slovenski družini. Kje i — pove iz prijaznosti uredu. - Kdlnosti« Ulica Poste vecchie 16 vogal ulice Caserma pod novo municipalno palačo G. G U L A Na zahtevo ceniki. Telefon štev. 1082. priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano trgovino z dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burgunder, renskimi vini, Mosella, italijanskimi, avstro-ogrrskimi in paštnimi vini. Rum, Jamajka, Demerara, Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in inozemskih tvrdk, Toči na drobno (od 7s litra naprej) rum, Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd. 9C po najnižjih cenah. Na izbero: kitajski in ruski čaj prve vrste. „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani SpitaUke ulioe It. 2. 1 tt Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantneJSIh pogojih. Posojil* na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurznl izgrubi. Promoaa k vsem žrebanjem. FILIJALKA BANKE UNION j V TRSTU ' e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vaprejeina uplačila na tekoči račun ter \ brestuje: Vrednostne papirje: po '2*in9l0 proti f> dnevni odpovedi k)7 11 1-> t* -i n 3V/o •* 4 mesetni CIO < - ^ ;s o - 0 " " 3•/.•/. . 1 letni Napoleone: po "2 0,0 proti 20 dnevni odpovedi 01' «-' 4(| 1 - u .o - " v . ' *>3, °L .. 3 mesečni - —14/0 ••> . 3 •/„ b _ Tako obrestovanje pisem o uplačilib velja od 2t; 0ziroma '1. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2*(4% do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske-treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se daj h j o v poaebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - corrcutiste, inkase in račune na tukajšnjem trg»i, menjice za Trst, Dunaja Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vs=eh svojih zastopnikih. e> Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4 V/, obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjlo najkulantneje. Borzna naro&ila.