Čim več uspehov v letu 1969
1 . v Preteklo leto Je potekalo v znamenju nadaljnje rasti našega podjetja. Vrednost | J proizvodnje Ijo v letu 1968 znašala blizu 1 milijarde N din, kar si’pred leti nismo j mogli predstavljati. Računamo, da bo vrednost proizvodnje v letu 1968 presegla j proizvodnjo iz leta 1967 za okoli 20 %, brez Riža pa okoli 13 %. Doseženi rezultati j so še toliko bolj pomembni, če- upoštevamo znatno nižjo, stopnjo rasti industrijske j proizvodnje v Sloveniji in Jugoslaviji.
Razveseljivo je zlasti dejstvo, da organizacije, ki so v letu 1967 preživljale j poslovno krizo (Elementi Ljubljana, Elektronika Horjul, Elektromotorji Železniki),
¡ dosegajo letos visoke proizvodne rezultate in sicer od 140 do 180% proti lanski j proizvodnji. To je posledica zlasti radikalnih ukrepov v navedenih organizacijah.
| Izjema Sta le dve organizaciji Radijski sprejemniki Sežana in Mikron Prilep. V pre-j teklem letu ni uspelo sanirati tovarn in Se nahajajo .še vedno v težketo položaju.
g V izvozu naših proizvodov moremo ugotoviti, da so bili doseženi zelo dobri j rezultati, saj bo izvoz večji blizu 40 % od lanskega," Tudi struktura izvoza je zelo j pozitivna, nad 70 % bo znašalo konvertibilno področje.
Večina organizacij se je držala planiranih delilnih razmerij-in formirala osebne j dohodke v skladu s produktivnostjo dela in razpoložljivega dohodka. Po dolgih j letih smo dosegli raven osebnih dohodkov v industriji Slovenije.
. Doseženi rezultati so predvsem posledica večje usmeritve organizacij na-tržni 1 princip poslovanja, da proizvajajo tiste proizvode, ki jih trg sprejema.
Izdelani so predlogi za izpopolnitev organizacije podjetja; predlogi se bodo | realizirali v letu 1969.
V cilju organiziranja racionalnejše proizvodnje je bil postavljen elektronski I računski center, ki naj bi služil za čim hitrejše, in optimalne poslovne odločitve, j Moderne proizvodnje si ne moremo predstavljati brez uporabe računalnikov. Naša J naloga je, da bi se Center čim hitreje izkoriščal in dajal rezultate, S j., julijem je j bila izvedena integracija Riža z Iskro, kar predstavlja pomemben korak v Integra-J cljskih ‘procesih elektroindustrije v Jugoslaviji, V prihodnjem letu se pričakuje' I vključitev podjetja »Elrad« v Iskra?
I-' Kaj žeiirho in pričakujemo v letu 1969?	.
- želhno', da bi se proces stabilizacije podjetja'intenzivneje nadaljeval, da bi se I zboljšala stopnja likvidnosti in eliminirala žarišča neekonomskega poslovanja. Pri-] čakujemo nadaljnjo rast osebnih dohodkov v skladu s porastom produktivnosti dela j in boljše ekonomike poslovanja. Programi proizvodnje za 1969 so zelo. ambiciozni j in bo izvršitev zahtevala maksimalno angažiranje vseh članov Iskre. Ti načrti zahte-I vajo od nas boljšo-delovno disciplino, organizacijo in zniževanje stroškov na vseh j področjih.
Ža .osvajanje novih proizvodov in modeme tehnologije bo potrebno v sodelo-j vanju z inozemskimi- partnerji angažirati vse kadre na področju raziskovalno-razvoj-j nega dela, če hočemo, da bo podjetje na konici jugoslovanske elektroindustrije in j enakopraven partner v inozemstvu.
Potrebni bodo velik napori komercialnih kadrov, da bodo povečano proizvodnjo j prodali ha domačem in tujem trgu. Naši napori morajo biti: usmerjeni v boljše I gospodarjenje celotnega podjetja. Ustvariti moramo, taka sredstva, da bomo lahko j pokrili obveznosti iz preteklega obdobja in za razširitev proizvodnje.
}	''.Z'	' '7	. v V--.---'	-•	- ,r	’ 'V'
: Članom naše velike družine lSKRE želim v letu 1969 veliko sreče in uspehov!-
Generalni direktor Združenega podjetja ISKRA
VLADIMIR LOGAR
■
H
n
H
ÏÏ
n G n e d e
fl G H G
a b
ES B ■ B
B B 01 ■
H P B R H B H B
B S B B m B
ta b
,a g
B S B H BI B b a a b
B B B B B B ET B b ra B B m e B B B r E) SR
B B
h e
B P S '
B
E9
B
Zasedanje delavskega sveta
Za četrto zasedanje DSZP- je bil značilen prenatrpan dnevni red z izredno pomembno tematiko in obširne ter razgibane razprave, ki so povzročile, da so člani DS ZP pretresli le štiri točke dnevnega reda, vse ostale pa odložili za prihodnje zasedanje v januarju.
j Za tolmačenjem sprememb j in dopolnitev Temeljnega za-I kana o podjetjih je prišla na | (jnevni red najbolj, boleča I točka — problematika o to-jVaBni radijskih sprejemnikov | v Sežani,
Iz obširne razprave, kii je I na ■ tem mestu ne bi razlagal, | sicer pa Zasluži temeljito raz-j Pravo, je 'najbolj presenetila 1 ugotovitev, da sežanska tovar-j na RA zmerom’ bolj leze "v j-izgubo' (sedaj jo ima že skup-J Bo 1.200 ‘milijonov SJdin) ki | fe.; ni možnosti, da bi se ob-
sedanjem proizvodnem programu sanirala. Potrebna bo zato temeljita spremethba proizvodnega programa. Tovarna bi postalSrobrat novogoriške tovarne AVTOELEK-TRIKA ih bi proizvajala en del avtoelektrične proizvodnje, ki se bo morala po zahtevah motorne ^industrije podvojiti. Proizvodnjo radijskih sprejemnikov pa bi prenesli v pržansko tovarno; kjer ,je že nekoč bila.
?0 predlogu še niso razpravljali ne v eni in ne v drugi
tovarni, je pa kot kaže nap bolj realna varianta za sani ranje tovarne.
DS ZP je nadalje pooblastil gen. direktorja in finančnega direktorja za podpis pogodbe o najetju sanacijskega kredita pri. 'Republiškem rezervnem skladu za: kritje izgube v tovarnah: -SPREJEMNIKI in AVTOMATIKA.
Predlog amandmajev k statutu ZP' glede tržnih funkcij so obravnavali člani DS ZP od odstavka do odstavka. Sprejeli so formulacijo UO ZP, le- o ključu Za razdelitev- Stroškov ser niso :mogli sporazumeti, zato-hodo o njem razpravljali na-prihodnjem'zasedanju, c;
Informacija o poslovanju in konstituiranju tovarne v iz
SAMOUPRAVNI ORGANI, UPRAVA, DRUŽBENO-POLITICNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA »ISKRA«
ŽELIJO CELOTNEMU DELOVNEMU KOLEKTIVU IN POSLOVNIM PARTNERJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1969.
Misli in želje ob zaključku leta
Novo leto 1969 se nam bliža z velikimi koraki, med tem, ko se leto 1968 poslavlja od nas. Vsi imamo mnogo želja, upajmo, da se nam jih bo v naslednjem letu vsaj nekaj uresničilo:
—	dahi v svetu vladal mir,
—	da bi ISKRA . poslovala bolje kot- letos,'
—	da 'bi -''imeli vsi delo in primeren zaslužek,
—	da bi vsi postali pošteni
r v Mar * jmr > jar r ¿ar *	s mst f
gradnji MIKRON je prikazala ostra nasprotja med. mnenjem uprave ZP in vd. direktorja MIKRON. Tudi v MIKRONU znaša dosedanja izguba približno 1.200 milijonov SD. Zaključek je bil, da bo ZP skušalo dobiti ob soudeležbi makedonskih forumov-ustrezen sanacijski kredit in konstituirati 'tovarno, - ker' je dovolj^ razvita za samostojno obratovanje.
Z obravnavo programa uvajanja . avtomatske obdelave pcidatkpv, v ZP in investicijskim programom Elektronskega £računskega centra so. člani DŠ ZP zaključili letošnje zadnje zasedanje.
Marjah Kralj
in delovni člani naše socialistične skupnosti
— da bi mi in naše družine ohranili trdno zdravje in dobro voljo
in še —in še,.,
Tudi - naše glasilo.. »Iskra« se pridružuje tem željam in jih dopolnjuje šc s svojimi
—	da bi bili naši bralci z nami zadovoljni (neizpolnjiva
želja)
—	da bi naše glasilo imelo mnogo dopisnikov, ki bi s svojimi prispevki popestrili vsebino časopisa,
.— da bi lahko o »Iskri« prinašali samo ugodne vesti
in še — in 'še ...
In moja želja:
—	vsem ljudem v ISKRI in njihovim družinami SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969.
Odgovorni urednik glasila »Iskre« Igor Slavec
NA 6. STRANI OBJAVLJAMO NOVOLETNO NAGRADNO KRIŽANKO!
ZP
»Elektromehanika« Kran)
Lep uspeh obrala ATM
Letni plan proizvodnje v obratu avtomatskih telefonskih naprav v Elektromehaniki predčasno izpolnjen
Nekako neopazno je minil delovni dan 20. decembra tega leta. Pa -vendar ni bil tako običajen dan ra sodelavce v obratu avtomatskih telefonskih naprav (ATN) v Elektro-mehamki, saj je bil izpolnjen letni plan proizvodnje v višini 78,557.889 ND. V preostalih dnevih do konca leta bodo prizadevanja usmerjena za izpolnitev mesečnega plana. Predvidevamo, da bomo letni plan dosegli v višini 82 milijonov ND, kar predstavlja povečanje ra 28 % v primerjavi z letom 1967, pri 12 % več zaposlenih. To je velik uspeh obrata ATN, pri tem pa je zasluga tudi tovarne kot celote.
Tako hitro naraščanje proizvodnje nujno prinaša določene organizacijske in tehnološke težave. Vendar se dajo v veliki meri odpraviti s primernim sodelovanjem med posamezniki in službami. Določene težave so proizvodnjo spremljale tudi zaradi nepravočasne dobave repro materiala. S povečanjem proizvodnje smo precej povečali izkoriščenost strojnih kapacitet. To trditev lahko podkrepimo z večkratnim statističnim ugotavljanjem. V »sttilih obratih, ko nimajo tako povečanih planskih obveznosti. podatki kažejo, da so strojne kapacitete nekoliko . manj izkoriščene. Doseči moramo v okviru Etektrome-hanike potrebam razporeditev delavcev in strojnih kapacitet med obrati. Kjer se pojavljajo ozka grla na posameznih strojnih skupinah, bomo primorani iskati kooperante v ’drugih gospodarskih organizacijah
Ni samo važno doseči planirano ' proizvodnjo, -temveč ■moramo določeno proizvodnjo doseči s čim manjšimi stroški. Podatki v desetih mesecih 'kažejo, da smo imeli za *6 % manjše stroške kot so bili planiranj. Približno enako stanje lahko pričakujemo tudi konec šteta. Nekatere vrste stroškov smo znatno presegli, ker tudi plan ni upošteval vseh možnih gibanj. Plan osebnih dohodkov smo v devetih mesecih presegli ra 7%, medtem ko
smo povprečne OD na posameznika presegli za dobra 2%. Pri delitvi OD ugotavljamo, da smo izplačila za nekatere stimulacije znatno presegli, zato so tudi samoupravni organi tovarne sprejeli določene spremembe. Bistven problem, ki nas je spremljal celo leto, je premajhna proizvodnja telefonskih relejev. Delno smb si pomagali s tem, da so naše sodelavke jusitirale, poleg rednega dela, releje tudi na domu. Za odpravo te oblike dela usposabljamo večje število novih justerk. Veliko zastojev smo imeli ravno zaradi premajhne količine relejev. Na eni strani je to povzročalo nenormalno veliko število nadur in čakalnih ur. To dejstvo nam potrjuje, da bi z večjo dkl-adnostjo v proizvodnji dosegli še boljši rezultat.
Kljub temu, da smo plan zadovoljivo dosegli, bi naših proizvodov lahko še veliko več prodali. To dejstvo jje naletavalo, da bomo tudi v naslednjem letul morali plan povečati za 32 % (107,9 milijonov ND) v primerjavi z letošnjim dosežkom, če hočemo zadovoljita naraščajoče tržne potrebe. Če primerjamo letošnji plan s planom za naslednje leto, vidimo, da je celo za 38% večji. Srednjeročni plan razvoja PTT podjetij Jugoslavije do leta 1975 predvideva 4,8 kratno povečanje telefonskih naročnikov. Ta podatek je izredno razveseljiv, vendar pa nam nalaga veliko odgovornost do naših bodočih kupcev. Poleg tega moramo ustrezno povečati tudi naš izvoz, da si bomo zagotovili potrebna devizna sredstva. Dolžnost nas vseh mora biti usmerjena v to, da bo skoraj 1500 članski obrat zadovoljivo izpolnjeval predvidene naloge tudi v naslednjem letu.
Franc Fajmut, ing. org.
»Sprejemniki« Sežana
¥ tovarni fe stanje še vedne pereee
Občinska skupščina Sežana je 23. decembra razpravljala o tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani. Skupščina je mnenja, da je stanje v tovarni tako pereče, da ne more več čakati na rešitev. Kolektiv prejema zelo nizke' OD, proizvodnja šepa zaradi nelikvidnosti itd.
Nujno potrebno je, da ZP Iskra čimprej potrdi sanacijski načrt tovarne, presškrbi potrebna finančna sredstva, tako da bo tovarna normalno začela .poslovati.
-£i-
s
*
•s
k
»Elektromotorji« Železniki
Občni zbor sindikata
ŽELEZNIKI, 14. decembra — Kot je -že običajna tradicija, je bil tudi tokrat -občni zbor številno obiskan. Iz ¡poročila predsednika tov. Freliha je razvidno, da je izmet še vedno problematičen, kot je bil že prejšnja leta. Pojavljajo se zastoji v proizvodnji zaradi nepravočasne nabave materiala ah pomanjkanja
|	OBVESTILO
s Naslednja številka izide 11. januarja 1969 — s I dopisnikom se zahvaljujemo za sodelovanje in = § si želimo bogatega sodelovanja v naslednjem j§ jf letu. Do 6. januarja nam poročajte -o morebit- = 1 nem praznovanju v svojih enotah,
=	Uredništvo =
polizdelkov za tekočo serijo. Malomarno ravnanje z .dokumenti je tudi vzrok zastoja v proizvodnji. Porabi se -več materiala, kot predvidevajo normativi itd. Tov. predsednik je predlagal, da naj občni zbor razpravlja o •vsdh teh 3n. ostalih problemih, «organi upravljanja in strokovne staž. be tovarne pa naj ukrepajo.
V	nadaljevanju je predsednik razpravljal to <QD, prodaji, prodajnih cenah, o 'stimulacijskem pravi kliku, o stanovanjski problematiki itd.
V	diskusiji je bilo poved a. no, da ima tovarna svoje kapacitete -dobro zasedene in ,da je v letu 1969 pred njimi velika proizvodna naloga, zato bo moral ves kolektiv kdo delati, da bo kos nalogam.
Biskutanti so zastopali stališče, ida je kolektiv samostojen in da je <od njega odvisno kolikšen »kos kruha« bodo imeli v bodoče. Smatram, da je to povsem zdravo in edino pravilno stališče kolektiva.
Janez
Nabavna dejavnost v novembru
Po poročilu Nabavne organizacije za minuli mesec .je imela panoga železarstva ’največ težav z dobavami hladno valjanih dinamo trakov. Jeseniška Železarna, ki te trakove proizvaja, nam jih je dobavila v novembra namesto 106 le ¡86 tem. Pri tem sta bili prizadeti največ tovarna v Železnikih in Mikron v Prilepu. NO predvideva, da se bo položaj glede tega materiala v decembra zboljšal, 'ker pričakujemo uvoz TOO ton iz Italije.
Glede neželezne metalurgije velja omeniti, da je NO že dobila od dobaviteljev potrjene letne potrebe za celotno ZP, čeprav bodo -pogodbe podpisali te dni ali v januarju. Tudi za prvo trimesečje naslednjega leta je NO poslala specifikacije in so tudi že potrjene.
Okvirne -celoletne potrebe neželeznih materialov znašajo približno 110 ton oz. vrednostno 18 milijonov N diin, pri čemer- je delež prvega trimesečja določen v višini 4,620.600N din.
Pri panogi elektroindustrije je NO že minuli mesec sklenila pogodbe za dobavo elektrarn ateri ala v prvem trimesečju. Obe tovarni dobaviteljici FKS in ELKA .sta prejeli vse' naše specifikacije, hkrati je ND poslala tovarnama tudi seznam , celoletnih potreb .za naše ZP.
NO se je v minulih dneh dogovarjala precej-glede .cen lakiranih žic. Kot vse kaže bodo cene .za .sedaj «ostale ne-izpramenjene, v naslednjem leta pa bodo .morda celo nižje .ali vsaj enake. 'Dokončne .cene ho .NO dobila pri naslednjih razgovorih s tema dobaviteljicama elektromate-riala.
Podobne razgovore je vodila NO tudi v tovarni Tes-ndlka v Medvodah. Ker je naročena pošiljka pertinaksa zelo velika, bo ZP dobilo ta
material po nižji ceni, morda selo 15 % ceneje. Dokončen odgovor ho znan v naslednjih dneh.
Pri ostalih panogah velja omeniti, da se zaloga lakiranih žic -pri naših posrednikih -Elektr-en-abaivi in Elektrotehni naglo zmanjšuje. Naše to-vatme jemljejo namreč večje količine, kot so jih naročile, tako, da obstaja možnost pomanjkanja Je y tem mesecu. Potrebna bodo zategadelj dodatna naročila in urgence.
Uvoz reprodukcijskega materiala m surovin' je potekal v novembra brez zastojev. NO je realizirala plan uvoza v višini 119,87 %, medtem ko je izvršila teomulativnj plan uvoza z 92,02 %.
Težave so imele le tiste naše organizacije, ki jim je zmanjkalo likvidnih dinarskih sredstev. Vendar -so skoraj vse naše tovarne sedaj ob zaključku leta devizno aktivne. Devizna -sredstva za uspešen uvoz v začetku Ihta so tako zagotovljena.
Kott je že poročalo časopisje so Zahodni Nemci namesto revaiv-acije nemške marke -obremenili njihov izvoz ž dodatnim 4'% davkom. To pomeni, da borno morali računati s povečanimi stroški pri nabavi reprodukcijskega materiala in surovin iz Zahodne Nemčije. NO zato svetuje ■ skrčenje uvoza iz Za-, - hodne Nemčije.
Pregled gibanja zalog materiala na .razredu 3 za celotno združeno podjetje izkazuje v mesecu -oktobru znižanje v vrednosti -slabega enega milijona in pol novih dinarjev.
DOPISUJTE V I S K R O
En a J stmesečna proizvodnja ZP
		v ¡000	-din
ORGANIZACIJA	Plan	I—IX/68	%
ELEKTROMEHANIKA	222.642	224.953	aoijo
ELEMENTI	74.475	,84.235	113,1
AVTOMATIKA	55.751	52.707	945
■SPREJEMNIKI	42.864	25.442	59,4
APARATI	44.-150	43.-800	99,2
AVTOELEKTRIKA	107.230	101.355	94,5
ELEKTROMOTORJI	20.893	23.949	1145
NAPRAVE	30.295	18.630	61,6
ELEKTRONIKA	14.317	14:559	101,7
KONDENZATORJI	40.857	32.347	795
INSTRUMENTI	15.441	19.423	- 125,8
POLPREVODNIKI	19.128	18.935	99,0
USMERNIKI	8.398	8.330	992
RIZ (celoletno)	164.126	140.426	85,6
ORODJARNA	2.560	1226	47,9
MIKRON	15.129	5:286	34,9
:zza	36.852	44.592	121,0
PSO	12.828	12.608	98,3
BAZ	1.375	1.'818	1322
SKUPAJ PODJETJE	929.311	874.661	.942
Novoletni sejem želja, ocen, predlogov...
Mnenja in želje direktorje? in predsednikov organizacij ter samoupravnih organov ob novem Setu
Si Bliža se kraj starega in začetek: novega leta. Tako ■■ i| kot lani, bomo tudi letos vsak pri' sebi in povečini na g Iš tihem naredili nekak obračun dela, inventuro letošnjih g ■j uspehov in neuspehov, izpolnjenih in neizpolnjenih H g želja. Nekateri izmed nas bodo' to storili resno in teme- |j g Ijito, drugi morda površno in le za hip, takorekoč .! j: z zamahom roke in stvar bo opravljena.
55	3®
g Toda pregled nad prehojeno potjo je vedno potre- j»
g ben, ker se človek največ napči ob lastnih, napakah,, če g g jih hoče, jih docela nepristransko oceni in opredeli ter g g sklene, da bo lastna dognanja in, izkušnje — in če je g K pameten «udi tuja — v prihodnje bolj upošteval.
j; Tudi naše združen® podjetje je potrebno ob koncu It leta pregledati, ne sam® tistega finančno-knjigovodske-S ga, s števili ih odstotki, temveč tudi pregleda splošnega g napredka a® zaostanka, ki naj bo idejna podlaga za g urejanje kompleksne problematike v naslednjem letu in ¡5 nasploh vvprihodnje.
Ker' so naši direktorji organizacij,, predsedniki samoupravnih organov ZP in predsedniki družbeno političnih organizacij v prvi vrsti poklicani, da povedo svoje mnenje, smo- tudi letos tako kot lani organizirali skupen pismeni1 intervju z vsemi navedenimi te jim zastavili dvoje za vse’ enakih vprašanj za naše bralce.
Prvo vprašanje je zadevalo lastno organizacijo te se je glasilo:
»Kako- je napredovala vaša organizacija v letu, ki se pravkar poslavlja od nas im kaj lahko kolektiv pričakuje v prihodnje?«
Drugo vprašanje pa je zadevalo združeno podjetje fese je glasila:
»Kaka ocenjujete položaj v združenem podjetju in kakšne napotke bi d* za start v leto 1969?«
Posamezni direktorji in predsedhrfcr so dah naslednje izjave:
PREDSEDNIK DS ZP, INŽ. ROK ŽIBERT
Delo samoupravnih, organov ZP ni letos v ničemer napredovalo, toda nujno potrebno te skrajni čas: je, da
se ta zgodi. Uvajalna doba- je mirno, če- naj, bi bil to izgo-1 vor. Pred nami so resni in težki problemi, za- katerih rešitev bo potrebna zvrhana mera znanja, objektivnosti in odločnosti, hkrati pa bodo morale odločitve temeljiti zgolj na ekonomskih osnovah.
D položaju v Združenem podjetja;, menim, da je zelo kritičen^ zaradi o&vemosti, ki so se nakopičile ob nepravilnih poslovnih odločitvah v minulem obdobju. Samo s skrajnimi napori uprave podjetja i*r ustrezno 'pomočjo Strokovno- močnih tovann v-ZP bomo mogli rešiti tiste, ki se utapljajo-
Osnovni napotek za start v novo leto naj bo, da moramo. neoziraje se 'nas neutemeljene pritiske, tendence in mnenja, pričeti energično zdraviti veje:, v skrajni' sili jih tudi odžagati, da rešiimo celo drevo.
PREDSEDNIK. UO ZP,
INŽ. JOŽE TOMŠIČ
Kot predsednik UO ZP ne žalim ocenjevati dela tega samoupravnega organa, ker bi bila sodba lahko enostranska. Pripominjam pa, da je kvaliteta dela samoupravnih organov mnogokrat ogledalo strokovnih služb, ki po službeni dolžnosti posredujejo gradivo zar obravnavo.
Menim, da' se podjetje nahaja v dokaj vzbujenem sta-
nju, katerega značilnost je določeno zaostrovanje odnosov znotraj ZP. Temu med ostalimi botrujejo stari grehi iz obdobja »skupnega Ža-
klja« in ne nazadnje Sudi neodgovornost, kompromisar-stv® ih pomanjkljiva notranja disciplina. Zato je skrajni čas, da še v hiši, dogovorimo za take medsebojne odnose, ki bodo ustrezali večini. želim, da bi pri oblikovanju le-teb sodelovali aktivno vsi samoupravni organi in tako doprinesli svoj delež: k enotnosti te homogenosti ZP.
»ELEKTROMEHANSKA« — direktor Boris Kryštufek
Naloge, ki smo si jih zadali z gospodarskim planom za leto 1968 so bile dovolj velike, da so zahtevale od vseh veliko, angažiranost. Sedaj že
lahko ugotavljamo, da bodo vse bistvene postavke gospodarskega plana izpolnjene. Vsi’ želimo, da bi lahko isto povedali tudi oh koncu prihodnjega leta.
V Združenem podjetju bi bilo potrebno odpraviti nekatere ekonomske prohleme, ki so' splošno znani. Pri tem pa bi bilo koristno-manj razprav in več neposredne aktivnosti.
»APARATI« — direktor Ivo Klešnik. :•
če gospodarjenje v letu 1968 ocenjujem iz končnih rezultatov, potem smo gospodarili dobro, čeprav z načinom te ceno, ki vsem v APARATIH ni bila prijetna. V leta 1969 nas čaka bistveno povečanje proizvodnje. Na rezultate pa počakajmo do izida novoletne številke ISKRA za leto 1969.
Položaj v ZPt »Kompliciran«. Napotek za leto 1969: »Postavimo močne organizacije, pa bo tudi ZP' močno«.
»ELEMENTI« — direktor inž. Vladimir Klavs.
Letošnje leto je bilo za našo tovarno v znamenju sanacije in. postopnega vključevanja v izvoz. V tem pogledu so naši uspehi v glavnem za-
dovoljivi. Nismo pa ustvarili zadovoljivega dohodka niti osebnih dohodkov: Nadejamo se, da bomo* v prihodnjem letu uspešni pri nadaljnji konsolidaciji tovarne' in ekspanziji v izvozu. Kolektivu tovarne pa želim za izredno prizadevnost v prihodnje boljše dohodke,- kot so jih prejemali v zadnjih letih.
Menim, da je splošni položaj ISKRE v primerjavi s splošnim stanjem v gospodarstvu Jugoslavije sorazmerno ugoden. Z ozirom na naše ambicije in piane za dalj-ŠO' perspektivo pa za nas ni povsem- zadovoljiv, želim vsem članom velike, družine
Iskrašev, da bi v letu 1969: bolj uspešno- uresničevali • v življenje ideje, ki nas združujejo v naših skupnih naporih za splošen napredek in kvaliteto, s katero bomo dosegli nadaljnjo ekspanzijo in. afirmacijo na domačem in inozemskem tržišču.
»KONDENZATORJI« — dh
rektor Franc Košir.
Plaha, ki smo si ga zastavili v letu 1968 ne bomo izpolnili po vrednosti in to predvsem zaradi izpada izvoza v Sovjetsko zvezo to češkoslovaško, dosegli pa bomo — vsaj tako pričakujemo — finančni plan,, ob pogoju maksimalne aktivnosti PSO,.kr »skrbi« za plačano realizacijo.
Že navedeno pove, da smo morali v tem letu napeti vse sile v proizvodnji, da smo dosegli pri manjši vrednosti proizvodnje te nižjih cenah predvideni finančni plan.
Za naslednje leto računamo z večjo proizvodnjo zaradi večjega izvoza na zahodno tržišče, kar pa bo terjalo' še več odgovornosti te vsestranskega sodelovanja. .
Položaj v ZP se na splošno stalno zboljšuje, rezultati pa bi bili še pozitivnejši, če bi posamezniki ne zahtevali rešitev od drugod, temveč bi se oprli predvsem na lastne sile.
Za prihodnje bi želeli samo to, da skupno z upravo podjetja temeljito analiziramo stanje, naredimo zaključke in sklepe ter te tudi uresničimo. Podjetju samemu pa bi priporočili več ekonomič-nejšega poslovanja.
»INSTRUMENTI« — direktor Albin Jensterle.
V letu 1968 smo v naši tovarni gospodarili dobro in slabo. Dobro zato, ker smo povečali proizvodnjo v primer javi, s planom za 26% in hkrati znižaj® zaloge na razredu 3 to 5 za 13%, na razredu & pa za 31% Slabši ret zuitat. smo dosegli zaradi slabe likvidnosti iin kot njena posledica 30. milijonov S din izrednih stroškov, pri čemer (Dalje na 4 strani) J
IV o vole
(Nadaljevanje s 3 strani) ¡se nam ostanek dohodka na povečal sorazmerno; s povečanjem proizvodnje in osebnega dohodka.
Po sedanjih predvidevanjih •bomo v naslednjem letu lahko se povečali proizvodnjo in bolje gospodarili, če bo v 'redu tudi tisto,- kar nd odtisno od naic tovarne.
Sedanji položaj v Združenem podjetju se mi zdi želo kritičen. Za start v leto 1969 in naprej bi bilo nujno, da se zmenimo, kaj hočemo iz ZP napraviti in kdo pod določenimi pogoji misli, resno v njem sodelovati.,
»ELEKTRONIKA« — direk-tor inž. Radovan Vrabl.
Tovarna je preživljala težke čase in zato rezultati dela v preteklem obdobju ne morejo biti takšni, kakor bi si jih želeti. Prizadevanja v tem letu pa nam odpirajo svetlejše perspektive — več dela in boljše rezultate v prihodnje.
Pri ocenjevanju položaja v ZP želim vsem organizacijam več smisla ’ za skupnost , in enotnost akcije!
»POLPREVODNIKI« — direktor inž. Leopold Hodej.
Ena glavnih značilnosti gospodarskega dogajanja v ha? i ši tovarni je bil v tem'letu visok plan izvoza izdelkov, • ki bo v celoti dosežen. Za to so bili potrebni precejšnji
t n i sejem želja, o c e n, p redi o g d v*..
napori vseh delavcev v tovarni pa tudi izvozne organiza-
»AVTOMATIKA« — direktor inž. Andrej Pardubsky.
ZZA — direktor France Dobnikar
NABAVNA ORGANIZACIJA ZP, direktor Vlado Sodin
coije.
V prihodnje -bo. treba še bolj zavihati, rokave,. kajti; plan proizvodnje v vrednosti 30 milijonov N din pomeni 50% povečanje v primerjavi z letošnjim letom.
Mislim, da so bili ključni problemi ZPv letošnjem letu problemi okrog organizar cije tržnih in razvojnih funkcij ter sanacija organizacij, ki poslujejo z izgubo. Primerna rešitev teh problemov in pametna aplikacija novega Temeljnega zakona o podjetjih bi bile skupno z realno postavljmimi plani dobre osnove za uspešen- start,, ZP ISKRA v leto 1969.
TEN — direktor inž. Milan Železnik, Ljubljana — Stegne
Kar sem lani izjavil; kot željo za novoletni intervju, menim, da bi vsaj V nasled-
njem letu .začeli o vsem tistem razmišljati .ih stvarne predloge, v korist nas vseh, tudi urensičevati. .
»ORODJARNA« — direktor inž. Milan Regovc.
V minulem letu smo go-špodanJiir- kot rahitično jr© jeno dete, le s težavo premagujemo posledice rojstva, tipam, da bomo v.. prihodnjem-.letu . okrevali, toda le s pogojem, da dobimo močnejšo dozo »kalcija«.
Združeno podjetje je kot dežnik; ki se ga Vsi radi po-služujcmo le ob slabem vremenu. .V prihodnje bi bilo želeti dokončno uveljavitev trdnejše organizacije tako, da hi na'vseh nivojih in ob vsakem času vedeli kaj kdo dela in zakaj je kdo odgovoren.
; Plan, kot vse kaže, bomo do konca letošnjega leta izpolnili, v naslednjem pa nas čakajo še večje zadolžitve in hkrati obveznosti.
Celotnemu združenemu podjetju bi nasvetoval več integracij skega duha, medsebojnega sporazumevanja.
usklajenega dela in jasnih perspektiv za prihodnje obdobje ¡¡g seveda ne samo za naslednje leto. .
Srečno!
ELEKTROMOTORJI — direktor inž. Alojz Žumer Železniki
Kar se tiče fizičnega obsega proizvodnje, smo lahko zadovoljna, saj smo plan vi-
Mislim, da smo v letošnjem letu dobro gospodarili, vendar pričakujem da bo v prihodnjem še bolje.
žak. Za prihodnje leto pa’ bi bilo potrebno- imeti Ustaljeno ;in jasna poslovno - politiko, ¡stabilno organizacijo, zagotoviti denarno ¡likvidnost in medsebojno zaupanje.
ŠOLSKI CENTER, direktor inž, Gabrijel Perko
V preteklem letu smo v Šolskem centru gospodarili v stalni nejasnotsi zaradi novega uvajanja financiranja v vzgojno izobraževalnih zavodih. Z velikimi napori vseh članov delovne skupnosti v šolskem centru in s pomočjo delovnih organizacij ZP ISKRA bomo minulo ..leto
tičnejšega in hitrejšega uvajanja sodobne tehnologije in'-skupnih tehničnih prijemov. Vse tovarne bi se' torej mo-, rale dogovoriti’’'čim” prej b; enotnejšem reševanju tehnične problematike.. 1
zaključiti' zapbyoljîVô.iV
Leto 1968 je bilo za ZZA. poslovno dokaj uspešno, vendar se položaj ZAVODA, kot raziskovalno razvojne organizacije ZP ISKRA - ni kaj. posebno popravil. Tudi v prihodnjem letu se nam ni tre-ba .hati, da bomo ostali brez kruha, vendar pa . naš kolektiv . že • težko: pričakuj e uve-Ijavitev novega statuta, , s katerim naj bi bil omogočen uspešnejši napredek razisko-.vakio-razvojnega dela in pa tehnologije v ZP.
, Vztic temu, da je ISKRA močan faktor v .našem gospodarstvu, ter da še i mo - uveljavlja na tujih ščih, maram šibko povezavo med zacijami ZP v cilju sdstema-
PSO — direktor Metod Rotar
rekoračili. Tudi produktivnost je že presegla stopnjo,- , ki j smo jo' dosegli
V letošnjem letu nismo Slabo gospodarili; Bolj sem | zadovoljen, s kvantiteto kot. kvaliteto; Našemu kolektivu, ki je kot vidite po dvoletnih , razpravah ' ostal živ, porhehi to. konec razprav o biti ali • ne biti im začetek težkega'
pred .letom 1966. Ne moramo pa -biti zadovoljna s finančnim rezultatom, kjer naš čakajo v prihodnjem letu še težke naloge.
V	prihodnjem letu bi predvsem želel, da bi naš dialog z Združenim podjetjem temeljil na Večjem zaupanju.
»SPREJEMNIKI« — predsednik začasne uprave Vojko Rupnik.
V	minulem letu smo gospodarili .relativno dobro v primerjavi s sredstvi, ki so nam Kila na razpolago. Želimo boljše poslovne uspehe, vendar z združenimi močmi; v okviru ISKRE.
Napotek za start ZP v novo leto; več učinkovite poslovnosti, predvsem pa enotnosti!
procesa pri oblikovanju velike ' in kvalitetne trgovske
hiše ISKRE.
Kljub vsemu verjamem za nazaj in naprej v, .veliko poslanstvo ISKRE.
Priugotavljanju in ocen j e- \ vanju poslovnih uspehov pro- j izvodnih organizacij ZP IS- ; KRA v preteklem letu iskro j no želimo, da bo naša »ve- j soljna« ISKRA poslovala _še J uspešnejše v letu 1969.
SINDIKAT ZP — predsednik sindikalnega odbora ZP i ISKRA, Franc Hutter o
Aktivnost ' sindikalnih funk- 1 cionarjev se mora povečati 1 v smeri delovanja' gospodar- j ske reforme,' ker vsako oma- j hbvanje lahko povečuje ter j ustvarja še težje politične | probleme. Izhajajoč I od de- | lovnega človeka in njegovih. 1 ciljev moramo biti nosildi-in j pobudniki za humane samo- j .upravne odnose;, , ki bodo za- ?
gotavljali .njihove težnje;: kar |
odseva v napredku ; in J blago- • stanju.
Električni vrtalni - stroj EVS-10
novoletne.,,)
Enotni moramo; biti v d-i lju povezanosti ZP ISKRE £ in zaostriti osebno odgovor- J post na Všeh delovnih me-1 stih. Kljub naprezanju in J /ekonomski nuji, ne sinemo 5 pozabiti ha delovnega člove- J ka, posebno na najbolj mar- £ Ijive, skromne in tihe ljudi. *
Doslednost pri našem delu nas bo zagotovo: pripeljala | korak daljo, zato Srečno v ^ letu 1969.	£
ZMJ.. — predsednik KK k ZMS ZP, Ivo Trilar
V preteklem letu je organi-| zacij e mladine ZP delovala s ('želo • aktivno. Udeležili' smo £ Se vseh zveznih in ZP akcij. ¡J 'Na zvezni akciji SAVA 68 S smo bili odlikovani kot naj- . 'boljša brigada. V novem le- J Tu želim, da bi vsi mladi za 1 .dolženi za sodelovanje sJ predsed. konference ZMS ZP § resneje pretresali svoje delo. S -Uprave organizacij pa pro- | sim, da . omogočijo miadim \ udeležbo na akcijah/ ki jih £ predvideva konferenca mla- s i dine ZP.	k
, K nekaterim problemom " pristopamo preveč ležemo, | brez osebne odgovornosti, ^ zaradi tega se-tudi RIZ še | ni vključil v ZP kot je bilo ’ predvideno. Ce' hočemo, da k bo podjetje uspevalo,mora- J mo obvezno fornjdrati - rezer- k vni in :infeavencijski sklad,"/ /ker bb > sam©v vNemi primeru "uprava ZP lahko uspešno in- * tervenirala pri sanacijah to- i „ vam, ki zaidejo 'v ' trenutne 5 -težave.: • J /-v-;-/■	-V;
‘' Setretar y aktiva 1 .'ZKl! ZP J*’ »ISKRA«’ inž. Peter Tribušon k
Aktiv ZK .ZP. je bil v mi- S iulem lefu | angažiran pred- 6 vsem pri reševanju nasled- s //.njih / problemov:. / integracij a k • ISKRA; — RIZ. reorgdnizaci- " ja ZP in deloma pri sanaciji | organizacij, ki poslujejo' z' /izgubo. Formklni del integra-1 icije je bil zaključen', vendar J bo potrebno veliko dela in k večja aktivnost' kot doslej,?
■ da. bomo dosegli- tudi eko- k inomško prednost intogracijei 'V- Glede organizacije ZP je - bij narejen korak •' naprej z ® VreorgattižacijO • prodajnih in J i/razvojnih funkcij. Sanacija i organizacij v »SprejemniM«, ¡J »»Miirbri^ ifi »Orodjarna« — £ je . še .yedrio boleča rana, ki S jo bo treba čimprej ozdra-£
' viti.	s
Problem, za katerega v ZP k hi usmerjena zadostna po- \ zomost, je kadrovsko vpra- k ' sanje. Pozabljamo, da je pod- ¡J jeLje ria takšni strokovni vi- £
' šini, na kakršni so njeni ka- * dri. In še' napotek za leto k 1969t	^
Več "aktivnosti, več odgo- b , vornosti,. več organiziranosti, J predvsem pa'več znanja pri k reševanju problemov!.
»Elektromehanika» Kranj
Panoga električnega ročnega orodja širi svoj obseg
Panoga električnega ročnega orodja je morda eden izmed najbolj dinamičnih poslov v Združenem podjetju ISKRA, če omenimo, da imajo renomirane inozemske firme na tem pod-očju prek 200 različnih tipov orodja in, da k temu orodju spada tudi ogromna množina pribora, potem postane vsakemu jasno, da zadaja resno zalaganje tržišča s proizvodi te panoge ljudem, ki v njej delajo težke probleme. Mimo * neposrednih izdelkov moramo namreč skrbeti tudi še za izbran asortiment specialnih svedrov, brusilnih plošč, gumi kolutov, smirkovih papirjev in še in še ...
NA RAZNA VPRAŠANJA UREDNIŠTVA JE ŠEF PANOGE ROTACIJSKIH STROJEV — DIPL,- INŽ. MITJA KLOPČIČ — POSLAL NASLEDNJI ODGOVOR:
Mitja Klopčič —- dipl. inž.
V tej' panogi ssno. doživeli pred loti hud udarec, predvsem zato/ ker nismo uspeli slediti včasih povsem nelogični' dinamiki jugoslovanskega tržišča. Trgovci. so zato začeli uvažati.in 'to jasno.od tam, .kjer je bilo to najlažje V& iz 'Vzhoda. Kakor je -Jo ■ v Jugoslaviji navada, je /vsak od njih mislil, da bo uvoznik za oelo državo. Posledica'je bila /prezasiiienje tržišča. V tej atmosferi so ljudje te panoge v »Iskri« pravzaprav šele začeli res delati. / "
SISTEMATIČNO i -OSVAJANJE TRŽIŠČA ;
Pokazalo se je, da mora Iskra, gradili svoje solidne pozicije ha. tržišču s premi-šUčnimi kcrriefcialnimii. . im /propagandnimi potezami; Če smo nekoč igrali vlogo distributerja med nekaj velMrimi grosisti vt naši deželi, potem se jo ta odnos zaradi omenjene igre na tržišču im reformnih pojavov radikalno spremenil. Danes imamo povsem razčiščen odnos 'in politiko nastopa do sleherne naše pomembne stranke. Te stranke pa niso zgolj grosisti, temveč tudi detajlistdčna trgovina, pa tudi,, direktna potrošnika, kot n .¡pr. velika podjetja. Cilj ¡naše prodajne ekspanzije na prodajnem ptidroč: ju je, da se postopoma obra-
čamo bolj' in bol] h končnemu potrošniku in to toliko ‘hitreje, kolikor nain to /omogočajo- materialna sredstva za izgradnjo naše trgovske mreže.
. / SERVIS,: KOT ■
POMEMBEN FAKTOR
NA TRŽIŠČU
V teh burnih časih smo tudi pristopili k sistematični' iz-gradiij i servisne mreže po jugoslavij.; z mrežo naših in pogodbenih, delavnic. Danes je prek 48 mest na katera se lahko lastnik električnega ročnega orodja znamke Iskra obrne v : primeru okvar: od Jesenic do BevčtelijeJ To: predstavlja v tržni politiki tako pomemben faktor, da nam praktična vsáiiíbzémska konkurenca ‘rte ■ more - bllžu. Renomirane. inozemske firme začenjajo ta. dejstva spoznavati in cenijo Iskro in njen servisni eiigt-em do/.'te mere, da se obračaj* na nas s prošnjami, da bi mi njim servisi-
. rali tudi njihove proizvode. Razumljivo je, da bomo to storili le pod določenimi pogoji, vsekakor pa tako, da sl ne bomo kvarili tržišča.
INOZEMSTVO POSTAJA NA NAŠE IZDELKE POZORNO
, Znano je, da na področju 'eldStriične^a' hpišoega . orodja kooperiramo š švicarsko firmo Perlos. Pred leti, ko smo sestavljali in podpisovali kooperacijske pogodbe, smo se . na inozemskem: tržišču počutili premalo. mbčno, da bj. si upali misliti na povsem sa-_ most oj on in uspešen, nastop, pri ekspertu. Zato smo pristali na določbe o eksluzivno-: sti ha Zapadnem tržišču. Danes se : razmere spreminjajo, ker smo z ustanovitvijo naših predstavništev v Stuttgartu, Milanu in N. Ycrkú začeli resno obdelovati ta tržišča ih naleteli tudi na požiiti-ven interes za naše izdelke. Tako, jia pri ižvožhih šteVil-kah nate panoge iré mislimo Več izid.južno na kooperanta. -
NOVO LETO ' "
NOVA EKSPANZIJA
Osnovni zakon . gospodarstva jo, da ste primorani stalno Siriti»,'svbj' oibšeg delovanja, sicer že stagnirate in dobiva konkurenca na prednosti. Tega se zavedajo tudi
Direktorji (žal ne vsi?) in sj predsedniki so povedali svo- k f ja mnenja. Želja nai.. kupe J
vendar prevladuje ena sa- k ina... skupna: da bi v ^ ■
da bi v, prihodnje imeli več. uspeha, j
To pa je tudi želja vseh; članov velikega; kolektiva. i Zbral- in uredil
Marjan Kralj ,
S krožno žago, ki je vpeta v kakršenkoli Iskrin električni vrtalni stroj, je moč žagati tudi 25 mm debele deske
Električni ročni vrtalni stroj EVS-06/2 je uporabljiv za vrtanje . v vseh položajih in praktično za vsak material. EVS-06/2 je dovolj močan, da se lahko z njim nepretrgoma vrta.v jeklo (06mm), v les in podobne mehkejše materiale pa do 10 mm 0.
'ljudje v panogi ročnega elbk-tričnoga orodja: zato tud- na prvj pogled zelo ambiciozen načrt,, da skočimo od letošnjih 18 milijonov N din na i 25 milijonov N : din /v letu 1989. Dejansko absorbcija na domačem tržišču in interes v inozemstvu kažejo v to smer. Jasno je, da bo ta skok od : vseh sodelavcev : te panoge ierjal v lotu 1939 velike napore. Vendar imamo v doseganju postavljenega plana veliko upanje, ker* so vse tOzaciei/he pogSčIiel phailntičho že sklenjene.
PROBLEMI
KOOPERACIJE
Vsakdo, kdor je imel z /''inozemsko Kooperacijo opravka ve, da je to želo obsežno in kompleksno delo. Vendar lahko trdimo, da smo uspeli tudi te probleme do, dokaj zadovoljive mere obvladati. Postavlja pa Še vprašanje, ali bo inozemski kooperant (Perles) v stanju slediti naši dinamiki tudi v bodoče. Zato se postavlja kot ena osred-: njih. iialbg-,. perspektivnega.
: razvoja te panoge^ da te ‘ stvari s Perlesom razčistimo oziroma, da razširimo krog sodelovanja z inozemskimi-partnerji. Mi , imajipo tem. . partnerjem kaj nuditi, to tj e prvič utečen prodajni in servisni aparat na jugoslovanskem tržišču,' ki ni več tako nepomemben, šaj. je predviden obseg izmenjave samo s BeriLesom v prihodnjem letu v višini 900.000 § in drugič tudi naše znanje in proizvodne sposobnosti. Vprašanje pa ¡je, kakšne , protktsluge nam lahko drugi partnerji nudijo, in kako bomo uspeli na ta način še naprej pojačaiti našo pozicijo in si zagotoviti perspektivo v svetovnem gospodarskem prostoru.
V NOVO LETO torej z novimi problemi! Le kje jih ni? Na eno pa se lahko zanesemo: to 9e'pridnost in vztrajnost naših delovnih ljudi! S tem elementom pa je možno premagati marsikatero težavo takrat, ko pride do izraza tudi kolektivni duh naših proizvajalcev.
S
W¿ZENSKo\
'}0t1ANJKm
v/tá/i/ñov
ŽELEZOM WETNJCA .OKS/D SLOV.
,_____politikaI
živalska
¡ZGODBA,
SEDEŽ
TOVARNE
RtZ
FINSKO
JEZERI
PRUA
TELO
PLADENJ
TUJE
ti asm
/NE
¡OSTER
bvmÉR
OSNOVNA /it ER A
VRTNA
¿OPA
ñrveTTm.
LJUBU Ah SKO
°0ROPAU I STE
(AN TU N)
JADRAN.
a/USTAN.
LJUSI JA. REMA V
\msro gkmečka
AVTOR
IMMffik/ S/R/J/l J£~D
\zrfES]
¡PLINOV
¡OKROG.
¡ZEMLJE
AVTOtl.
OZNAKA
TRSTA
Vjuskov
ZENSKO
m e
LBRUNO
HJZEK
\VAŽEN \odoblek W1SIH vrovfutH
\HRVAS.
ZENSKO
\j_t1E
skrajčm
/NE LPOLIT/.
LJUBROV.
N IN E
SR'ED/SCÍ
VRTENJ!
ni \V ŠENTJERNEJ L
BEBLERJA
E RUD A
\donace \z. /NE
EDEN
OTOK V /NDONE
SNEGA
At/
zenljA
\ARABSK!
KRVQ-| LOCNE Z“/V AL!
ZENSKO ./NE
TROPSKL
DV/JAlKi
\ZREBEC
ES/PCm
SONCA
TOFOKLE
JEVA
'RASTJU
VLAZNOS
predšT.
NAROTA V
IUNSKI
Wmš.
KRATICA TA RAČ (A
: STRAHI .PETEN UMIK
OS.ZA/MEK
OKUSNOST]
SLADKOST
ASMEN Ofi
DDUACl
ŽIVALI
REKA
TOT10S0V AVTON.
GRŠKA
ČRKA
VRTNI.
SEDEŽ
VELEMEST.
ms oto.
tR.KART,<
\ZNANKA\
ELEKTRON
STROJEV
TRANSELO.
tlATO R
[VMES/Nr
SREN
'PRELIVU
LASTJVO
ROČNO
OSEBNI
ZAIMEK
ENOTA
ZA
JAKOST
RAZSTRE-
LILNEGA
E. TO K A
m¿¿á
Nagrade: prva 100 N din, druga 50 N din, tretja 30 N din in deset nagrad po 20 N din. Rešitve sprejema uredništvo do 15. januarja 1969.
Izvlečki
iz sklepov samoupravnih organov
iiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiaininniiiiniinimi]m«iiuiiniiii)»i]iiiiii]iu]iiiininiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiifniiiiin«iiiiiiu(iiiiniu!i)iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiin!unniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiimiiii!iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiinit>>fi

SKLEPI 7. SEJE UPRAVNEGA ODBORA (10. 12.
1968).
© UO ZP spreminja svoj j 5. sklep točka a 1. seje.UO 1 dne 9. 7. 1968 v tem, da se I število članov gospodarske 1 komisije zmanjša od 19 na 9 ■ članov, kot sledi: ■
1. Janko Derrrič — Instrai-I menti, predsednik; 2. Tatja-I na Galjot — Elektromehani-I ka, namestnik preds.; 3. Jože j Sure — Elementi; 4. Metod I Kačič — Naprave; S. ing. Vla-I do. Zore — Kondenzatorji; 1 6. Anton Kunstelj — Usmer-I niki; 7. Anton Perme ■— Pol-I prevodniki; 8. Milivoj šošta-] rič — PSO; 9. Mirko Križnar I — Nabavna organizacija..
Svoj sklep UO ZP uteme-I ljuje s tem, da. sklicane se-I je “ niso bile sklepčne zaradi 1 neredne udeležbe članov go-I spodarske komisije iia posa-I meznih sejah, kar je oneino-I gočalo redno delo komisije I in upravnega odbora ZP.
© Na predlog generalnega 1 direktorja,, organizacijsko* I kadrovskega področja in se-I kretariata ZP ISKRA se v K zvezi z določili Zakona o 1 spremembah in dopolnitvah I Temeljnega zakona o podjet-I jih (Ur. list SFRJ št. 48/68), I s katerimi je podana fakulta-I tivna subsidiarna odgovo-r-I most med organazatnjatni v I sestavu ZP glede obveznosti I do organizacij in po drugi J strani zaradi obstoja obvez-I ne subsidiarne matedaline 1 odgovornosti vseh organdza-I cijv sestava ZP po sili zako-I na <za vse obveznosti ZP, j predlaga UO ZP DS ZP za-I radi pravne varnosti za I čas, dokler se statut ZP I ; ISKRA Kranj ustrezno ne I spremeni in dopolni oz. us-I kladi s spremembami im do-I polnitvami določil TZP, zla-I sti glede obstoja subsidiarne I odgovornosti, naslednje skle-I pe z veljavnostjo od dneva I sprejetja na DS ZP:
1. ZP lahko sklepa pogodbe s tretjimi domačimi in tujimi pravnimi ali fizičnimi osebami ter sprejema obveznosti iz teh pogodb le, če je za sklenitev teh pogodb in sprejetih obveznosti iz teh pogodb. dano soglasje dedav-I skih svetov vseh organiza-I cij v sestava ZP ISKRA I Kranj. Izjemo predstavljajo I le tiste obveze, ki se sprej-I mejo za pokrivanje že na-I stalih obvez v okviru ZP do 1 1. 1. 1969. Prav tako predli stavijajo izjemo tiste pogod-I be in obveze, ki se nanašajo I na redno poslovanje stro-I kovnih Služb ZP, katere pa I se sprejemajo v okviru sprejetega stroškovnika strokov-I nib služb .
2. DS ZP naroča vsem delavskim svetom organizacij, da v roku 10 dna sporočijo generalnemu direktorju ZP 's sklepom svoje stališče ali .naj se ali ne v statutu ZP ISKRA Kranj uzakoni subsidiarna odgovornost organizacij v sestavu ZP v skladu z določili Zakona o spremembah in dopolnitvah TZP (Ur. list SFRJ št. 48/68).
® UO ZP zadolžuje generalnega direktorja, da imenuje takoj strokovni team, ki naj izdela predlog nujnih sprememb statuta . ZP ^ISKRA Kranj za uskladitev določil statuta z dolpčili sprememb in dopolnitev; TZP do 15. I. 1969.	-
© Na predlog »kretariata strokovnih služb .ZP ter čl. 104 in 105 statutaj ZP imenuje UO ZP v strokovno komisijo za dejavnosti in II ZZA dodatno še naslednja predstavnika; .	-ji*,*.
1. Za tovarno RIŽ Zagreb — dipl. ing. Zdenka Vernica,
2 za tovarno Elektronika Horjul — ..Alberta Burnika, kot člana in Maksa Simončiča kot namestnika.
© UO ZP predlaga delavskemu svetu ZP/da v skladu z določilom čl. 44 in 48 statuta ZP ter HI., odstavka 115. čl. Temeljnega zakona o podjetjih imenuje namesto dipl. ing Jožeta Prezlja, ki j| podal ostavko' kot član razpisne-komisije za imenovanje direktorj a ZZA Ljubljana, novega-člana, in sicer dipl. (big, Gojmiia Bderiku-ša iz PSO,
© UO ZP sprajema na znanje pismo organov upravljanja podjetja ELRAD Gor. Radgona in ga daje v informacijo DS ZP, to jo naslovnemu organu, s priporočilom, da naj se izvedejo vse predpriprave za pripojitev tega podjetja k ZP ISKRA tako, da bi bila pripojitev izvršena 31. marca 3969.
© UO ZP je sprejel na znanje poročilo našega predstavnika v upravnem odboru Poslovnega združenja Ma-šino-Union, Beograd tov. ing. Srečka Razpotnika o poslovanju združenja.
© UO ZP je sprejel na Znanje poročilo našega predstavnika v upravnem odboru Poslovnega združenja RUDIS Trbovlje tov. ing. Leopolda Hodeja o poslovanju združenja.
Obenem je UO ZP zadolžil generalnega direktorja ZP tov. Logarja, da s tov, ing. Hodejem. razčisti, če še nadalje obstaja interes našega podjetja za članstvo v tem združenju in nato stališče posreduje UO ZP v potrditev.
© UO ZP sprejema na znanje poročilo, o poslovanju Združenega' podjetja od 1. 1. do 30. 9, 1968 brez pripomb, z ozirom na to, ker so ukrepi, sprejeti na delavskem sve-
tu ZP ob polletju v fazi realizacije, in ga daje v potrditev DS ZP.
© UO ZP zadolži Fmančno-računovodško področje, da v smislu organizacij sitih predpisov dostavlja mesečna poročila tudi članom UO ZP.
® UO ZP sprejema na znanje predlog orientacijskega gospodarskega plana ZP za leto 1969 in ga predlaga DS
ŽELIM ODGOVOR
Tov. urednik!
Zanima me, kdaj bo gen. direktor ali samoupravni organ. posredoval javnosti odgovor na izvajanje delegata iz Sežane, ki je na VI. kongresu ZKS poročal o situaci-. ji v »Iskri«,
Drago Čopič »Elektromebanika«
: ' Kranj'
NADALJUJMO RAZPRAVO S VI. KONGRESA ZKS
Razprava Miloša Germeka iz Iskre — tovarne radijskih. .sprejemnikov, Sežana, na VI.; kongresu ZKS, ki sta jo v celoti prenašala TV in radio, je bila polna očitkov na račun slabega dela strokovnih, ,služb ZP Iskra Kranj.
. ,-V sami razpravi iznesena stališča niso bila dovolj utemeljena in se zato lahko postavi vprašanje, kakšen je pravzaprav namen take raz-’ prave!
Ižnašanje očitkov pred forumom kot je kongres slovenskih komunistov je veli-?, ka odgovornost, ker se z napačnim prikazovanjem dejanskega stanja lahko povzroči moralna in politična škoda ter zaostri medsebojne odnose. Odgovornosti za take izjave pa ne more nositi posameznik in bi zato ocena .morala .sloneti na stališču širšega kroga komunistov iz različnih organizacij ZP Iskra.
V kolikor so zadeve-res tako problematične, kakor je to povedal diskutant na kongresu, se mora o tem pričeti širša obravnava v organih upravljanja in političnih organizacijah, če pa temu ni tako, je treba javnosti podati ustrezen odgovor.
Moje mnenje je, da bi bilo potrebno razpravo, ki je bila podana na kongresu objaviti v našem glasilu, seveda podkrepljeno z dejstvi, na osnovi katerih ta razprava
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333.
ZP v potrditev.
© UO ZP zadolži Strokovne službe ZP, da predložijo zbir, gospodarskega plana najkasneje do konca februarja 1969 upravnemu odboru v obravnavo.
© Na predlog Orgamizacij-sko-kadrovskega področja imenuje UO ZP v Svet šolskega centra ISKRA kot
sloni. Vsekakor pa za sploš-no oceno dela strokovnih služb ZP Iskra ne more služiti samo mnenje določenega kroga članov ZK iz tovarne Iskra — Sežana.
N.	Pavlin
Pripomba uredništva: Piscema se iskreno zabva-
predstavnike ZP naslednje tovariše:
1.	Poličar Viktor, pravni ref. — Instrumenti, Otoče
2.	Pogačnik Jože, sekretar — PSO, Ljubljana
3; Švigelj Alojz, psiholog — Elektromebanika, Kranj
4.	Peternelj Franc, vodja ref. za izbor. — Strokovne službe
ljujemo za izredno pozornost ob tem problemu. Ker bo v petek 27. decembra v Ljubljani tiskovna konferenca, kjer bo gen. direktor odgovarjal na razna vprašanja novinarjev, bomo odgovor na postavljeno vprašanje priobčili v naslednji številki.
Proizvodnja ZP v no vernimi
Izpolnitev
ORGANIZACIJA	Plan	v 000 din	%
ELEKTROMEHANIKA	20.581	■ 21.842-	106,1
ELEMENTI	7731	8.128	105,1
AVTOMATIKA	5.204	6.099	117,2
SPREJEMNIKI	5.780	2.898	50,1
APARATI	4.686	4141	90,5
AVTOELEKTRIKA	11.611	10.182	1 87,7
ELEKTROMOTORJI	1.879	2.126	. 113,1
NAPRAVE	3.321	2.100	63,2
ELEKTRONIKA	1.657	1153	69,6
KONDENZATORJI	3.904	2.352	6G;2
INSTRUMENTI	1.260	1.963	155,8
POLPREVODNIKI	2.225	1.421	63,9
USMERNIKI	976	865	88;6
RIZ (celoletno)	18.833	17.936	951
ORODJARNA	564	111	19,7
MIKRON	1.375	290	21,1
ZZA	3.350	6.324	188;8
PSO	1.107	1.204	108,8
BAŽ	; 125	— '	
SKUPAJ PODJETJE	96.169	91135	94,9
3EaBBBBBBB9
aaBBWBB«BBBMW!i
m
i	RAZGLAS
g	ZP ISKRA —
Tovarna elektrotehničnih in S	finomehaničnih izdelkov Kranj
razglaša
| naslednji prosti delovni mesti v DE plan, nabava, a prevoz:
1. REFERENT ZA KOOPERACIJE I	2. PLANER	I.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednjo pogoje:
— pod tč.l
dokončana druga stopnja -ekonomske, strojne aii S elektro fakultete z najmanj štiriletno prakso
■	— pod tč. 2
dokončana ekonomska, strojna ali elektrotehniška g srednja šola z najmanj štiriletno prakso, g	Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po
■	objavi na naslov: ISKRA — Elektromebanika Kranj,
g Kadrovski oddelek, Kranj, Savska loka 4. n	’< *
EHHESSHHEHBBBHHHHHESBHeHSEgiEnSEnSSBHSHEnJinHBaHnHI
■ E
OBVESTILO
Obveščamo vas, da se je finančno-računovodsko področje ZP ISKRA KRANJ preselilo iz dosedanjih prostorov Miklošičeva 28, Ljubljana v prostore stavbe Skupščine občine Ljubljana-šiška V. nadstropje, telefon št. 55-021.
Pisma našiti tsi»a!cev
z
Posvetovanje železarjev aia Bledu Vojko Anderle
V : organizaciji Združenja jugoslovanskih želeZarjev in Poslovnega združenja UNI-MAÍIK šo’ pričeli železarji v
- tem tednu na Bledu II. državno posvetovanje z osrednjo temo: »Avtomatizacija v železarstvu.«
tl!ll(IIIItllllill!IIIi3l!IIIIII!iil]||||IIIIIIIi|lllillIillllllIlllI!llllIII!lilltl!IllIimiilillllUllIlllii!IIIIIIIIlli
g.-.,	‘v* Vro{*	 g’
I	ZP ISKRA —	I
I	1 TOVARNA ORODJA	,	'3
LJUBLJANA — Stegne p. p. 488 |
3	j Razpisna komisija'deiaVskega sveta tovarne	5
H M	razpisuje	-	S
3 p :-f - -prosto vodilno delovno mesto za	H
1 f VODJO PROIZVODNO TEHNIČNEGA | i-f	SEKTORJA TOVARNE	|
3 i Pdgbji za razpisano prosto delovno mesto: ¡8	.3
3 — diplomirani inženir, strojne stroke;	,3
5 najmanj 6 let. delovnih izkušenj V orodjarski ali so- S 3 . . rodni stroki;	•	-	-	S
3 — smisel za organizacijo dela;	3
S i— obvladanje enega tujega jeziki.	5...
3 j Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili in kratkim S . 3 življenjepisom v .zaprti kuverti, na zgornji naslov, s. H S pripisom »razpisna komisija«.
5 ! Rok zavložitev prijave na razpis je 15 dni od dneva 3 3 objave razpisa.	3
3 Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh g 3 po preteku roka za vložitev prijave;-	g
iiilIIIlillllillllllIlMiIllllliIlllllllllillllHIIII(llliIlllilllll!!lliIIIIIill!llliiIiUIiIIllllllll!IIIIII!lllil[lillt.
Nagradna križanka
trola kvalitete) »Elektromehanika« Kranj; Antonija Cvelbar »Aparati« Ljubljana; Ivo Triler »Instrumenti« Otoče; Franc Dežman (kontrola ( produkcije) »Eiektro-mehanika« Kranj; Janez Vuk V. P. 2998/2d Travnik BiH; Francka Lapan (finančni Kranj; inž. Miran Kanduč sektor)	»Elek tromehan' ka«
Ljubljana; Mitja Krampi (vzdrževanje strojev) »Elek-tromehanika« Kranj; Pavel Umnik (orodjarna) »Elektromehanska« Kranj.
Imenovani bodo prejeli nagrade po pošti v'drugi polovici jaiiuarja 1969.
(29. nov. 1968.)
VODORAVNO:
1 Iskra, 5. Irska, 8. Sak, 11. Iks, 12. Ksi, 13. Srk, 16. Ikra, 18. Ikar, 19. Ar, 20. Si, 22. Sr, 23. Kd, 24. Sir, 27. Kra, 30. Kas, 31. RS, 32. Ra, 33. Kir, 34. Aik, 35. Sa, 36. SA, 38. Ir, 40. As, 41. Si, 46. Rak, 47. Isa, 48. Irak, 51. Irka, 55. Rdk, 58. Kri, 59. Kras, 60. IS, 61. Skal NAVPIČNO:
2. Kis, 3. RK, 4. As, 5. IK, 6. RS, 7. Sik, 8. Si, 9. AK, 10. Kra, 13. Skd, 14. Ra, 15. Kr, 17. Airs, 18. Ika, 21. Ia, 22. SK, 23a: Rak, 25. Ira, 26. RS, 27. Kir. 28. Rad, 29. Ris, 30. Kar, 36. Sa, 37. Asir, 38. Isak, 39. Ra, 42. Ai, 43. IA, 44. Ra, 45. KS, 48. Ira, 49. RI, 50. AK, 52. RK, 53. Kr, 54. Air, 56. Ir, 57. KA.
IZŽREBANI REŠEVALCI: Po 20 N din prejmejo:
Jože Meglič (ročna orodjarna) »Elektromehanika« Kranj; Milena De Wit (kon-
Na posvetovanju je bilo pripravljenih vsega skupaj 25 referatov, ki bodo obravnavali konkretne .rezultate, ki so jih dosegli železarji y mi- ' nulem obdobju na. področju . merilne in J regulacijske tehnj--: 1 ke, mehanizacije in avfcdmati-kacije .— vse z aspekta' uvajanja sodobnih ' metod ‘:ifi;'' uspešnih ekonomskih kazalnikov. Referati bodo nadalje obravnavali razvoj in osvajanje' novih izdelkov ter se- . veda tudi poboljšaiije kvalitete sedanjih naprav ter opreme za avtomatizacijo. - ¡r
Namcii posvetovanja je, da bodo - strokovnhjki : skupno -analizirali1 dosedanje razvojno ¡‘delo glede : regulacije m ' avtomatizacij e: proizvodnih procesov v industriji in likra-• ti pregledali tudi vse ekonom--ske prednosti teh modernizi-ziranih postopkov: Strokovnjaki si bodo izmenjali dosedanje izkušnje s tega področja, že pred posvetovanjem pa so Še 'dogovorili, da bodo posytít&i največ pozornosti majanju elektronske računalniške tehnike v celotne ali delne proizvodne procese, pa '.tu® ' V ¿vtdmatizacdjd pošlo-.; vanjá.
Železarji se -nadejajo, da bo posvetovanje želo korist-, no ža hitrejši'in modernejši razvoj te industrijske panoge. :
Sodelujejo tudi haši strokovnjaki: inženirji ZZA.
M. K.
Dopisujte v »Iskro!«
•S®®®®©©®#®*©©®®®«©«®®'*1«®®©©®®®®«®®®®®®''. # 1
I	OBVESTILO
e
Obveščamo vas, da se je finančno-računovodsko področje ZP ISKRA KRANJ preselilo iz dosedanjih prostorov Miklošičeva 28, Ljubljana v prostore stavbe Skupščine občine Ljubljana-šiška V. nadstropje, telefon št. 55-021.
»«©©•©•••©©e®®©®«©©©®®©®®©©®®®®®©®©®®®®'*-
niUHttiiiiniiuiiiiiiuiitiiiHiiiiTHiiiiiiHiiiiiiiiHuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiuibmiiiiiiiiii a	3
3 Sindikalna podružnica	S
3 ISKRA KRANJ — Elektromehanika
OBVESTILO	|
Da bi za leto 1969 čim racionalneje izkoristili našo S ji počitniško kočo na Krvavcu se je sindikalni odbor od- g 5 ločil za naslednje:	- 3
g l, Prednost pri koriščenju koče imajo člani kolekti- 5 H va »Elektromehanika« Kranj, ostali člani kolektivov ZP S 3 Iskra pa le v primeru, če koča s Strahi naših članov ‘g = ne bo zasedena.	-	3
H 2. Nočnine se morajo plačati ob rezervaciji.
Ig 3. Vsako leto je največ povpraševanj med zimskimi s 3 šolskimi počitnicami, zato bo kočo v tem času možno 3 g dobiti le za tri dni.
3	4. Rezervacije z vplačili sprejema in daje informacije =
3 oskrbnik koče tov. Janko Flander, telefon 285. O more- g 3 bitnem nepravilnem poslovanju ali težavah je treba se- g a. Znaniti sindikalni odbor pri sindikalni podružnici.	1
3 Da bi koča koristila svojemu namenu, in da bi se g g je lahko posluževalo čimveč članov -kolektiva, ker -so g 3 stroški koriščenja minimalni, je bilo ta pravila potreb- := g no sprejeti.	■	1
&fiiHr©u*uiiiiin!Hiiiiiiiiiiniui!iHiiui!uiiiiiiiiintiiiiinuiuuiiiiiuiiiiiiiHiH«iiiiunimiuisni
ZAHVALA
Iskreno se zahveillj ujem sindikalni podružnici za pozornost, ki mi/ jb je izkazala z obiskom elanov njene komisije in za darilo, ki so mi ga izročili v niojd •'bodezihi/.. Vsem članom kolektiva želim srečno in uspehov polno novo leto,.
Jožica Rogač
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega očotfl. "'- ■
. CIRILA DRINOVCA
■	se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam na liniji -koordinatnega stikata: ka ATN »Elektromehanika« -
■	Kranj za izraženo sožalje, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčetika - Marija Omahen
liliji I	E |H
i	IM
I Iv	m Mm
	
Nepričakovano je zapustil ¡g družino, sorodnike, prija/telje” mi znance tov. Vojko Aniaerie. še včeraj smo delaltjse pogovarjali, bil si medftnami, vesel in poln naeitbv. še včeraj si s tebi svojstveno točnostjo in . natančnostjo ustvarjal njple precizne motorčke, prenose mehanizma. . Jšruta in neusmiljena resniesi pa je vse to naenkrat^Eekinila, žal za vectnoT**"^'5
Kot otrok delavske družine, si si poiskal poklic v industriji, poklic, ki si ga zavestno in Uspešno opravljal. -Nikdar nisi miS rova!. Takoj si se vključil v mladinsko organizacijo, kjer si poleg službe skušal tudi na družbenem polju najti :in pomagati najboljše smeri za življenje. In ko si postal že izkušen član kolektiva, si zopet začel delovati v sindikalnem .pododboru. In prav tu tega svojegactela nisi. končal. Končal si. s voj e delo prezgodaj,. pre-. ra/nb za Tvojo voijo po ustvarjanju, delu ter ži/v-1 jenju.
Dragi Vojko, vemo, da smo izgubili dobrega so-. delavca,1 tovariša in pri j a-telja. Pogrešali''le bomo; zavedamo . 'pa ' se, kako težko te bo pogrešala Tvoja komaj ustanovljena'družina.
Vsem nam boš ostal v trajnem Spominu kot dober tovariš, ki ga je kruta usoda komaj 27. letnega za vedno iztrgala izmed nas.
Sodelavci in sindikalni pododbor MN
ZAHVALA
Ob prerani izgubi najine 8-: letne edinke
BREDICE KLJUN se iskreno zahvaljujeva celotnemu kolektivu ATN pred vsem sodelavcem, obdelovalnd-ce in žičnih oblik za podarjeno cvetje, izraze sožalja in denarni prispevek.
- oče Anton mama Marica in ostali domači
ZAHVALA
Ob smrti moje ljube mame» ANTONIJE GLAC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v oddelku »pakirnica števcev« tovarne. »Elektromehanika« Kranj, za izraze sožalja in denarno po-‘ moč.
Zalka Križaj
ZAHVALA
Ob prerani izgubi, najjne drage mame se iskreno zahvaljujeva vsem. sodelavkam in sodelavcem iz, oddelkp za. preiskavo materiala in linije ploščatega releja obrata ATN ’> tovarne »Elektromehanika« Kranj, za izkazano sožalje, podarjene vence in spremstvo na njeni zadnji-poti.
■ Štefka Eflah in • Jelka študar -	*
ZAHVALA
Ob smrti drage mame MARIJE ARH
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem DE »Splošne montaže« tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraze sožalja in poklonjeni venec.
Marija Naglič ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta ANTONA TAVČARJA se iskreno' Zs^Valjujem vsem sodelavcem »arodjarne«.:tovarne ." . . »Ele-krcmehanika«. Kranj, za poklonjeni Vehhčm'
, izrečeno, sožalje, Posebna zahvala tistim, ki so ga.pospremi L na. njiegoyi,.z§dnoLpe>ti.
. sin Franc
ZAHVALA
Ob izgubi' naše ' ljube ■ mame in. žene
PAVLE ŠKANTAR se iskreno ■ zahvaljujemo delovnemu . kolektivu . obrata.
: »Upori« . Šentjernej in družbeno , političnim organizacijam, še posebej- pa upravi ’ obrata za izraženo sožalje, .podarjene vence in za vso rpomoč,'. ki, so namgjo nudili ' iti nos tolažili v tako težkih-. : trenutkih. Vso ¡ zahvalo tudi i vsem, ki so jo v tako velikem - številu spremili na njeni zadnji poli.
Jože škantar
ZAHVALA
Ob prerani izgubi vnukinje
KLUN BREDICE še iskreno - zahvaljujem za poklonjeni šopek in sožalje vsem sodelavkam 1 na traku trifaznega števca.
Terezija Kozjek
I S K R A — glasilo delovno ga. kolektiva Iskra industriji za elektromehansko teleko mumkaeije elektroniko in avtomatiko— Urejuje uredniški odbor —• Glavni urednik;
' Pavel "Gantar — odgovorni urednik: Igor. Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov n« vračamo — Tisk ta klišejti •CP Gorenjski t©k* Kranj