II. leto. Štev. 28. 1915. Juli 11. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁ JA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten K. naslov . . . . . . . . . . . . 8 „Varte se krivi prorokov.“ — Mát. VII. — Lüdjé se radi dájo znoriti. Jej e-den starinski pregovor, šteri právi. „Svet se rad dá znoriti, záto naj se znori.“ Pa Vnogi so, ki té reči nasle-düjejo pa tak májo za norca drűge, ka je vodijo z svojov jálnostjov za nos, kama je ščéjo. Na priliko vzemem naše bojno vremen, v šterom vsa-kovrstni glási idejo sem-tam pa nišče ne vej, što je širi. Pride odked kakši tepeš pa pripovedáva grozovitne do-godbe, ka vsem poslűšavcom vlasjé proti hébi stopijo, v stráh postávi celo okolico, pa se te odzaja lepo v prgiščo smejé, ka je na takše — neš-čem pisali kakše -— najšeo, ki njegove laži za svéto istino májo. Da pa zná, ka je zdaj tem lüdem nikaj notri dao, od šteroga do bláženi, ka so to rávno oni mogli čüti. Ali vzemem drűgo priliko, kda paslanike zebiramo. Neščem tü od politike pisali, ár naše novine toga juša neimajo, liki poprek telko lehko denem se, ka vas opomením, kak v takšem vre-meni lüdjé bežijo za takšimi, štere so prle ne poštüvali pa šterih sledkar tüdi ne bodo. Zdaj je pa za voditele májo, ár znájo, ka té tepeš zdaj puno moš-njo naši. Radi se dájo znoriti proti svojoj bogšoj pámeti, ár so želni kri-vičnoga mammona. To je že v človečoj pokvarjenoj naturi notri, ka vsáki, ki od koga kaj žele dobiti, se njemi prle začne míliti ino ga hváliti. Záto čeden človek v oči hvále nikdár ne vzeme gori. To je tüdi tak, ka ki te ščé znoriti, on pázi, naj takše reči ne püstí z vűst, štera bi te znála razžaliti, Pa nájveč lűdih se dá znoriti z takšimi prilikami, pa či ga desétkrát znorijo, se edenájstokrát znova dá za norca napraviti. Tak je tüdi reč z verskim dugo-vánjom. Ki tebi z mastnimi vűstami začne po krčmáj, cestaj i trgaj od vere predgoti, neima on práve vere, niti vernosti k tebi v srci, ár ki vero poštüje, njemi je ona presvéto delo za to, ka bi se kde i kda štéč od njé Štükao. Vsakoga prilizávca, vsakoga, ki nas v oči hváli, vsakoge, šteroga djánja so slabo se nam veli Kristuš ogíbati, kda nam právi r .Varte se krivi prorokov*. Ne sodimo lűdih, z šterimi posel raámo, po njihovom obrázi, niti po obleki, niti po njihovih lepih rečáj, nego glédajmo dela njihova, ka se ne vkánimo. Či so njihova dela dobra, ne samo tü i tam, nego vnogo, či známo, ka je njihova živlenje pošteno krščansko, ka je sád, šteroga njihov žítek prinesé, Bogi povolen i pred lüdmí postenjá vreden, te je poslűhnimo, ár z njihovoga jákostnoga živlenje spoz-namo, ka nam nemrejo božnoga či-niti niti nas na takše včiti. Tüdi z toga zroka pazimo, ár z vuká ne gráta náglo jaguje, niti z jag-njeta vuk. Ki po poti dobroj bodi, se ne podá rad v hüdobijo, ki se pa zamlada privado na hűdo, teško ostávi svoje návade. Takšemi so posebne milošče potrebno, za štere se boriti pol rebno. Toga boja se jih pa vékši tao boji. Samí pa glédajmo, ka se ne zo-ságamo težáv, štere nam jákostno živlenje naloži, ka de sád našega žitka zaistino dober pred Bogom i pred lüdmí. Bojna. Stálen pregléd napraviti od boja je skoro nemogoče. Pred dvema me-secoma smo prédriíi pri Grodeki ruske linijo, pa od tistoga máo se več zme šana ruske vojska nemre staviti. Dvá meseca je že plodimo brez! toga, ka bi se gde na dugši čas stavili. Pro-bali so rusi več mesti proti státi našim napádom, ali brez vsega uspeha. Vsaki je mislo, ka pri Lembergi rusi vso moč napnejo, naj nas stávijo,. da se njim pa tü tüdi ne posrečilo. Lemberg smo odslobodili pa vöpomeli žnjega neprijátla po 10 mesečnoj sužnosti. Lemberg je tüdi ne mogeo že obrániti zbitoga rusa, šteri se v slednjiji dne*-vaj pri vodini Bug správlajo vküp, ka pa či bi se njim posrečilo nas po kakšoj priliki staviti. Kak se njim to pos-reči, se že vidi z nájooveši poročil, štera nam jávijo, ka zandrügim osvo-jimo nova mesta v izhodnom kotiči Galicie, na sevri pa že na • rusko-pol-skom plodimo neprijátle. Rávno tak je na ovi drügi bojiščaj. Nemci neprestanoma plodijo rusa na sevri pa izhodi. Francuzje nikaj nemrejo napraviti, taljáne pa krvávo odbi-jamo, tak ka se že sám kráo razjokao, gda je svoje nájbole junaško vojáke bežati vido. Važneša poročila preminočega tjed-na so sledéča: V juniuši smo 194 jezero rusov zgrabili, med njimi 521 častnikov, pa 93 stükov, 364 strojne pušk posvojili. Mesto Halic v Izhodnoj Galicii smo rusi vzeli pa po 5 dnévnom krvá-vom boji ruse prisilili, naj nas prek Dnjester vode püsti. Sereg generala Böhm Ermolli je v 4 dnèvaj 14.100 rusov zgrabo pa 25 strojni pušk za vzeli. 2 NOVINE 1915. juli 11. Na krasnički polaj pa okoli Za-mosce mesta se velka bitka priprávla. Od Vistule na zahod se naši oddelki proti Kamiena vodini približavajo. Na po náge taljáne smo zgrabili, ki so se slekli pa so tak šteli most napraviti prek Soče, ka je naši ne bi napamet vzéli. Z Bukaresta jávijo,. ka se rusi selijo z Bessarábie ár kre bukovinske mejé dén od dnéva vidili naše zrákop-love. Taljáne kre Soče neprestanoma odbijamo, tak, ka nikaj nemrejo naprej priti. Zgübe so pa grozne. Taljánski sanitecje so proti genf-skoj pogodbi na nosionicaj za betežne nosili strojne pükše. Ka delajo nemški podmorski čunje? Eden nemški podmorski čun je pri irskom obrežji več angleški ládj napade), „Edithu zváno je pa celo vtopo. Pri Dardanellaj se zaveznikom rávno tak godi, kak taljánom. Mantrájo se noč i dén, naprej pa li nemrejo priti. Zgübe so velko, kak nam to törki poročajo. Eden dén so 7000 lüdi zgübili. Nemci so znova obstrelávali mesto Dünkirchen, na štero je 45 granátov spadnolo. Kvár je preci velki. Med stanovnikami je velka nemirovčina nas-tánola. Eden naš zrákoplov Vina viscen-tini ednoga taljánskoga Strelo, potom •pa med taljánske topničarske posto-jánke bombe metao. V Stolibi je pa edno ládjo Strelo tak ka se z zádnjim tálom vtonilo. Nemci so v Vogezaj 2 trdnjávi posvojili. Neprijátli se ne posrečilo trdnjáv nazájvzeti. Vlovlenih je 13 častnikov pa 149 vojáköv. Angležke zgübe na morji so do máj. 31 -ga 496 mrtvih častnikov pa 6927 brodárov. Ranjenih pa 23, 542. Aquitania zvána, skoro nájvekša angležka ládja je pri britskom obrežji na záton prišla. Na ládji so k Darda-nellam šteli strlivo správlati. Taljansko pa Rimpápa. Gosto mámo priliko čüti, od tiste očinske skrbi, štera düšo Sv. Očé, Be-nedikta XV.-ga napunjávle, gda na jezere vidi krvaveti mláde lüdi. Kelko je naš Sv. Oča že za mir včino, to znova popisati, je nepotrebno, vsaki more znati, ki si šám rad ne zapré vüb, pa zatisne oči. Celo leto ne dela dni-go, kak proba, kak bi bilo - mogoče končati boj, pa zbesnjenomi sveti nazáj spravili mir i pokoj. Pa gda se nájbo-le skrbo za mir, te je naprejstopö naš nezvesten zaveznik, Talján pa je začno boj z nami, proti vsoj pravica Vse mogoče je včino Pápa, naj svoj národ, šteroga sin je, reši od tisti grozovitnostih, štere se zbojom na njega tünejo, ali zobstom. Taljánski slobodnozidárje pa drügi razvüzdanci so obládali pa boj napovedali nám. Ne pa samo nám, nego tüdi sv. Ma-tericérkvi pa njénoj glávi. Rimskomi Pápi. Peklo je to, ka Pápa nešče za-püstiti svoje sigurne nepristanósti, bo-lelo je je, ka Pápa nešče boja z nami, ka hába taljánski národ od vsakšega stopájo, šteri ne ka bi dokončao, nego samo povékša grozovitnosti, štere národe Europe mantrájo. Bolelo jo té može, ka pápa nešče s svojov düšev-nov oblástjov k njim stopiti pa proti nám hujštiti národe. Zatogavolo zdaj že nevejo taljánski slobodnozidárci, kak bi zadevali Sv. Oči. Ne je dojšlo, ka so pope pa bogoslovce pod orožjé pozvali pa šče celo prelaluše pápeskoga dvora. Ne je dojšlo, ka slüžbena pisma pé-peške pisárae na pošti gortrgajo ! Ne vše to njim ne dojšlo! Dale so šli, pa so nahujštili rimsko vnožine, smétje, štero je na vse božno pripravno, nahujštili so je proti Pápi, tak ka ta božno lüstvo dén od dnéva besnej proti pápi pa ga ogovárja, ka prej Pápa luteránskim nemcom pomága, ka je žnjimi po skrivom v zvézi, záto ga doltrbe djáti, pa novoga zebrati. Krá-leska vláda se že sáma boji reberije, štera či v Rimi proti Pápi nastáne, vsakojáčki králeski tron tüdi pcderé. Taljánje so si podéžgáli streho, kak 'dajo gasili, njüva skrb jél Mi se samo telko moremo navčiti stej okolščin, ka se nam nesmi militi nikši dár, z šterim toga nájbole nikajvrednoga, božnoga neprijátla zbiti, na poštenjé navčiti našoj vojski pomoremo. Norost, gizda se vojsküje tü proti nám pa hüdoba, štero potreti nam je svéta dužnost. Ne bránimo proti taljáni samo dam, nego tüdi sv. Matercérkev, štere gláva, Rim-ski Pápa je zdaj v velkoj stiski, z štere ga samo boža pomoč pa naše molitvi znájo odsloboditi. Dom i svet. Ministerska odrédba od mlatidbe. Pod številom 2.108/1915. M. E. je vogr. kr. ministerium sledéča odrédo na notrijávlenja mlatidbe gledoč: 1. §. Vsaki, ki z motorom, ali z kakšim štéč drügim strojom sebi, ali drügim to leto žito, pšenico, soržico, jèčmen, ali oves mláti, je dužen od-vsake vési pa 'od vsakoga silja račun pelati, i vsebino od njega zmlačenoga Edno pismo. »Glasi z bojnoga pola i pot slovenski vojákov, šteri pri 20. domob-ranskom regimenti slüžijo.* Stem naslovom smo priličen popis dobili edne poti naših vojákov po opüščenoj pol-skoj zemli. Popis v celoj svojoj širini objávimo, kak lepo znamenje domolüb-nosti naših vojákov. Glási se etak: „Prvle kak se správimo na dugo pot nam na pamet pride naš slovenski letaj, gde so nam zibelke tekle, gde svoje dráge stariše, žene, deco i rodbine mamo, štere vse prosimo, naj vrelo molijo Jezuša za nás. Z temi misli smo se podali na pot. 27 máju-ša smo vzeli prek postojanke od naših bratov pri vési Janovica i tü čákamo zdaj na neprijátla že 7 dni. Tü smo zgübili dvá našiva vogrskiva brata. Zdaj smo pa dobili zapovid, ka mo šli v Izhodno Galicio. Pred novov potjov se nespozábimo z dvojiva našiva brata ino pár zdravimarj zmolimo za njiva, pa se tak podámo na pot v Galicio. Žalostne kraje vidimo tü. Gde šče stála kakše hiža, tam vidimo starce s skuz-natimi očmi drobno deco brez! stroške, zmantráno. Idemo dale. Na štrti dén pridemo v edno vékše mesto z imenom Oslik. Takše je, ka v našem kraji ne tak cotaste vési. Pa ka smo tü najšli? Veseli zaglédnemo cérkev, v štero smo taki notri šli hvalo dávat Jezuši i novo pomoč prosit. Tü se nam pomirijo srca i počinejo. V cérkev stopivši snaj-žnost vidimo pa lepe oltáre Sv. Tro-jstva i Marije Pomočnice zaglédnemo. Vredna je cérkvica iména: hiža boža! Pri nas se malo takših nájde. Poslo-vili smo se od prijáznoga mesta pa idemo dale prek Vistule v Galicio. Tü nas znova tužno pole, i žalostne sirote čakajo. Znova pridemo v edno mesto, šteroga imé smo ne zvedili, šteri nam je pa vnogo vesélje skrivao vsebi. Najšli smo tü uaime Slovence brate, ki so s Kaniže prišli za nami, na vékše z bogojánske pa čerensovske fare. Vese-lila so se nam srca, gda smo se tak vküp vidili ino kaj pogučali od svojih domáčih. Tü so nas te v küp-vdelili pa znova dale poslali. Pridemo v trétje mesto. Nova žalost nas čáka. Razvaline hiž ščarnim, požgánim tramovjom brez gospodára, brez pre-biválcov. Ešče hiža boža je na pepéo i práh požgána. Ne daleč vidimo po-kopališče, na šterom naši vogrski junake počivlo pod tüjov zemlov. V tom mesti smo najšli eden kep BI.. D. Marije na steni edne zidine, štera je kak 1915. juli 11. NOVINE 3 silja, pri vsakom pozoseb pri veškom poglavárstvi notvijáviti. Dužen je pa to včiniti obprvim vért stroja, či je stroj zárende dáni, te árendáš Či sta leva ne osebno pri mašini, te tisti, ki stroj vodi. 2. §. V ledpoj istoj vési zmlačeno silje se more vsaki tjeden, vnedelo, — -či se pa mlatidev med tjédnom do-konča — te na drügi dén pri veškom poglavárstvi notriglásiti. Vsaki dobi edno cedilo, na šteroj po kilaj vsaki tjeden zamerka zmlačeno silje, vsako posebe vsaki večér pa tisti dén zmlačeno silje zamerka. 7. §. Ki pa to dužnost spuniti zamüdi, se poleg 1912. LX1II. drž. post. 15. §. lehko z dvámesečnov vozov, ali do 600 K. pokaštiga. Budapešt, 1915. jun. 19. Grof Tisza Števau sv. r. vogr. kr. ministerpredsednik. Kráo je pohválo zvesnost Galicie. JMirosláv nad Vojvoda je k ravniteli Ga-licie sledéče pismo poslao : Včasi po mojem obiski v Lembergi sam naznano Njibovoj G. Kr. Visokosti ono navdüšenost, s šterov so me tam sprijali. A G. i apošt. • Králoska Viso-kost je sledeči brzojáv poslala meni: Žveséljom, štero nad odsloboditvov Lemberga čütim se *ti zahvalim za tvoj glás, v šterom mi naznániš ono navdüšenost, štera Lemberske podložnike napunjávle. Tá navdüšenost je znaménje edne lepše prihodnosti, štera na odslobod-jeno Galicio čáífca; Bavarski Kráo v Przemyslini pa Lembergi. Ludovik bavarski kráo je jun. 28-ga pohodo Przemysl, gde je sposebnim veséljom pohodo tiste trdnjá-ve, štere so bavárci z nápádom pos-vojili. Popoldnévi ob 1. vöri pa 30. minot se je v tábor Mackensena od-pelo, večér ob 6. je pa v Lemberg prišeo. Toga je Böhm-Ermolli generál sprijao, šteromi je kráo prijázno časti-tao ob priliki njegovih zmág pa njemi. velki križce bavarskoga vojaškoga réda podelo z sáblami. Dr. Bardolff majori je pa vnoistogá réda II. vrsta z zvez-dami i sáblami podelo. . . Poziv črnovojnikov. Čarnovojniki, ki so leta 1896., spodobno od leta 1878. do 1890.-ga, pa 1. 1892., 1893., 1894. rojeni morejo 1915. jun. 15.-ga v slü-žbo stopiti. Mašinistvi, ali drügi, ki pri mlatilni mašinaj šlüžbo oprávlajo (ki kőri, ali notridávle), či posvedočijo, ka so že pogojeni, se na svojo prošnjo do sept. 15. oslobodijo vojaške slüžbe. Vsaki črnovojnik pa more s sebom meti močno obüteo, škér za jesti, louček za ráno, pa strošek na dvá dni. Vse té-reči, či se za vojsko dobre spoznajo, do zgotovimi penezi rpšene. . Kak so naši slovenski črnovoj-niki prišli na Srbsko bojišče. Ne dvojmo mi v Bogi, nego so vüpamo v njem, znapo ka ednok nam je mreti, ali za nami tečé velka žalost naših domačih, štere nemre drtigo prebürati, kak mér veselja i i mér Božiè Idemo dale silno, leti • vlak z nami na Murakeresetur-i nad Barč i proti Slatini, kde so nas lübleűi bratje horvacki sprijeli jako gostoljübno, podarili so nam mleko, kavo, pišóence, cigare, cigarètle, rázno pečenje. Gos-toljübnost uyuvo mi je nemogoče popisati. Tam odnetdoli do železniškoga Križopotje pride vlak, tü se obrne na jüžno mód brege. Z Bogom krajina naše domovine, Bog zná či mo te vidi! več. I tak nadale znami med bre-gami proti Savi i prek Save, v Bosnio smo se pripelali večer ob 10-toj vöri. Tü smo zaj .obprvim počivali na vedrini, na goloj zemli. Zajtra nas vlak dale pek na Bosničke brege. Tü so že zaistino bregovje, da ešče vlak večkrat trobi, tak da bi jih se bojao, znami lejče, se süče, kroži med gorami, štere so vse ešče lepe zelene. Na véčar pridemo v Zavidovič . tam smo. drügoc počivali na vedrini, ali zdaj še zaran, vnoči brez zajtrka sódemo na drügi vlak, Šteri je znami kak blisk le tao zdaj med grdimi plaminami, gde že je skoro čisti lapor; tü več ne vidimo ravnice, t ü je Ietao tak znami, tak dabi nas skrivao pred suncom; proti poldnevi nas pela kre edne gore, gde je v večih mestaj više breg z laporon na nas; za istino je tü že nevarna pot. TO je postaja Glavo, kde nas je odstavo vlak. To je bilo Septembra 4-ga. Tü mi od bregov okoli vzeti se z nastanimo na edno trato, je za poéinek začnemo šatore delati z veja, pa postao z praproka. Zdaj se začnola tü že vudne mujštra i dela v noči pa straža i mraz, ali mamo čakati čeduže vekše trplenje. Do Septembra 8-ga ešče, lejko pravimo, ka nam je dobro, (Dale.) Glási. Nova meša o. Györkös Gilberta, štera bi se mela dnes slüžiti v Türnišči, je odložena. — Dnes, 11-ga bo samo v Črensovcih O. Gábor Hilarija, pri šteroj de menuduktor (voditel): Čáčič Jožef, domači plebanoš, slávnostni go-vornik pa: Faflik Franc, kaplan, z Türnišča. Plemeniti dári. Faflik Franc, tör-janski kaplan je v domačoj fari 745 K 88 fil. nabrao na v boji oslepljene vojake, Rožman Franc pa v Clevelandi 330 K. na ranjence i 60 K. na sa-mostan. Zgübila sta jedinoga sinű i tüdi jedino dete stariša Düh Štefana, 22 let staroga mladenca, šteroga je eden ruš 19-ga junija presmekno na Ruskom v srce ga je zavado i k mesti je mrtev bio. Njegov madjarski pajdaš je dao to žalostno novico tužnim starišom na znanje iz Sótony-a z železne županije. — Na velika posküšnjo djáne stariše naj tolaži žalostna mati Boža. Pozdráv i prošnja. Forjan Andraš, poddesetnik z Rakičana, Mesarič Matjaš z Lipovec, Pintarič Martin z Melinec i Zadravec Matjaš z Odranec so vsem pisatelom našega slovenskoga spisa topli pozdráv poslali z te „razdrte Galicije“ i se vsem dobrim düšam v molitev preporočili. (Vüpajte se, dragi vojáki, ne spozabimo se z vás. Vrednik.) Zahvalnost. Edšidt Janoš z Gede-rovec se z globokov pobožnostjov zah-vali BI. D. Mariji i sv. Jožefi, ka sta ga po krátkoj prošnji vslišala i njemi pri vojski njegovomi zdrávji primerno slüžbo sprosila. pečina na sredi morja, stála brez! vse falinge. Očivesno je ka jo je posebna moč D. Marije obdržála. S teškim srcom smo se poslovili od toga čüdnoga mesta proséč Nebesko Mater naj tüdi nás čuva, kak je té kep rešila. Idemo dale, v sosedne vés, gde smo pod mi-lov nébov pri sv. meši bili. Novo ve-sélje nam je napunilo srca, gda smo priliko meli znova sv. meše poslüšati i prositi Jezuša za novo pomoč. Čüli smo tüdi sv, predgo, v šteroj so nas dühovni oča na iskreno hválo opomi-nali do G. Bogá, ka smo neprijátla do mejé stirali stoga mesta, gde je že 1. mesecov prebivao. Slovesnost sv. meše je visoko podignola igra naše domobranske bande. Ovo eden táo naše poti po odslóbodjenoj Polskoj zemli! Prvle, kak slovo vzememo vas šče srčno pozdrávimo, vás, náše stariše, žene, deco, brátja i rodbino. Srčen pozdráv tüdi Vám V. č. g. Rediteo i vám, naši dühovni pastérje Bassa Ivan i Čačič Jožef. Živte zdravi pa molte vsi za nás, mi mo se pa dale'boriti za naš mili slovenski dam i drágo vogrsko domo-vino, dokeč vse neprijátele ne po-bijemo. Pisali so to pismo. Sömen Števán, Nemec Matjaš z bogojanske fare; Žálig Anton, Farkaš Martin, Markoja Ivan z Čerensovec pa Ščanöar Ferenc z Lipo-več8. To je pismo. Vidi se ž njega, kak čütlivo srcé májo naši vrli domobranci, ka v svojoj nevoli v pamet vzemejo tüdi nevolo drügih, ino či njim že pomágati nemrejo, s sočütjom še njim pa li napuni dobro srcé. 4 NOVINE 1915. juli 11. Hauko Jožef novomešnik je v Čerensovce poslani za kaplána. Časti-taipi V. č. Gospod: čerensovskomi pli-vanuši, ka tak mládoga pa navdüše-inoga pomočnika dobijo v svojo velko faro. Novo slovensko cérkev blagoslo-vijo té mesec v South Bethlehemi v Ameriki. Cérkev vogrski Slovenci zidajo pa je edna z med tej nájvekših slovenski cérkev v Ameriki. Veseliti sem moremo, ka se naši daléšoji bratje tam tüdi ne spozábijo z Bogá pa ž njegove sláve. Bog njim dáj vnogo milošč v novoj cérkvi. { Popravek. Na ranjenci je darüvao z Chicage 2 dollára ne Štefan, nego Johan Györkös z Nedelice. Prišleki. V Črensovce je správljeno 9, na Bistrico pa 15 tdjanskih po-begnjencov z Šagradoja z Primorskoga. Tüdi v beltinske faro so naseljeni taljánski prišleki. Sprimimo je radi, pa njim po-dvorimo poleg našega srmaštva, ár so zaistino pomilüvánja vredni. Božnják je, ki modrüje, pa njim ne dá dobrovolno. Boža slüžba za v boji Spádnjene husáre z 11. regimenta je bila juL prvoga v Szombathelyi, pri . šteroj so nazoči bili vsi častnicje vojaški. Na železnom nega več kolere. Ker-medin je bio nájdugši čas zapreti. Pre-minoči tjeden je zapor odvézani v tom mesti tüdi, tak ka je železno zdaj prosto od kolere. Župana našega, Békássy Števana najstareši sin, Ferenc, ki je v 7. hu-sarskom regimenti slüžo, na bojišči vmro. S rodovinov vred v celoj županiji žalüjejo vrloga vojaka. Od naših vojákov. Kelenc Štefan z G. Bistrice, ki je bio v Przemysli, piše z Morva z Ažijo, ka je zdrav. V krajini, v šteroj se nahaja, je jako vroče i ne ga zime. Ranjeni so poleg jun. 11. vödáne Iiste: Škrabán Števan z Martyánec; Vogrinčič z Cankove. Zrinski Mihal z Muščanec. Zgráblenih: Bako Károly z Strü-kovec. Bertalan Jüri qd Sv. Jürja. Bundschuh Ferenc z Boreca. Celec Sán-dor od sv. Jürja: Fliszar Ferenc z Muščanec. Gröller Károly z Sobote. Horvát Ludovik z Morávec. Jud Jožef z Sobote, Kuhar Jožef z Sobote. Lačer Károly z. Gornjih Petrovec; Lovenyák Jožef z Cankove. Ogenj je bio v ednoj berlinskoj ka-tholiškoj cérkvi jun. 21-ga, od večara. Vélki oltár i znotrašnje opravo so zgo-rele. Stené so ne poškodováne. Najnoveše. Na Morgana, bogatoga amerikan-skoga moža, ki je prednji fabrik, štere našim protivnikom strelitvo pošilajo, je Frank Holt zvani človek:, Strelo i ga je na smrtno rano. Sled! je Frank Holt samoga sebe vmorio. Na morji Adriji je eden naš podmorski čun edno velika talijansko bojno ladja s 700 lüdmi potuno. Na rusko-Polskom pri Krasniki že več dni grozno bitje trpi. Rusi vse mogoče včinijo, da naše šerege od Lublina nazaj zadržijo, ar je to mesto za volo železnice za njih važno. Na Srbskom bojišči se znova zač-nejo tü pa tam menše bitje. Slednje dni so čarnogorci probali si uspehe spravili, ali naši so je nazaj stirali i njim velike zgübe spravili. Taljani so pri Gorici grozne zgübe meli. Pred našov linijov leži vnožina mrtvih talijanov. S štükami še dale trpi boj na obojem stran. Na Francuskom se pá veliko gibanja začne na bojišči. Varaš Arras je celo postrelani, Veliki ogen je postane, v šterom je tüdi imenitna stolna cerkev zgorela. Nemci so v Vogezah i Apremonti naprej prišli, francoze vse-povsed nazaj zbili. Pri Dardanelah je nemški podmorski čun edno veliko angležko ladjo napadno, na šteroj je 3000 vojakov bilo, ki so se v treh minutah z ladjov vred vtopila Pošta. Martin Kohek. Bivabik. Lepa hvala na dári za samostan. Novine vam dam pošilati. £r. Rožman. Clevefand. Dobo sem peneze. Vsem darovnikom srčna hvala. Vse bo objáv-ljeno. Grah AL Korovci. Vaše brezplačno. Slovstvo. Na Ravenskom se právi veščar (vešéak je pomota), prinas; vesničar, oboje dobro."— ,,Píocesija“ je najprajilnejše iz la- tinskoga i processio. Iz ,prešetávanja“ to ne more shájati. — Vaša soržica je na Ravens-skom ,,soršica“, i pomeni zmes grahke i ovsa. — Gda slovnico izdamo (pa kda bo to ?) mo ležej se držali enoliènosti v pisavi, za zdaj še vala; quot capila, tot sensns, — tembole, da se še v književnoj slovenščini vnogo ne vtrdilo i če se vtrdi, se večkrat do našem vtrdi. — Opazke pa radi sprejme, več očih, več vidi. Kovač Matjaš. Schöpfendorf. 2 k. 50 fil. za Novine sem dobo. Bog pláti na boga-toj poletnoj naročnini. Bertalahič H. Krajna. Eden pot se odpošlejo vaše, gederovske i ti-šinske, vsi je morete zato naednok dobiti. Poz-vedávaj na pošti, kda prido tá. GomböC Ivan. Sóuth-Bethlehem. Peneze sem dobo v roke. Že sem pisao od toga, vendar se je pismo po-gübilo. Dobo sem trikrat kak pišeš i teliko, kak"pišes. Bog plati. — Naroèitev na novo novine sem pred tem nej dobo. Zdaj njemi pcšlem. Za kalendare mamo še čas. »Bodi k olt. Svestvi“ knig ne ga več. Staro molitvene prošene sem poslao, Vogrinčič Leopold. Cankova. Tista doma-jinska dekla je bršèas v našoj fari v Žižkih poko-pana. Mrla je, mislim, maja. Naj se njéni zglasijo pri sodniji, ali pa sem prido k občinskomi poglavárstvi na pozvedo., M. L Sp. Slaveci. Ka se pri vas ženske za podporo zapijejo i se premetávajo, kak drevje v vihgri, je jáko grešno delo. I rávno zato," da je grešno, ne ga drüge pomoči proti njen i kak milošča pokore. To njim sprosite od škap. Dev. Marija. Nekelko pravoga džündža z zakladnice živlenske modrosti naj' bo tü zapisa-noga v navuk čitatelom. O Dobro jesti, je telko, kak pozabiti žalost. Pokvarjeno jajce kašo pokvari. # Istinski naj bo tvoj guč, tista naj ti bo pitvina, pa se ogibli sirovoga djanja. O Zmernost drži v jeli pa v pili, te dosegneš vlsiko starost v dobrom zdravje e Dosta tüdi z dobroga naškodi. S Ne ži-vemo s tistoga, ka prebavimo. e delo, pilo da živlenje moč. nemaren človek, šteroga želodec je nej dober, e Či jela nemreš prenašati, je ,Elsa-kruglica“ najbolše vrastvo. e Vsa vnoga dobra živlenska pravila to včijo, ka ki šče živeli, naj ma vsigdar skrb na dober tek pa na prebavo. O Samo tisti, ki dobro prebavlajo, se lejko veselijo vsikdar zdravomi živlenje e Slabo prebavlanje dela človeka pobitoga, nevolnoga pa čemerastoga. e Či je slabo prebav- lanje, je Fellerova rebarbarska ,Elsa-krugUca“ najbolše vrastvo. • Krepi želodec pa odpira čreva. • Fellerove „Elsa-kniglice“ so nnjzanesíivejši čuvarje rednoga prebavlaoja. Či v žalodci, v čreví nastopijo motenja, napravi to vrastvo red. • Napravi prosto pot, či nastane napota. Büdi tek, pospeši drebav-lanje, vtiša krče, v red spravi odvajanje pa poleg toga tüdi čiati krv. e Čuva občütliva prebavila proti vsakomi motenji. e Dobro slüži pri zaprtji črev pa obrani tüdi pred debeloščov. S Preveriíi smo se, ka nema nikših škodlivih postranskih po-sledic. e Prave „Elsa-kruglice‘ so jako po ceni. e V pravoj kakevosti je pošila E. V. Feller, lekarnar, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb.) 6 škalulic franko 4 korone 40 üiL Ki smo skušali še preporaéamo Fellerov , Elsa-Fluid,' kak preskušeno domače vrastvo, pri reumi, protini, neuralgičnih bolečinaj, pri glavoboli, pri obraznih i telovnih bolečinaj, pri zamuknjenosti, pri prisilili i gutnih bolečinaj, od prehlajenja i prepiha doblenih betegaj, za doblenje zdravoga spanja, za krepčanje živcov, pa za ohranjenje zdravja. 12 malih ali 6 vekših ali 2 špecialniva glažka stane 6 koron franko. 36 malih ali 18 vekših ali 6 špecialnih glažkov stane 15 koron 40 fil. — Ogiblimo se pa od ponarejeno ga vrastva, pa vse neročimos amo pri lekamari E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb.) Nvomatott az EgyhAxmegyei Könyvnyomda körforgó gyors8ajtóján Saombathelyen.