>NJA K.4J I PPlmuKSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini d~, * ,>n •. Abb. postale I gruppo v j t1 II3 41HI llT Leto XXXVI. Št. 280 (10.800) TRST, sreda, 3. decembra 1980 FRIMORSKI DNEVNIK le začel tehalati v Trstu 13. m»i« 1945. n|eeov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostU.Od 5 je za RAI-TV Mauru Bubbicu pis-nio, v katerem zahteva preiskavo 0 Poročanju prvega radiiskeaa programa, ki «skuša vsiljevati tezo, da •le KD kriva za vse tegobe, ki pestijo Italijo*. Poslanec trdi, da sn c*snikarU vse oreveČ vztraiali pn Podajan hi ljudskega nezaupanja do vlade in države in pri zahtevan, da je treba skrb za obnovo oove-rjfi oredsedniku republike, Cerkvi, sindikatom in opozicijskim strankam. Medtem zdravstvena služba z zaskrbi lenostjo pričakuje jutrišnji dan, ho bo tudi prizadeta območja dosegel val slabega vremena s sneze-h'em vse do ravnin. Trenutno je '‘Pidemiološki položaj pod nadzorstvom Povečalo se je število obo-teni zaradi mraza, a položaj m se *askrb'.iu.joč. Zdravniki ugotavluro, da bo vsako odlašanje pri izseljevanju otrok in starcev lahko usodno. V stanovanjskih prikolicah bodo higienski pogoji prej «li slej postali nevzdržni, saj so tu družine številne in nenavajene na sanitarne pripomočke potrošniške družbe. Celo življenjski pogoji za reševalce, ki so navajeni trdega življenja in jih ne bremenijo psihološke težave, bodo kaj kmalu nevzdržni. Na prizadetem območju je trenutno skoraj 43 tisoč vojakov vseh rodov vojske, če k temu dodamo še vsaj 200 tisoč brezdomcev je popolnoma jasno, da morajo oblasti upravljati in zagotoviti obstoj takega števila ljudi. Potres ni samo razparal hiš najrevnejših območij južne Italije, razgalil je tudi vso gnilobo, ki se je nakopičila v petintridesetih letih neomajne vladavine krščanske demokracije. Predsednik vlade Foria-ni in njegovi ministri ne bodo imeli jutri lahkega posla v poslanski zbornici, ko bodo morali odgovarjati na preko 56 vprašanj in pojasnil o nudenju pomoči prizadetim območjem in o nedopustnih zamudah. Potres in obnova sta postala preizkusna kamna za vse politične in družbene sile v Italiji. ||§§lS3©’g -M:' ; P- Skrb za mrtve v prizadetih vaseh Bazilikate in Kampanije ne pozna odmora (Telefoto AP) ......................umi«....................iiiiiiki..... PRIČAKOVANJE NA PRVE KORAKE REAGANOVE ADMINISTRACIJE POGOJUJE VSAKO POBUDO Vrh EGS ni konkretiziral samostojne pobude za odpravo bližnjevzhodnega kriznega žarišča Od januarja bo evropsko komisijo vodil Luksemburžan Thorne - Število brezposelnih v državah gospodarske skupnosti je že doseglo 7,5 milijona ljudi Dopisnik DELA za Primorski dnevnik G - Končna bilanca zadnjega vrha zahodnoevropske skupnosti v sedanji sestavi — konec marca '981 bo v nizozemskem Maastrichtu za omizjem sedelo deset enakopravnih udeležencev — je skromnejša od pričakovanj. Soočena z «neugodnimi mednarodnimi okoliščinami* za nadaljevanje bližnje-vzhodne iniciative ter z nakopičeni mi gospodarskimi težavami se je EGS odločila za taktiko previdnega čakanja. Edini novi element, ki so ga dale dvodnevne razprave v konferenčnem centru Kirchberg, je sklep o pomoči Italiji pri odpravljanju posledic potresa, a tudi ta dogovor ostaja zgolj pri načelnosti, kajti končno številko in obliko por .oči bo izoblikovala bruseljska komisija. V tukajš- : mmm ■ i njih kulcarjih je bilo slišati, da je ! potrebno poprej natančneje opredeliti škodo, ki jo je povzročilo tresenje tal. Italijanski viri navajajo številko med dvanajst in dvajset milijardami dolarjev, delež deveterice pa bi bil med .milijardo in poldrugo milijardo dolarjev, in sicer v naslednjih dveh letih. Med novosti gre šteti tudi pobudo nizozemskega ministrskega predsednika Van Agta, ki je sinoči predlagal sklicanje «razširjenega vrha*, na katerem bi šefi vlad skupaj z gospodarskimi, finančnimi in socialnimi ministri skušali najti formulo za hitrejši izhod iz gospodarske recesije, ki ine povzroča le nižje stopnje gospodarske rasti, pač pa tudi povečuje število brezposelnih. Prav v času luksemburškega vrha je s sedeža komisije EGS prišel podatek, da je število brezposelnih že doseglo 7,5 milijarde ljudi, Temu velja dodati še vrsto drugih črnogledih gospodarskih pokazateljev, kot je skoraj 13-odstotna inflacijska Dekletce v »vasi na kolesih* pri Pcscopaganu ne ve “ tarejo odraslo stopnja ali pa znižan tempo gospodarske rasti, ta bo po predvidevanjih komisije prihodnje leto dosegel komaj 0,6 odstotka, vtem ko je bil letos 1,3 odstotka. Bližnjevzhodna iniciativa na luksemburškem vrhu ni doživela konkretizacije, kar je napovedal že zadnji sestanek zunanjih ministrov, na katerem se je pokazalo, da je senca nove ameriške administracije v zahodni Evropi in njenih političnih razpravah močnejša od težnje po samostojnejši vlogi na Bližnjem vzhodu. V precepu med »beneško deklaracijo*, ki utemeljuje samostojno pobudo deveterice na bližnjevzhodnem kriznem žarišču in «neznanko Reagan*, se je deveterica šefov evropske skupnosti odločila za previdno formulo, ki vsebuje tako britansko vztrajanje, da je potrebno pred konkretizacijo »iniciative* otipati pulz nove ameriške garniture, kot tudi težnjo nekaterih drugih članic, da je usmeritev iz Benetk potrebno nadaljevati, četudi s počasnejšim tempom od predvidenega. Da ne bi prišlo do politične praznine v diplomatskih prizadevanjih deveterice so se — za sedaj — zadovoljili z dokumentom, v katerem so šefi diplomacij prvič globalno (kot je na tiskovni konferenci dejal Giscard D’Estaing) obdelali glavna vprašanja mirovne pobude, torej samoodločbo palestinskega ljudstva, umik Izraela z zasedenih arabskih ozemelj, garancije meja državam na Bližnjem vzhodu, status Jeruzamela in ukrepe za oze meljsko celovitost in neodvisnost Libanona. V istem, torej zunanjepolitičnem sklopu, so se na luksemburškem vrhu zavzeli za »solidarnost, ki združuje močno Ameriko in (zahodno) Evropo, ki se zaveda svo jega vpliva in vloge*, dokaj obsež na pa je bila razprava o odnosih »Vzhod - Zahod*, ki se je nanašala na madridsko srečanje podpisnic helsinške sklepne listine (deveterica si želi dejanskega in uravnoteženega napredka), posebno pozornost pa je posvetila Poljski, ki je nekaj članic EGS zaprosila za gospodarsko in finančno pomoč kuloarjih Kirchberga je bilo slišati, da bo komisija EGS izdelala podrobnosti o prodaji masla in meda po nižjih cenah od običajnih ek športnih cen deveterice, a v za ključnem komunikeju je o tem le kratek stavek, ki ugotavlja, da bodo članice skupnega trga v skladu z možnostmi odgovorile na prošnjo za ekonomsko pomoč, ki jih je nanje naslovila poljska vlada. V do kaj dolgem stališču o Poljski — zajema celo stran zaključnega ko munikeja — deveterica, sklicujoč se na določila helsinške sklepne listi- ne o pravici vsake države, da svobodno odloča o svojem političnem, socialnem, gospodarskem in kultur nem sistemu, poziva k vzdržanju pred vsakršno intervencijo, posamično ali kolektivno, v notranje ali zunanje zadeve katere od držav podpisnic helsinške listine, ne glede na to, kakšne so njihove medsebojne zveze. Pičlo bilanco luksemburškega vr ha zaključuje tudi imenovanje nove bruseljske komisije, ki jo bo od januarja dalje vodil Luksemburžan Gaston Thorn. Kljub temu da je bilo zadnje čase slišati kopico kombinacij, je dosedanja garnitura doživela le malo sprememb. Novi člani kombije so — poleg Thorna — britanski laburist Ivor Richard, biv-irski zunanji minister Michael 0’Kenned.v, nekdanji nizozemski fi nančni minister Frans Andriessen, zahodni Nemec Nar.jes in Grk Kon togeorgis. BOŽO MAŠANOVIČ RIM — Massimo De Carolis. bivši «udarni mož* milanske KD, bo po vsej verjetnosti izključen iz stranke. Tak predlog je nepričakovano sprožil včeraj popoldne sam tajnik Piccoli, pod pritiskom upora demokrščanske parlamentarne skupine, ki so ga vodili somišljeniki Zaccagninija in morotejski podpredsednik skupine Vernola. Poslanska skupina je vsekakor že sklenila predati milanskega kolego notranjemu razsodišču. De Carolisa namreč obtožujejo, da je v ponedeljek med neko oddajo zasebne radijske postaje »Multiradio* žalil ime in spomin na Alda Mora. Pri tem je dejal, da je njegov sodelavec Sereno Freato nakopičil stotine milijard, pri čemer so bile za bivšega predsednika KD tri možnosti: ni vedel nič, je s tem soglašal, ali je sumil, a se je delal, da nič ne vidi. Po mnenju De Carolisa je prva možnost «nemcgoča*, druga »neverjetna* (toda je ne izključuje), ostaja torej obtožba: Aldo Moro naj bi dolgo . let prikrival nezakonite in sumljive posle. De Carolis, ki je bil dolgo povezan s propadlim finančnikom Sindono, je izrazil včeraj «osuplost* nad disciplinskimi ukrepi, ki jih nameravajo izvajati proti njemu in zatrjeval, da je na omenjeni oddaji pravzaprav «branil KD*. Piccoli se je pa skliceval na čl. 105 strankinih pravil, ki pravi, da je «osrednje vodstvo pristojno sklepati o dejanjih v nasprotju z disciplino, ki povzročajo hude politične posledice*. Ni dvoma, da so izjave De Carolisa zelo težke («Multiradio» bo vsekakor danes ponovno oddajal celotno besedilo inkriminiranega razgovora), zlasti po Pisanojgvi go nji in notranjih polemikah v KD, ki so ji sledile. Ne le Morova družina, ampak tudi mnogi bivši morotejci so dali tajniku razumeti, da je bila dosedanja obramba časti pokojnega ■ Alda Mora po vodilni skupini KD zgolj formalna. Po drugi strani je pa De Carolis hvaležna tarča: leta njegovega vzpona so že daleč, sedaj živi nekako ob robu KD. Tako, da dokaže Zaccagninije vim prijateljem, da si prizadeva za enotnost, še je Piccoli izkazal z «odločno* gesto. Piccoliju je vsekakor mnogo na tem, da izpelje «krpanje» svoje stranke. Čez tri dni bi se moralo vendar sestati vsedržavno vodstvo KD, da sklepa o politični liniji, predsedstvu in ostalih vodilnih mestih v stranki. Tako je namreč sklenila sinoči »preambulska* večina, ki se zavzema za zamrznitev Forlanija na predsedniškem mestu, da se izogne izvolitvi Andreottija ali koga drugega iz vrst notranje levičarske manjšine. V zadnjih dnehje čedalje bolj predirala k površju kandidatura Giovannija Gallonija, čeprav se Andreotti še ni umaknil. Propadel je torej predlog Zaccagni-nijeve skupine, da bi sejo še enkrat odložili do srede meseca, ki ga je podpiral tudi Ferlani, ki ne mara biti hkrati predsednik vlade in stranke. Po Izjavah Donat Cattina ob zaključku srečanja demokrščanske večine tudi ne bo prišlo do srečanja voditeljev vseh struj, a bo le Piccoli, verjetno s pomočjo Fanfanija, srečal danes zastopnike strankine opozicije, pri čemer se zdi, da se razmere razpletajo in da se perspektiva vzpostavljanja enotnosti v KD prek sporazumov med večino in manjšino o vodilnih mestih v stranki oddaljuje. Spričo toče obtožb, ki se je stresla na KD ob zadnjem petrolejskem škandalu in ob nesposobnosti državne uprave pri reševalni akciji po katastrofi v Irpi-niji, je pa začelo vreti tudi med manj vplivnimi voditelji: včeraj je skupina okrog 100 parlamentarcev KD naslovila Piccoliju zahteva po očiščenju in prenovitvi stranke, kar še bolj zapleta razmere v stranki, ki še vedno ni našla enotnosti. Minister Manca obišče Nigerijo RIM — Minister za zunanjo trgovino Manca bo obiskal jutri Nigerijo, kjer se bo s pristojnimi oblastmi pogovarjal o večjem sodelovanju italijanskih podjetij pri uresničevanju petletnega razvojnega načrta te sorazmerno bogate afriške države. Že sedaj dela v Nigeriji več podjetij iz Italije, ki so v glavnem prevzela velika javna dela. V zadnjih letih pa se je bila zunanjetrgovinska bilanca Italije (ki uvaža predvsem petrolej) prevesila iz aktive v občuten primanjkljaj, ki ga bo skušal Manca z novimi pogodbami odpraviti. izpustitev 52 ameriških talcev, ki so že več kot eno leto v rokah Irancev. ALŽIR — Delegacija ameriških državnikov, ki jo vodi namestnik državnega tajnika Christopher, je včeraj prispela v Alžir in izročila »odgovor* ameriške vlade na pogoje, ki jih je pred tednom dni iranski parlament predložil ZDA za Svetovni tisk o 29. novembru BEOGRAD — Sredstva javnega obveščanja po svetu so namenila veliko pozornost proslavi jugos'o-vanskega državnega praznika, 29. novembru. Ob dnevu republike so časopisi, radijske postaje in televizije v številnih državah objavite članke in oddaje o socialističnem razvoju Jugoslavije, njeni neuvrščeni politiki in,mednarodni dejavnosti. Še enkrat so izrekli priznanje predsedniku Titu kot doslednemu borcu za mir-iri enakopravnost vseh narodov iri kot enemu od ustanoviteljev gibanja neuvrščenosti. Tuja sredstva obveščanja so prikazala osnovne značilnosti družbenopolitične ureditve Jugoslavije, pri čemer so poudarjale enakopravnost narodov in narodnosti v okviru samoupravne graditve današnje Jugoslavije. Tuji tisk je objavil tudi vrsto priložnostnih člankov o predsedniku Titu, medtem ko so televizijske postaje prikazale posebne oddaje ali filme o Jugoslaviji, (dd) BRUSELJ — Evropska gospodarska skupnost in Kanada sta končali pogajanja o okvirnem sporazumu za urejevanje ribolova na priobalnem območju Kanade. EGS je pristala na olajšave pri uvozu kanadskih rib. mMMiiivmnitiiMiiiimfiiiitfitniitiiiMiMiiiiniiiiiMiiimMiiiiiiiiiiimtmiHiiitiiitiiiiiittiiiiMimtMiiiiiiiia Posledice iranskega napada O - Jkp SSRH V preteklih dneh Je iranska vojska napadla področje severnega Iraka, kjer je sejala razdejanje. Letalski spopad je zahteval smrt 13 oseb, na desetine ljudi pa je bilo ranjenih. Na sliki: hiše, ki jih je pri Mosulu porušilo iransko letalstvo. (Telefoto AP) SKLEP MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV EGS Evropska skupnost bo prispevala pri obnovi prizadetega območja Forlani je sicer posredno, vendar dokaj jasno dejal, da so Italiji dodelili 1.200 milijard lir - Spremenjen proračun za leto 1981 LUKSEMBURG — «Driave članice EGS so pripravljene pomagati prebivalstvo! italijanskega Juga v skladu z navodili, ki jih bo sestavila italijanska vlada. Naša naloga je, da pripravimo organičen načrt za obnovo m razvoj potresnega področja* — tako je včeraj ob koncu zasedanja ministrskih predsednikov evropske gospodarske skupnosti dejal novinarjem italijanski ministrski predsednik Amaldo Forlani, ki ni hotel povedati kolikšno bo posojilo, ki ga bodo članice »deveterice* namenile prizadetemu prebivalstvu Kampanije in Bazilikate. Forlani pa je v bistvu posredno priznal, da bo Italija vendarle »iztržila* od EGS 1.200 milijard lir. Forlani je še dodal, da ni nihče še resnično dojel razsežnosti potresa. »Potrebno bo potrošiti več tisoč milijard, kar pomeni, da bomo morali izdelati nove ekonomske načrte in delno preusmeriti kriterij, ki je določeval triletni plan*. Ministrski predsednik je ob koncu odkrito povedal, da ne izključuje možnosti, da bo potrebno v kratkem ponovno priviti davčni vijak, seveda na račun slehernega državljana. V zvezi s tem je minister za zaklad in finance Andreatta predlagal parlamentu, naj popolnoma spremeni državni proračun za finančno leto 1981. Iz že itak skromne bilance bodo morali izvleči skupno 6.000 milijard, deloma z ukinitvijo sklada za INPS, deloma pa z zreducira-njem posojil in drugimi gospodarskimi ukrepi. Glavno breme pa bodo kot običajno nosile dežele in pokrajine. Nov državni srednjeročni načrt pa bo vseboval posebno poglavje, ki bo obravnavalo obnovo potresnega območja. Plan za obnovo vsebuje pet temeljnih točk. Največjo pozornost bodo najprej posvetili hidro-geološki sanaciji potresnega teritorija, nato izdelavi sodobnega namakalnega sistema, obnovi gozdov in poljedelstva ter živinoreje in končno industrijskemu razvoju. Vlada bo najkasneje do 31. 12. ugotovila, katere občine bodo sploh deležne o-lajšav davčnega in socialnovarstvenega značaja. Precej kritično pa je stališče e-notnih sindikatov. V uradni noti je rečeno, da so vladni ukrepi z dne 26. novembra sad improvizacije, saj neutemeljeno priviligirajo tudi nekatera območja, ki jih potres ni prizadel. Sindikalna nota navaja nato osem programskih točk, ki se bistveno ločujejo od vladnih določil. MOSKVA — Leonid Brežnjev se je včeraj sestal v Kremlju z romunskim zunanjim ministrom Stefanom Andreijem. Kot poroča agencija TASS je razgovor potekel v prijateljskem vzdušju. BONN — Vrhovno upravno berlinsko sodišče je uradno potrdilo odločitev notranjega ministrstva ZRN, da se razpusti zloglasna neonacistična skupina Wehrsportgrup-pe (obrambno ŠDbrtno društvo), ki jo vodi Kari Heinz Hoffmann. Vladna delegacija iz Teherana na obisku v SFRJ BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič je včeraj sprejel delegacijo vlade islamske republike Irana, ki jo je vodil član parlamenta Mohamed Ha-tami. V odprtem prijateljskem pogovoru, ki se ga je udeležil tudi namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milorad Pešič, so iranski predstavniki pojasnili stališča svoje države v zvezi z oboroženim spopadom na Srednjem vzhodu in s prizadevanji, da bi končali sovražnosti. Izrazili so tudi željo za nadaljnje nenehne stike in izmenjavo mnenj z Jugoslavijo Delegacija vlade Irana je Cvijett-nu Mijatoviču izrekla iskreno sožalje Irana, ker so tudi trije jugoslovanski državljani postali žrtve o-boroženih spopadov. Predsednik predsedstva Jugoslavije je govoril o težkih posledicah iransko - iraške vojne in ponovil znano stališče Jugoslavije, da je treba poiskati miroljubno in pravično rešitev spora. Jugoslavija si bo skupaj z drugimi neuvrščenimi državami, pa tudi drugimi državami, prizadevala za takšno rešitev in bo podprla tudi vse druge akcije, ki bi prispevale k miroljubnemu prenehanju sovražnosti. Mijatovič je poudaril tudi nujnost vzajemnega spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti vseh držav, brez vmešavanja ali poskusov, da bi vplivali na notranji razvoj drugih dežel, (dd) TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ PRIVOZILA V TRST TOVORNJAKA RDEČEGA KRIŽA SR SLOVENIJE Neprestana množitev solidarnostnih pobud v korist potresencev na Jugu Deželne ekipe gozdarjev in zdravnikov na delu v Bazilikati, od koder se danes vrne odbornik Biasutti - Na petkovi predstavi v Rossettiju tudi Glasbena motita Danes tiskovna konferenca KPI o potresih na Jugu in v naši deželi Z neprekinjenim poletom se je tudi včeraj, deveti dan po strahovitem potresu v Bazilikati in Kam-paniji, nadaljevalo tekmovanje v pomoči preživelim. V zbirna središča, ki se tako rekoč iz dneva v dan množijo, so se stekle dodatne količine živeža, toplih oblačil, odej in rjuh, spalnih vreč, razkužil in zdravil, z druge strani pa seveda denarja, ki ga sicer darovalci nakazujejo tudi po bančnih in poštnih računih. Na Jug neprestano odha-' ja jo tudi trume prostovoljcev, po večini mladih ljudi, kot tudi specializirane in docela samostojne odprave. Proti Bazilikati potuje na primer avtokolona, ki jo je pripravila tržaška , občinska uprava s sodelovanjem podjetij ACEGA in ACT. Vozila in oprema se peljejo z ladjo družbe Adriatica di Navigazione, ki pristane v Salernu predvidoma danes okrog enih popoldne. Sinoči sta privozila v Trst tovornjaka Rdečega križa SR Slovenije z žimnicami jogi, šotori, odejami ter rjuhami, onstran meje pa sta še dva tovornjaka s kislo vodo in kontejnerjema, ki ju bodo preuredili v zasilni bivališči. Odpravo spremlja sam predsednik RKS Maks Klan-šček, ki so ga sprejeli na sedežu RK na Trgu Sansovino in ki je tudi vljudnostno obiskal prefekturno o-blast. Skupina uslužbencev deželne gozdarske službe, ki je zapustila Furlanijo - Julijsko krajino v soboto, je v kraju Vietri di Potenza (Bazilika-ta) že umestila štab, iz katerega se njena tehnična pomoč usmerja v obliki pahljače vse naokrog. «Go zdarji* ostanejo tam kakih 20 dni. Zaenkrat jim je bilo poverjeno, da na gorskih pobočjih in planotah zasledijo morebitne porazgubljene prebivalce ondotnega območja, pa tudi porazbežano živino, da nadalje preverijo stanje hidroobrambnih naprav ter ugotovijo morebitno nevarnost plazov in usadov. V pokrajini Potenze se mudi tudi deželna zdravstvena odprava s šestimi premičnimi ekipami zdravnikov in poklicnih bolničarjev. Ti imajo na voljo okrog 20 raznovrstnih vozil, njihov štab pa je v kraju Scalo di Tito kakih 20 km od Potenze. Obe odpravi sta povsem samostojni glede preskrbe Z, živežem in radiotelegrafskih zvez. Na potresnem območju sta se mudila tudi deželni odbornik, za javna dela Biasutti in ravnatelj odbor-ništva Spagna, ki sta navezala stike tako s krajevnimi oblastmi kot z Zamberlettijem, da se z njimi domenita glede najboljše koordinacije pomoči iz Furlanije - Julijske krajine. Vrneta se danes, ko bo Biasutti deželnemu odboru poročal o rezultatih teh pogovorov, posebno, kar zadeva prispevek r.aše dežele k odstranjevanju ruševin in popravilu poslopij, ki jih potres ni prehudo poškodoval, pa tudi glede po-šiljatve na Jug prefabriciranih hiš. Na oddelku za socialno skrbstvo tržaške občine (soba 310 v III. nadstropju stavbe z anagrafskim uradom) se je javilo že precej oseb, ki bi rade sprejele pod svojo streho ostarele in otroke s potresnega območja. V otroških vrtcih nadaljujejo zbiranje denarja, s katerim naj bi kupili vso potrebno opremo za vrtec, ki ga bodo zgradili v občini Balvano, s katero se Trst pobrati. Denarne nabirke so nadalje sprožili rajonski svet za Skedenj in Čar-bolo (v občinski izpostavi v T>1. Ran cheto 77) in krožki ACLI; tržaški krožek je kot začetni prispevek že namenil 200.000 lir deželnemu solidarnostnemu skladu, drug denar poide deželnemu vodstvu ACLI. Italijansko stalno gledališče, deželni sedež RAI, gledališka skupina La Contrada, naša Glasbena matica, Controcabaret Triestino, list 11 Pic-colo in številne druge ustanove in organizacije priredijo v petek, 5. t.m., v Rossettiju kulturno - zabavno predstavo, katere izkupiček je namenjen potresencem (temu gre prišteti 3 milijone lir, ki jih je prispevala RAI). Za Glasbeno matico nastopi kvartet kljunastih flavt pod vodstvom Miloša Pahorja. Prodaja vstopnic v Prottijevi pasaži. Nazadnje še vest, da priredi deželni odbor KPI danes ob 11.30 na sedežu deželnega sveta (Oberdan kov trg) tiskovno konferenco o temi «Solidarnost s potresenci Juga; kaj je bilo narejenega v Furlaniji - Julijski krajini, kaj treba ukreniti in v kakšnem političnem okviru*. Spregovorili bodo deželni tajnik KPI Ros setti, načelnik deželne svetovalskt skupine Pascolat ter zastopniki deželnega tajništva in vodstev pokra jinskih federacij partije. Poziv župana Škerka za pomoč potresencem Na sinočnji seji devinsko - nabre-žinskega'občinskega sveta, ki se je začela z enominutnim molkom v počastitev spomina na žrtve katastrofalnega potresa, ki je prizadel južno Italijo, je župan Albin škerk pozval prebivalstvo, naj prispeva v solidarnostni sklad in podpre tudi druge pobude za odstranjevanje posledic potresa. Občinsko skupščino je seznanil, da je občinska uprava začela nabiralno akcijo in odprla tri tekoče račune: v podružnici Cas-sa di Risparmio v Sesljanu, v Kmetijski in obrtniški posojilnici v Nabrežini ter na sedežu občinskega ekoncmata. Občinski upravitelji so že prispevali po 50.000 lir, na sinočnji seji pa so tudi svetovalske skupine SSk, KD, LpDA in MSI prispevale v ta namen in za pomoč potresencem odstopile znesek sinočnje sejnine. O drugih točkah sinočnje seje bomo poročali v jutrišnji številki. Na sedežu Rdečega križa; levo predsednik RKS Maks Klanšček, desno predsednik RK v Trstu dr. Paolo Paladini V gledališču Verdi počastili žrtve potresa V gledališču Verdi je bila sinoči premierska predstava opere Richarda Straussa «Salome» Pred začetkom predstave je občinstvo na poziv ravnatelja gledališča prof. Gianpaola De Ferre stoje z enominutnim molkom počastilo spomin žrtev potresne katastrofe v južni Italiji. S PONEDELJKOVE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA Poziv SKGZ na zbiranje pomoči za žrtve potresa v južni Italiji v Zadnje priprave za torkovo sejo glavnega odbora v Čedadu - Razprava o reviji DAN ter o delu teritorialnega odbora za videmsko pokrajino Mladinska sekcija SSk poziva k solidarnosti Mladinska sekcija Slovenske skupnosti vabi somišljenike in vso zamejsko mladino, da se zavzamejo za učinkovito pomoč potresencem na Jugu. Med občinami, ki so bile prizadeta. — pravi tiskovno sporočilo — je tudi občina Barile v pokrajini Potenza, kjer živi del albanske etnične skupnosti; ta občina je na seznamu 126 občin, ki jih je treba izprazniti. Mladinska sekcija SSk opozarja, da se denarni prispevki zbirajo tudi v solidarnostnem skladu na deželnem sedežu SSk v Trstu, Ul. Machiavelli 22, in to vsak dan od lfi do 19. ure. ali na na poštnem tekočem računu 11-126. Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na svoji redni ponedeljkovi seji sprejel sklep, da svoj javni poziv na pomoč prebivalstvu v južni Italiji, katerega je naslovil neposredno po potresu, spremeni v konkretno pobudo za zbiranje denarnih prispevkov med našo narodnostno skupnostjo kot oprijemljiv dokaz solidarnosti s tako hudo prizadetimi ljudmi. Zbiranje sredstev (izključno v denarju) naj bi bilo na več krajih: v uredništvih Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, na sedežih SKGZ in včlanjenih organizacij v Trstu in Gorici ter drugod zato, da se omogoči čimvečjemu številu Slovence>(,»dft iiajllllllllllllf Hill lllllllll 1111111111111 Ml Ul® IIIIIU lili IIHIIIflllll lili II til >(f IIM tl lil Hilli Hilli 11111411111111111 OBISK ODBORNIKA DRUFUCE Po dolgem čakanju vselitev v novi vrtec v Ul. Brolo V vrlec so se vselili otroci. ki so dr slej obi. skovali vrtca v Ul. Torriani in Forle del Rosco Končpo so se otroci, ki so doslej obiskovali slovenska otroška vrtca v ulicah Forte del Bosco in Torriani, preselili včeraj v novo stavbo v Ulici del Brolo. Kot so naši bralci :v.e obveščeni, so stavb« gradili nekaj let, v njej je prostora za tri sekcije otroškega vrtca, stavba je ne le zgrajena marveč tudi opremljena zelo okusno in sodobno z veliko igračami in drugimi pripomočki. Stavbo so uradno otvorili prve dni letošn;ega oktobra, dva,dni pred izvolitvijo novega župana. Stavbo je takrat otvoril kot zadnji akt svojega dolgoletnega županovanje, dotedanji župan Pasaua'e De Sim-ne. Stavba je bila takrat že vseljiva in popolnoma opremljena, zaradi tega nismo razumeli, zakaj so toliko zakasnili z vselitvijo .otrok vanjo. Sedaj pa so se otroci vselili v to stavbo. Prvi dan delovanja je prišel tudi občinski odbornik za kulturo in šolstvo Dario Drufuca in se pozanimal za delo v vrtcu.. Pogovarjal se ie, tako pravi tiskovno; porpčilo občine. z vzgojiteljicami, pomožnim osebjem in nekaterimi, starši. vo aretacijo zaradi lažnega pričevanja. Aretacija zaradi lažne"a pričevania S sedišča naravnost v zapor. Zgodilo se je Včeraj Tržič?nu F°rrucciu Sfoccbiju s stalnim bivališčem v Ulici A. 'toHa 36. Včeraj je nastopil pred tržiškim okrajnim sodnikom kot priča v kazppakj obravnavi, v katero je vpleten 34-letni Giovanni Tommasin. Sodnik je ukazal njego- Pri glasbenem pouku v Ukvah Dobljena je bitka za prostor v šoli. | Prejšnji dan smo se mudili v Uk-V tisti osnovni šoli v l|kvah, ki so i vah, da bi prisostvovali pouku glas-ga šolske oblasti odrekale, ki ga je . bs, ki jo v tisti šoli poučujejo v obli-odrekala tista učiteljica. Slovenski' ki zasebnega tečaja. Spremljala sta jezik je dobil v tej šoli domovinsko j nas župnik Mario Garjup, zelo ak-pravico. Zaenkrat kot učni predmet, tiven na prosvetnem področju ter na zasebnem tečaju, kasneje pa pri-! Salvatore Venosi, učitelj natečaja, čakujejo, da ga bodo vključili kot j ki si prav tako zasluži naziv aktiv-obvezen predmet v šolski pouk na nega prosvetnega delavca. Poveda-tamkajšnji italijanski šoli. V tem la sta nam, da delujeta v Ukvah smislu so zagotovila podali novi ob- dve prosvetni društvi: «Planinka* se činski upravitelji. j ukvarja z zborovskim petjem, «Lepi vrh*, v katerem se udejstvujeta, pa prireja tečaj slovenskega jezika, glasbeni pouk, koncerte, izlete ter športne manifestacije z udeležbo okoli 4C0 tekačev na smučeh iz treh sosednjih držav. V glasbeni šoli poučujejo učitelji jeseniške glasbene šole: Lojze Jeram (klavir), Rado Kleč (harmonika) ter Ivanka Jeny Trnka (harmonika). Šolo obiskuje 15 gojencev, vendar bi jih bilo neprimerno več, če bi imeli še učitelja za klavir. Za učenje tega inštrumenta vlada namreč precejšnje zanimanje Glasbena šola ni takšna, kakršno poznamo v Gorici ali v Trstu, to pa ne pomeni, da ne dosega uspehov. Tinje učenci, ki so prejšnja leta obiskovali šolo v Ukvah, obiskujejo sedaj šole v Trstu, Gorici in Vidmu. «Otroci so prijazni, prostori za delo ustrezni. Pomagamo si z vsemi jeziki, ki se tu uporabljajo, včasih se poslužujemo gojencev, da nam kaj prevedejo,* je povedala Jeny Trnka. «Ob koncu vsakega leta imajo uspešne zaključne prireditve v cerkvi, ki je edini večji in za prireditve ustrezen prostor. Ker je tudi zelo akustičen, je muziciranje v njej prav prijetno. Moram vam povedati, da smo prišli sem orat ledino, vendar jo orjemo z zadovoljstvom, ker vemo za kaj delamo*. Tisti dan sta bila na pouku pri učiteljih harmonike dva učenca: Rosvvitha Schnabel ter Rafael Er-lich. Tečaj obiskujeta že dobri dve leti. Schnablova je navdušena nad igranjem klavirja ter bo z učenjem nadaljevala, ko bo šla v višje šole v drug kraj. Jeram se je ukvarjal z učenci klavirja. Pouk tega glasbila imajo kar v župnišču, ker je glasbilo zasebna last in v šolo ne spada. Tako ima Mario Garjup po nekajkrat na teden župnišče polno glasbe. Njega pa to ne moti, nasprotno, v veliko zadovoljstvo mu je, da se otroci učijo. Na polno hišo ljudi pa je tudi rtava-jen. Prav takrat, ko smo mi bili pri njem, so se oglasili tudi organizatorji fdklorne skupine. Prišli so se po- lž goriške bolnišnice S prognozo okrevanja v 15 dneh so v goriško splošno bolnišnico sprejeli 78-letnega Antonia Rossija iz Tržiča, Largo Isonzo 23. Starček je menda padel skozi okno bolnišnice Usmiljenih bratov, v Gorici. Razna obvestila SPD - Gorica obvešča, da je vstop v avtobuse za smučarski tečaj samo za člane, ki so se predhodno vpisali na sedežu društva. ZSŠD1 obvešča starše, ki so vpi šali svoje otroke na plavalni tečaj v hotelu Argonavti v Novi Gorici, da bo prva lekcija danes ob 15. uri. Otroci naj se zberejo pred bazenom oL 14.45. S seboj naj pri nesejo kopalke in gumijasto kapico. SLOVENSKI MLADINSKI REKREATIVNI KULTURNI KLUB vabi danes, 3. decembra, ob 20.30 v malo dvorano Katoliškega doma v Gorici, na srečanje s prof. HUBERTOM MOČNIKOM. Profesor bo predaval o slovenskem šolstvu na Primorskem po drugi svetovni vojni. govarjat, kako bi na tem področju kaj «pognali». Povedati moramo, da na tem področju niso popolnoma «tešč». Nasprotno, že pred desetimi leti, kot je povedal Venosi, so se ustvarili prvi stiki in so tudi dobro obrodili. Tokrat so se s sosedi le pogovorili o tem, kako bi to dejavnost obnovili. Ko bo čez nekaj dni sneg prekril to dolino ter otežkočil dostop glasbenih učiteljev, bodo otroci malo popustili pri glasbenem pouku. Pozabavali se bodo s sankami in smučkami. Zato pa bodo spet poprijeli, ko bodo poti prevozne, in se pripravljali za zaključno glasbeno prireditev, pa za to da bi jih glasba spremljala skozi vse življenje. S tistimi lepimi domačimi vižami, ki so jih že sposobni izvabljati iz glasbil. V časovnem zaporedju se na delih najprej opazi značilno pojemanje barve. Od nekdanjih markantnih temnorjavih izrezov kraške samote prehajamo postopoma v vedno svetlejši prostor, v katerem j* barva le še odmev spomina. S pojemanjem barve pa se izgublja tisti organski element, ki je označeval zunanje dogajanje v človekovem življenju. Spotoma pa ko se barva umika, se vedno krepke]4 oglaša reliefnost in se barvan motiv ptice «spopada» z motivom kolesca. V Makučevem%jpiovanju sta to vodilna motiva, M najlepše ponazarjata njegovo življenjsko filozofijo. Pri tem je zanimivo, da je bil motiv kolesca svoj čas posejan po površini le kot drobcen geometrijski lik in je sestavljal nekakšno mrežo v ozadju. Sčasoma pa je prevzel prvenstveno vlogo in simbolno vsebino. V sklenjeni in v vsakem pogledu pretehtani kompoziciji so se razmerja pQčasi menjavala: iz prvotne kompaktnosti se je začela izvijati polagoma neka sre-dobežna sila, ki je kompozicijo spravila navidezno iz ravnotežja, pa sta se tu zopet pomirili obe komponenti, to je barva in reljef. ter urejali medsebojno razmerje v svojsko ravnovesje. Črni kos (to je pri nas najbolj *domača», se pravi na človekovo bližino nevezana ptica) je bil v svojem naravnem okolju izraz osamelosti, ko pa mu je to zmanjkalo, je poslal izraz pre-živelosti, ne glede na to, da se j« znašel v njemu povsem tujem okolju. Današnji zmehaniziran svet — ponazorjen z motivom kolesca — pa kljub temu ne kaže biti za človeka povsem poguben, saj nam avtor predlaga ta motiv kot nekaj mikavnega — odtod reljefna «o-tipljivost* — in sploh kot čudovit človekov izum. Tako se v delih zadnjega desetletja srečujemo z dvema svetovoma, ki st pravzaprav ne nasprotujeta, prej bi rekli, da se iščeta in urejata v iskanju novega sožitja: ob smotrni ureditvi je možna tudi skladnost med obema. V umirjenem in do potankosti izčiščenem Makučevem izrazu se zdi to še tem bolj verjetno. Kino (Sorica VERDI 17.00—22.00 «Mia moglie i una strega*. R. Pozzetto in E. Giorgi. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «H gatto a nov« code*. J. Franciscus in C. Špaak. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «Action in love*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «1 duel-lanti*. PRINCIPE 17.30-22.00 «Ora punt« da capo*. m i\ovu (Sorica iti okolica SOČA 18.00—20.00 »Kraja v Nici*. Francoski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Legenda • Casterju*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Dona Flor in njena dva moža*. Brazilski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29-72. Asricola’80 SEJEM KMETIJSKIH STROJEV IN PRIDELKOV TEKMOVALNA IN PRODAJNA RAZSTAVA DVORIŠČNIH ŽIVALI v SREČANJA TfcKMOVANJA - A1RAKCIJE 29. november — 8. december 1980 URNIK: Od 9. do 17. Ure -NZf\ Zbornica za trgovino, industrijo, \ OBRT IN KMETIJSTVO GORICA gožizia esposizioni. 2 Via delta Baroa 15 Tel 0481/33440 TAJNIŠTVO IN G1AVNA DIREKCIJA SEJEMSKIH PHIREDITEV GORICA ■ VIDEM FIRENZE UGNANO I orgalfi OBIŠČITE SEJEM! DA NE BI PUSTIL VOZNIKA NA CEDILU Z mrazom akumulator zahteva večjo nego Ce motor noče vžgati, ni smotrno prekomerno vztrajati z zaganjalnikom KONČNO SPET NA VOLJO MALOKUBIČNI KOMBI Fiat 127 panorama - kombi iz Brazilije Ko živosrabrni stolpec zleze na ničlo, akumulator izgubi od 35 do 40 odstotkov svoje moči, pri 18 stopinjah mraza pa tudi do 60 odstotkov moči. Izguba je posledica dejstVa, da z mrazom kemijske reakcije, ki dajejo električno energijo akumulatorju, {Dotekajo počasneje. Vzporedno pa uporabniki energije, zlasti zaganjalnik, zahteva z mrazom več energije (v normalnih pogojih potrebuje okrog 400 amper), do 55 odstotkov več pri nič stopinjah, do 200 odstotkov «Davena knjižica» za italijanske lastnike vozil RIM — Italijanski avtomobilisti bodo v kratkem dobili «davčno knjižico*, pcdobno tisti kot jo imajo lastniki tele-, vizijskih sprejemnikov. Uporabljali jo bodo za plačilo yseh pristojhih, tki zadevajo avtomobil od prometnega davka do dodatnega davka za dizelske avtomobile in do. davka za radijski sprejemnik. Uvedba «davčne knjižice* je posledica dogovora med avtomobilskim klubom ACI ter finančnim ministrstvom. Po tem dogovoru Im ACI ohranil svojo vlogo izterjevalca vseh pristojbin. uvesti pa bo moral avtomatiziran in mehaniziran arhiv z vsemi podatki o registriranih vozilih. Zadevni odlok finančnega ministrstva je bil objavljen pred nekaj dnevi v uradnem listu, začel bo veliati pa v roku dveh let. V tem času bo ACI moral prilagoditi svojo strukturo novim zahtevam. več pri minus is C, ker se olje z mrazom zgosti. Že ti sami podatki dovolj zgovorno povedo, zakaj akumulator z mrazom odpove in pusti voznika na cedilu, prav tako pa tudi jasno izhaja, da je treba pozimi posvetiti akumulatorju več nege ter skrbeti, da je vse v najboljšem redu. Vzdrževanje akumulatorjev ni zahtevno: dovolj je doliti nekaj destilirane vede, da elektrolit vselej pokriva notranje ploskve, očistiti pole in jih namazati z vazelinom, poskrbeti, da je akumulator čist. in nima usedlin žveplene kisline (odstranimo jih s sodo bikar-bono), da je električni stik vselej dovolj dober, da je ozemljitev dobra. Nekoliko bolj pozornosti in nege pa zahteva akumulator pri žagar njanju motorja v težavnih pogojih, še zlasti pa je absolutno prepovedano siliti z zaganjalnikom, če motor noče prižgati. Po petih ali šestih brezuspešnih poskusih bo voznik dosegel le to, da bo imel preveč goriva v uplinjaču, da bo zmečil svečke in da bo izpraznil akumulator, ki bo tako ’ še bolj izpostavljen mrazu. Akumulator s 45 amper lahko napaja za eno uro napravo, ki absorbira tok 45 amper. Ker zaganjalnik zahteva približno 400 amper, se akumulator iztroši v šestih minutah in pol, če je v zelo dobrem stanju, poprečen rabljen akumulator pa zdrži znatno manj. Prav tako je treba ob mrazu paziti na električne naprave, ki jih uporabljamo v avtu vzemimo primer hladnega, deževnega in meglenega dne: kratke luči potrebujejo 7 do 8 amper, rdeče meglenke v zadku skoraj 2 amper, ogrevana zadnja šipa 12 do 15 amper, brisalci 3 do 5 amper. Če prižgemo še meglenke, radio, ventilator in druge vragolije je možno, da presežemo moč, ki jo lahko daje altemator. RIM — Sredi tega meseca bo tudi v Italiji na voljo različica «kcmbi» trenutno najbolj razširjenega Fiatovega modela — 127. Izdelujejo ga v Braziliji imenovala pa se bo «panorama», v namenih tovarne bi morala zamenjati model 128 panorama, ki ga že več let ne izdelujejo, kljub temu da je za tovrstni avto mnogo popraševanja. 127 «panorama» bo lahko prevažal pet oseb, Fiatov adut pa naj bi bila velika nosilnost, saj zmore s petimi osebami na krovu še 100 kilogramov tovora, ali 380 kg tovora z eno samo osebo. Trdijo tudi, da bo 127 «panorama» izredno trpežen avto, saj tehta dobrih 100 kilogramov več cd osnovnega modela, proizvajajo ga baje za težko prevozne brazilske ceste, čemur UGOTAVLJANJE TEMPERATURE PRVI PRISTOP K SPOZNAVANJU METEOROLOGIJE SONČNO SEVANJE IZVOR VSEH VREMENSKIH POJAVOV Smrt zaradi postopne ohladitve lahko nastopi tudi pri temperaturah nad ničlo Zadnjič smo se seznanili s termometrom kot prvim osnovnim meteorološkim pripomočkom, saj je prav sončna toplota osnovni vir energije, ki je potrebna za vse vremenske pojave. Zemlja pa prejema le manjši del sončne e-nergije, saj se dobršen del razprši v vesolju, celo zemeljsko površino doseže le polovica energije, ki doseže zgornje plasti ozračja. Zrak sam po sebi v manjši meri vpija toploto, prepej žarkov se odbija od delcev prahu, vodnih hlapov in oblakov. Na zemeljsko površino pa kljub temu pride dnevno v povprečju IM kalorij na kvadratni centimeter. Večji deli sončne energije, ki jo Zemlja sprejme podnevi, jo ponoči odda z izžarevanjem. Ravnotežje pa ni povsod enako, izžarevanje je v jasnih nočeh večje kot v oblačnih, zastrto nebo pa v oblačnih dneh odbija dobršen del sončne energije. Razlike naslajajo tudi zaradi zemljepisne širine m nadmorske višine. Na našem območju so razlike zaradi zemeljske širine minimalne. le eno stopinjo (Trst ■ Kranjska gora), večje so razlike zaradi nadmorske višine od 0,5 do 1 stopinje C na< vsakih 100 metrov nadmorske višine. V povprečju se zniža temperatura za 0,0 stopinje C, kar lahko praktično uporabimo pri načrtovanju naših izletov u gore. saj bomo lahko približno ugotovili, kje je meja O stopinj. To vsaj v normalnih vremenskih pogojih, ali bolje rečeno, ko je atmosfera stabilna, saj je normala v meteorologiji zelo relativen pojem. Atmosfera pa je stabilna, fco temperaturni padec na vsakih 100 metrov 'ne presega 1 stopinje, če je temperatura nižja imamo opravka z labilno atmosfero. To preprosto ugotovimo s primerjanjem temperature na dveh različnih nadmorskih višinah, kar lahko ugotovimo 'z radijskih vremenskih podatkov, ali celo, če imamo znanca, ki biva nekaj sto metrov višje ali nižje od nas. Seveda Kraš ni najprimernejši za tako ugotavljanje, saj so razlike zaradi toplotnega učinka morja precejšnje. Ko smo že pri temperaturi, ne bo odveč, če omenimo nevarnosti za človeški organizem. O toplotnem udaru in sončarici v sedanjem letnem času ni govora, prej se je treba pobliže seznaniti z nevarnostjo splošne ohladitve, ki lahko povzroči smrt v vseh letnih časih, vključno poleti. Verjetno je že vsakdo občutil mraz tudi v najbolj vročih poletnih*mesecih, če se je predolgo zadržal v morju. Drget in plave ustnice sta prvi znamenji, da se v našem telesu odvijajo nevarni procesi ohlajevanja. Večje nevarnosti ni. saj zlezemo na suho in je vseh skrbi konec. Seveda čisto drugačen je položaj za brodolomca. ki ure in ure morda celo dni čaka na reševalce. V poletnih mesecih na rešilnem splavu ne bo imel večjih nevšečnosti, če pa je v vodi, bo prej ali slej nastopila smrt, ki bo še hitrejša, če se brodolom pripeti v zimskih mesecih. V zdravstvu poznamo štiri faze splošne ohladitve, in sicer: fazo naraščajočega vzburjenja, fazo pojemajočega vzburjenja, fazo ohromelosti in fazo navidezne smrti ter smrt. Na kratko lahko omenimo sa- mo, da prihaja do splošne ohladitve v pogojih, ko telo ne more o-hraniti svoje normalne temperature in oddaja več toplote, kot jo ustvarja. Opis posameznih faz boste našli v strokovni literaturi, tu naj omenimo le začetno in končno fazo. Ko1 rečeno, je začetno že vsakdo poskusil, nf ji pa prišel do konca, saj je takoj ukrepal. Telesna temperatura se je znižala za kako stopinjo, zdrav organizem to z lahkoto nadoknadi, pri ošibelih ljudeh pa to povzroča lahko že tragedijo. Niso redki primeri, ko koga zadene kap, če pade v prehladno vodo. Ko se telesna temperatura zniža na 30 stopinj človek omedli, pri 27 stopinjah pa nastopi smrt. Iz vsega tega je razumljivo, da je smrt zaradi postopnega ohlajevanja mogoča v vseh letnih časih, predvsem med brodolomi, saj je voda izvrstni toplotni prevodnik. Pozimi se torej ne bomo podajali na morje z orehovo lupino, predvsem pa ne sami, saj bi bil naključni padec s krova lahko usoden. Edini zanesljiv pripomoček med zimsko plovbo je potapljaški kombinezon in še v njem lahko pri nas vzdržimo le kako uro, če je naš organizem brezhiben in je naše telo dobro strenirano. ustrezajo tako karoserija kot mehanski organi. Od osnovnega modela je fiat 127 ?panorama* 30 om daljši: ima troje vrat, zadnja pa segajo prav do spodnjega neba karoserije in tako omogočajo lažje nakladanje tovora. Serijsko so vgrajeni naprava, ki blokira volan, električna naprava peri-briši, dvostopenjski ventilator, medtem ko je prtljažnik mogoče pokriti s plastičnim pokrovom. V dodatno opremo sod: ogrevana zadnja šipa, naslonjala prednjih sedežev, ki jih je mogoče nastaviti, vzglavniki, varnostni pasovi ter brisalec na zadnji šipi. Kupci bodo lahko izbirali med rdečo, belo, bei-ge, modro in temno modro barvo. Mehanski organi so isti kot pri osnovnem modelu 127, motor je znani štirivaljnik s 1015 kubiki, ki zmore 50 KM. Povečali so prostornino posode za gorivo, ki ima sedaj 52 litrov, namesto 30, tako da bo fiat 127 «panorama» lahko prevozil skoraj 700 km ne da bi morali skrbeti za bencin. Ker je avto težji in bo moral biti kos tudi večjemu tovoru, so okrepili obese tako spredaj kot zadaj, po več ah so tudi u-činkovitost vodnega hladilnika, medtem ko je menjalnik enak kot pri fiatu 128. Zmogljivosti so v glavnem iste kot pri osnovnem modelu 127: najvišja hitrost 135 km na uro, 100 km na uro doseže v 19 sekundah. Nekoliko višja je poraba, kar gre pripisati predvsem večji teži »panorame*: pri hitrosti 90 km na uro lahko prevozi fiat 127 «panarama» 16 km z enim litrom goriva; pri 120 km/h pa 11 kilometrov. Novi Fiatov kombi lahko povleče 800 kg, v mestu pa porabi 9,2 litra za 100 kilometrov. Koliko tj «panorama veljal v Italiji za sedaj še ni znano. Francosko gorivo brez petroleja PARIZ — Francosko ministrstvo za industrijo vneto proučuje načrt za proizvodnjo alkoholnega goriva z destilacijo rastlin. Novo gorivo bi se moralo imenovati riamco krije 10 odst. popraševanja po avtomobilskem gorivu (ki znaša trenutno 27 milijonov ton letno) in da ne bo stalo več kot ekvivalentna količina bencina pridobljena iz premoga. BONN — V Zvezni republiki Nemčiji so čedalje bolj zaskrbljeni zaradi prodiranja japonskih avtomobilov na nemško tržišče. Konec oktobra letošnjega leta so si japonske tovarne zagotovile 10 odst. nemškega tržišča, medtem ko je lani v istem obdobju njihov delež znašal sam 5,6 odst. VVALMOfOR TRST Ul. Carpison 6 tel. 761801 PRODAJA TEHNIČNA POMOČ REZERVNI DELI HONDA C ^RENAULT ob sobotah odprto ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Jezikoslovje 13.00 Umetnost v mestu 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 šolska vzgoja: Jezik za vsakogar: ruščina 14.40 Družina Patridge — TV film 15.05 Iskanje življenja v vesolju 14.45 Koncert Stephena Schlaksa 16.10 Ellery Queen — TV film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3. 2, 1. . . Gremo! Rdečelasa Ana — risani film 18.00 šolska vzgoja: Vodna znanost 18.30 Problemi gospoda Rossija 19.00 Dnevnik 1 — Kronike 19.20 Dogodivščine Davida Balfo-urja, 4. del TV nadalj. 19.45 Almanah 20 00 DNEVNIK 20.40 Serpico — TV film 21.30 Zgodbe v ogledalu: Jaz, ženska, Zgrdba Emanuele N. 22.05 Športna sreda: F orli: BOKS Rodriguez - Noti Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal 10.55 Iz evrovizije: Zimski šport: SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČANJU 12.30 Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 šolska vzgoja: Maring — dokumenti o prebivalstvu Nove Gvineje 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Tigrove brigade — TV film 15.25- šolska vzgoja: Zgodovina avtomobila 16.00 Jedilni list 16.30 Tolpa petih — TV film 17.00 Dnevnik 2 Flash 17.05 Popoldan — n. del 18.00 Šolska vzgoja: Otroštvo danes . 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — Večerile športne vesti 18.50 Dogodivščine Domina, risanka 19.05 Dober večer s. .. ■» planetom Toto Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Obleganje — 1. del 21.45 Cesarjev slavček 22.45 Glasbeni program z Edoar- dom Bennatom \ , . Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 in -20.35. Gledališče akrobatov 19.35 Corpo 12: Nicoletta 20.05 šolska vzgoja 20.40 Želja film ltm tMfe 3 juGosLOVJmsKrrv Ljubljana TV v šoli: TV koledar, Ali ste vedeli. Razvoj življenja, Boj za obstanek, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba 16.10 Smuk za ženske 17.15 Poročila 17.20 Zbis - S. Makarovič: Hrčkova pogača 17.35 Ukročeno oko, kulturno dok. oddaja 11.05 Primorska poje — 3. del 18.40 Obzornik 18 55 Ne prezrite! 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno d ) zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Film tedna: Junakove pustolovščine, tuniški film 22.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 22 25 V znamenju 22.40 625 Koper 16 30 Svetovni pokal smučanja 17.30 Ponovitev filma 19.00 Rock scena 19 30 Aktualna tema 20.00 Risanke in Dve minuti 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Julija.in Julija — film 21.55 TV D — Danes 22.10 Košarka: Bosna - C. zvezda Zoqreb 16.45 Lutkovna predstava 18.45 Dokumentarni film 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Izbor v sredo 21.30 Glasba iz ateljeja 9.20 - TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Debro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi stoletja: 11.30 Beležka, sledijo: Folklorni odmevi; 12.00 Pod Mata jur jan; 12.40 Pristopanje k deželnim oddajam: «Združenje kristjanov Jehovskih prič* — «Konec varnega sveta*; 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Alojz Rebula: «Duh Velikih jezer* — 5. del; 15.00 Nove plošče; 16.30 Po poklicu jazzar: Jimmie Lunceford; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci — Pevska revija «Cecilijanka 1980»; 18.00 Iz sveta umetnosti: Likovna umetnost; 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Rosanna Fratello: 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Z nami je. .J 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.15 Mala diskoteka; 14.33 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.45 Mini juke box; 16.00 Kino danes; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. . .; 18.15 Orkester Kookie Fre-eman; 19.15 Glasbeni program. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored: 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 13.05 Zapojmo pesem — spored mladinske zborovska glasbe; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 To smo mi — glasbena oddaja za mlade; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic — 25-888; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.25 Kakšna glasba!; 9.00 Radio anch’io; 1100 štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13,25 Poštna kočija: 13.30 Ulica Asiago Tenda; 14.03 Rdeči nageljni; 14.30 Knjiga in glasba; 15.03 Rally: 15.30 Popoldanska srečanja; 17:03 Patchwork; 18.30 Radijska priredba; 19.30 Jazz oddaja: 20.35 Glašba; 21,03 Nagrada 33, kvizi. ^ RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.U5 Radijska priredba; 9.32 10.12 Ra dio 2 - 3131: 11.32 Tisoč pesmi; 13.41 Glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 Diskrklub: 17.32 Skupina MIM: Glasbene ure; 18.32 Enodejanka; 20.40 Spazio X, glasba za vse okuse; 22.00 Nočni LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11 00, 12.00, 14 00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov 8 08 Z glasbo v dober dan; 8.30 t-isan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiem na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 «Loto vrtiljak*: 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pesmi M. Gabrijelčiča, S. Vremšaka, R. Simonitija in M Lipovška; 18,15 Naš gest; 18.30 Odskočna deska: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom »Zadovoljni Kranjci; 0.00 Koncert za besedo: 20.25 Igra pianist Aldo Ciccolini: 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere «Othello», 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavna glasbe; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Jazz pred polnočjo; Vladimir Gradnik Primorski prostovoljci v obrambi severne meje 29. 1918-1919 Ta mi v enem trenutku reče: «Ti, poglej, koliko jih je« (mislil je ha Nomcel. »Bežimo!« je zavpil in se pri tem že obrnil, da bi zbežal. Pripravil sem puško za strel in zavpil: »Stoj, obrni se, mule hudičev, in takoj nazaj, če ne, dobiš kuglo v glavo. Ce jaz branim tvoje kraje, jih moraš tudi ti!» Obstal je in me prestrašeno pogledal. Ni zbežal, bilo ga je sram. Nad Kotljami, pri neki kapelici, je naša ekipa telefonistov dobila povelje, da vzpostavi zvezo z nekim oddelkom v dolini. Spustil sem se v dolino proti neki večji hiši, iz katere je ravno stopil okrog 50 let star možakar. Nagovoril sem ga: «Očka, kje so naši?» — Pogledal me je z osornim vprašanjem «Was?« Tu so bili Nemci. Obrnil sem se in. jo naglo pobrisal nazaj navkreber, za menoj pa je zaregljala strojnica, ki sem ji ušel tako, da sem se po-služil terenskih zaklonov. V splošni ofenzivi smo že drugi dan dosegli Dravo. Mostovi so bili porušeni ali pokvarjeni, zato smo zamudili skoraj cel dan. Telefonska povezava z drugimi eno- tami na drugem bregu je bila prekinjena, zato sem moral iskati in ugotoviti, kje je okvara in jo potem seveda tudi popraviti. Teren je biJ odprt in pregleden ter pod ognjem nemških strojnic. Moral sem se plaziti po trebuhu, krogle so sicer švigale, vendar sem okvaro našel in jo popravil. Zalezovali smo bežeče Nemce proti Celovcu in pred mestom so na nekem mostu bili že Francozi (verjetno ekipa zavezniške komisije). Zakaj nismo prodrli v mesto, ne vem. Nadaljevali smo pohod proti severu v območje reke Krke vse do mesta M. šent Vid, kjer so bile 6. junija 1919 zaradi sklenjenega premirja končane vojne operacije in je bila določena demarkacijska črta. -Postal sem ordo-nanc poveljnika bataljona stotnika Simončiča - Dalmatinca. Pozneje sem se preselil 'v Srem, v okolico Rume, k|er sem še vedno z družino. Toda Goriška in Vipavska me še vedno vlečeta. Najiepše te pozdravlja tvoj soborec Tone Cigoj (rojen 1897 Osek pri Šempasu) PRIMORSKI PROSTOVOLJCI - BORCI ZA SEVERNO MEJO (1918 - 1919) V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI (1941 - 1945) Dobrih dvajset let po prvi svetovni vojni je vojni vihar spet zajel Evropo in ves svet. Nacifašistične horde so med drugim napadle in zasedle tudi ozemlje bivše Jugoslavije in si ga med seboj porazdelile. Pod vodstvom komunistične partije, s tovarišem Titom na čelu, so jugoslovanski narodi v neenakem boju in v narodni revoluciji za ceno ogromnih žrtev izbojevali končno zmago. Med stotisoči partizanov in aktivistov NOB je bilo precejšnje število tudi bivših primorskih prostovoljcev za severno mejo 1918-19, imenovanih tudi »koroški borci ali maistrovci«. Čeravno so bili priletni in izčrpani, so se mnogi od njih tudi s svojimi sinovi ali vnuki vključili v NOB. Ne moremo posredovati izvirnih podatkov za vse mai-strovce, ki so sodelovali v NOV in narodni revoluciji. Naj kot njihove predstavnike omenimo vsaj nekatere kot npr. Leopolda Plesničarja iz Zavrha (roj. 1894), Jožefa Stro-sarja (roj. 1899) iz Voglarjev, Jožefa Mraka iz čepovana (roj. 1897), Ivana Zorna iz Prvačine (roj. 1899), Jožefa Štolfo iz Vojščice (roj. 1899) in Jožefa Pavlina iz Šempasa (roj. 1897) ter Jožefa Perdeca iz Sela na Krasu (roj. 1898). Kot zgledne predstavnike aktivnega sodelovanja v NOV in povojnem obdobju omenimo borca za severno mejo 1918/19 tovariša Nikolaja - Miklavža Laha in Andreja Kavčiča, ne da bi pri tem zmanjšali zasluge njihovih tovarišev soborcev. V pogovoru s tajnikom Ivanom Vidmarjem je Nikolaj Lah dal zanimivo izpoved: »Rodil sem se pred devetinsedemdesetimi leti v Dornberku, v kmečki hiši na Tabru, po domače »Pri Lahu«. Imel sem dva brata in sestro. Po končani osnovni šoli sem ostal doma na kmetiji. Pričela se je prva svetovna vojna. Poklicali so me v vojsko in me dodelili k topništvu. Prvi ognjeni krst sem doživel na soški fronti, s katere so nas po nekaj tednih premestili v Tirole, kjer smo ostali do konca vojne 1918. leta. Naj še omenim, da sem napredoval za ognjičarja ali kot so takrat rekli Feuervverker. Soška fronta se je pomikala proti Dornberku. Družina in svojci so se kot begunci naselili v Ljubljani, v Šiški. Srečno sem se pretolkel skozi bojno vihro in se po razsulu avstro-ogrske armade vrnil 3. oktobra 1918 v porušeno domačijo na Tabru. Domov, so se vračali tudi drugi domačini, ki so preživeli vojno. Za nami je pritiskala italijanska vojska in grozila, da nas doseže doma. Po petih dneh smo ponovno zapuščali vas. Po moji presoji je tedaj zapustilo Dornberk in Tabor trideset do štirideset mož in fantov. Italijanska vojska je zasedla našo deželo, zavedali smo se nevarnosti, ki nam preti. Mati nas je mirila, «Miklavž, sedaj, ko si prišel domov, se bomo skupno laže prebijali. Kaj nam morejo Italijani? Dolgo ne bodo ostali pri nas, saj je vojne konec!« V Ljubljani smo v teh nekaj dneh bivanja opazili, kako se je valila po cestah reka razkrojene vojske proti seVeru. Vlaki so bili prenatrpani. Stražni bataljon je na postaji delal red. .Srečeval sem tudi svoje soborce s fronte, nekateri so me nagovarjali, naj se vključim v enoto za obrambo naše severne meje in potem bomo obrnili topove proti jugozahodu. Iskrica upanja me je navdušila, pa sem se brez oklevanja javil v topniški kasarni, kjer nas je sprejel poročnik Božič. Dodeljen sem bil s činom ognjičarja k 6. bateriji srednjega kalibra. Poveljeval je poročnik Tomše. Materi in očetu sem obrazložil svojo o-dločitev. Mati me je objela in rekla- «Vmi se, moj Miklavž, zdrav domov«. Oče mi je molče podal roko in me pospremil do sosednje ulice. SMUČANJE DANES ZAČETEK SVETOVNEGA POKALA NADIGOVA FAVORITINJA V SMUKU Jutri moški smuk - Velik uspeh Italijanov v Livignu: Nockler osvojil veleslalom VAL D’ISERE — «Kriterij prvega snega* je vsako leto otvoritveno tekmovanje mednarodne smučarske sezone in .je obenem tudi začetek tekmovanja za svetovni pokal Za ta smučarski pokal bodo danes Prva stopila v boj dekleta, ki se bodo med seboj pomerila v smuku. Vse kaže, da bo glavni boj tekel Pred Francozinjo Pelen in Švicarko Nadig in če bodo napovedi obsijale, potem se bo dvoboj med terna tekmovalkama nadaljeval verjetno vso sezono. Pri moških je ?°pet glavni favorit Stenmark, ki ima po delni spremembi tekmovalnega pravilnika velike možnosti, da si pribori že četrti svetovni pokal V Val d'Iseru so zaradi poman.v kanja snega morali današnjemu renskemu smuku progo nekoliko Premeniti in se bo zato končala tem, kjer imajo običajno cilj molki smukači. To pomeni, da bo oro-8a zahtevnejša, prednost bodo ime 1* tehnično bolje pripravljene tekmovalke, tekmovanje samo na bo Kotovo zelo selektivno. Na taki orosi ima največ možnosti za zmago Nadigova in tako ni izključeno, da bo ta smučarka ponovila svoj lan Ski uspeh, ko je z zmago v smuku, veleslalomu in kombinaciji opravi la naravnost senzacionalen start v tekmovanju za svetovni pokal Nadigova ima tem večje možnosti, ker je Moser - Prollova prenehala tekmovati, Wenzlova bo po ooškod bi začela nastopati šele januarja, Pelenova pa ni izrazita specialistka za smuk. Pri moških tekmovalni decembrski koledar ni preveč naklonjen Stenmarku. Na sporedu bodo le en slalom in dva veleslaloma medtem ko bodo kar štirje smuki in dve kombinaciji. Zato lahko rečemo, da bo verjetno lanski zmagovalec Wen-tol imel več od tega začetka se rune kot Stenmark, sai ie trenutno edini, ki lahko nabira točke v vseh alnskih smučarskih disrinli-Pah. Moški smuk ho na sporedu jutri. • * « LIVIGNO — Na mednarodnem ve: leslalomu v Livignu so italijanski tekmovalci zabeležili zelo lep uspeh. Zmagal je namreč Bruno Nockler, mladi Carletti pa je osvojil drugo mesto. Če k temu prištejemo že 6. mesto Giorgija in 8. mesto Foppe, Potem lahko razumemo zadovoljstvo v italijanskem taboru. Niicklerjeva uPiaga je bila zelo dragocena predvsem zato, ker je v italijanskem ta- BOKS — Danes ob 22,05 - j. pro Aram: dvoboj za evropski naslov bantam kategorije Nati (Italija) — J^odriguez (Španija). -- - — SMUČANJE — »Kriterij prvega snega* v Val dTseru — 2. program: danes od 10.55 do 12.30: jutri, v četrtek, od 10.25 do 12.00; v petek od 10.55 do 12.30; v soboto od 9.25 do 11.30 in od 11.55 do 13. ure. TENIS — Finale za Davisov pokal ČSSR — Italija: 1. program -v petek od 15. do 19. ure; v soboto °d 16. do 19. ure, v nedeljo od 15. do 18, ure. NOGOMET — Kvalifikacijska tekma za SP 82 — 2. program: v soboto ob 13.25 Grčija - Italija. boru dvignila razpoloženje, ki je bilo po lanskih neuspehih precej nizko, obenem pa so rezultati tudi odločilni za sestavo vrstnega reda v italijanskem moštvu, ki bo nastopilo v Val d’Iseru. Uspsh Italijanov potrjuje tudi izredna vcžnja Foppe na drugi progi, ko je dosegel najboljši čas. Rezultati veleslaloma so taki: 1. Nockler (It.) 2T5”20 2. Carletti Ct.) 2’15”21 3. Skayen (Nor.) 2'15’’32 4. Navoillcd (Fr.) 2’15”45 5. Orlainsky (Av.) 2’15”77 6. Giorgi (It.) 215 ”82 7. Ortner (Av.) 2’15”86 8. Foppa (It.) 2’15”92 9. Soerli (Nor.) 2’16”31 10. Hinterseer (Av.) 2'16”50 11. Jager (Av.) 2’16”56 12. Heidegger (Av.) 2T6”64 13. Lerchbaumer (Av.) 2’16”66 14. Spiess (Av.) 216’'84 15. Gstrein (Av.) 2’17”33 Smrt priletnega očeta predsednika FIGC Sordilla AVELLINO - V starosti 83 let je včeraj umrl Michele Sordillo, oče predsednika FIGC Federica. Sordil- lo, doma iz Dentecane, ki je utrpel med novembrskim potresom ogromno škodo, se je sicer rešil izpod ruševin, vendar ga je tragedija tako pretresla, da stari mož ni prenesel udarca. Ob vesti je Bearzot tudi v imenu državnih reprezentantov poslal predsedniku FIGC sožalno brzojavko. Danes v Novi Gorici začetek (ob 15. uri) plavalnega tečaja ZSŠDI obvešča starše, ki so vpisati svoje otroke na plavalni tečaj, da se ta prične danes v bazenu hotela Argonavti v Novi Gorici. O-troci naj se zberejo pred bazenom ob 14.45, pričetek tečaja pa bo ob 15. uri. S seboj naj prinesejo kopalke in gumijasto kapico. Naj pri tem še dodamo, da je na razpolago še nekaj mest. Morebitni zainteresirana se lahko obrnejo na urad ZSŠDI v Gorici (Ul. Malta 2 - tel. 84-644), kjer se lahko vpišejo in dobite vse potrebne informaciie. Možnost pa je, da se izjemoma danes vpišejo tudi pred vhodom v bazen, k;er bo prisoten tudi predstavnik ZSŠDI. NOGOMET EVROPSKO PRVENSTVO 4JNDER 21» Danes v Patrasu Grčija-Italija Bearzotovi varovanci so včeraj pričeli priprave za sobotno tekmo PATRAS — Danes s pričetkom ob 13.30 se bosta v Patrasu j kvalifikacijskem srečanju evropskega prvenstva tunder 21» spoprijeli mladi reprezentanci Grčije in Italije. Za današnje srečanja vlada dokajšnje zanimanje, saj bo to prava »generalka* za sobotno, nedvomno pomembnejše, srečanje članskih vrst Grčije in Italije. Trenerja obeh reprezentanc sta že objavila postavi, s katerima bosta danes igrala. Le-ti sta: GRČIJA: Dafkos; Skartados Ala-vandas (Armodoros); Galitsios, Mi-chos, Kafkenaris: Psaras, Xanto-poulos (Simeoforidis), Tsironis (A-lexandris), Lemonis, Kottidis. ITALIJA: Zinetti; Gontratto, Tac-ccni; Benedetti, Guerrini, Albiero; Bagni, Bonini, Mariani, Baresi, Sclosa. Sodil bo Romun Stancan. «Azzurri» so včeraj trenirali na blatnem igrišču v Patrasu. Vsi Vidni jevi varovanci so v dobri formi, še posebno pa se je izkazal mladi, sedemnajstletni Monelli, ki pa bo sedel na razevni klopi. RIM — Včeraj so odpotovali v Rim vsi italijanski reprezentanti, ki jih je izbral zvezni trener Enzo Bearzot za sobotno kvalifikacijsko srečanje za SP proti Grčiji. Vsi Bearzotovi izbranci so nared za sobotno težko srečanje in nared so tudi Bruno Conti, Anlognoni in Tardelli, ki so bili poškodovani. Že danes bodo »azzurri* igrali prijateljsko srečanje proti rimskemu moštvu Lodigiani, ki nastopa v pokrajinskem prvenstvu, jutri zjutraj bodo opravili še en trening, nakar bodo popoldne odpotovali v Atene. Glede na to, da so vsi nogometaši telesno nared, potem je tudi na dlani, da bo Bearzot v soboto proti Grčiji zvrstil na igrišče enako postavo, ki je 15. novembra v Turinu premagala Jugoslavijo. Le ta pa je: Zoff; Gentile, Cabrini; Marini, Col-lovati, Scirea; Bruno Conti, Tardelli, Graziani, Antognoni in Bet-tega. ZVezni trener Enzo Bearzot vsaj s postavo nima tokrat nikakršnih težav. V primeru, da bi se moral odreči Brunu Contiju, potem bi le-tega zamenjal z Orialijem in ni izključeno, da bi lahko našel mesto v reprezentanci celo Altobelli. Bearzot pa je izjavil, da bodo morali «azzurri» igrati v Atenah izredno odločno, požrtvovalno, saj bodo i-grali proti dobremu nasprotniku, ki je v zadnjih letih napravil velik napredek, obenem pa bodo imeli Grki v svojih «vročih navijačih* izredno p^rvro (hi V koval veteran Vinko Jelovac, ki je proti Zagrebčanom dosegel kar 30 točk. Objektivno pa so danes Ljubljančani brez možnosti, čeprav je presenečenje tudi mogoče. Od današnjih ostalin tekem velja omeniti srečanje v Sarajevu med Bosno in Crveno zvezdo (tekmo to prenašala jugoslovanska televizija s pričetkom ob 17.15) in jadranski derbi v Šibeniku med domačim moštvom in Zadrem. DANAŠNJI SPORED 7. KOLA Partizan - Iskra Olimpija; Bosna - Crvena zvezda (po TV); Jugcpla-stika - Radnički LMK; Cibcna -Kvarner; Budučnost - Rabotnički; Šibenka - Zadar. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Nepričakovan poraz Domove peterke Erbasol — Dom 61:52 (29:24) DOM: čubej, Dornik M. 15, Kogoj 4, Nanut, Sanzin 1, Terčič 4, Pod-beršič 14, Devetak 10, Dornik U. 4. V nedeljo so zopet domovci proti vsakemu pričakovanju izgubili proti šibki ekipi Erbasol iz Gorice. Srečanje je bilo izredno nervozno, saj so si domovci nabrali veliko šte- vilo osebnih napak. Večkrat je prišlo na igrišču do prepirov med samimi igralci, kar je zgovorno pričalo o živčni napetosti. Naši fantje so zaigrali pod vsako kritiko. Do pete minute sta si bili ekipi enakovredni, nato pa so domovci odpovedali. Do dvanajste minute niso dosegli niti enega koša, kar so nasprotniki izkoristili in povedli z 21:8. V naslednjih minutah so se le Goj-kovičevi varovanci nekoliko zbrali in so visoko vodstvo nekoliko o-milili. V drugem polčasu sta se ekipi izmenjavali v vodstvu do dvanajste minute nakar so nasprotniki začeli počasi večati prednost do končne zmage. Lahko povemo, da so domovci v zadnjih osmih minutah srečanja dosegli bornih sedem košev. Kaj bi torej lahko rekli o nastopu naših fantov? Kondicijsko so dobro pripravljeni. Glede igre pa bodo morali nekaj spremeniti. Vsekakor izredno 'slab začetek za Goj-kovičeve varovance, ki so pred začetkom prvenstva veljali za eno izmed močnejših ekip. Upati je, da bodo igralci prebrodili te težke trenutke in da bodo tako že v soboto nekoliko bolje zaigrali. M. Č. TENIS Finale Davisovega pokala Čehoslovaki in Italijani se vestno pripravljajo Domačini favoriti • Panatta: «Težko bo premagati Lendla» PRAGA — Niti trije dnevi nas ne ločijo več od finala teniškega tekmovanja za Davisov pokal. Teniški igralci češkoslovaške m italijanska reprezentance se v Pragi mrzlično pripravljajo za ta dvoboj, v katerem so, po mnenju strokovnjakov, rahlo favoriti domači igralci, z Lendlom na čelu. Zvezni kapetan italijanske repre zentance Vittorio Crotta .je včeraj izjavil, da se bodo na igrišču v športni dvorani v Pragi^ v večji meri znašli domači tenisači. Tudi Paolo Bertolucci je dokai črnogled glede tega fina'a in meni-»Lendl in Šmid sta izredno močna Šmid me je premagal na turnirju v Bologni in je v zadnjem času močno napredoval.* »Težko bo premagati Lendla, če prav smo prišli v Prago, da damo vse od sebe,* .je pristavil Adriano Panatta. V domačem taboru na je vzdušje nekoliko drugačno, češkoslovaška reprezentanca se izredno vestno pripravlja na ta spopad in že dejstvo, da so čehoslovaki prosili Po ljaka Fibaka, da bi jim priskočil na pomoč kot »sparring-partner*. jasno kaže, kako resno jemljejo Čehoslovaki ta finale. V obeh taborih tudi menijo, da bo verjetno o zmagovalcu letošnjega Davisovega pokala odločal nastop dvojic, kajti Lendl bi moral osvojiti obe srečanji posameznikov, Barazzutti in Panatta pa naj bi premagala Šmida. Po zadnjih zelo dobrih Šmidovih nastopih pa v teh dneh tudi prevladuje mnenje, da so se možnosti Italijanov v tem finalu še znatno zmanjšale, (bi) ZA NOVO SEZONO Tudi Pečar izvoljen v pokrajinski odbor kolesarske zveze Prejšnji teden s0 bile v Furlaniji - Julijski krajini volitve v pokrajinske odbere Italijanske kolesarske zveze. V Trstu je predsednik pokrajinskega odbora Giordano Cot-tur, svetovalca pa Alfredo Velišček in Radivoj Pečar. NAŠE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH KOŠARKA Boru A slovenski derbi, Kontovelci presenetili Borovi naraščajniki s težavo premagali Nabrežince - Kontovelovi kadeti odpravili Ferroviario KOŠARKA V Val dTseru se je zbral cvet smučarjev in smučark. Na sliki (telelo-to AP) Avstrijec Franz Klammcr in Hanny VVenzel (Lichtenstein) 1. JCBOSI.OVANSKA LIGA Ljubljančani v Beogradu pred zelo težko nalogo Že danes bodo jugoslovanski prvoligaši odigrali sedmo kolo. Ljubljanska Iskra Olimpija bo pred izredno težko nalogo, saj se bo v Beogradu spoprijela s favoriziranim Partizanom, ki je skupno s Cibono še edino nepremagano moštvo v prvi ligi. Ljubljančani so sicer v petek proti Ciboni dokaj dobro igrali in še zlasti se je odli- NARAŠČAJNIKI Bor A — Sokol 74:61 (32:37) BOR A: Krevatin 3 (1:3), Tavčar 8, Tremul 26 (2:4), Vascotto 3 (1:3), Volk 10, Zaccaria, Žer'ai 2, Bra-dassi 6, Civardi (0:3), De Carli 16 (0:6) SOKOL: Ko.anec, Bragozzi, Grilanc. M. Pahor, F. Pahor 10 (0:2). Gruden 6 (2:5), Buzan 13 (1:8), Devetak 8 (0:2), Pertot 4, Ušaj 20 (4:7). V slovenskem derbiju naraščajnikov bi kmalu prišlo do presenečenja Favorizirani Bor A je namreč z dok ;šnio težavo premagal Sokol, ki je večji del srečama celo vodil. Proti koncu pa so Nabrežinci po-oustili, kar so izkoristili bolj izkušeni borovci, ki so tako tudi zma gali. . . . ^labarda — Bor B , 137:17 (57:11) , BOR: Gianni ŽerjuTTft:3)*Fran-ko Žerjul, Vecchiet 4 (0:2). Germani 2, Počkaj. Vertovec, Šik 4 (0:2), Polojac, Rustja (0:3), Betocchi 3 (1:3). Tudi tokrat je druga Borova po stava doživela pekoč poraz, sicer proti izkušeni ekipi, ki skupno z Don Brecom vodi v tem prvenstvu. Opravičili bi naše fante le zaradi ___a: ; neizkušenosti, saj večina naših i-gralcev je komaj oktobra pričela s košarko. Toda nekaj več zagrizenosti in požrtvovalnosti v obrambi bi lahko pokazali. Od borovrev bi KOLEDAR TEKEM ZA SVETOVNI POKAL MOŠKI December 1980 5. in 6. - Val dTser (Fr.) SM VS K 3. in 10. — M. di Campiglio (It.) S VS 14. — Groden (Val Gardena) (It) SM K (z 17. - Cortina (It.) SM 21. — St. Moritz (švi.) SM Januar 1981 4. — Ebnat Kappel (Švi) VS 6. — Morzine (Fr.) VS 10. in 11. - Garmisch (ZRN) SM S K 13. — Oberstaufen (ZRN) S 17. in 18 — Kitzbuhel (Av.) SM S K 24. in 25. — Vengen (Švi.) SM S 26. — Adelboden (Švi.) VS 31. in 1. 2. - St. Anton (Av.) SM S K Februar 1981 7. — Schiadming (Av.) SM 8. — Oslo (Nor.) S 11. — Voss (Nor.) VS 14. in 15 - Are (Šve ) s VS Marec 1981 6., 7. in 8. - Aspen (ZDA) SM VS 12., 14. ir. 15. - Furano (Jap.) S VS 24. in 25 — Borovec (Bol.) S VS 26., 27. in 28. - Kr gora (Jug.) VS PS ZENSKE December 1980 3. in 4. - Val dlsere (Fr.) SM VS K 7. — Limone (It.) VS 12. In 13. - Piancavallo (It.) SM s K 17i in 18. - Altenmark (Av.) SM s 20. — Bormio (It.) S Januar 1981 6. in 7. — Pfronten (ZRN) SM s 12. in 13. — Schruns (Av.) SM s 19. in 20. - C. Montana (Švi.) SM s K 22. - Haute Nendaz (Švi.) VS 24. — Les Gets (Fr.) VS 28. — Negeve (Fr ) SM K 31. Les Diablerets (Švi.) S Februar 1981 3. in 4. - Zvvissel (ZRN) S VS 8. — Hauss (Av.) SM K (z VS v MD Campiglio) (z VS Morzine) ............ m mi miiiiiiim NA NEDELJSKEM KROSU V DOLINI TRI PRVA MESTA ZA tLAMADRB V nedeljo v Bazovici druga preizkušnja (s S iz Zvvissla) KRATICE »M - smuk; S - slalom; VS - veleslalom; K - kombinacija; JS - paralelni slalom. V nedeljo je bilo v Dolini prvo od treh tekmovanj v krosu namenjenih članom tržaških kolesarskih klubov. Kljub mrazu ter močni burji se je na startu predstavilo lepo število tekmovalcev raznih kategorij. Poleg dečkov in deklic so bile še kategorije članov do 30 let, kategorija A do 40, kategorija F do 50. kategorija C ter starejši od 50 let, kategorija D. Članice pa so tekmovale v enotni kategoriji. Od naših društev je bila najštevilneje zastopana lonjer-ska Adria z 11 tekmovalci raznih kategorij, medtem ko sta tržaški Bor zastopala dva člana. Poleg najštevilnejše udeležbe je Adria osvojila tudi največ prvih mest, saj so njeni člani zmagali kar v treh od sedmih kategorij. Nedvomno so največ zanimanja predstavljali tekmovalci kategorij dečkov in deklic in prav med slednjimi je prišlo do presenečenja, ko je mala Mariza Viller nepričakovano zasedla prvo mesto pred klubsko tovarišico Sandro Roveri, ki sicer spada v višjo kategorijo. Za popoln uspeh lonjerskih barv v tej kategoriji je poskrbela še Lara Mi lano, ki se je z zelo dobrim tekom uvrstila na tretje mesto, četrta pa je dospala na cilj bonovka Varka Kozlovič, ki je na tako dolgi progi p •vič nastopila. Med dečki Si je v odsotnosti Davida Gregorija zagotovil zmago Vasilij Pečar, ki je sicer že star znanec tega tekmovanja, saj je že v lanski sezoni prevladoval na vseh treh krosih in seveda osvojil končno prvo mesto. Za njim se je na drugo mesto uvrstil drugi adrijevec Marko Saksida, kateremu je na četrtem mestu sledil borovec Jaro Kozlovič. Sled njemu sledi kar trojica članov A drie z Maxom Viller jem na petem, Danielom Giaeominijem na šestem ter Michelom Ciacom na sedmem mestu. Slednji je s to tekmo pra vil tudi ognjeni krst v vrstah Adrie. V članski kategoriji A je Fabio Ruzzier končal na četrtem mestu, njegov klubski tovariš Karel Bonan-no pa na petem mestu. V starejši ka tegoriji C pa je Girolamu Bonannu pripadala tretja zmaga za lonjerske barve. Torej kar precej spodbuden je začetek naših tekmovalcev, ki se bodo sedaj pomerili v nedeljo, 7. decembra, v Bazovici, kjer bo drugi kros, ki bo nekoliko daljši, a verjetno vseeno lažji, saj so bili vremenski pogoji v Dolini neprimerni, predvsem za tekmovanje dečkov in deklic. IZIDI čl AVI KATEGORIJA A 4.500 m Ceschia (Pedale Triestino) 19’08’ Fabio Ruzzier (Adria) 20’42” Carlo Bonanno (Adria) 20’49” KATEGORIJA B Cotrle (Domio) 1916” KATEGORIJA C Girolamo Bonanno (Adria) 21’00” KATEGORIJA D Muran (Gentelmen) 22’23” DEČKI 1.400 m Vasilij Pečar (Adria) 6’43" Marko Saksida (Adria) 6’58” Jaro Kozlovič (Bor) 7’10” Max Viller (Adria) 7’25" Daniele Giacomini (Adria) 7’45” Michele Ciac (Adria) 7’55” DEKLICE 1.400 m Mariza Viller (Adria) 8’03” Sandra Roveri (Adria' 8’27” Lara Milano (Adria) 8’37” Varka Kozlovič (Bor) 9’25" ČLANICE 2.500 m Vascotto (Cotur) 19T8” NOGOMET Suspendirani štirje poljski reprezentanti VARŠAVA — Poljska nogometna zveza se je odločila za suspenzijo štirih reprezentantov (Boniek, Zmu-da, Mlynarczyk in Terlecki), ker io se le-ti uprli, češ da zvezni trener Kuleza ni hotel vključiti. v reprezentanco vratarja Mlynarczyka. Kaže tudi, da so se tej odločitvi poljske zveze uprli vsi ostali reprezentanti, ki s‘ te dni mudijo na pripravah v Rimu in da celo grozijo, ua ne bodo nastopili ne v prijateljski tekmi v Perugii, ne v kvalifikacijskem srečanju za SP na Malti. Poljska bi tako celo izgubila z 0:3 brez borbe. Poljski športni isk pa daje temu dogodku veliko pažnjo in ostro kritizira »stavkajoče nogometaše*. Za vso zadevo pa verjetno tiči nekaj povsem »enostavnega*: nekateri poljski nogometaši, med ie-temi predvsem Boniek. skušajo pri poljski nogometni zvezi doseči, da bi znižala starostno mejo, ki bi jim omogočila odhod v tujino. Znano je namreč, da se za Bonieka poteguje več italijanskih klubov, pa tudi Zmuda misli na devize. .. pohvalili le Sika, ki je s prodori skušal večkrat presenetiti nasprotnika. Andrej Pegan IZIDI 7. KOLA Inter 1904 - Don Bosco 63:84; Alabarda - Bor B 137:19; Ricreatori - Ferrc-viario 58:116: Bor A - Sokol 74:61; Počitek: Saba. LESTVICA Don Bosco in Alabarda 12, Ferroviario in Inter 1904 8, Bor A in Saba 6, Sokol 4, Ricreatori in Bor B nič točk. Sckol in Don Bosco imata tekmo več. PRIHODNJE KOLO Bor B - Don Bosco (7. 12. ob 10.00 na stadionu »1. mai); Ricreatori - Inter 1904; Ferroviario - Bor A (7.12. ob 10.00 v Miramarskem drev.), Saba - AJabarda; Počitek: Sokol. KADETI Ferroviari«"*— Kontovel 54:55 (21:'“!) KONTOVEL: Gulič 23, Rauber 18, Čuk 2, Daneu 4, Štoka, Sedmak, Danieli, Pupis 6, Pertot 2. Kciitovelovi kadeti so v drugem kolu poskrbeli za pravo presenečenje, saj so po lepi igri premagali zelo močno in favorizirano ekipo Ferroviaria. Kljub nizkemu končnemu izidu pa lahko rečemo, da so Kontovelci predvajali res dobro košarko, predvsem v obrambi, saj so ulovili toliko število odbitih žog. Pri tem pa je bil Rauber za nasprotnike nerešljiva uganka, seveda pa ne gre pozabiti na ostale, ki so zelo požrtvovalno igrali. LUXA Servolana — Bor 158:29 (70:14) BOR: Maver 9, Peter Furlan 8, Furlani, Sancin 4, Langan, Vclk 2, Franelli. Poljšak 4, Luka Furlan, Coslovich 2. Kot kaže že sam izid je bila tekma med kadeti Servolane in Bora enosmerna. Škedenjci niso naleteli na nikakšen odpor s strani Borovih košarkarjev in so že v 8. min. d.p. dosegli stotico. Sam podatek, da so slovenski igralci izgubili v napadu kar 59 žog, očitno kaže razliko med ekipama. Borovci so se v obrambi še precej potrudili, v napadu pa bi lahko nedvomno pokazali več. Zadovoljivo sta igrala le Maver in Peter Furlan. B. Bajc A SKUPINA IZIDI 3. KOLA Don Bosco A • Ferroviario B 131:33; Ricreatori - Libertas 50:66; Servolana - Bor 158:29; Polet - Inter Milje n.o. LESTVICA Don Bosco A in Servolana 6, Libertas 4, Ferroviario B, Ricreatori in Inter Milje 2; Polet in Bor 0. Polet in Inter Milje imata tekmo manj. PRIHODNE KOLO Ferroviario - Bor (6.12. ob 18.30 v Miramarskem drev.): Libertas - Polet (6. 12. ob 18.30 na Vrdelski cesti); Don Bosco A - Servolana: Ricreatori - Inter Milje. B SKUPINA IZIDI 2. KOLA Don Bosco B - Alabarda 82:83; Ferroviario A - Kontovel 54:55; Stel-la Azzurra - Inter 1901 83:121. LESTVICA Kontovel in Inter 1904 4, Alabarda in Ferroviario A 2, Stella Azzurra in Don Bosco B 0. PRIHODNJE KOLO Don Bosco B - Ferroviario A; A'abarda - Stella Azzurra; Inter 1904 - Kontovel (7. 12 ob 13.00 v Ul. della Valle). DEČKI Bor --ijjfliniMl!«1* 52:93 j., (24:391 BOR; Kovačič« 1» Krapež 2. Jo Smotlak; Pipani 4, Tavčar 6, Brandolin 24, Pupulin, Korošec 10, Pieri 4. Borova postava dečkov je doma ; zgubila proti miljskemu Inter ju. Čeprav so nasprotniki visoko premagali naše fante, moramo reči, da o se morali pošteno potruditi in da so bili »plavi* povsem enakovredni nasprotniki v prvem delu tekme. Pri Boru bi pohvalili Brandolina in Korošca, ki sta se izkazala v napadu. Cancia Ferroviario — Jadran 61:42 (36:21) JADRAN: Feri 22, Košuta «6, Gra-nier 4, Fabi, Persi, Ervin Guštin, Boris Guštin, Fonda, Filipčič, Jerič. Tudi v 3. kolu so jadranovci izgubili, toda z manjšo razliko v koših kot doslej, čeprav so Tržačani ena boljših ekip prvenstva. Tudi tokrat je bil uspešen za naše fante srednji del tekme. Jadranovci so občasno prikazali hitro in domiselno igro, ampak tudi nekaj osnovnih napak. Omeniti moramo, da se je vrnil Devan Košuta, ki se je izkazal pri lovljenju odbitih žog in v napadu. Dobro je zaigral tudi Feri. Valter Sosič IZIDI 3. KOLA Kontovel - Ricreatori n.o.: Liber- tas - Don-B(*co.56:139; Ferroviario IM 42:93: Barteotena - Alabarda 10: 122. Jadranj Bor - Inter Mi’te Počitek?!* Inter 1904. LESTVICA Don Bosco 6. Inter Milje, Ferroviario, Alabarda in Libertas 4, Bor 2, Barcolana, Kontovel, Ricreatori in Jcdran 0. Inter Mi':e, Bor. Inter 1904, Kontovel in Ricreatori imajo tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Jadran - Kontovel (7. 12. ob 9.30 na Opčinah); A’abarda - Inter 1904; Barcolana - Bor (7. 12. ob 15 00 v Ul. della Valle): Don Bosco - Ricreatori; Inter Milje - Libertas. NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA KRIŠKA MLADINA KLONILA TREVISU Neizkušenost glavni vzrok poraza Mladina ■ TT Schiavon 2 Treviso 2:5 Nevo Radovič - Ruggero Carlesso 16:21, 19:21 Alain Tenze - Giuseppe Altomari 18:21, 21:18, 15:21 Diego Košuta - Paolo Diovesan 16:21, 21:15, 11:21 Nevo Radovič - Giuseppe Altomari 21:9, 21:17 Diego Košuta - Ruggero Carlesso 23:21, 10:21, 17:21 Alain Tenze - Paolo Piovesan 15:21, 21:18, 21:17 Diego Košuta - Giuseppe Altomari 21:19, 13:21, 17:21 V Križu so v nedeljo v dvorani rikreatorija odigrali peto kolo mo ške C lige. Mladina je imela v gosteh ekipo TT Schiavon 2 iz Trevi-sa. Tokrat je v vrstah Mladine igral Nevo Radovič, da bi s svojo ude- KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Goričani doma proti Sinudyneju Tudi tržaški Huriingham danes pred težko nalogo: igral bo v Vareseju Italijanski prvoligaši igrajo «non stop*, prvenstvena pot goriškega Tai Ginsenga in tržaškega Hurlin-ghama pa postaja iz kola v kolo težja. Goričani, ki so v nedeljo, sicer po pričakovanju, izgubili v Milanu proti Billyju, bodo danes zopet pred zelo težko nalogo: spoprijeli se bodo z državnim prvakom Sinud.vnejem, ki so ga v prvem kolu v Bologni nepričakovano premagali. Po tedanjem slavju je kazalo, da bodo varovanci strenerja McGregorja celo odigrali vodilno vlogo v tem prvenstvu. Žal so nanizali vrsto po- razov, tako da je trenutno goriško moštvo zadnje na lestvici s štirimi točkami. Če pa upoštevamo tudi, da so Bolonjčani v nedeljo nepričakovano izgubili v Forliju, potem je jasno, da bodo drevi v Gorici dali vse od sebe, da se oddolžijo za poraz iz prvega kola in da z novima točkama popravijo položaj na lestvici. Drevi v Gorici se torej obeta ogorčena borba. Tržačani so v nedeljo nerodno izgubili proti Scavoliniju. Drevi pa bodo igrali v Vareseju proti Turi-sandi, ki je doslej izgubila le eno tekmo, že ta podatek jasno kaže, da so drevi možnosti Hurlinghama minimalne (bi) DANAŠNJI SPORED (21.00) I&B Bologna - Billy; Turisanda -Huriingham; Tai Ginseng - Sinudy-ne; Ferrarelle - Grimaldi, Antoninl - Scavoli; Pintinox - Squibb. • • « f ncoroma — Recoaro 91:82 RIM — V včerajšnjem articipira-nem srečanju 14. kola košarkarske A-l lige je Bancoroma premagala Recoaro z 91:82 (34:45). V domačem moštvu sta bila najboljša Davis (21) in Hicks (22), pri gostih pa Griffin (28) in Cordella (18). ležbo pomagal mladima in seveda manj izkušenima Alainu in Diego-tu. Dvoboj se je obetal zelo zagrizen, ker so naši hoteli tudi tokrat odnesti dve točki. V začetku jim igra ni šla od rok in igrale Mladine so izgubljali 3:0. Naša dva mlajša igralca nista bila v zaželeni formi, kajti v zadnjem času sta malce opuščala treninge, kar se je odražalo tudi v igri. V četrtem spopadu je izkušeni Nevo končno priboril za Mladino prvo točko. Sledil mu je Diego, ki je kljub dobri igri izgubil, čeprav je bila zmaga gostov gotova, se domačini niso vdali in si priborili še eno točko. Rezultat 4:2 jim ni bil prav nič naklonjen, vendar so zadnje sete igrali z vsemi močmi. To pa ni zadostovalo in rqorali so se sprijazniti z zmago izkušenejših gostov. V nedeljo. 14. decembra, čaka igralce Mladine težka tekma v Benetkah proti ekipi Venezia Lidn U-pajmo, da jim bo takrat rezultat, pa tudi sreča, naklonjena, (as) OBVESTILA ŠD Juventina Iz Štandreža obvešča, da sc je pričel trening odbojke za dekleta, stara od 13. do 16. let. Vadba je vsako sredo In četrtek ob 18. url v prostorih štandreške telovadnice. V teku .le tudi vadba odbojke z.a dečke cd 13. do 16. leta. Pričetek ob 18. uri v isti telovadnici. • * 41 ŠD Kontovel obvešča, da je organiziralo točaj rekreacijske telovadbe za odrasle. V prvem turnusu so predvidene specifične predsmučarske vaje. Kdor se želi prijaviti, naj pride s športno opremo v petek, 5. t.m., ob 21. uri v dvorano na Kontovel, kjer bo že prvi trening. Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljutfiian« Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st„ vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseacj. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlani|e-Juh|SK«| kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 3. decembra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska S SEDMEGA PLENUMA CK POLJSKE ZDRUŽENE DELAVSKE PARTIJE POLJSKA RABI KORENITE GOSPODARSKE REFORME PARTIJA PA POVRATEK K LENINISTIČNIM NAČELOM Premier Pinkowski govoril o težkem gospodarskem položaju, prvi sekretar CK PZDP Kania pa o utrjevanju poljske partije in odnosih z novimi sindikati Dopisnik DELA za Primorski dnevnik VARŠAVA — Poljska partija je pripravljena, da odločno uresniči smernice, sprejete na šestem plenumu CK Poljske združene delavske partije, ki so v skladu s težnjami delavskega razreda. Od partije pričakujejo večjo odločnost v borbi tako proti konservativnim in dogmatskim kot tudi proti nedružbenim in protisocialističnim silam. Poljska družba potrebuje korenite družbene in gospodarske reforme, partija pa povratek k leninističnim načelom. To so misli, ki prevevajo iz referatov in razprav na sedmem plenumu CK Poljske združene delavske partije. Poleg tega je še prisotno prepričanje, da se zasedanje vrši v izredno težkih političnih in gospodarskih pogojih, kar sta spomnila tako prvi sekretar CK PZDP Stani-slaw Kania v svojem poročilu o nalogah partije kot predsednik vlade Jožef Pinkovvski v informacijah o gospodarskem položaju in oskrbi v državi. Gospodarski položaj bremenijo katastrofalno nizki donosi v kmetijstvu, upadanje produktivnosti v in' dustriji, komplikacije v oskrbi prebivalstva, večanje primanjkljaja v trgovinski izmenjavi s kapitalističnimi državami, že drugo leto pa se narodni dohodek zmanjšuje. «Čakajo nas težki meseci,* je rekel premier Pinkovvski, ki je poudaril, da je reševanje tržiščnih problemov «ključna naloga* poljske vlade. Da bi vsaj delno izboljšali oskrbo prebivalcev, morajo spremeniti strukturo industrijske in kmetijske proizvodnje, preprečiti u-padanje živinoreje m uvesti prodajo mesa in mesnih izdelkov na bone ter zmanjšati investicije. Neglede na zahteve stavkajočih je vlada prisiljena kompenzirati rast življenjskih stroškov z višanjem plač in pokojnin, kar povečava pritisk denarne mase na že ne dovolj oskrbovano tržišče. Kania in Pinkovvski sta s posebno pozornostjo govorila o gospodarski reformi, katere cilj je razširjanje pooblastil in odgovornosti podjetij, izvrševanje organizacijskih struktur in sistema centralnega vodenja in načrtova-n a. Že z novim letom bodo uvedli tako imenovano »malo reformo*, ki ukinja zaposlitvene omejitve, razširja pristojnosti delovnih kolektivov pri razpolaganju in delitvi mezdnih skladov. Poljska vlada je tudi pripravljena na sodelovanje s sindikati in organi delavskega, vaškega in družbenega samoupravljanja. Stanislavv Kania je v svojem poročilu poudaril, da so pri reševanju problemov v veliko pomoč «u-g-dni mednarodni pogoji* in pri tem omenil vsebino razgovora s so-v etskimi partijskimi voditelji v Moskvi. (Dobro razumemo internaciona-listično skrb in vznemirjenost, ki v bratskih partijah vzbuja položaj na Poljskem. Poleg drugega predstavljamo neobičajno važen sestavni del socialistične skupnosti. Zahvaljujemo se. predvsem sovjetskim tovarišem, za zaupan >e do naše partije, za razumevanje naših težav in za prepričanje, da bomo našli izhod iz krize. ki bo koristen za socializem v Poljski in v vsej naši skupnosti,* je poudaril prvi sekretar CK PZDP. Kania je tudi omenil ovire na poti socialistične rasti družbe, ki jo predstavljajo tako konservativni odpor kot nerazumevanje sedanjega položaja. Glede novih sindikatov je prvi sekretar prikazal pozitivno stališče partije, a vsem mora biti jasno, da bo treba na pozitivne rezultate šele čakati. »Izredno mimo smo sledili številnim pobudam, odstopanjem in javnim izjavam, ki niso služile medsebojnemu zaupanju,* je dejal Kania. »Nihče nas ne more dolžiti nestrpnosti.* F*rvi sekretar CK PZDP je z ob-! žalovanjem ugotavljal, da niso razne regionalne in mestne organizaci-! je »Solidarnosti* pokazale dovolj do- j bre volje in so brez upravičenih, razlogov stavkale iz «prestiža» in | celo iz političnih razlogov. »Prepričani smo, je dejal Kania, da nima večina aktivistov, članov in privržencev »Solidarnosti* nič skupnega s temi nevarnimi nagnjeni* in opozoril, da so se v sindikalno gibanje vsilile »skupine in o-sebe, ki so povezane s centri imperialistične diverzije v tujini".* . »V nobeni državi, pa tudi v naši ni mogoča dvojna oblast,* je poudaril vodia poljske partije. Na'večji del svojega posega pa je Kania posvetil utrjevanju poljske partije. Ključ za izhod iz krize je po njegovih besedah v večji b rberiosti nartiie proti nedružbenim in protisocialističnim silam in v utrjevanju socialistične demokracije. Parila je dolžna, da v svoiem delu uresničuie vzore socialistične demokracle. zato je treba čimprej sprejeti predloge Hanstva o kadrov skem utrjevanju partije z demokratičnim izbiranjem vodilnih organov, ter s spremembami dela. O vem tem bodo razpravlali na izrednem. devetem kongresu Poljske združene delavske partije. 1LIJA MARINKOVIČ (Telefoto AP) Urugvajska vojska ocenjuje rezultate referenduma MONTEVIDEO- — Urugvajski predsednik Aparicio Mendez je včeraj komentiral rezultate nedeljskega referenduma o novi ustavi in je izjavil, da to pomeni poraz za ljudstvo in da so urugvajski volivci s svojo odločitvijo zavrli ponovno vzpostavitev demokracije v tej državi. Mendez je v intervjuju za neko radijsko postajo iz Montevidea tudi priznal, da vojaška hunta še ni pripravila načrtov za politično rešitev nastalega položaja, ki ga je ustvaril val glasov proti politiki vojaške hunte. Z nedeljskim referendumom je poskušala vojska institucionalizirati in obenem okrepiti svojo oblast v državi, vendar se je pri tem grobo uštela. Urugvajci so se jasno izrekli proti sedanji oblasti. Na rezultate nedeljskega referenduma je prvi reagiral poveljnik mornarice in član hunte Hugo Mar-quez, ki je dejal, da bo spoštoval odločitev ljudstva. Rezultati pa zahtevajo, da vojska ponovno pregleda nastali položaj. Eden od voditeljev opozicije in pripadnik stranke «colorado» Enri-que Tarigo pa je izjavil, da bo nedeljski poraz prisilil vlado, da se bo začela dogovarjati s političnimi strankami. Vojaška vlada naj bi le spoznala, da ni sposobna načrtovati prihodnosti države brez sodelovanja ljudstva in njegovih predstavnikov. Tarigo je tudi dejal, da vojska ne bo takoj zapustila oblasti izvoljenim predstavnikom ljudstva, verjetno pa se v urugvajskem političnem življenju odpira prehodno obdobje, v katerem bo vojska začela sodelovati s političnimi strankami. S sedmega plenuma centralnega komiteja Poljske združene delavske partije TISKOVNA KONFERENCA V VATIKANU JEZUITSKEGA TEOLOGA ROBERTA TUCCIJA V drugi papeževi encikliki o usmiljenosti poudarek razkoraku med bogatimi in revnimi Glavne pomanjkljivosti, ki ogrožajo človeštvo, naj bi bile vgrajene v temelje sodobnega gospodarstva in materialistične družbe» - Rešitev obstaja v ljubezni in odpuščanju^ Papež Janez Pavel II. podpisuje encikliko «Dives in misericordia* (AP) POKOL V PATRICI PONOVNO PRED SODNIKI Peci in Fiore pričala m procesu v L ’Aquili L'AQUILA - Včeraj je bil na prizivnem porotnem sodišču v L’A-quili drugi dan obravnave proti obtožencem pokola pri Patrici. Med prvostopenjskim procesom so bili glavni trije obtoženci že obsojeni in sicer Njcola Valentino na dosmrtno ječo, Maria Rosaria Biondi na 30 let zapora, Paolo Ceriani Se bregondi pa na deset let, ker so ga obsodili le zaradi sodelovanja pri oboroženi tolpi. Razsodba drugostopenjskega procesa, ki .je šedaj v teku, bo verjetno za prva dva terorista potrdila zaporni kazni, vprašanje pa osta ja odprto le za Sebregondija, ki je trenutno na svobodi, saj je v začetku tega leta z nekaterimi pajdaši zbežal iz zapora v Parmi Iz včerajšnje obravnave ni prišlo na dan oistvenih preokretov. Urad no sta morilca državnega pravdni-ka iz Frosinoneja Fedeleja Ca Ivose in njegovih dveh osebnih straž še vedno Valentino in Biondijeva. Veliko pa se pričakuje od današnjega pričevanja Marca Barboneja. skesanega terorista, ki mora baje ve- liko povedati v zvezi s Sebregondi jem. Drugi »skesani terorist* je Pa-trizio Peci, ki se je na procesu predstavil že včeraj, a je sodnikom ponovil že znane teze Potrdi! je. da sta Nicola Valentino in Maria Rosaria Biondi takoj po pokolu v Patrici, to je pred dvema letoma, vprašala za pomoč rdeče brieadi-ste. Ti so jima nudili stanovanje v Turinu v Ul. Industria 20, kjer so ju kot znano tudi aretirali med neko očiščevalno akcijo. Peci je še povedal, da se je pokola v Patrici udeležila še neka tretja oseba, za katero je zvedel prav v krogih turinskih rdečih brigadistov, ime samo pa mu ni znano. Včerajšnja sodna obravnava se je pričela v običajnem «živahnem* razpoloženju. Peci ja sta Biondijeva in Valentino ostro napadla, kar je povzročilo v sodni dvorani precej razburjenja. Napetost obtožencev se je polegla le ob prisotnosti Raffaela Fioreja, voditelja zgodo vinskih rdečih brigad, ki se je na procesu predstavil še kar razigran, na vprašanja sodnikov pa ni odgovarjal. RIM — Na tiskovni konferenci v Vatikanu, ki jo je vodil jezuitski teolog in direktor vatikanskega radia Roberto . Tucci, so včeraj predstavili novo papeževo encikliko «Di-ves in misericordia*. Encikliko je osebno napisal v poljskem jeziku Janez Pavel II., ki je še posebej obsodil mučenje in tudi tiste politike, ki »ne kaznujejo* svojih podrejenih, ki to izvajajo. Papež je v svoji encikliki dal posebno pozornost grožnjam atomskega spopada, v katerem bi »izginil del človeštva* in večanju sociaj-nih razlik. Štirinajst let po «veli-, kem koncilu* in po svoji prvi encikliki iz 4. marca 1979, je papež še enkrat poudaril, da pravičnost ne zadostuje: treba se je sklicevati na božjo ljubezen do ljudi in graditi večjo ljubezen med ljudmi. Sodobni človek živi v strahu, da postane žrtev produktov svoje civilizacije, k; bi jih nekateri radi izkoristili v svoje namene. Kljub številnim izjavam o človekovih pravicah, se človek upravičeno boji, da bo postal tudi žrtev zatiranja, le-to pa naj bi mu odvzelo tu(li notranjo svobodo in možnost, da izpoveduje resnico, v katero je prepričan. «Ne obstaja samo grožnja jedrske vojne, ampak tudi »mirno* pod-jarmljanje osebnosti, celotnih družb in narodov,* je napisal Janez Pavel II. Poleg nevarnosti biološke katastrofe se krepi nova grožnja, ki je neposredno povezana s človeškim dostojanstvom in se nanaša na Vedno večji razkorak med »bogatimi in sitimi* družbami ter velikim delom človeštva, ki še vedno trpi lakoto. Papež zato ugotavlja, da je verjetno glavna pomanjkljivost vgrajena že v temelje sodobnega gospodarjenja in »materialistične družbe*. V zadnjih časih naj bi obstajala negotovost tudi med dobrostoječimi sloji, ki izkoriščajo nastali položaj. Občutek pravičnosti naj bi zajel večji del človeštva in cerkev podpira to usmeritev, ki naj bi okrepila sožitje med ljudmi in odpravila glavne defor-mscijc Kljub temu pa naj bi prevečkrat zmagovale negativne sile kot so jeza, mržnja in celo surovost in^ to v želji, da bi čimprej in dokončno porazili sovražnika. Papež poudarja, da obstaja rešitev tudi za ta vprašanja in sicer v «ljubezni in odpuščanju*. Paolo Rossi o nogometnih stavah RIM — V tem mestu se nadaljuje proces proti številnim prvoligaškim in drugoligaškim nogometašem, ki so obtoženi podkupovanja in potvarjanja izidov prvenstvenih tekem Osrednja osebnost nogometnega «škandala» in torej tudi sodne obravnave je trgovec Massimo Crucia-ni, ki je glavni obtoževalec slovitih nogometašev. Da je vzdušje v sodni dvorani dokaj »vroče*, potrjuje tudi včerajšnji dogodek, ko je prišlo do medsebojnega obračunavanja med Cruciani-.iem in njegovim bivšim šoferjem Fabriziom Cortijem. Slednji je izkoristil krajšo prekinitev postopka in napadel Crucianija, katerega je obtožil izdajstva. Cruciani je namreč v afero vpletel tudi Cortija. -• » Včeraj se je pred sodniki zagovarjal tudi Paolo Rossi,, ki, je, zavrnil vsakršno obtožbo in potrdil svoja znana stališča. Sodniki so ga povabili, naj opiše, kako je na »sumljivi* tekmi Avellino - Perugia dosegel oba zadetka za svojo ekipo. »Prvega sem dosegel po napaki o-brambe* je priznal Rossi, ki je sicer podčrtal, da je končni izid 2:2 postavil po razburljivi akciji v nasprotnikovem kazenskem prostoru, ne da bi mu pri tem nihče »pomagal*. Huda prometna nesreča v Jugoslaviji BEOGRAD — Včeraj, nekaj po 12. uri, se je na ibarski magistrali pri vasi Sokliča v bližini Lazarevca pripetila huda prometna nesreča. Trčila sta avtrbusa prevoznega podjetja »Raketa* iz Titovega Užica in čačanskega »Autoprevoza*. Kot poročajo, je življenje izgubilo 15 potnikov, ranjenih pa je bilo več kot 60. (det) OBJAVLJEN OSNUTEK 11. PETLETKE V SZ Poudarek predvsem na povečanju proizvodnje blaga za potrošnje Prednost lahki industriji, da se zviša življenjska raven prebivalstva - Razvoj energetskih sredstev MOSKVA — Sovjetska sredstva i narodnih vprašanj, ki zadevajo su javnega obveščanja, tiskovna agen- rovine, energetiko, zaščito okolja in .. m ■ n. . It ■ • • • V • I ntmrvVlnn-rKn m/vTn 01'Antll r\ rfACfVVI O cija TASS, televizija in časopisi, so objavila osnutek nove, enajste petletke s smernicami, ki naj bi označevale družbeno-gospodarski razvoj Sovjetske zveze v letih 1981-1985. Po prvih ocenah se je Kremelj odločno usmeril v hitrejši razvoj industrije za potrošnjo, da bi zagotovil sovjetskim državljanom tisto blagostanje, ki ga je Brežnjev obljubil v svojem oktobrskem govoru na plenumu centralnega komiteja KP SZ. Zato predvideva osnutek načrta, da se bo proizvodnja prehrambene industrije do leta 1985 povečala za 23-26 odstotkov v primerjavi s preteklim petletjem, kar pomeni več mesa. mleka, sadja in zelenjave za potrošnike. Izboljšale naj bi se tudi družbene storitve, pri čemer bodo zgradili za 530 do 540 milijonov kv. m stanovanj v novih hi šah. Cilji, ki si jih sovjetski načrtovalci postavljajo, so vsekakor ambiciozni: industrijska proizvodnja naj bi narasla za 26-28 odstotkov, kmetijski pridelek za 12 do 14 odstotkov, osebni dohodki pa naj bi se povečali za 16 do 18 odstotkov. Še posebej naj bi se povprečni letni pridelek žita povečal na 238 do 243 milijonov ton, kar bi predstavljalo pravi rekord, če pomislimo na žalostne podatke iz zadnjih dveh let, ko je žetev prinesla le 179, oziroma 181 milijonov ton, zaradi česar se je morala SZ krep ko zateči k uvozu. Predvidena je tudi znatno večja prireja mesa. ki je pa letos padla za približno 3 od stotke v primerjavi z letom 1979. Dokument CK sovjetske partije torej naglasa predvsem razvoj lahke industrije, ki proizvaja za po-trošni trg in bi morala napredovati hitreje od težke industrije, ne prikriva pa težav, ki so temu na poti. zlasti za zadostne dobave po-trošnega blaga, za gradnjo ustre znega števila stanovanj in za izboljšanje socialnih storitev. Veliko pozornost Dgsyeča osnutek enajste petletke tudi razvoju energetskih sredstev. Glede petroleja, katerega je SZ največja proizvajalka na svetu, načrt predvideva sicer le zmerno povečanje proizvodnje, tako da bi od sedanjih 12,12 milijona sodov na leto prešli leta 1985 na 12,4 ali 12,9 milijona sodov, kar ustreza 620 do 645 milijonov ton na leto. Že uresničitev teh smotrov, ki ji je na poti težavno črpanje v najbegatejših sibirskih ležiščih, bi postavila na laž predvidevanja zahodnih krogov in ameriške obveščevalne službe CIA, ki »»prerokujejo*, da bo morala SZ v bližnji prihodnosti celo uvažati nafto. Mnogo večji pa naj bi bil po načrtu vzpon v proizvodnji naravnega plina, ki naj bi dosegel kar 50 odstotkov: od sedanjih 435 milijard kubičnih metrov letno naj bi v letu 1985 dosegla kar 600 do 640 kub. m. Kot je znano je SZ močno izvoznica tako petroleja. kot naravnega plina, kar ji prinaša največji del valutnih sredstev. Osnutek petletke se zavzema tudi za krepitev sodelovanja z vsemi državami na trgovinskem in na splošno gospodarskem področju, pri čemer poudarja aktivno vlogo SZ pri reševanju med- preobrazbo mednarodnih gospodarskih odnosov na osnovi pravičnosti in enakosti. O osnutku nove petletke se bo sedaj v SZ začela razprava na vseh ravneh, od tovarn do partijskih celic, ki se bo končala s sklepi februarskega 26. kongresa KP. REM — Namestnik državnega pravdnika Luciano Infelisi je včeraj preklical zaplembo filma »Papoc-chio», ki ga je režiral Renzo Arbo-re. Obenem je tudi zahteval arhiviranje obtožnice o žaljenju vere in tujega državnega poglavarja (papeža). Infelisi meni, da film le obrobno obravnava katoliško religijo ter ne žali verska čustva in papeža. Državni pravdnik je tudi izjavil, da so sami avtorji filma potrdili svoje spoštovanje do poglavarja katoliške cerkve. Obtožili predelovale« zmrznjenih rib Genovski oddelek ka- pretvorbam je včeraj predal genovskemu državnemu pravdniku Marcu Devotu obtožnico proti šestim podjetjem, ki predelujejo zmrznjene ribe. Karabinjerji so ugotovili, da so ta podjedja prodajala od 10 do 25 odstotkov manj produkta in slabše kvalitete kot so uradno izjavljala. WASHINGTON — Concorde letalske družbe »»British airways» in ame" riško dvomotorno letalo sta se včeraj le za las izognila trčenju nad New Yorkom. Predstavnik federalne letalske ustanove Gerald Lavey je izjavil, da sta se letali že približali na 400 metrov, kar je nevarna bližina za concorde. ki lahko doseže tudi 1300 milj na uro. Britansko letalo se je spuščalo na letališč« «Kennedy», ameriško pa je vzletela z letališča «Macarthur». CATANIA - štiri mlade ženske so včeraj izgubile življenje v avtomobilski nesreči, peta sopotnica pa Je v smrtni nevarnosti. Za krmilo1? fiata 500 je 31-letna Gaetana P*1" mieri zaradi poledenelega cestisca zavozila na levo in se zaletela \ tovornjak, ki je vozil v nasprotni GENOVA rabinjerjev za boj proti živilskim i smeri. Hlinili MM........................IMlI.inmillllllllllllIllMIIIIMI!IIIIIMMIMIMlM,1,l|11* Gverila v Salvadora Levičarski gverilci so napadli vrsto vojaških postojank, da bi maščevali uboj šestih svojih voditeljev (Telefoto AP) ............................................... PO PONEDELJKOVEM ANONIMNEM TELEFONSKEM POZIVU Rdeče brigade si lastijo odgovornost za umor rimskega zdravnika Furcija Kljub neprepričljivosti poziva so preiskovalci mnenja, da gre umor le pripisati pripadnikom zloglasne skrajnoleviearske organizacije ■ RIM — Medtem ko so okoliščine ponedeljkovega atentata na ravnatelja zdravniškega oddelka rimske kaznilnice Regina Coeli Giuseppa Furcija že po prvih preiskavah povsem jasne, so agenti Digosa glede nočnega anonimnega telefonskega poziva, s katerim so si rdeči brigadisti lastili odgovornost za u-mor, dokaj skeptični. Pričevanje neke ženske z ne preveč izrazitim severnjaškim naglasom ni namreč povsem prepričal preiskovalce. A-nonimni domnevni terorist ni tokrat uporabljal običajne frazeologije ki je značilna za tovrstne priložnosti, niti ni napovedal izdajo običajnega komunikeja, ki spremlja vse teroristične »»podvige*. Ob koncu je neznani avtor poziva dokaj neprepričljivo dejal, da bo prihodnja žrtev RB tajnik socialistične stranke Bettino Craxi. Vendar so preiskovalci le prepri- čani, da so avtorji podlega atentata rdeči brigadisti, ki so že prejšnji teden po umoru v Milanu ravnatelja obrata «Union» Mazzantija z niti ne preveč prikrito besedno igro napovedali atentat na nekega zdravnika. Furci je namreč že zdravil brigadista Prospera Gallinari-.ia, ki so ga v oboroženem spopadu pred aretacijo ranili v glavo, te dni pa je bil njegov glavni pacient Maurizio Iannelli, ki so ga Ravnatelj zdravstvenega oddelka kaznilnice Regina Coeli Giuseppe Fnrci je bil pri priči mrtev (AP) — kot trdijo RB — mučili in ranili med zasliševanjem na kvesturi-Kot kaže, pa so se teroristi tokrat pošteno ušteli, saj sodi Iannelli baje v skupino »skesanih* teroristov, ki so ovadili svoje »tovariše*. Furci naj bi bil torej v tem primeril dvakrat nedolžna žrtev terorističnega napačnega preračunarstva^ Vendar preiskovalci ne izključujejo vseh ostalih možnosti. Furci je namreč zaradi svoje aktivnosti na področju mamil prejel več smrtnih groženj, lani pa so neznanci namestili pred vrati njegovega stanovanja bombo, ki je sicer povzročila le manjšo materialno škodo. Ne nazadnje upoštevajo tudi možnost osebnega maščevanja. Kot rečeno so preiskovalci popolnoma razčistili dinamiko ponedeljkovega atentata. Agenti Digosa so potrdili, da sta bila dejanska avtorja umora le dva terorista, ki sta proti Furciiu sprožila več strelov iz dveh pištol. Furciju pa je bil usoden le en strel, ki mu je prebil lobanjo. Terorista sta nato * motorjem zapustila prizorišče atentata in se pridružila drugima dvema pajdašema, ki sta ju pričakovala v nekem belem avtomobilu. Vsi štirje so se nato preselili v plavi avto znamke alfa - romeo in se dokončno razbežali.