Siev. Naročnina za državo SHS: Posamezna številka stane 1*50 Din V LMM, V Mtt Ш 8. !»r|9 1924. telo LIL na mesec . . za pol leta . to celo leto Din 30 - 2K0 za inozemstvo: mesečno.......Bse je slabo obnesla?. Obenem pa taisti duhovščini očita, da j? njena orientacija >zastarola« in se ji skuša prikupiti tudi s tem, da napoveduje boj prof3 »klerikalizmur, ki ga noče odlašati bolise čase, ampJutruc. Zdaj pa prosimo čitatelje potrpljenja, če smo primorani odgovarjati na dolgočasne Žerjavove misli o »klerikalizmu«. Mož se celo svoje življenje miselno ni razvijal naprej, ampak gleda vse stvari nepremično s svojega vedno enakega antikleri-' kalnega piedestala. Pravzaprav jo že pri-, skutno mu na to odgovarjati. Da politične stranke katoličanov v versko mešanih državah ni noben »anahronizem bi mogel g. Žerjav vedeti, če bi pogledal v druge versko mešane ali v kulturnem in social-no-rolitičnem pogledu razcepljene države: Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Češkoslovaško, Avstrijo itd. Da to, kar Žerjav imenuje »klerikalizem«, ni v nasprotju ne z narodnim no z državnim edinstvom, povedo isti zgledi. Avstrijo bi bil — oprostite — vrag vzel, da je ui rešil prelat Seipel. V Nemčiji je država padala, dokler so jo vodili, socialni demokrati ali druge liberalne in nacionalistične stranko, obrat na boljše pa se je opažal -ч1о pod vodstvom centrimiasa Wiriha in zdaj pod 'klerikalcem". Marksom. V Beigiii je tudi katoliška stranka spretno vodila in vodi državo skozi nevarne čeri svetovne vojne in sedanjega resnega položaja. Zdi se, da Žerjavov pogled ne sega daleč Črez ograjo ljubljanske kazine, ako gre mimo takih dejstev. Njegovo fanatično blebetanje o Rimu je pa res pravi »anahronizem«. Če bi nam le druge države dajale tak mir, kakor nam ga daje Vatikan, bi lahko mirno spali kakor državljani v Indiji Koromandiji in bi ne bilo treba trositi za puške in kanone pol pare. Ker omenja g. Žerjav staroslovenski bogoslužni jezik, mu bodi avtoritativno povedano, da Rim ne stavlia in ni stavlial uvedbi taistega v Jugoslaviji načeloma niti najmanjše ovire, da pa jo stvar rednih cerkvenih oblasti to zadevo proučiti, in da so niti država niti JDS niti kakšna druga stranka nimajo v to cerkveno zadevo čisto nič vmešavati. Čimbolj vtikajo вуој nos vanjo, tembolj jo kompromitujejo, dokazujoč, da jim ta stvar ni verskega, ampak političnega značaja. Njihov izgovor, da pre tu za nacionalno zadevo, pa je jalov, ker po sebi bogoslužni jezik ni bitno v zvezi z narodnimi težnjami. Vsi zapadni narodi so postali veliki kljub latinskemu bogoslužju, mnogi slovanski narodi pa so padli v suženjstvo kljub staroslovenskemu obrednemu jeziku. V samostojni narodno zasigura-ni državi ta ali oni liturgični jezik ne moro narodnega obstoja niti zavirati niti pospeševati. Mi hočemo demokratom povedati čisto v brk, zakaj je njim pri tej stvari. Oni upajo od uvedbo tega jezika in obreda asimilacijo Slovencev in Hrvatov na pravoslavno srbsko bizantinsko kulturo, kar hi seveda močno pospešilo njihov liberalni centralistični in antikatoliški ter antislo-venski državni in nacionalni zamisel. Todn demokrati so odnekdaj neodkriti in mesto, da to povedo, pripovedujejo storijo za otrolse. „ ^.i Pa prihaja Žerjav in vabi pristaše SLS pod svoja krila, da naš narod posrbi in popravoslavi, duhovščini pa obeta zlato mernike, ako ne bo —- izzivala, to jo, ako bi se protivila tej njegovi protislovenski, protikatoliški in cerkvi sovražni politiki. Ali ni mnž na glavo padel? Zračno oboroževanje v Angliji. London, 7. januarja. (Izv.) Angleško vojno ministrstvo dela .t vso silo na po-množitev zračnega hrodovja. Za zračno brodovjC( išče takoj 400 novih izvežbanih pilotov, in sicer za novo zgrajena letala. RUSKO-ITALUANSKA POGODBA. Rim, 7. januarja. (Izv.) Rusko-italijan-ska pogodba ho v najkrajšem času ratificirana. Položaj pred Konferenc* male aratante. FRANCOSKI UPL1V N Y KONFERENCO, Belgrad, 7. jan. (Izv.) Doslej sta se vršili dve konferenci male antante in sicer prva v Belgradu neposredno pred genovski* konferenco. To konferenco bi lahko oznanili kot gospodarsko konferenco, kajti na njej jo mala antanta razpravljala o svojem stališču k vsem gospodarskim vprašanjem, ki so bila predmet konferenco v Genovi. — Drugi sestanek se je vršil lani avgusta meseca v Sinaji. Ta konferenca zunanjih ministrov držav male antante se je vršila v znamenju reparacijskega vprašanja. Na njej je mala antanta manifestirala svojo solidarno0* s francoskim stališčem glede Ponthrja in reparacij in jo nastopila proti znanim angleškim predlogom o obnovitvi gospodarstva v Evropi. Vendar to čisto francosko stališče takrat ni prišlo do tolikega izraza, kajti Anglija in Francija sta se saj na videz zopet sporazumeli. Danes pa hodita povsem različna pota in skušata svoj svetovni prestiž učvrstiti vsaka zase in na svoj način. Tretji sestanek predstavnikov Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije bo stal v znamenju tega spora meti Francijo in Anglijo in mala antonta bo odločevala z ozirom na to o svoji orientaciji in s tem o usodi svojo bodoče politiko in mogoče tudi o usodi obstanka male antante. Mala antanta bo morala v tem pogledu zavzeti jasno stališčo in bo morrla v zvezi s tem odločiti tudi o defrtušajih med njo in Italijo, kar je daleko-Bfežne važnosti nosebno za Las. Napram tekmovanju med Anglijo in Francijo se Italija doslej še ni izjavila, vendar skrajno neja-upno gleda na aspiraeije Francozov, da se usidrajo na Balkanu. Italijani vidijo v tem nevarnost za svoj vpliv na Jadranskem in Sredozemskem morju. Radi tega tudi Italijo z vso silo raje proti mali antanti. Vest o pogajanjih med Zanello in reškim guvernerjem Giurdinom, vojna konvencija med Češkoslovaško in Francijo, angleška nota proti posojilu za oboroževanje, nastop Can-kova, vrnitev princa Cirila na Bolgarsko, vse to so dogodki, ki so v najožji zvezi. Kdo stoji za njimi, jo jasno in tudi nameni so dovolj prozorni. Za katero stran se bo torej mala antanta odločila, to jo vprašanje, o katerem se v tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih na jveč razpravlja. Po mnenju večine in merodajnih faktorjev srednje poti sedaj ni več. Mala antanta bo morala skupno korakati z eno ali z drugo velesilo, ali pa bodo države male antante korakale ločeno in s tem pokazale svoj desinterese-ment za nadaljno medsebojno zvezo. Glasom oficielnih izjav bo dr. Beneš na konferenci predložil sklenjeno konvencijo med Češkoslovaško in Francijo in zahteval, da ju Jugoslavija in Romunija odolrrita, kar znači, da bi postala ta konvencija obvezna za vso maln antanto. Kakšno stališče bo zavzela Jugoslavija, o tem ni dobiti nikakih preciznih odgovorov od merodajnih krogov, vendar se zdi, da bo Jugoslavija šla skupno s Češkoslovaško, ker itak že obstoji meri Francijo in Jugoslavijo precej slična konvencija. S tem bi bilo za nas tudi že rešeno vprašanje orientacije. Bolj negotova je Romunija. Zato je Francija tudi že poskrbela za nadomestilo v Grčiji. Vrnitev Venizela na Grško in njegov odločujoči vpliv na politiko te države je očividno rran-oosko delo in je to tudi obenem grožnja Romuniji, ki ji ni vseeno, ali se obdrži v Grčiji monarhijo s sedanjo dinastijo ali ne. O tem pa bo odločni Venizelos. Kakor sri vidi, se jo Francija dobro pripravila. PRTHOD.DR. BENEŠA. Belgrad, 7. jan. (Izv.) Davi je z b'rav vlakom odpotoval v Maribor tukajšnji češkoslovaški poslanik Jan šoba, da tam sprejme dr. B e n e š a. V Belgrad pride dr. Beneš v torek zvečer al? v sredo zjutraj. FRANCIJA PRIČAKUJE ODKRIT BOJ. Pariz, 7. januarja, flzv.) V francoskih' političnih krogih z veliko napetostjo pričakujejo, kakšno smer v zunanji politik? bodo pričeli zastopniki angleške delavske stranke. Francoski politiki so prepričani, da se bo r eventualnim nastopom delavske vlade začel odkrit boj med Anglijo m Francijo, ker angleškim interesom nasprotuje francosko-češka zveza in sploh vsa T kontinentalna politiki Francijc. Začetek; tega boja se kaže v ofenzivi na francosko valuto, MILLERAND OBIŠČE GLAVNA MESTA MALE ANTANTE. Pariz, 7. januarja. (Izv.) lEcho de Pa« ris« poroča, da bo predsednik francosk« republike Millerand v kratkem potoval v Varšavo in v glavna mesta držav m-alc antante. pravilnik za imraoolsko delavstvo. ZVIŠANJE DNEVNIH PLAČ TOBAČNEMU DELAVSTVU. Belgrad, 7. jan. (Izv.) Poslanca Jugoslovanskega kluba Gostinčar in Krem'ar sta ponora o intervenirala pri upravi monopola in finančnem ministru za zboljšanje gmotnega stanja in plač delavstvu v tobačnih tovarnah in sta tudi vložila pipmene zahteve, Uprava monopola je zdaj sklenila, da se dnevna plača delavstva v tobačnih tovarnah cele države poviša za fi Din. Belgrad, 7. jan. (Tzv.) Kakor smo zvedeli, je v upravi monopola za vse monopel-sko delavstvo izdelan pravilnik o porazdelitvi delavstva v kategorije, daljo pravilnik o vpeljavi enotnega plačilnega sistema t*. delavstvo v področju monopolske uprave, 8 tem pravilnikom bodo označene plače delavstva v celi državi. Tstotako je izdelan sta« tut o proviziji ali mirovinski statut za vso državo, ki bo stopil v veljavo, ko ga potrdi: finančni minister na podlagi zakona o mo-nopolski upravi. Vsi ti novi pravilniki so velike važnosti za delavstvo tobačnih tova-ren in drugih podjetij monopolske uprave in prinašajo znatne spremembe. O stvari bomo obširneje poročali. Rusko- poljsko zbližan je. Sovjetski poslanik pri predsednike poljske. Varšava, 7. januarja. (Izv.) Včeraj je predsednik poljske republike slovesno sprejel poslanika sovjetske Rusije Obolen-skega, s katerim je imel pri tej priliki kratko konferenco. Po sprejemu je Obo-lenski izjavil časnikarjem, da ротечја njegov sprejem in pa konferenca s predsednikom poljske republike oticiclno priznanje sovjetske Rusije s strani Poljske. Obo-lenski jc tudi izjavil, da je i njegovim sprejemom pripravljena pot za sklep trgovske pogodfcc med sovjetsko Rusijo in Poljsko, ODREDBE PROTI PADCU FRANKA. Pariz, 7. jan. (Izv.) Finančni minister je izjavil, da v torek predloži ministrskemu svetu odredbe, da se omeji, špekulacija. Mogoče je, da se izvedo čiščenje pariško borze, katera jo preplavljena od sumljivih elementov. FRANCOSKI SENAT ZA POTNCARF-JF.VO POLITIKO. Pariz, 7. januarja. (Izv.) V senatu jo po novih dopolnilnih volitvah razmerje gla-< sov skrajno ugodno za Poincareja. Francoski senat bo vzdrževal dosedanjo Potn-carejevo politiko. IZIT) DOPOLNILNIH VOLITEV V FRANC, SENAT. Pariz, 7. jan. (Izv.) Ministrstvo za notranjo posle objavlja sledeči rezultat dopolnilnih volitev v senat: Izvoljenih je: 1(1 konservativcev, 20 članov demokratsko-re-publikanske antante, 37 levičarskih repnb-likancev in radikalnih republikancev, BO radikalov in socialističnih radikalov, 4 f*>ci-alistični reoublikanci in 2 socialista. Sftntut 1 SLOVTENEC, S. ^пикф WfL JRtev, K ВеШе. >Jako čudno«! češki narodni socialist Klofač je objavil v dunajski »Die Stunde« članek »Vereinigte mitteleuropfiische Bal-kanstaaten — keine Utopie«, v katerem ororokuje, da se bodo srednjeevropske in balkanske države združile kot suverene države v zvezo srednjeevropsko-balkanskih držav, misel, ki smo jo mi že pred leti poudarili. »Slov. Narode je Klofačev članek ponatisnil, in »Avtonomist« ga je radi tega okrcal, češ: »Jako čudno pa se nam zdi, da je ta nauk Klofačev objavil »Slovenski Narod«! Tisti »Narod«, ki vedno vpije o škodljivosti federalizma, če govori o federalizmu — Radič!« Čisto pravilna sodba! Nič manj čudno pa nI, ad je »Avtono-mist«, ki je kot nekak Radičev organ v Sloveniji, prav pridno ponatiskoval Radi-fceva londonska pisma, po eni strani za-molčuje Radićevo pismo, po katerem naj bi Slovenija hočeš-nočeš-moraš postala sestavni del federativne Hrvatske, po drugi strani pa v nasprotju z Radičevim programom, ki ga na celi črti sicer zagovarja in propagira, slepomiši v isti polemiki s »Slovenskim Narodom« s tem-le stavkom: V tej (srednjeevropsko-balkanski) federaciji • pa morajo biti zastopani tudi Slovenci kot samostojen in neodvisen del!« Slednje je naš program, ki ga z vso doslednostjo, pa tudi brez vsakega sanjarstva zagovarjamo, zavedajoči se, da ga je mogoče realizirati v najbližnji dobi, medtem ko bi po Radiče-vem programu, katerega propagira »Avto-nomist«, prišli iz srbskega v hrvatski centralizem in bi zaman čakali na avtonomijo Slovenije, ako bi mesto realne slovenske avtonomistične politike vedno lo sanjarili o federaciji srednjeevropskih-balkan- ekih republik, k! se bo po naSen mnenju nekoč naravno razvila, pa ne v bližnji bodočnosti. Če bi mi na to federacijo čakali, b Slovence žo davno prej požrl srbski centralizem ali pa Radičev hrvatski centralizem, ki daje slovenskemu narodu samo dvojno možnost: ali pod Hrvate, ali pa pod kako tujo, sosedno državo. Mi pa pravimo: Niti eno niti drugo, nego avtonomijo Slovenije v okviru sedanje avtonomistično urejene države! Tudi to je bilo treba povedati po načelu: Clara pacta, boni amici! »Učiteljski Tovariš« gre molče preko ogorčenja, ki ga je zbudil njegov surov napad na slovensko zastavo, ki jo je imenoval »avtonomistično cunjo«. To je mogoče prvi list na Slovenskem, ki meni, da lahko pri-obč' najnizkotnejše izbruhe, no da bi zanje dal odgovor. Tako si morebiti g. Luka Jelene predstavlja politično moralo, ne pa ostala slovenska javnost Zato upamo, da bo »U. T.< vsaj zdaj zbral toliko poguma, da svojo trditev ali obnovi in obrazloži, kajti do tega, da bi jo umaknil, se gotovo ne bo povzpel. Tako stališče je previsoko za glasilo svobodomiselnega učiteljskega udruženje. Privatne zadeve. Sinočnji »Narod« pripoveduje, da se je neki ljubljanski občinski .svetnik na neki društveni prireditvi ja-ko dobro zabaval. Mi bi vprašali le eno: Kaj bi rekel J^a^od«, če bi začeli mi javno pri-povedovnti, kako se zabava po dnevi ali po noči It ali oni den okrat ali pa radikal itd.? Kcj bi rekel *fWod< na to? Po naših mislih ^ žt skrajni da se opusti glodanje privatnih zadev v javnosti, zlasti takih, ki s politiko nimajo nobenega stika. Ako pa gosp /dje hočejo, bomo vračali milo za drago, ampak potem korenito. Ducotp. mnvfce, — Na rojstn dan Nj. Velčanstva naše kraljice Marije dne 9. jan, naj se v župnijah na sedežih okrajnih glavarstev in sodišč opravi cerkvena slovesnost na način, kakor je predpisan za rojstni dan kralja. — Škof. ordinariat v Ljubljani, dne 7. jau. 1924. — lepromernba -&швт»;јвкз£и и»К«и. Ministrstvi ta socialno politik* t« pravosodje sta imenovati skupno komisijo, ki ji j« potrjena naloga гл spremeni lx> stan„vatij«kega '«?:-koua. Finiinčni minister bo pa ivioJ Aaredbo, v kalori bo podčrtal čl. 16. stanovanjskega zakona, da »zgubi vsak, ki Se ni plačal davka zadnje četrtletje, pravico do zaščitnih določb stanovanjskega zakona ter ga o>Mn9» 1. aprile vreči iz stanovanja (?I). — Srečni davkoplačevalci 1 V Sloveniji Je reduciran i h iz ministjretva financ 23 nih eksekutorjev! — Zaupna oseba (koniidenkl. Na pttđkr foristom in jezikoslovcem т 7. Številki predlagam za pojem zaupne osebe, kakrfea je v pozivu opredeljen, besedo »ažman«; to pn pi> vzgledu naših škofjeloških sodržavljanov, ki imenujejo iz lagodnosti ali Bog vedi kakšnega vzroka vsakega zdravnika »arkota«, ali pa po vzgledu Novomeščanov, ki groze drug drugemu z besedami: »te bom slancu črez dal«, ako hočejo reči, da bodo za pravdo najeli odvetnika. Če sta morala dopustiti nekdanji Škofjeloški zdravnik dr. Arko in novomeški odva-tnik dr. Slane, da je narod njuni imeni porabil kot obči imeni, tudi gospod z Gorenjskega ne bo imel nič proti temu, da se narod v zadregi posluži njegovega imena, ko sodišče tako odločno odklanja rabo tujke kon-fident. — Jezikoslovec, ▼ kolikor jc vsak Slovenec. — Poostrene določbe o poStnih paketih. Pristojno ministrstvo je opozorilo vse pošte, da brezpogojno odklonijo vse pakete, ki niso pravilno opremljeni. Vsi paketi izpod 600 Din vrednosti morajo biti zapečateni s voskom, svincem ali vsaj s vinjeto. — Brezposelnost med ntehmni aradaikf 7 Zagreba. Zagrebški listi toftjo, da se tamkaj vedno bolj širi brezposelnost med zasebnih uradniki. Spričo sedanje gospodarske krize ar.noga podjetja odpuščajo svoje nameščence, ne meneč se za njihovo usodo. Ostati nameščenci iz strahu pred odpustom delajo pod vsakim pogojem. SUNije postaja nevzdržno. — 8arn;v*?k«) banke in gradbena deli-nost. Dno 4. t m. se je v Sarajevu vršilo posvetovanje -rtstopnikov vseh tamkajšnjih denarnih zavodov, «d »i obvezani zgraditi lastne hiše tj« svoje poslovne prostore in stanovanja svojim uradnikom. Vsi tozadevni izgovori zavodov so bili odbiti n« vseh instancah ter bi bilo tr»b* začeti * ddnnjem začetkom pomladi 1924. Na konferenci so soglasno sklenili, da pošljejo prizadeti denarni zavodi potom sarajevske Trgovske in obrtne zbornice vlogo na ministrstva za socialno politiko, trgovino in industrijo prošnjo, da se izvršitev gradbenih nalogov z czirom na občutno pomanjkanje denarja odgodi. Ako vlada tej prošnji ne ugodi, boi o prizadeti zavodi prisiljeni iskati kredita v inozemstvu, oziroma svojim upnikom odpovedati vsa posojila. — Nezaupljivost. Te dni se je javil na sarajevskem okrožnem sodišču neki Mehmed Kadrid, da nastopi svojo enomesečno zaporno kazen. S seboj je mož prinesel težko vrečo. Sodnik ga je vprašal, kaj hoče s to vrečo. Mehmed odgovori, da si je tu prinesel s seboj živež za 30 dni. Toda, mu pravi sodnik, država vondar daje kaznencem streho in hrano. A Mehmed nato: »Slišal sem, gospod sodnik, da država niti Vas zadostno ne hrani, kako bo potem skrbela še-le za tiste, ki so v zaporu!« — Roparstvo v Slavoniji. Slavonija dela e svojimi vsak dan bolj predrznimi roparskimi bandami Macedoniji občutno konkurenco. Te dni je prišlo pet maskiranih, do zob oboroženih roparjev k trgovcu Bransehmidtu v Županji. Zahtevali so od njega, da jim je izročil vso tZ NEMŠKE DIPLOMATSKE SLUŽBE. Berlin, 7. januarja (Izv.) Dosedanji nemški poslanik v Belgradu von K e 11 e r je imenovan za poslanika v Bruslju. Za nemškega poslanika v Parizu jc imenovan dosedanji nemški zastopnik von Hoesch. PROTI TERORISTOM NA OGRSKEM. Budimpešta, 7. januarja. (Izv.) Radi tfombnega atentata proti judovski občini r Čongradu je policija proglasila preko-sodno postopanje v slučajih bombnih atentatov. Občinstvo se poživlja, da naznani oblasti osebe, ki imajo bombe, oziroma razstrelivne snovi. _ Рп1Шспе vesti. Shodi SIJS. V nedeljo dopoldne se Je VTŠil v Lešah dobro obiskan zaupni shod SLS, na katerem je poročal poel. G o s t i n-ž a r o politični situaciji in potrebi dobre stanovske in gospodarske organizacije. — Zborovale! so soglasno izrekli zaupnico Jugoslov. klubu in poel. Gostinčarju. Vršil se je tudi občni zbor ondotne Kmečke zveze in se izvolil odbor. Razgovor je bil tudi o lokalnih potrebah, osobito o popravah in zidanju novih cest. Zborovanje je vodil domači g. župnik. — Poslanec K r e m ž a r jje v nedeljo imel dva shoda. Na Polici pri Višnji gori se je zbralo ob 11. dopoldne veliko število volivcev, ki so vneto poslu-iali poročilo poslanca in izvajanja g. župnika B a m b i č a. Sprejeta je bila soglasno resolucija, v kateri se Jugoslov. klubu izreka popolno zaupanje. Popoldne ob 4, јје bil shod na L e s k o v cc u , ki je isto-tako dobro uspel. Tudi tu so volivci soglasno oodbrili delovanje svojih poslancev. — Prejšnjo nedeljo se je vršil politični shod SLS vškocjanu pri Turjaku. V novi lepi društveni dvorani se je zbralo lepo število poslušalcev, katerim je poel. S k u 1 j opisoval dosedanje delo Jugoslov. kluba v prid ljudstva. Zborovalci, so so-Iglasno izrekli zuupnico in zahvalo Jugoslovanskemu klubu. Shod je močno poživil zavest ljudstva, katero so hoteli gotovi elementi begati z znanimi lažmi o povišanju davkov in z zavijanji o kuluku. — Iz Polhovega gradca poročajo: Na dan sv. 3 kraljev nas je obiskal naš poslanec Stanov-n i k. Zopet nam je razložil politični položaj. Burno je bilo odobravanje, ko je govoril o avtonomiji. Zborovalci so izrekli soglasno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in ga pozivali, naj vztraja v boju za avtonomijo. — Na zborovanju Kmetske zveze v M i r -ni peči preteklo nedeljo, na katerem je poročal tajnik Munda, so izrekli navzoči Jugoslovanskemu klubu priznanje in zaupnico. Vrste SLS v Mirni peči ao navzlic vsemu hujskanju nasprotnikov trdne. — Pri Sv, Trojici v Halozah se je 4. t. m. vršil gospodarsko-polilični sestanek, ki je bil izredno dobro obiskan. Poročal je poslanec Bed janič. Zborovalci so soglasno izrekli za-apanje Jugoslovanskemu klubu. + »Samouprava« o Marinkovićevem ustavnem načrta. Dr. Marinkovičev načrt o samoupravah in demokratsko politiko v ob-SSe ocenjuje »Samouprava« tako-le: »Demokratska stranka je izdelala ta načrt, čeprav Obstojata v njenem okrilju dve struji glede tega vprašanja. Drugič: Ta načrt je izdelala demokratska stranka, ker je spoznala, da taka kakor je sedaj, je za vsako politično kombinacijo nesposobna. Tretjič: Ta pre-orientacija demokratske stranke se tolmači splošno z željo demokratov, da pridejo na viado. četrtič: Ljudje so demokrate volili, da čuvajo ustavo, ne pa za revizijo ustave.« '— Besedo imajo sedaj demokratje. Pridobivajte novih neročnikov ? F-dmund About: e Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. Njegovi stari bojni tovariši so bili raz-Ipršeni po celem kraljestvu. Država jim je dala zemlje; obdelovali so jo z godrnjanjem in so jedli kruh dela. Ko so zvedeli, da se je njih poveljnik razprl s postavo, so prodali svoja polja in so ga šli iskat. On pa se je zadovoljil s tem, da je vzel v zakup njih premoženje; ima namreč upraviteljske lastnosti. Mir in počitek sta ga napravila bolnega. Gorski zrak ga je tako pomladil, da je leta 1840. mislil na ženitev. Gotovo je takrat prekoračil že petdeseto leto, toda ljudje te vrste nimajo ničesar skupnega s starostjo; celo smrt si jih preje dvakrat ogleda, preden jih vzame. Poročil je bogato dedinjo iz ene najbol jših družin v Lakoniji in na ta način postal sorodnik največjih osebnosti kraljestva. Njegova žena mu je povsod sledila, mu rodila hčerko, dobila mr-ulico in umrla. On je vzgajal svojega otroka sam skoro z materinsko skrbjo. Ko si jo posadil svojo malo na kolena, so mu rekli roparji, njegovi tovariši: »Samo mleka ti še manjka!« Očetovska ljubezen jc dala nov polet njegovemu duhu. Da nagrabi svoji hčerki kral jevsko doto, je začel proučevati denarno vprašanje, o katerem je imel zelo pri- proste pojme. Mesto, da bi odslej spravljal | svoje zlatnike v kovčekih, jih je naložil; sledil je poteku javnih zakladov v Grčiji in v inozemstvu. Trdi se celo, da je, začuden vsled društvenih uspehov, hotel spremeniti roparstvo v akcijsko družbo. Potoval jo večkrat v Evropo pod vodstvom nekega Grka iz Marzilje, ki mu je služil za tolmača. Tekom svojega bivanja v Angliji je prisostvoval volitvam, ne vem več v katerem predmestju Yorikshira; to mu je navdahnilo globoka razmišljevanja o ustavni vladi in njenih koristih. Prišel je nazaj odločen, da izkoristi ustavo svoje domovine, in tako poveča svoje dohodke. Po/gal je preccjšnjc število vasi v službi opozicije; razdejal je druge v interesu konservativne stranke. Kadar so hoteli vreči knko ministrstvo, se jim je bilo treba obrniti samo nanj; izpričal je z nepobitnimi dokazi, da je policija zanič in da ne bodo imeli preje nobene varnosti, dokler ne menjajo vlade. Nasprotno pa je dajal trde nauke sovražnikom reda s tem, da jih jo kaznoval tako, kakor so grešili. Njegove politične znanosti so poslale tako znane, da so ga vse stranke visoko spoštovale. Njegovim svetom, ki so se nanašali na volitve, so skoro vedno vsi sledili; celo tako natančno so jim sledili, da je nasproti določilom vlade, ki hoče, da izraža en mož voljo veliko drugih, do 30 poslancev izražalo edino njegovo voljo. Nek inteligenten minister, znameniti Rhn' 'tis, si je predstavljal, da bo mož, ki se j toli- kokrat dotikal vladnih poslov, mogoče nehal ogrožati ta stroj. Hotel mu je zvezati roke z zlato verižico. Dovolil mu je sestanek v Karvati, med IIymetom in Peuteli-koTiom, v vili nekega inozemskega konzula. Hadži-Stavros jo prišel tja brez spremstva in brez orožja. Minister in tolovaj, ki sta se poznala že z davnih dni, sta skupaj za jtrkovala kot dva stara prijatelja. Pri po-južineku mu je ponudil Rhalettis popolno pomiloščenje za njega in vse njegove ljudi, klobuk divizijskega generala, naslov senatorja in deset tiso5 hektarjev gozda v last. Mož je nekaj časa premišljeval in je končal s tem, da je odgovoril z: ne. »Mogoče bi to sprejel pred dvajsetimi leti,« je rekel, »toda dan&s sem že prestar. Na starost ne morem menjati svojih življenjskih navad. Atenski prah mi ne prija; stanovati bi moral v senatu in če bi mi dali vojakov, katerim naj poveljujem, bi bil sposoben, da sprožim svojo pištole na njih uniforme le radi svojo navade. Vrni se toraj k svojim opravkom in pusti mene pri mojih.« Rhalettis se še ni čutil poraženega. Poskusil* je poučiti roparja o hudobnosti posla, ki ga opravlja. Hadži-Stavros se je začel smejati in mu je rekel z zaupno prijaznostjo: »Tovariš, kateri od naju bo imel daljšo listo na dan, ko bomo pisali naše grehe?£ »Pomisli končno,« je dodal minister, »da ne boš mogel uteči svoji usodi; ta ali druei dan boš umrl nasilne smrti.« gotovino, Id jo je hranil dom*. Ko se je to zgo» dilo — bilo je ponoči — jim je moral Brun-schmidt slediti v krajevno hranilnico, katere predsednik je, in jim odpreU blagajno, katero so roparji nato temeljito oplenili. Za roparji ni nobene sledL — Malarija v Dalmaciji. Uradni zdrav« stvani izkaz za Dalmacijo izkazuje ia čas od 2. do 8. decembra 1923 11.726 slučajev malarije. Od tega odpade na okraje: Benkovac 3383, Kotor 981, Metkovič 2387, Sinj 435, Split 3388, Sibenik 628, ostalo nt druge okraje. -- Krvava borba med »rožniki (a £rne> gorskim razbojniki. Dne 28. decembra je oddelek orožnikov iz Nikšiča in Kotora v kraju šeepancv dol pri Nikšiču zadel na ličlanukc roparsko tolpo. Začela se je od obeh strani borba na življenje in smrt V triurnem ognju so orožniki ubili enajst roparjev, a od orožnikov sta bila mrtva dva, dva pa ranjena. Meoi ubitimi razbojniki sta bila glasovita tiarambft-ša: Basović in Kaspopović, na katerih vsakega glavo je bilo razpisanih 100.000 Din; na ostale roparje je bilo razpisanih po 30.000 Din na vsakega. — Volkovi v belgr&j&bi elkolid. V zadnjem času so se pritepSe v bližnjo belgrajsko okolico črede volkov, ki koljejo po vaseh iivino. Oblasti in kmetje prirede proti volkovom volil; lov. — Potnjoće ©bćiasiv© ss lahko рпћгевЛ meogo салл in n^riim » tem, da kupuje železniške vozovnice v przdprodaji po originalnih cenah pei Tunriđt-Office v Ljubljani mi Aleksandro*« cesti št. 8. Is t trtam *o na razpolago interesen lotu brexpU£ne informacij«.. Vozovnice se izdajo aa zahtevo tudi za toi dni oaprej. — Оаекм a«Tira « pošte, PremeMeel мс »pravnica V. r. Marija Smoletova ix Rude* pri ZSr danem sooetu v Loko pri Zidanem moetu, pušte-rica 1IL razr. Ivana lielarjeva is Ljubljane « Maribor, uradnik Vil. raz?. Iv ta tiregiuit is Ošlreljs na Bled, pofilariea V. razi. Mnrija Cvurjevs k Ljubljane v Maribor, po&ti,rica VI. razr. Anica Kuree-tova is Ljubljane ■ Celje, Angela Eiseltova Is Ljubljane v Trbovljb, Marija Kasjakuvi iz Ljubljene v Maribor, Ivica Mgadičera is Trbovolj " Mari bor, Matilda Trgteajakova is Murske Sobote kako L' pofttarkca k Sv. Trojici v Slovenskih gorisah, Krf> sts fikerlečeva 5» Ljutomera v Ormož; atiaeul рл-Starji L raar. Anton f«Petovia< na Bregu pri Ptuju je sekalnt mojster Abroš Ra doli jri preiskuševanju stroja za stiskanje podpei" aikov prišel s levo roko v stroj, kateri mu je imetf-kal tri prste. Oddan je bil т ptujsko bolnico. — Prii progovai sekciji Jeseuico je delavec Belina Frane, ko je Sel na delo. padel in ae precej poškodoval ns desai strani život«. — Pri leeni industriji Virui* ia Otlner v Kranju ae je drvar SeliSnik Peter par škodoval pri spravljanju drv v gozdu oa rebrih. — Pri tvrdki »Kovina«, metalurgija industrija v riboru si je strugar Frangeš Josip raztrgaj dia« leve roke. — Na potu v isto tovarno je livar Kruro> pfl Josip padel na ledeni poti in se precej potoll-. kel na desni roki. — V isti tovarni pa se je delar-ta Preložaik Elizabeta pri stroja mečkala ere- >Allah Kerim,« je odgovoril turški, »n® jaz, ne ti nisi bral v zvezdah. Toda jaz imam vsaj neko prednost pred teboj; moji sovražniki nosijo uniforme in jaz jih spoznam že oddaleč. Ti ne moreš reči istega o svojih, Z Bogom, brat!« Šest mescev zatem je umri minister nasilno, zadavljen od svojih političnih nasprotnikov; ropar živi še danes. Naš gospodar nam ni povedal vseh junaških del svojega junaka; dan ne bi bil zadostoval za to. Zadovoljil se je s tem, d« je označil najznamenitejša. Ne verjamem, da bi bili v katerikoli državi tekmeci Hail-ži-Stavrosa storili kaj bolj umetnega kot je bilo zajetje Niebuhra. To je bil parnik avstrijskega Lloyda, ki ga je ropar izropaJ na suhem ob enajstih dopoldne. Niebuhr je prišel iz Carigrada; svoj tovor in svoje potnike je odložil v Kalamakiju, na vzhodu korintske zemeljske ožine. Štirje tovorni vozovi in dva omnibusa sta vsprejela potnike in trgovsko blago, da prepeljejo vse to na drugi konec ožine v mali lutraški pristan, kjer jo čakala druga ladja. Čakala je dolgo časa. Hadži-Stavros je pri belem dne-vu na javni cesti, na odprti ravnini, odvzel trgovsko blago, prtljago in denar potnikov in municijo orožnikov, ki so spremljali potnike. »Ta dan je prinesei Hadži-Štavroeu 250 tisoč frankov,« jo rekel Kristodil z naglasom nemale nevoščljivosti, (Dalje sledi.) I&tev. & SLOVENEC, dne 8. Januarja 1021 Stran 3L đinec desne roke. — Ns parni lagi Gospodarske itveze v Irebiijem je Žagarju Zaman Viktor hlod smečkal desno roko. — V tvornlcl lesuih 1е|к*пк Charles Moliuč v Tržiču ee je deluvec z nožem ure-ta) na desnem kolenu. — Jctenovec Alojzij, vajene« pri ključavničarju Dobrovoljr Andreju na Vrb-Biki, si je pri padcu poškodoval levo nogo v členku. — Pri lesnem trgovcu 1'etrič Ivaou zaposlenemu delavcu Trebeč Francu je kos lesa poškodoval levo ruko. — Ob renti v Clkavl pri Novem mestu oo ukradli neuiaiil tatovi okrog 100 ш bakrene žice, vredne 2000 K. p »Pucki Prijatelj«. V Trstu je začel zopet Izhajati stari i str* ki tednik »Pućki Prijatelj«. Uvodnik 1. številke nagluša, da bo list gradil d vseh mest najvišje število. Vloge so znašale omenjenega dne 270 mi'ijonov dinarev. V teku meseca novembra je bilo prometa 2908 milijonov dinarjev. V primeri s preišnjirn mesecem jc promet narastel za 193 milijonov dinarjev in število računov za 218, vloge pa padle za 20 milijonov dinarjev. g Carinski dohodki. V prvi dekadi meseca decembra so znašali carinski dohodki 38% milijona dinarjev in so narasli v drugi desetini na 47.9 mil. dinariev. V drugi cless-tini je imela ljubljanska carinarnica dohodkov 2,219.929 dinarjev, mariborska pa 2,166.050 dinarjev. g Produkcija bokra Rurlrik bakra v Bom (Srbija) je produciral v I. 1921. 4144 ton čistega bakra napram 7616 tonain v 1. 1912/13, g Kolonijalni trg. Na zagrebškem kolonijalnem trgu nohrajo na debelo sledeče cene (v dinar ih): sladkor v kockah 21.50, kristal 19.50; kava: Rio 7 32.50, Rio 6 33.50, Rio 5 35, Rio 4 36, Rio 3 38, Santos sup. 39.50, Santos prima 40.50, Rio Cavč 38 50, G ua tem a a 57, Portorico 60; riž: italijanska glacč Splendor 10, Moulmain 9, Aracarf glace 9.25, Burma II. 8; Soja olje v sodčkih 26, v zabojih po 20 kg 26.50. — Na tržaškem trgu pa kolonijuinemu blagu na debelo sledeči cene (v lirah): sladkor v kockah 2.85, kristal 2.72; kava: Rio 7 5.70. Rio 6 5.90, Rio 5 6, Rio 4 6 20, Rio 3 6.50, Santos sup. 7, Santos prima 7.20, Minas srednji 6.90. Mi-nas fini 7, Minas Cavč 7.10, Rio Cave t0.50, Portorico 11; riž: italijanski giace Splendor 1.75, Moulmain 1.70, Aracan glacč 1.70, Burma II. 1.55. Soja o je v sodčkih 5.40. g Cene živini na milanskem trgu so bile sledeče: Voli (živi) za kg v lirah: l. vrste 5.70 do 6 20, IT. vrste 4.20 do 5.50, III. vrste 3.60 do 4.40. g Cene masti m slanini so bile zadnje dni v Zagrebu sledeče: zajamčeno čisla prešičja mast na debelo skladišče Zagreb v sodih po 20 kg 38 Din kg, po 100 kg 38.25 Din, po 50 kg 38.50 Din plus 2odslotne embalžae. So-ljena debela slanina 39 Din. g Českos'ovaška odplačuje dolgove. V tretjem tednu decembra prejšnjega leta je Češkoslovaška odplačala zadnji obrok državnega posojila Angležem v znesku pol milijona funtov šterlingov. BORZA. Curib, 7. jan. (Izv.) Pe5ta 0.03, Italija 21.SO, London 24.7». Ne\vyork 574..25. Pariz 28.70. Praga 10.70, Dunaj 0.0081, Uukurešt 2.05, Solija 4.15, Belgrad 0.47. _______ novice. LJUBLJANSKI OBČINSKI SVET IN DEMOKRATI. Demokratsko časopisje pretaka vsak dan krokodilovo solze, ker sede v občinskem svetu zastopniki ljubljanskih delovnih slojev in ne več stiiri liberalni purgnrji. Sistematično gonjo vprizarjata zlasti »Jutro« in »Slov. narode proti sedanjemu občinskemu svetu že ve3 čas, odkar županuje Ljubljani g. dr. Perič, kateregn je izvolila »Zveza delovnega ljudstva t. Kadar odgovorimo na nnp:;de demokratskega časopisja in pokažemo delovanje magistralne večine v pravi luči, se vselej razblinijo hudobre klevete in oba bratca z Miklošičeve ceste in Knafljeve ulice utihneta za nekaj dni, dokler se jima ne porode nove macafizeljske sanje. Glede občinskih proračunov smo demokratom 3 številkami In natančnimi datumi dokazali, da bivši liberalni občinski sveti u'koli niso spravili v pravem času občinskih pror: ču-uov pod streho in da so od lot.i do leta skozi mesece poslovali na magistratu brež proračuna in brez provizorijev. Sedaj skuša »Slov. narode to stvar zo(jot zaviti in govori o proračunskih provizorjih, o knkoršnih se mu je menda en.ijnlo. Bodi vendar enkrat nn glns po/o-dano demokratski gospodi, da proiacun naj- prej sestavi mestno knjigovodstvo. Dokler ga ono ne sestavi, ga občinski svet ne more vzeti v pretres. Mestno knjigovodstvo proračuna za leto 1924 vsled znane prezaposlenosti in prenizkega števila zmožnih kvalificiranih uradnikov do konca leta 1923 ni moglo sestaviti, zato ga posamezni odseki občinskega »veta niso mogli pretresati in preden to delo ni dovršeno, je s»moposebi umevno, da g. župan ne more sklicati proračunske občinske seje. Da bi morali poleg obilnega drugega kuluka naši občinski očetje sedeti ludi v mestnem knjigovodstvu in sami proračun sestavljati, lega menda demokratski gospodje ne zahtevajo, snj tega niti evoječasno gg. Stare in Pepe Turk nista vršila, ko sta sedela kot »napredna« očeta v občinskem svetu. Kakor smo informirani, sedanji občinski svet vztraja na svojih sklepih in jih bo znal tudi do veljave spraviti. Ne bo ukinil niti poklicnega gasilstva, niti ne bo odslovil novih nastavijeneev, ker so ti samo prvovrstne kvalificirane moči. Sedanja večina občinskega sveta ni nameravala izvesti nobenih redukcij ma-gistratnega uredništva in tudi ni mislila odstraniti tistih nekvalificiranih uradniških moči, ki jih je liberalni občinsk svet nastavil zgolj iz strankarskih nagibov, toda če pokrajin, uprava na pritisk demokratov in njihovega časopisja »ahteva redukcijo magistralnega uradniška, je čisto naravno, da so bo začela redukcija pr' nekvalificiranih demokratskih proteži-rancih na mestnem magistratu, Iti se naj za to zahvalijo intrigam lastne stranke. Cenimo v splošnem delo in vestnost magistratnega urad-ništva, zato bomo v njihovem Interesu tudi s svoje strrni pripomogli, da se očisti vse navlake, ki med mestno uradnišlvo ne spada. Morda dotičnike potem sprejmeta »Jutro« in >Slov. narode vsaj med plačane dopisnike, e čemer bo na vse strani vsem ustreženo. Dočim je liberalni občinski «vet na najrazličnejše načine zapravljal mestni denar in eko-ro daroval obširno zemljišče Tabor ljubljanskemu Sokolu I ter na ta nučin oškodoval mestno občino za milijonske zneske v sedanji valuti preračunano, ne more demokratsko časopisje sedanji ljubljanski občinski upravi očitati niti vinarja lahkomiselnih izdatkov, tem manj, da bi se kak belič občinskega denarja porubil od sedanje večine v strankarske svrhe. Mi poznamo pregovor: »Kakršen je navihanec sum, tako rr;sli o drugih.« Liberalni uuprednjakarjl so z občinskimi vozili speljali ob vsakih volitvah nn volišče na 8totine svojih pristašev na občinske stroške in usmerili vse gospodarstvo zgolj z vidika Btrunkarstva, zato jim sedanja zdravo, resna občinska politika in gospodarstvo nisla po godu. No, proračunska seja se bliža in upamo, da bo novi mestni proračun, delo sedanje magistralne večine, zamašil usta lažnivim demokratom in dokazal vladi, da je v občinskem svetu dovolj smisla za krepko in solidno mestno gospodarstvo. IjP roslava rojstnega dne kraljee Marije. Mestno županstvo poživlja hišne posestnike in vse ljubljansko prebivalstvo, da v sredo, dne 9. januarja 1928 v proslavo rojstnega dne Njenega Veličanstva kraljice Marije okrase svoje hiše in stanovanja z državnimi in narodnimi zastavami. lj Klnb občinskih svetnikov SLS ima sejo nocoj ob šestih. Nujno in točno 1 Seja bo kratka pa zeio važna I lj Redek jubilej. Včeraj, dne 7. januarja je poteklo 40 let, odkar je vstopil v službo v Katoliško bukvarno, sedaj Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani g. Anton S u -p i n. Ob tej izredni priliki mu jc g. ravnatelj Mesar čestital v imenu njegovih tovarišev. Jubilantu tudi mi iskreno čestitamo! lj Umrl je v nedeljo zjutraj g. Rudolf P e 10 r 1 i n. Pogreb bo danes ob pol 4. Naj v miru počiva! lj Rektorjem tukajšnjega jezuitskega kolegija je imenovan o. b rane T o m c. Ij Vsaj to prlvoščilel So ljudje, ki n« vedo, kaj јг hudo. V preobilosti vsega uživanja se še zavedati ae marajo, da danes ve.ik del naše prave inteligence — strada. Inteligentni do- j lavci z družino, ki jim državna uprava reže kosce kruha po mačehinsko, pričakujejo vsaj toliko obzirnosti od prenasičenih veseljakov, vračujočih se v popolnočnlh urah omračeni od rahnih duhov v svoje brloge, da jim vsaj spanja ne bodo kratili. To obzirnost bi človek prisojal — če ne moškemu, pa vsaj ženskemu svetu. Vpitje, vzklikanjc, petje in kričeče ščebelanje zdaj te zdaj druge druhali — kar traja po celc ure, ko minevajo plesne in pivske zabave —, mora vsekako bost-i ne le bolnih betežoikov, marvcS vsakega, zlasti du-Sevnega delavca, ki nima niti za vsakdanji kruh in obleko, пПичт da bi si mogel privoščiti kako razvedrilo. Torej več obzirnostil — Sirota Jerica. lj Strokovna nadaljevalna šola gostilniško in kavarniške obrti se je slovesno olvorila včeraj dopoldne v prostorih restavracije »Zvezda«. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki raznih državnih oblasti in organizacij kakor dvorni svetnik dr. Mam, vladni svetnik Lubec, za oddelek ininistrsiva za trgovino in obrt mag. nad-svetnik Fr. Govekar, dr. Spinčič za finančno delegacijo, tajnik Trg. iu obrtne zbornice dr. Plese, predsednik Zvezo obrtnih zadrug Fran-chettl, ravn. trgovske akademije dr. BOlini, višji kletnrski nadzornik Gombač, predsednik zadruge gostilničarjev, krčmarjev itd. Kavčič in večina lj"bljanskih Rostiluičarjev, kavurnar- jev ln restavraterjev. Solo je otvoril predsednik zadruge • primernim nagovorom, v kat» rein je omenil ležke boje, preden je prišlo do ustanovitve te šolo. V imenu vlade je |»ozdravil otvoritev šole dvorni evetnik dr. Murn, ki je posebno naglašal pomen te šolo in pa zasluge raznih odbornikov gostilniške zadrugo, V imenu Trgovske in obrtne zbornice je pozdravil otvoritev dr. Plese. Ravnatelj dr. Ufllua jc poučil navzoče učeuce o nalogah njihovega poklica. Dalje eo še govorili višji uadzuruik Gombač, kot učitelj nove šyle, g. Frumheltl, Gorazd in kavarnur Pogačnik. Predsednik je prečital po/drav velikega župana Sporna, ki želi šoli najboljše uspehe. S lem je bil ofici-elui del otvoritve končau. Solo bo obiskovalo okrog 30 učencev. Zvečer se Je vršil v resU< vraciji »Zvezde« slavnosten bunket. ij Mesto venca na grob gosp. Jadvige Ran« zingerjeve je podaril g. prof. Junko Mlakar 200 Din za »Škofijsko društvo za vojue sirote«. Cerkveni vestnik. c Misijonski tečaj. V nedeljo ln ponedeljek se je vršil misijonski tečaj v Ljudskem domu. Misijonsko vprašanje se je temeljito obravnavalo ln dobili smo nov pogled na veliko misijonsko polje našega časa. Na tečaju smo se otresli nekoliko ozkih domačih spon in smo dihali svobodni zrak velepotezne vesoljno cerkve Kristusove. Posebno razveseljivo je, da se misijonska misel pojavlja med inteligenco, med akademiki, med učitelji, kakor eo tozadev-i nI referati pokazali in veselje je bilo slišati mladega Hrvata Bučiča, kako nam ja slikal perspektive misijonskega dela med Hrvati. Knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič je prisostvoval vsem predavanjem od pr-vega do zadnjega in je ustanovil pri tej priliki Unio Cleri (mis. organizacija za duhovnike) in poživil Družbo za razširjenje sv. vere. O tem važnem tečaju se bo še poročalo. c Podeljena jo župnija Zagradec v zužemberški dekaniji Gabrielu P e t r i č u, žup. upravitelju istotam. c. Kungrpgarija gn»|>a pri sv. Jožefu Ima danes, 8. t. m. nvuj redni shod. Prosveta. pr Koneert dr. Riga in Janko Ravnika ee vrši v pondeljek, dne 14. januarja ob 8. zvečer. Preložiti se je moral vsled lahke poškodbe, ki jo je dobil na roko prof. Ravnik. Ze kupljene vstopnice ostanejo v veljavi za poudeljek, 14. jauuarja. Orlovski vestnik. Orlovski edsek Krekovo—Тгпото. Danes red« na mesečna telovadba, obvezna za v »o redu«) člane! ' ''' " ' 1 " 1 Naznanila. Prosveta irančlSkanskc župnije vabi svofe člane in prijatelje k zanimivemu predavanju »O Mohamedu«, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer. — Jutri, 9. t. m., je izredna odborova seja. Udeležite sa je vsi odborniki. Frančiškanska prosveta opozarja člane in prijatelje na družabni večer, ki ga priredi brez vstopnine v nedeljo 13. t. mes v Rokodelskem domu. Na sporedu so pevsko točke, šalj iva pošla In prosta zabava. Priče-tek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vab? odbor. Prosveta Krekovo - Trnovo priredi dne 9. t. m. v sredo ob pol 8. uri zvečer preda« vanje o Napoleonu. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike. Zveia uradnic In tTgovskih noslarljcnk >Kr(^ kova proaveta« ima svoj občni zbor danes ob pol 8, zvečer. Obenem vele/animivo predavanje g dr, Zanijena. Prosimo vse članice sigurne in točne udeležbe. Pogrebno dmMvo »Marijine bratoritfino« џ Ljubljani ima svoj letni redni občni zbor v nedeljo, dne 13. januarja 11124 ob 10. dopoldne v prosto« rih Pciitjnkobikfgn prosvetnega društva v Flori-jansld ulici štev. 1б, 1. nadstropje. Občni zbor Jo važen, ker se bo na istem določil leini prispevek ra tekoče leto in ker se bodo na tem občnem ubo-ru spremenila društvena pravila, zato pričakuje odt bor polnoštevllne udeležbe. Naš ponos I« zavest, da dosegajo izdelki na5c Industrije tuje izdelke. Posebno se to opaža pri »Mirim« čokoladi, ki prav uspešno izpodriva inozemsko blago. ■ i. Lepota? Steiort mladosti? Priljubljena vnanb ščina? Vse to si lahko prihranite in zaliranite pre* runo ostarelost edino z racijonolrim negovanjem vnšegn obraza, vašega telesa, vaših Ins in zob! Iz-vanrednoga delovanja so ž.e črez 25 let priljubljeni Elzp.-prepnreti za negovanje lepote: El/.n-obrarna in kožo obvarujoča poin«-ln (2 lončka e pakovnnjem in poštnino 25 Din), Elza-pomada za rast los (2 lonflca h pakovnnjem in poštnino 25 Din), F.lz.a lilijno niPn lepoto (t kose s pakovnnjem In poslnino 40 Din) in 10 odstotkov doplntkn in drugi EV/.B-pretmratl kakor Elza cvet za Inse. Elzo-voila zn usta. Klz.n-ko-lonska voda itd.; adrese: Lekarnar EUOEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Eh.atrg St. 134, H-vet-eka. Р0Ф!М * Jadranska banka a. u. Beograd le dostavila dne 4. jan. 1924 urednštvu demokratskega dnevnika »Jutro« v Ljubljani • 7.a vsebino tega dopisa odgovarja uredolblva le. kolikor določil zakon. Sfrea Чј B3u9VRSfEC$, 'čn* S. Јаноал&г 1924. Btor. в. poziv, da z ozirom na članek >1 m -mobiliziran je kapitala, pri-Dbčen v >J u t r u št. 290. o d 19. XII. 1923, priobči v smislu § 19 tiskovnega zakona sledeči popravek : >N1 res, da bo že palača v Beogradu stala prihližno RO milijonov dinarjev in da je Jadranska banka Izdala za stanovanjsko hišo v Beogradu 7 milijonov, za hlSo v Celju 12 milijonov in v Zagrebu 14 milijonov, skupaj torej 98 milijonov dinarjev — res pa je, da bo stala palača Jadranske banko v Beogradu mnogo manj in da Jadranska banka ne poseduje nobene stanovanjske hiše v Beogradu; res jo nadalje, da je Jadranska banka izdala za svoje hiše v Celju in Zagrebu skupaj le okroglo 18 milijonov dinarjev. Ni res, da »v zgradbe investirani rlenar je za sedaj skoro brezplodno naložen, posebno radi tega. ker palača v Beo- gradu se ni dovršena In hidl ne bo uporabna v doglednem času, ker je morala banka zaradi pomanjkanja sredstev delo ustaviti« - res pa je, da so vse nove Jadi dovršene agradbe Jadranske banke uporabljajo za njene poslovniee, uradnike in najemnike prostorov; res j e n a d a 1 je, da bo nova palača Jadranske banke v Beogradu uporabna v doslednem času, dn so zunanja dela na palači popolnoma dovršena in da so notranja dela v normalnem teku brez vsake prekinitvo.c Dalje je Jadranska banka a. đ. Beograd istega dne dostavila demokratskemu dnevnikn »Jutro« poziv, da r ozirom na članek ^Likvidacija podjetij Jadranske banke« priobčen v »Jntru^ št. 202, od B. novembra 1923 objavi v smislu § 19 tiskovnega zakona sledeči popravek: >N1 res, da je Jadranpka banka prodala delnice AdriaKschc Bank A. G. na Dunaju v celoti In e tem lastnino svojega dunajskega podjetja nekemu nemškemu konzorciju in da je s tam Jadranska banka v Avstriji popolnoma likvidirala — res pa je, da je Jadranska banka a. d. Beograd podpisala in popolnoma vplačala celo delniško glavnico od Adriatische Bank A. G. Wien v nom. iznosu od 500 miljonov avstr. Icrou, razdeljeno na 1,250.000 delnic in da je od teh odstopila le 400.000 komadov dunajskemu finančniku, tako da je Jadranska banka a. d. Beograd v posesti preko dve tretjini delniške glavnice Adriatische Bank A. G. Wien. Ni res, da je Jadranska banka, da more zadostiti raznim plačilnim obvezam, prodala svojo udeležbo pri »Kranjski stavbeni družbi d. d. v tuje roke — res pa je, da sa nahaja Jadranska banka slejkoprej v posesti večine delnic ^Kranjske stavbeno družbe d, d. I № I I h "v* У-^1 vp. ■ v^r vj~ •^jsr^^vjrnc-sjsraj«*.. j« kožfe divjačine ^zt L RGT, krsaarstvo, LiBbljana, Gradišče 7. Ж0* isdfilava in aaJjfja когпћв^пе, < Zalivala, Najiskrenej?« BfthvaJo ir.rekatno ^-ecsn prijateljem to taancem, ki so f lako obilnem žtevilu eprcrailj »p 'poslednji pot; nagega rndvse ljubljenega ema oziroma brata Kunca ^inm. 8bit, ftafeor tudi tr. {zrašeno nam sožnlje ob probridki izgubi, Ponel-tna zahvala fie preč. g. župniku M. Susniku, vlf. g. ravnatelju Ant. Koritniku, vsem gg profesorjem, njegovim gg, tovariSem in prijateljem, ki so rnc.d boleznijo г obiski skuSoli l.ijjnt? njegovo trpljenje. — Iskrena hvala 7Л častno aprecistvo Orlovskemu odseku logafikemu in žirovskemu, gasilnemu dmšt*-i: v Rovf.ah, g. učitelju in Eolski mladini kakor tudi gg, orožnikom in lin. straže. — Zahvaljujemo se tudi vsem pevcem v Rovtah za poklonicno cvetje in lepo petje, ter f* rr.ctm onim. k> »e jt» spominjajo v moHtvL — Bog bodi plačnik! Rovlc, dne 4. januarja ŽaJnjoča rodbina ШС, s IVAN ZAROTNIK Telefon St. 379 mestni mojsler Telefon St. STf? Ljubljane, ces«a 4в Vsakovrstna tesarske dola, kakor: moderne lesene stavbe, ostreje Ш&и, vile, tovarne, cerkve In asvonllci; sSropS, masna stopnice, ledenice, pa viljoni, verande, lesene ograje Orodba lesenih rnosfov, Jezov, mlinov. Farna STovarna tiirnlrtn JUGOSLAVIJA SJEVERNA-AMERIKA - JUŽNA I^PUTNIČKI UKED K >o 2S B le^a o S S"« > ,S3 C2 M s-i O CA O Udeia коогоссЦ >Sk>v*&ca«. Ljubljana, Zngrcb, Beograd, Sarajevo. Spli?, Sihen5l:; DphravTik, KoSor, Ercagnorl, Mcttovlć, Forčule, Ј?кг. МзЈ-Jhor, Celje, Prcralje. Kreni * mlmm u 'iBiiMiavijB »ввпов Alr«s 1'sfliU* 32. Nftpoli ft, ff hruarjh Ololio C/isar» !J,'tf'.im«rjft V O SEN S RiElD > f^novtl Wew Vor* 11. j»nnc,rj» Co'omb« »t. јвпапгјл П1. jann*r>* Pnlito I«, fobrnsri* RACIJE PIUL »RCZPLACKO v imvedenlh mraflft. акзаг,mm* Odeovorni urednik: Franc Kremfcit v Liublja* -lt»"o9lovaiv?ka Mekarna v Lnibtiaai,