47. številka. Ljubljana, vtorek 26. februarja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI_ lihaju vsak dan, izv/muši HM •'■■.«*e pi: p«ar.aicih, tor volj* po posti piejeu.an t* »v 4.r^-oRerHky Uelelc za celo leto 16 pld., M pol leta it i ld., I$l o«r.rt letu 4 plil. — Za Ljabljaso '»res pošiljanja r.a doni za ooio loto 13 k1*!*, /a četrt leta 3 gld. 30 kr., za on mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom no računa 10 kr. z.h mesec, BO kr. ki eetrt leto. — Za tuje detele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za fjoipodo učitelje na ljudskih Šolah in ta dijake voija znižana MM in tion; : Z* Ljnbljano -;.a Setrt lota S gld. 50 kr.. po poiti prejoman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila bh plaćice od ćet.iristupne pel - mta H kr., če su o&canilo onkrut tiska. 5 kr., če eo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj m •« or.tnkirati. — RokopM eo ne vračajo. — [Trodatfitvo je v Ljubljani v Prano Kolumuovej nisi I*. 3 „gledaliaka stolna". o p r h v ii i s i v o, na katero ni « i*n->vohjo po .ifati narodni e roklnunijt. otrpnila, t. j. .•i^lnaint*«—p.u vna reči, je v „Narodni tiskarni" v Koliuaiiovej hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Celje 25. febr. Na denašnjem shodu volilcev in veljavnili narodnili mož v Celji so bili enoglasno sledeči gospodje za kandidate narodne slovenske stranke postavljeni: Za celjski okraj: dr. J) orni n-kuš in dr. Josip Seme C, za mariborski okraj dr. Radej in posestnik Flucher, za ljutomerski Kukovec, za ptujski Herman, za brežki Žnidaršič, za slo-venj-graški Sclimidt. Peterburg 24. februarja. Oficijalno. Veliki knez Nikolaj je z dovoljenjem sultanovim prišel v San-Stefano in je bil od lleufa in Mehemed Alija sprejet. Carigrad 24. februarja. Preliminarna pogodba o miru se denes podpiše V San-Stefanu s pogojeni, da se mir sklene in imenuje po Carigradu. Potem bode veliki knez Nikolaj sultana obiskal. Peterburg 25. febr. Agence Rnsse dementira rusko vmarširanje v Carigrad, in trdi, da razgovori o miru napredujejo; pravi, da je verjetno, da bode Rusija popustila svojo terjatev, naj jej Turčija izroči šest oklopnih ladij, ako se Turčija zaveže, da jih nobenej drugej državi ne odstopi; dalje pravi, da je vest, po katerej sklepi na konferenci ne bodo obligatoriene veljave imeli, izmišljena; na glasa, da Rusija sprejema konferenco in sicer ali tako, da se je ministri vnanjih zadev udeleže, ali pa če se ne udeleže; Jtot kraj konference je Rusiji tudi Berlin po volji; ista agentura dementira poročila o umorstvih Poljakov v Bolgariji kot neresnična. Peterburg 23. febr. „Golosu naglasa v ostrem članku, ki se obrača proti odlašanju mirovnih razprav, da je Čas, da se tem razpravam konec stori. Porta naj jasno in dejansko zve, da zastonj računa na navzočnost angleških ladij. Naj bi se Turčiji povedalo, da, če ne bode do kacega gotovega obroka mir potrjen, začne se zopet vojna. London 23. febr. „Standard" poroča iz Carigrada 21. t. m.: Car je telegrafiral sultanu, da bode razgovore pretrgal in Carigrad zasedel, če se mir hitro ne sklene. London 23. februarja. Iz Carigrada ima Reuterjeva agentura poročilo, da je jeden iz-mej ruskih mirovnih uvetov ta, da Turčija odstopi šest največjih žele/nih ladij oklopnic Rusiji, ker bi jih sicer porta Angliji prodati utegnila. London 23. februarja. „Times" pišejo: Rusi marširajo vendar na Carigrad. Razgovori zarad miru v Adrijanopolji ne napredujejo. Vprašanje je, ali se kongres sploh kedaj snide ali ne. — „Daily Telegraph men', da je po litični horizont zopet oblačen. Trnovo 22. febr. Dogovori zarad miru so obtičali, ne napredujejo. Turški pooblaščenci jih hote zavleči in uvete mini olajšati. Igoa tiev je žugal, da premirje odpovo. Bel grad 23. februarja. Turška posadna vojska, 10.000 mož, je zapustila Vidin in Belgradčik, obe ti mesti so Rurniini zasedli. Carigrad 22. febr. Sulejman-paša je zaprt, ker je veleizdajno dogovoro z Angleži imel. Več turških oficirjev se dolži, da so hoteli Angležem Dardanelske tvrdnjave izročiti. Carigrad 21. februarja. Vojna odškodnina, ki jo Rusija terja, je 5 milijard frankov. Rusi sicer še baje zahtevajo, da Turčija tudi Rumunom, Srbom in Črnogorcem poleg odstopa zemlje tudi še denarno odškodnino da. 0 položenji. Novine in poročila od včerajšnjega dne so zaznamovale situvacijo kot zopet bolj „napeto" ali vojevito, razpor mej Anglijo in Rusijo povišan, in celo, daje Turčija nekako uporna in kljubovalna postala. Denes pa so najnovejši telegrami nekoliko bolj tolažilni. Sklepanje miru, ki se je bilo menda nekoliko ustavilo, napreduje vendar zopet. Rusi so prišli še bliže Carigrada v San Štefano in uže se napoveduje, da bode Nikolaj sultana obiskal v Carigradu. Da sam ne pojdo tja, temuč z vojsko, to se razumeje. In tako bode angleška flota brez vspehi v Dardanelah dan gubila, a konferenca — o katerej je zdaj zopet slišati, da se v Berlinu a ne v Baden Badenu snide — ne bode na vse zadnje imela druzega opravka nego na znanje vzeti nasledke sijajnih zmag ruskega orožja. Kakovi protesti Angležev in Magjaror bode pač lepo pod mizo padli. Stvari so, hvala Bogu, tako daleč prišle in Rusija tako moževno energično in dosledno postopa, da smemo mirno čakati daljnega razpletanja. Pravo izpoznanje. V zadnjej seji državnega zbora je nemški poslanec dr. Oelz govoril in rekel mej družim: „Ogri so ravno tako nezmerni v svojih terjatvah, kakor smo mi slabi. Ogri so močni, ker so nagodbo s svojimi sode že lani Hrvati naredili. Mi na tej strani Litve pa nijsmo naredili izravnanja s Slovani, zato nam manjka vsake delavne moči in energije, brez katere je krepko žilobitje v državnem življenji nemogoče. To je kletev zlega dej anja Turki v Evropi. (l'o G, lviisdiu spi.s,i L. ,1 n.š1.1 Pred tednom dnij zamrl je v Berlinu znameniti nemški žurualist ter spisatelj jedrnatih člankov Gustav Rasch v nO. lotu svojega življenja. Rodom JNemec prekoračil jo celo južuo Evropo, zapadno Azijo, severno Afriko, Z. eno besedo: turški sultunat. Znano pa je, da je potniku, kateri ima Turško križem prekoračiti, jako težavno, biti objektivnim; toda, kar pogrešamo pri drugih Nemcih S.ovuuo-fagih in Tuikotilih, najdemo pri Raschu, ka teri je vodil pero izjemno le objektivnoj re •niči. Kot Slovani spominjamo se poštenega, a žalibože uže pokojnega Rascha naj bolje, ako pustimo besedo njemu, oziroma njegovemu peresu: Carigrad, nekdanja rezidenca grških carjev, mesto, obstoječe iz velikanskih palač, v katerih je bila strašna množica umetniških izdelkov starega sveta nakopičena v kinč mesta na Bosporu, — zgodovina jasno slika z besedami carja Justiniaua, kateri je, izdelavši Sofijiuo cerkev izustil: „Zdaj, Salomon, sem to prekosil!" lu kaj so muselinani na redili iz tega lepega mestu grških carjev V Kje so lisoči palač, kje zakladi literatute in drugih ved, o katerih Dam zgodoviua čudeže pripo vedujeV Vse je bilo, ku so Turki Carigrad v pest dobili, razdejano, po/.gano, uničeno, a razdejano tako, da uiti spomin na nekdanje palače ostal uij. Carska paluča obsegala je skoro del mesta, a denes se ue da uatauko določiti, kje je stala. Kdor sploh hoče imeti pojem razdora, naj se potrudi tija, kjer so divjali Turčini. Na foru večnega Rima razvidi se sicer 12 stoletna starost, Vandali, Goti, Herulci, hruli so skozi; a vendar je vedno lepše, nego atmeidan v Carigradu, skozi katerega je le enkrat stopala peta turškega pustošenja. Kaj pa so postavili Turki na mesto to ueznane lepote in krasnosti carigtadske, na mesto tolikih palač, katere je razdejal islam? Umazano velikansko mesto u lesenih barak, katere človeku spominjajo na šatore azijatskih nomadov; ozke osmradene ulice, katerih tlak ima več lukenj nego kamenju, ulico brez imen in barake brez hišnih številk; namesto velitih trgov so muli prostori brez podobe. — To je značaj vsacega mesta na Turškem, razloček je le v velikosti ter obsežju. V zapadu se vedno toliko sliši od turških bazarjev, v katerih misli človek mnogovrstne dragocenosti orijenta iskati, meni pa ve dao zlo prihaja, — pravi Rasch — ako se domislim na uboge kreature, katere celi dan leže na zimnici, noge navskriž, pipo v zobeh, pogledovaje na nesnažuo kramarstvo svoje. Pa ne le federalistični nemški poslanci, tudi ustavoversko časopisje izpoznava, da ves naš dozdanji sistem nema zdrave podloge. Ves parlamentarizem takraj in onkraj Litave nij naraven. V ogerskem in avstrijskem državnem zboru vlada nema več prave večine, ker pri glasovanji o nagoJbenih postavah so odločili na Dunaji Poljaki, v Pešti Hrvatje in Saksi, torej nevladne slučajne strunke. Tak parlamentarizem je v protivji s pravim ustavnim duhom. To izpoznanje beremo celo po protivnih listih vedno bolj po gosto in za to vendar smemo upati, da bode sad obrodilo in vodilo do poravnanja se Slovani, kateri so najmočnejši steber bodočnosti te monarhije, to se ve, vsem narodom pravične. Upravljenje Bolgarije. Iz .lasov v Kumuniji se poroča: „Kolonija tukajšnjih bolgarskih naseljencev se je v zadnjih tednih zelo pomanjšala. Skoro vsi mlajši in intelegentnejši Bolgari so se vrnili v svojo domovino, da si dobe službe in dostojenstva v uradih. Provizorična organizacija uprave v Bulgariji se izvršuje prav po ruskej šabloni Vsako mesto dobiva svojega guvernerja, policijskega načelnika in takozvane „kvartalne nadziratelje". Bivše turške Sandžake so Rusi izpremenili v gubernije, kateri so razdeljeni na ujezde, izpravništva in oblasti. V javne službe mogo samo oni Bolgari stopiti, kateri u mej o ruski jezik. Ta okolnost seveda prav nič ne ovira pri nameščf vanj i izpraznjenih mest, kajti mladi narastaj bolgarski ve in zna dobro sorodni jezik ruski, ker so se mladeniči po največ v novejšej dobi pošiljali na Rusko v odgojo, ali so se pa doma učili ruščine. V obče pak se Bolgar prav lehko privadi ruskemu jeziku, kateri je čisto soroden z materinščino njegovo. Tudi je ruska politika uže prej preskrbela, da narodne posebnosti Bolgarov ter njih jezika različnost ne prečijo asimilacije z narodom ruskim. V ta namen so bile uže pred mnogo leti ustanovljene šole v Odesi in v Nikolajevu. Takoiine-novanih „Mlado-Bolgarov" nijso pri oddajanji služeb nobednega pozabili. Od Karavelo va do jBalbanovega bo uže zdaj vsi nameščeni bili. A nijso oni Bolgari jedini, katere vleče česti-željnost upravljati in službovati na korist Bolgarije nazaj domov v prekodunavske pokrajine, nego tudi mnogi bankirji, trgovci, obrtniki itd. ©stavljajo Rumunijo, ter se selijo v bolgarska obdunavska mesta. Zatorej se v Rumuniji boje, da utegne ta velika selitev Bolgarov imeti na ekonomične razmere t Rumuniji nepovoljen vpliv." Govor slovenskega poslanca g. Nabergoja (v 343. seji državnega zbora dno 20. februarja 1878). Uvedenje cola za uvažanje svežih rib, tarifna točka 10 a) z jednim goldinariem na meterski cent, bi po predlogu vladinem na leto prinašalo 4715 gold. čolnih davkov. A za to vrlo majheno vsoto bi prislužek z lovom rib, kateri na Primorskem hrani mnogo družin, bil čisto uničen. Kdor se z NabreŽine nizdolu pel j a ter naenkrat pod bo-boj ugleda Trst in morje, opazi ob jed nem onih sto in sto majhenih barčic, ki se 3 do 4 milje od obale zibljo po visokem morji in vtisa tega pogleda ne bode pozabil. Primorci na tak način love ribe, gredo z večera s kampanj na silno mnogih krajih ven v morje in se z jutra povrnejo Često s praznimi, često s polnimi mrežami domov. Potreben uvet temu prislužku pak je, da more ribič kjer ga je volja s čolnom pri stati ali odpluti, to se ve da tam, kjer mu je bliže domov ali od koder nema daleč na trg To svobodo pak bi uvedenje colnega davka na sveže ribe z jednim mahom uničilo. Od tržaškega svobodnega pristanišča namreč proti colnej okolici nema nobedno pristanišče colnega urada, razven Devina. Samo tija bi mogli ribiči hoditi, in bila bi jim tedaj vsa obala od Trsta do Devina zaprta, ter bi na vsak način bili prisiljeni voziti daljšim potem, po katerem pak po zimi in ob viharnem vremenu nij iti mogoče. Celo stari čolni tarif od 1. 1853, kateri je pri točki 14 a) pri ribah, svežih, določil za čolni cent 1 gld. 58 kr. cola, kar bi znašalo za meterski cent po 3 gld. 16 kr., se je oziral na primorske razmere, in je pristavil opomnjo, št. 2, katera je izrecno glasila se: morske ribe, katere ujemo in prinesti domači ribiči, so colnine proste. Jaz stavljam predlog (čita): „Visoka zbornica naj sklene: „, Podi si, da se ta čolni stavek popolnem zavrže, ali da se mu pridoda opomnja, katero je imel stari čolni tarif, namreč: morske ribe, sveže, katere ujemo in prinese* domaČi ribič i, s o c ol ni ne proste."" Usojam se samo še opomniti, da m loženje cola na sveže ribe prav za prav zadeva domačo produkcijo, ribji lov, in se zatorej ne zlaže z načelom, da se na domačo produkcijo ne sme nakladati col. Produktivnost ribjega lova je sosednja Italija uže davnaj seznala. Tam so ribe, sveže, ako jih domačini ulove, colnine proste Ako naše ribiče obložimo z davkom, jih bodemo na slabšo stopinjo postavili nego njih italijanske tekmece, osobito Chvogsiotte. Ako sta po tarifnej točki 12 divjačina ia perutnina vsake vrste vsakega cola prosti, naj bi se jednako ukrenilo glede rib, katere so divjačina morskih voda. Ali naj bi se na bogatina, ki se pase s fazani, bolj oziralo nego na bore ribiča, kateri prireja sebi in Bvojej družini za večerjo le nekoliko sardelic. Prosim, gospoda, da se zamislite v položaj Biromašnega ribiča, kateri se izroča morskim valovom ter stavlja svoje življenje v nevarnost samo da sebi in svojej ubogej družini vsakdanji kruhek priskrbi! — — Kolikokrat se ubogi ribič povrne domov brez plena in vesel, da Bi je rešil goli Životi In, gospoda, ako mu sovražni valovi zabranijo vrnitev v njega dom ter mu v dnu morja po-steljejo hladno ležišče, ako otroci zaman pričakujejo Bvojega hranitelja 1 Zatorej, gospoda, vas prosim, da tacega davka ne sklenete, kajti osoda teh ubogih ribiških družin je uže itak britka in se je s takimi eolnimi določbami ne sme še težavnejšo napravi jati. Gospoda, najtoplejše vam priporočam v imenu poštenih in udanih ribičev primorskih, da sprejmete moj predlog. (Dobro! dobro! na desnej.) Politični razgled. V Ljubljani 25. februarja. Dunajski listi in peštanski poročajo, da so bili ministerski in kronski sveti, v katerih je bila nutbitiznciftt sklenena. Za to se bode od delegacij, ki se prve dni marca snidejo, terjalo 50 in i 1 i j ono v goldinarjev. „N. Fr. Pr.M se boji vojske z Rusijo in jo živo odsvetuje. Mi pa sodimo, da vsa mobilizacija K nij druzega nego pripravljanje za osvojitev Bosne in Hercegovine, katere se Avstrija ne more ogniti. Magjari in nemškutarji se bodo jezili nad tem pomnoženjem slovanskega elementa, ali nič jim ne bo pomagalo. V tfs'itsi-netit «bnr» je bilo 23 febr. posvetovanje o colu na "petrolej. Vladni predlog, naj se na meterski cent osem gold. cola nastavi, nema upanja prodreti. Prodrl bode predlog 3 gold. na m. cent. Fanderlik je na- Bazarski smrad, vzhajajoč iz vegetabilij, usnja, sira in druzih tvarin, obdaja me še več tednov, ko Bein bazar uže davno zapustil. Ako si ogledam turško hišo malo bolje, moram dvomiti, da li sem sploh še v Evropi. Hiše so po večjem lesene, malokedaj spodnji del zidan. Koran ravno zahteva vse iz lesa, le spodnji del sme biti iz kamenja. Okna so vsa zaprta, da iz ulice človek v notranjo izbo pogledati ne more, vrata so vedno zaključena. Streha je vedno lesena, izjemoma iz opeke. Sobe turških hiš so brez vsega kinča, brez podob in brez ogledal; le nizek divan sloni v kotu pustih prostorov; na divanu Turek spi, počiva, je, kadi, sploh vse. Turških mošej (bogomolnic ali cerkev) pa je mej temi barakami strašno mnogo, a no tranji prostori so prazni. Od kinča naših cerkva turška mošej a nič ne ve. Podob, sta-tuv, slik ne nahajamo v njej; na pobelenej steni je včasi vrezan kak izrek iz korana ali ime kalifovo. Mošeje so vse nastale iz grških kristijanskih cerkva; stroške za zidanje so vzeli iz mozga premaganih k ris tija nov in iz odkupščine ujetih. Najstarejša mej mošejumi stoji n. pr. na razvalinah cerkve „pri 12 apostolih". Tako se ponavljate v glavnem mestu orijentalnih kristijanov, v Carigradu, vedno dve podobi: lesena bajta in zidana mošej a. Prva reprezentuje gnjilo, turško pastirsko življenje, a druga fanatizem s [krvavim mečem, bitstvo izlamovo. Ako se sploh v kakem glavnem mestu zgodovina, zuačaj in notranje bitstvo lunt-stva vnanje kaže, potem nahajamo v Carigradu pravo sliko individualitete Osuianstva iu njegove vere. II. Balkanski poluostrov sme se mej najbogatejše in najrodovitnejše dežele naše zemlje šteti. Uživaje čudovito zračje, pere si noge v najlepših morjih sveta. Rodovitni črnozcm (humus) pokriva hribovje od vrha do tal; mi-neralična bogatstva ne dajo se porabiti; slatine nahajajo se od Thermopvl v Livadi ji do znanih Herkulejevih kopelij, Mehadije; Albanija Bosna, Macedonija so polne slatin ; pomorske brezine dajo izvrstno vino. Na balkanskem poluotoku raste mirta, lavorika, ponieranče, oljka, hrast, lipu, cipresa iu velikan-ki platan; le palme ne nahajamo, vidijo pak so izjemoma v Atenah. Eno pšenično zrno jih rodi 15; a eno kuruzno 3O0. Olja iz oljke hi se lehko čada pridelalo; kajti eno samo drevo dooaift 25—30 funtov te tekočine. Sploh rodovitnost čudapolna, toda, kaj so Turki napravili i/, teh rodovitnih dežel Evrope? Odgovor je kratek: Napravili so, da se mora štirikrat več v Turčijo uvažati ali importirati, nego izvažati ali eksportirati. Kako pa je mogoče, vprašal bode koje se imajo odstraniti; posebno disciplina nij §e v vseh šolah na pravem mestu. Glede" učnih predmetov je dajal dobre svete; omenil, da se petje še vedno premalo goji; da se telovadba skoro — prezira. Risanje ne je vendar zboljšalo. Gospodinjstvo in ročna dela se morajo v nekaterih šolah zboljSati; to je naloga učiteljic ročnih del; glede poduka v reali-jah je še marsikaj želeti. Na to je prišla na vrsto prva pedago-gična točka o učnih načrtih. Gosp. nadzornik je omenil, da se ta točka odloži na bodočo okraj. učit. konferencijo. Vsled tega je prišla druga točka na dnevni red. Referirali so o tej točki gg. Rune, (Komen). Beninger (Tomaj), Ant. Leban (Sežana). Vnela se je prav živnhna debata, katere so se udeležili: Bune, IV'ninger, Ant. Leban, Janko Laban, Cvek, TrampuŽ, Ilrovatin, Praprotnik, gospodična Stanič itd. Ker je go«pod nadzornik omenil, da se mu zdi referat gosp. Ant. Le-bana najprimernejši in ker je gosp. A. Leban svoje mnenje tudi na tabli razjasnjeval in so temu razjasnjevanju sledile tudi nadzornikove opombe, katere so bile res zanimive in pod-učljive, so se Ant. Lebanove resolucije „en bloc" sprejele. Potem je prišla na vrsto tretja točka o fiziki in prirodopisju. — O fiziki sta referirala gospoda Ilrovatin (Nabrežina) in Ant. Leban (Sežana), ki sta se pa v tem predmetu popolnem zlagala in so bile vse resolucije sprejete. — O prirodopisju so govorili gg. Ilrovatin, Ant. Leban, Janko Leban, Fakin (Repentabor), Cvek (Sežana) in drugi. Razgovor je bil prav živahen. G. nadzornik je dajal prav izvrstno svete in pedngogične migljaje. Sprejele so Be Horvatin- Ant. Lebanove resolucije — Iz vsega smo pa spoznali, da veje v učiteljstvu pravi duh napredka in da je letargija pri kraju. O pospeševanju šolskega obiskovanja je govoril gosp. Fakin. (Repentabor). — Povedal je pravo istino, a v vsem se nijso učitelji z njim zlagali. — Na to je poročal predsednik okraj. učit. bukvarnice gosp. Cvek o bu-kvarnici. Konferencija je sklenila, naj se voli pet udov v zastop okraj. učit. konferencije. Štiri trije udje: Gg. Cvek, Bune, Praprotnik so še za bodoče ostali zastopniki in nova zastopnika sta bila izbrana brata Anton in Janko Leban. Za svojega zastopnika v okraj. šols. svet mesto odstopivšega g. Cveka so si učitelji izvolili gosp. Praprotnika (Lokva). Vrstili so se na to razni predlogi, zadevajoči pre-loženja velikih počitnic. Seja seje potem kon čala ob 8'/j zvečer z nadzornikovem sklepom; g. Bunc se je v imenu učiteljstva gosp. nadzorniku zahvalil za trud, s kojfm je g. nadzornik sejo vodil. Domače stvari. — (L j ubij ans kim meščanom.) Drug mesec imamo mestne volitve. Volilni zapisnik leži pa samo še do 28. febr. na magistratu, da vsak lehko pocleda, ali je prav vpisan ali ne, in sicer za sobe in za drucre. Če nij, sme reklamacijo ali ugovor vpisati. Ravno tako sme terjati, da se ta ali oni, ki morda nema več prejšnje volilne pravice, iznusti ali v drug razred dene. V I. razredu volijo tisti, ki plačajo vsaj vseh davkov v Ljubljani osemdeset goldinarjev starega denarja ali 84 gld. a. v. (brez priklad). V II. razredu volijo tisti, ki plačaio vsaj jeden in dvajset gld., potem uradniki itd. V III. razredu volijo pa oni, ki od dohodkov plačajo vsaj 8 gld. 40 kr. (to se ve brez priklad) ali od kacega obrta 5 gld. 25 kr. Ako torej kdo plačuje, če tudi na različen račun, skupaj 84 gld. davka, pa je vpisan bil dozdaj v II. razredu, naj gotovo reklamira, da ga vpišejo v I. razred. Opozo-rujemo volilce Še, da se pri tem prištevajo soprogu davki, ki jih p lačni o njegova žena, očetu pa davki nedoraslih otrok. Kdor neče sam iti reklamirat, lehko se oglasi pri nas ali pri katerem koli narodnem občinskem mestnem odborniku čem prej mogoč«, vsakako pa pred 28. februarjem. Zlasti je vsak volilec, ki ga za I. razred dobomo, velike važnosti, ker kakor enkrat še v I. razredu proderemo, imamo večino v zboru. — (V o i i t v e u i shod.) Piše Be nam: V ponedeljek je shod narodnjakov v Celji, da se pogovore zarad prihodnjih volitev v deželni zbor. — (Metliška občina) je vložila pritožbo pri upravnem sodišči proti ministerstvu za nauk zarad tega, ker jej je bilo ukazano v krajni šolski svet svoto vplačevati, katera se občini ne zdi opravičena. Obravnava bode na Dunaji 27. t. m. — (V stolnej cerkvi) tukajšnjej je bila v nedeljo slovesna velika maša v zahvalo srečno izvršene papeževe volitve. Navzočni bo bili tudi načelniki javnih oblastnij. — (Um rl) je tukajšnji frančiškanski gvardijan in župnik, pater Salvator Pintar, 53 let star — (V al vazo rja) je izšel in se razdaje 27. zvežčič. lašč vladni predlog podpiral, da bode do glasovanja prišel in — padel. Iz fr.it o se piše i Notranja kriza narašča vedno bolj. Večina v zboru je premaj-hena, da bi mogla dolgo nositi vlado in mini-Bterstvo. Vim ii i o «lr itn m nn #';"#» bode prostovoljno privolila, da svoj kos Besarabije Rusiji nazaj odstopi, a za to bode kot neodvisna priznana od Rusije in od Turčije, dobi DobruČo in Še denarno odškodnino. Iz tli »m* ima „Penter Lloydu dolg telegram, v katerem se zopet trdi, da je izvolitev Leona XIII. zmaga zmerne stranke. On je jako oster mož in strog, kar se tiče , verozakonskih nazorov, a da meni, ka izguba posvetne oblasti za papeštvo nii važna izguba. On bode, prorokuje dalje „P. L.u, jako samo-stalen in velik v delu. — Kronanje papeževo je bilo odloženo. Pravijo, da bode v četrtek. — Govori se, da je bilo veliko posvetovanje kardinalov o tem kako in nli bi se „modus vivendi" našel nasproti italijanskej vladi. — Kakor se „Pol. Corr." piše, zagotavljajo, da bode Leo XIII. svojo pozornost bolj k cer kvenim vprašanjem nego k političnim obračal. Papež govori francosko in nekaj nemško, in je velik prijatelj latinske poezije. Dopisi. Iz k o lil (Ml M It 4» okolice 22 f-sbr. [Izv. dop.] Dne 20. t. m. bo imeli učitelji sežanskega okraja okrajno učiteljsko konferencijo v Komnu. Sešlo se je bilo 20 učiteljev in 2 učiteljici. Počestil je navzočne tudi gosp. ko-menski dekan, kot ud okrajnega šolskega sveta se svojo navzočnostjo. — Na dnevnem redu je bilo. 1. in 2. o učnih načrtih za enorazdno, dva-razredno, trorazredno in čveterorazredno šolo 3. Postopanje v fiziki in prirodopisji. 4. Kako bi se šolsvto /boljšalo V 5. Poročilo predsednika okrajne učit. bukvarnice in volitev udov v zastop okraj. učit. bukvarnice. 6. Volitev enega uda v okraj, šolski svet. 7. Predlogi. Gospod predsednik, c. kr. okrajni šolski nad zornik Vodopivec, je po kratkem in primernem nagovoru otvoril sejo in pozdravil navzočne učitelje; — izvolil si je za svojega namestnika g. Bunca iz Komeua. — Gosp. Fakin in Čotar sta bila za zapisnikarja vo ljena. — Na to je sledilo nadzornikovo poročilo. Omenil je gospod nadzornik mej drugim, da se je šolstvo zboljšalo; da je tudi obiskovanje rednejše vsled strogosti okraj. šols. sveta in tudi vsled učiteljskega prizadevanja. Poudarjal je posebno lastnosti dobrega učitelja in zbujal k uzajemnosti in delovanji. Vendar je v teku nadzorovanja zapazil tudi več napak, vsak, da bo na tako rodovitnem poluotoku, kateri ima najugodnejšo lego mej tremi deli sveta, štirikrat več uvaža, nego izvaža? Uzrok je iskati v ljudeh, v individualiteti, v apatiji, lenobi, neizobraženosti, domačem življenji, v veri Turkov, kateri so na balkanskem polu-ostrovu v manjšini in najbolj leni narod v Evropi. Vsled otomanske brezskrbnosti in lenobe ne nahajamo v balkanskem poluotoku nobene komunikacije. Kako lehko bi bilo brodariti po razuih rekah, katere tekajo po poluotoku in na tak način notranje dežele zvečati z morjem. Toda denes po turških rekah nij druzega najti, uego mali čolnič, v katerem je komaj trem osebam mogoče prostor dobiti. Na reguliranje rek vlada „visoke porte" Še nikdar mislila uij. Nakladanje ladij v luki pri Varni, kakor tudi v drugih turških lukah je jako nevarno. Enake so ceste na suhej zemlji. Ako najboljši orijentalni inžener cest ne zboljša in posuši, nemajo dna. Kar je železnic, zidanih je le od Angležev, katerih pak Turčija nikakor kontrolinati ne more, ker nij svojih obljub izpolnila. Da je torej trgovina po Turčiji nemogoča, je naravno, očividno. Naj bode pak dežela še tako bogata, naj še toliko rodi, eksport je nemogoč. Vsaka provincija mora porabiti pridelke svoje doma. Žito zgnije, ker se porabiti ne da; stroški izvožnje bili bi veliko večji, nego ie žito vredno. Za turško vlado bi bilo čisto lehko svoje državne dolgove plačati, ako bi jo količkaj bila volja, naravno bogatstvo dežele porabljati. Se ve, da brez komunikacije, cest iu luk je to čisto nemogoče. Turek )e sam prenemareu, da bi se brigal za trgovino. Grki, Armenci, Angleži, Francozi, Nemci so tisti, ki imajo na poluotoku trgovino v rokah. Bospor vežejo z Varno, Odeso, Gala* cem ter drugimi lukami Urnega morja le ruski parobrodi in tržaška Llovdova družba; zvezo z ostalo Evropo preskrbujejo angleški, italijanski in francoski parniki. Tujci so Turkom v turSkej deželi prepustili le nižjo obrt-nost. Pri kulturno-historičnem razvoji udeležuje se Turek kot mali obrtnik ali pa kot uraduik državnega stroja, kateri pa je tako slab in len, kot noben evropski. Ako se Turek udeležuje poljedelstva, stori to na tak način in s takim orodjem, kakor so ga rabili ljudje pred 2 tisoč leti, ob času starih patrijarhov. Pri takoj osobnosti turškega ljudstva, pod tako vlado, katera se ne /meni za podložni« kove interese, je uže mogoče, ako se štirikrat več uvaža, nego izvaža. Beda podložnih, strašuo veliki dolgovi so naravne konsekvence te žalostne prikazni. (Konoc prihodnjič.) — (Občni zbor trgovskega) bolniškega in polnočnega druAta ljubljanskega je bil v nedeljo L'4. februaja v magistratnej dvu-rani prilično dobro obiskan. Presednik društvu g. A. l>reo je pozdravil navzočne s kiatkiiu govorom, ter jim poročal o napredku društva. Drnitvo ima koncem 1877. lota 16 častnih, 75 podpornih, 836 pravih, tedaj vkupe 427 članov. Mej umrlimi udi se predsednik toplo spominja ranjctga g. V. C. Supana, kateri je bd mnogo let društvu prvosednik iu tiegdar podpiratelj. Pretečono leto se je oskrbovalo v drustvenej bolnišnici (5 udov te kom 572 dnij, kar je dru.tvo stalo 1317 gl. 66 kr. Bolniški zaklad društva znaša 28.124 gl. 10 kr., peuzijski zaklad 7058 gld. 32 kr. Sprejme se od vodstva nasvetovani red zaradi zdravniškega poslovanja v bolnišnici društva, katera je zdaj v novo sezidauej hiralnici sv. Jožefa v Kravjej dolini. Gospod Drašler Btavi dva predloga. Prvi meri na to, naj izbrani odbor ob poletnem času osnuje na korist društva veselico, pri katerej za blagi namen sodelujeta pevski zbor čitalnični in filbarmonično društvo. Drugi predlog je, da se naprosi hranilnica kranjska, da dodeli tudi temu društvu nekoliko podpore. Oba predloga ee enoglasno sprejmeta. V odbor za banovanje veselice se izvolijo gg. Arelt, Jeločnik, Ju vančič, Karinger, Klemeniič, Leskovic, Ška berne, Sos, S te in me t/, Drašler in It. Maier. Predsedoval bode odboru društveni vodja. Gospod vodja društva A. Dreo se zahvali g. Prašlerju za na korist društva stavljene predloge in obljubi, da bode vse storil, da se stvar kolikor mogoče v smislu g. Drašler-jevem na korist društva izvrši. Za častnega člena se enoglasno imenuje g. Ant. T o man, trgovec v Trstu, kateri je rodom iz Kamne-gorice, uže ud od 1. 1838, in neprenehoma društvo zdatno podpira. Za pregledovalce računov se volijo prejšnji udje. Potem »o sdmr sklene. — (I z p rod porotnega sodišča.) Dne 22. t. m. so so imeli pred porotniki zagovar jati Franca Porenta in Janez Bitenec iz Sent-Vi-la, Toma Strah in Mica Strah iz Sostro-vega, ker so lani julija mest ca iz cina in sviuca dvajsetice hh in razdajali po Ijubljnn-skej okolici in po Ljubljani. Prvi trije so bih obsojeni na štiri leta in tri mesece ječe. Micu Strah je bila odpu.-eena, ker jej sokrivda nij bila dokazana. — (Iz N ah reži ne) se nam piše: Umrl je deues ob 2. zjutraj GG letni občo spoštovani načelnik postaje v Nabrežini, g. Ignac Nikola Kopriva, posestnik zlatega križa za zasluge s krono, vojne medaliju, vitez reda italijanske krone in posestnik papeževe me-dulije. Zaradi posebnega posnemanja vredne hrabrosti in ljubezui do majke Slave kakor zarad redne pravičnosti ostane njegov »pomiu trajen pri vseh, ki so ga poznali. — (Iz Celja) se nam piše 23. febr.: Pokopah smo denes tukajšnjega inestjaua gospoda Fruuca Krmsiča, brata znanega profesorja naše gimuazije. Bd je pokojni France vrl narodnjak, obče spoštovan iu priljubljen, kar je tudi sijujni pogreb dokazoval. Bodi mu zemlja lehku. — (O mariborskem okraji) in njegovih kandidatih piše ,,1'resse" iz Gradca; »Oster bode boj za dva mandata kmetskih občin mariborskih. Ustavoverna stranka, ki je zadnja leta le s prav malo večino na vrhu držala se, izgubila je z Bran dat ctter-jevo afero jako mnogo. Prav bati se je, da bode tudi S e i d 1, kateri od imenovane B r a n d s t e 11 e r j e v e a f e r e n i j po vse čist ostal, svoj deželno-zbor-ski mandat izgubil." Torej Nemci uže sami priznavajo, da tovariš zaprtega Brandstetterja nij več vreden, da bi kandidat bil. Tudi Seeder ne, ker se daje poleg Seidla kandidirati. — ( S a m o u m o r.) iz Celja se nam piše: Denes se je biii tukajšnjega sodurja in vinskega trgovca Palosa — 25 letni Autou Palos — ustrelil. Nesrečna ljubezen fit domači prepir ste baje uzrok saiuoumora. Nesrečnež je bi jako priden in delaven ter hvalevredna iz-jema sploh zanemarjene mestne mladeži. Dunajska borza 25. februarja. (Izvirno telegrafićuo poročilu.) £notni dri. d< Ig v bankovcih . i>U gld. — kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 87 „ — m tiara renta........ ^3 w 88 _ lS«o dri. posojilo..... 110 „ 25 \ \kdjw narodno banke .... 7'.»:i „ — \ milit ne akcije...... 227 „ 7i> LomIuii......... iiy ( 4 > »•fpl- «........ » „ 6fiVi n J. kr. cekini....... 5 „ 94 n Irobro ....... 107 „• 35 , Državno uaarko...... H | 18 „ Sprejme se učenec ~w v prod jtlnieo na delali. Več ho izvo pri opravničtvn „Slove nakrca Narodi". (tja_i) Štev. 532. (58-2) Razglas. Mestni magistrat vse taiste, ki so po> členu XII. postave od 23. julija 1871 dolžni svojo sode cementirati dati, a tega še do sedaj nijso storili, še enkrat opominja, da tej dolžnosti zadostijo iu vse sode, zatorej tudi one, ki jih v kleti imajo, takoj po no vej meri ce-mentirati dade, sicer bi magistrat, ker je užo za cementiranje sodov odločeni čas itak pretekel, prisiljen bil proti takovim zamudam s postavno kaznijo postopati. Mestni magistrat v Ljubljani, 14. februarja 1878. Prauseher-jev deželne redute dvorani. Uenes predzadnji dati za dame. Petek I. marca je zadnji damam odmenjeni dan. V immIcIJo 3. marca je no|irl-Itlicuo zadnjikrat videti moj muzej. S poŠto van j oui (G2) II. l*rliunclic*r. Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaj i, Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasae. FIEIPA BfEUSTEIJVA, priporoča p. n. ciliriiiHlvu celo vr«to iirmlll >.v, ki au io vaelvj) kut l/.vmtiia izkurala In trotovo oitlravila. Tihih- Hpri6»l ju (i toni. V. n. oliĆliiHtvo nuj na Tarujo prod nakupom alubib ponarejanj, ki nniniijo iiikiikin Aih'Kli vHpolin, in ao i>nmi, i'«'l|ulll«'io r.u prtu «• ■prujtuo, kl iiHHO llrmo iKiMijii. Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čistenje krvi k^in^SŽd?^ ilnlini piiHi'luiii pri liolc/nib v »podlijih nimiiiili, v.iinici, IkiIov.ujIi prsnih OrgMiav, koio in oi-ij , otrok in ioimk ; oilpruvijo r.a-prntjo, pruvi vir iiujvi'i; boltsiflj. 'J'u pilu jn nujlioljii in naj-cmiKJAl liululuk tu hiru. 1 vulur, h Akutnija-, a 12o piliimi, atuno I m' . 1'" "'lin / ni- hkutljir«- 1.1 kr. Dr. Fremonta prerodilni liker, k^SffS Odontin zobna pasta, linijo "Ml^t Prsne cigarete iz smrekovih igel, /u tlllllllllO. '2!l kllHOV 1 Protinski duh, aromatičen, kr,,;,,I;;yo, ^ uli rtlo«iilfii |iruf, rti lin. Inionfinn Inrlnlio o»«lr»vijuko vauk muliurui IIIJLL.LIUII IjCtUClIC, katur (tirlp«! »li buli tuk) bron Ro>erjeva hemerojidalna maža, p^r,!; ki lu'iiuiriijiilii trpu. I ifhl. HU kr. Beaume Girome, i,vrM"'" •,,r*^,0u*a °*ubll,,u- «iui>iii nuledkov 1 gld, 00 kr. GUŠni duh, nujljoljla irođalVO proti nuni (krotil, 70 kr. H nmt a\> 1110 ir 1 0 n L/ iiajboUilli arioarakUt pUuintkili uiiicieijiiiaivi oUR, /.L.i,„,:; oiuj«u tui...j iMk k.iH..ij m prsno iioii'/.i'ii, ?o kr. . Salicil-antisuitin, ::;^'Vn» ,",,J,"'"U Dr. Cailmanna lasno barvilo, iz:;!:::;^: vohunu lami vmikn lnirvn lirim, rujavo, milnim) '.l il.l SaliCiinO lllilO, nujboljio in nuji-ouij«.. i.i.l... J.> kr. Orijentalni prah za dame, tSSSt (b«lo uli n./iii 1 u\A. iu a nO kr. Schrierove zobne pile "u:%rL^,iU,'hm' lr 1 JMptlthin "ujImlJHii /.ilruviln au tolmluc, pololuz.i kro, m- min lflt.ll Lili II, t,,,!; ltllt y<)i)Iia tiiikturu iu uatnu voUu, ftO kar, Storax-Ureme ,i"'<,/"" p°m*gs ph vsob itoi^ui bo* Elektro-motorični vratni trak. najbolju uapab 1 gld. no kr. Margerite-bonbons za kaseij, 30 kr. Vii/linei ii'inir pmli nahodu, pranuinu kuturu. vrutoliolu VVilllol pctpil , m hripi. 1 K|,t. 20 kr. CT| f?pnito "dino dobro HmlHtvo proti Ispadanja Iuh in L.I DCIIILU, nlpravljenju luikin 1 gld. SO kr. I ii-oilloil /lk v"" "n hln' IiiiIi/.UI, pluli nlllhiill, bllllli'lljll U 1 LI 1 ibII, dobro. 70 kr. Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr. Kondensiirmno ivlcnrstlcO nii«riiiliiiiio«'ll KOl»nu i.nsiit i\ 1 kIiI. ar. kr. l'ollo«» rtsiMliiit i.i.iiiikIii 1 1 kIiI. f>0 kr. I»r. ltr«iuiio«it |Mniui«ln ira otiimi|«'ii|«- |mh | a mM., so .viilno tri»ni v salogl. Vuliko »klmiiHču |tiii'iiin«>rij, mil. |miiii«hI Itd. prvih parilklb Umi. tJokoloU« trascoikega druitvu od «.n kr. ilo Ji MM. lunt. 1'nnl tiisl.t « n| it i K1(J. i,4 funtu. Nklntlisiv VBukoJakib liiMlriiiuciiIov tu /.ilruvljniju, kuki.r mi.....I.Ikihi. Itriv.Kitliiivf, ImiimIu/..-, Jiikn < .tik, Vihku /.uliiKii 7.ol>iilh In tu« i«. siniiiK, in ilrii^ih l<»il«'tlilli r«'«'IJ). Priporočamo p. n. občinstvu zdravila v posladkorjoni tililici, kakor: kinin, kopaivu, ilovernki prafiki, žolezo, jotrno oljf, broinkali, jodkali, rabarber, dvojno ogUenoklsla »otla, magnes^a Itd. po najnižji coni. (315—r*) Najznniu-JKO fermacijeko specljalitcto in parfimerije i/. Francosko, Angleško, Ameriko, Nemčijo, £vico in Avctrijo ho pri nas vedno sa dobiti. ■ ■ ,*' rai7|i«ihU(niit«> s. 11 jih,»i poto-ilni mII |iošfit< um ]i«»vxt'tju In l>rl «'ii-^roN nakupu «lnjt>uiu t«'lik«> rubiilr. BKDB Izdat?!j in urednik Josip Jurčič. Labtmua m u.sa .JNaroduu tiskuruti' 9670