v . M v*i Mr fitni „¡«tem j€ kriv, ^ J "uradniki in zastopniki ko- J*** "istem je kriv, dal ZTj1 v leče jo dobiček is pro- "istem je kriv, da po-¡7£ni '*leruhi kujejo da« J , * ""-omakov. -istem ja kriv, dal spodkopava svojega blit- bližnjega grm SI) Posameznika prazna' ** *> /ou lik« It T New York center etavkovaih aktivnosti New York. — New York je še vedno center stavkovnih aktivnosti, daai ae tudi delavci v drugih vzhodnih državah srdito bore proti Izkoriščanju. Kakor hitro je ena stavka končana, že izbruhne druga, ki razkrije ne-znosne razmere, stradalne mezde in sabotiranje delavske klavzule Industrijskega zakona. Kadar se poskusi delodsjslcev Izjslovijo in ne morejo zdrobiti stavke, tedaj poseže v konflikt vlsdni de-lavski odbor. Z agresivnimi lk-cijami so si deisvci izvojevsli že številne pridobitve v zadnjih me-:ih. Michigan Ima več brsapoaelaih nego zaposlenih učiteljev Lansing. Mich. - Sedem tisoč uposienih učiteljic in učiteljev in dvanajst tisoč brezpoeel-nlh. To je rekord nadprodukcije u-čiteijskegs oeobja v državi Ml-cWgsn. ki bazira na številkah, Waahington. — Zvezno vrhov, no sodišče je te dni priznalo državnim oblastem pravice, da smejo zakonito protektirati Javna podjetja z določanjem minimalnih oen pred uničujočo privatno konkurenco, kar ae skupaj nekam čudno sliši. Zadeva, ki je prišla pred sodišče, je ree čudna, odlok pa večjega pomena za javne elektrarne ali druga podjetja. Stvar j* sledeča: ■ Radi visokih cen elektrike Je mesto 6eymor, Texas, leta 1029 postavilo lastno elektrarno in znatno reduciralo cene. Texas Electric Service kompanlja, ki je del elektrarskega trusta in zalaga v tej državi «4 mest s elektriko, Je sklenila iti v konkurenčno vojno z mestno elektrarno in znižala cene za 10% pod ceno meetnega podjetja. Mest svet je nato sprejel postavo in določil minimalne cene za vso elektriko, privatno In občinsko. Cene so bazirale na lestvici mestne elektrarne. Privatna družba, ki je imela namen u-ničitl mestno elektrarno In Izgubo v tem mestu kriti iz visokih cen v drugih mestih, je vzela injunkcijo proti tej mestni postavi in s tem zanesla konkurenčno vojno pred sodišče. Pred distriktnim in vrhovnim sodiščem so družbinl sdvokstje argumentirali, da Je mesto skušalo konfiscirsti njeno premoženje s tem, ker Jo Je prisililo zvišati cene, kar je na glavo postavljene trustovsks logika in praksa. Elektrarski trust in sploh vsi jsvnonapravnl magna-tjs so v preteklosti pred sodišči Insistirsti, ds pomeni konfisks-cijo le znižanje oen. Kanada se počasi Izkopava Iz krise Ontario. — Goepodarska statistika ksnsdske vlade pokazuje, da tudi U dežela leze počasi Iz krize. Večjo aktivnost pofcazuje gradbena industrija, ki je v oktobru dosegla višek aktivnosti pred dvema letoma. Od septembre se Je dvignila ta 76.8^. i Zvišal se Je tudi promet na železnicah, ki Je bU večji ko v eep-tembru Promet v trgovini ee je Izboljšal 14.8%, kar pa je večinoma le sezonsko izboljšanje. Vendar pa je vladni statistični biroj optimističen glede sploš-negs razvoja, ki kale nekoliko na bolje. katere Je pravkar objavil državni depertment sa Javno šolstvo. Pred petimi leti je Imela država Michigan 11,000 upoalenih u-člteljev in učiteljic, sedaj pe samo sedem tisoč. Cleveland. — David B. Ro-bertaon, predsednik Bratovščine Železniških kurjačev in član Od bora za ameriško-ruake odnoša-je, se ogreva sa tako priznanje sovjetske Rusije, ki ne bo slonelo na iakoriščanju delovnih mas. ampak na "new dealu" za obe državi. On pravi, da bi ekonomaka stran vprašanja, trgovina z Ru-aijo, ne amela zatemneti bolj važnega vprašanja; načina trgovanja a so v jet i. "Razvoj mednarodne trgovine ne sme v bodoče sloneti na agledih ekaploitacije starega 'robustnega individual!-ima'. Doba take politike v mednarodni trgovini Je za nami. "Stara politika je nam prine-zla mednarodno tekmovanje in »rezmejno kom peticijo, kar Je često porodilo mednarodno napetost in tudi vojno. "V naši lastni deželi smo pri-Seli a programom planirane ekonomije za vee industrije. Glavni namen tega programa je koordiniranje produkcije in porabo, zvišanje kupne sile farmarjev In ročnega ter duševnega delavstva, kar ima vae skupaj za glavni cilj: izboljšanje življenjskega standarda zs vse družab-ne aloje. . "Razvoj trgovine z Ruzijo In drugimi narodi mora tudi sloneti na tem principu ln ne sme mti v navskrižju z domačim pro-aramom planirane ekonomij«. "Kar Je najbolj razveseljivo pri tem, Je to, da je financiranje trgovine z Rusijo v tem čaau odvisno od vlade. To nam bo omogočilo, da razvijemo bolj pro-svetljene odnošaje v naši trgovinski politiki," pravi Robertson, ki sugestira, da Ameriko ne smejo voditi k priznanju igol komercialni nagibi, ampsk morajo odgošaji sloneti na "fundamen-talnih principih Rooeeveltovega 'novega deals'." Vlada to lahko doeeže, če sama prevzame vso trgovino s Rusijo. To lahko stori z osnovanjem posebne eksportne in import ne korporacije pod pokroviteljstvom vladne rekonatrukcij-ske finančne korporacije. Ker bo ta korporaclja najbrž financirala večji del ruskega nakupa v Ameriki, je najbolj logično, da prevzame vso trgovino ln Jo koordinira z domačim načrtom planirane ekonomije, pravi Robertson. Ce bodo državniki v Wash-ingtonu upoštevali to žepialno sugestijo tega voditelja železničarjev, je seveda drugo vprašanje. Velebiznis bi bil gotovo proti temu, ker sugestljs res diši preveč po novem deelu. Versko vprašanje ovira priznanje sovjetov? ÄJboooMBI napovedal ko* Me kapitalizma" v Italiji Prihodnjo pomlad bo tavoljena zadnja politična abornlca I Rim, 15. nov.—Mussolinl je včeraj pred Narodnim svetom korporaclj lajavil, da Je "liberalni kapitalizem v Italiji mrtev in s njim vred je umrl tudi par-lamentariiem." Novi sistem je korporatlvna država, v kateri ne bo političnih atrank ne političnega liberaliima. Sedanja itali-janaka abornlca bo ponovno ii-voljena prihodnjo pomlad In potem naj ae aama sad uši. On ni nikdar ljubil te ibornice, ker ga spominja na prajšnjl režim. Muaaollni je tudi rekel, da upa, da ae njegov sistem korporatlvna države raaširi na druge narode, ki nočejo živeti v današnjem kaoau. "Ekonomski liberalizem danes pokopavajo po vsem avetu ln vae socialistične stranke v Evropi so fragmenti (drobci)." V korporatlvni državi bodo stanovske korporacije a svojim vrhovnim svetom najvišja zakonodajna in eksekutiv-na oblaat. Napadel je tudi Ligo narodov n dejal, da nima več nobenega upanja na raaorožitveno konferenco—ima pa veliko upanje na svoj četverodržavnl pakt, o katerem danes evropakl državniki sicer malo govore, toda veliko mislijo. Krha Mm g m I«. , |i soierva Razkol med nemškimi preteetaati Berlin, 16. nov.-~V nemški evangeljski cerkvi Je nastal resen razkol zaradi agresivnega nastopa nacijev ali takosvanih "nemških kristjanov." Dr. Rejp. hold Krause, šef nacijske sekcije protestantovske cerkve v Berlinu, je naznanil, da bo njegova sekcija zavrgla razpelo In stari teetament biblije, ki je Judov-skega izvora, Krista pa bo naredile sa stoodstotnega Nemca! Mer padel aa Mr v Evropi I New York.—-Vlada neprestano dviga ceno nov oprod uclranemu ameriškemu statu in posledica ja, da Je ameriški dolar padel v Evropi na približno 80 centov zlate veljeve. Angleški funt je bil 14. novembra vreden 88.27, francoski frank šest In pol cente In kanadeki dolar $1.01 Vlada je deelej kupile za okrog et milijonov dolarjev zlata v tujini. _________ _ Nad dva tiaoč šol v 24 državah nI odprlo vrat to Jeeen Wnshlngton, D. C. — (IV.)— "Obstoj šol v več krajih je v nevarnosti v tej krizi, ki je udarila vzgojo," je lajavil George F. Zook, načelnik zveznega prosvetnega biroja. Zook pravi v svojem poročilu, da nad dva tisoč šol v podeželskih krajih v 24 državsh ni odprlo vrat to jesen radi pomanjkanja flnačnih sredstev. To pomeni, da je okrog dva milijone otrok v šolskih letih oropsnlh šolske vigoje. šestnajst višjih šol In 1,100 komercialnih uči-1IŠČ In kolegijev Je moralo lapre-tl vrata v zadnjih treh letih, V nekaterih občinah računajo Javne šole šolnino, vsako četrto mesto je skrajšalo šolsko dobo in 715 podežslskfh šol Je Mtrtilo pouk na tri mesece v letu. ikoro vsako večje meeto Je skrajšalo šolsko dobo v tej krizi, tda tako zniža izdatke, ftolsko leto v A-meriki znaša sedaj 172 dni, v Franciji 200 dni, v ftvdskl 210 in v Angliji in na Danskem 246 dni. Na podlagi pravilnikov, kateri so bili odobreni, znala letna plača neizurjenega delavca 9726, toda ena tretjina učiteljev prejema nižjo plačo. Nad 40,000 u-čiteljie v podeželskih krajih bo prejelo to leto manj ko $460 pleče vsaka Nad 200,000 učiteljic in učiteljev Je brezposelnih. Zook nagiaša v svojem poročilu, ds Js njegov urad prejel podatka It drugih držav, ki po-kazujejo izboljšanje Javnega šolstva .vzlic depresiji. Kot izgle-da, je Amerika zavzela vodilno mesto v zanemarjanju šolske vzgoje. Rooeevelt baje zahteva garancije sa verako evobodo Američanov v Ruatji. — Moskovaks "Pravda" poroča, da katoliška cerkev pritiska na Koosevelta Waahington. D. C.. 16. nov__ Včeraj se je raaširila govorica, da je bilo versko vprašanje uri-njeno v pogajanja med Rooae-veltom in Litvinovom, Roose-velt baje sahteva, da pride v amerlško-aovjetako pogodbo točka. ki bo garantirala versko svobod« ameriškim državljanom v Rusiji. Lltvinov je v neprestani brzojavni ivezi z Moskvo. Moskva, 15, nov,—"Pravda," osrednje glasilo ruske komunistične stranke, je včeraj objavila poročilo is Waahlngtona, da ima komisar Lltvinov težko stališče, kajti Roosevelt Je pod silnim pritiskom sovjetom sovražnih elementov, ki zahtevajo nemogoče reforme za Rusijo kot ceno ameriškega priznanja. Največji prltiak prihaja od ameriških katoliških organizacij In vplivnih katoliških demokratov, Ircev po narodnosti, ki so prejeli direktna navodila li Rima, naj izkoristijo priliko in la-htevajo vse mogoče in nemogoče koncesije safkatoliško cerkev kot ceno priznanja sovjetov. Roosevelt, čigar politična moč preoej zavisi od irako-katollškeg« krila demokratske stranfke, je v veliki zadregi, poleg tega je sam versko nagnjen. tudi Fraaelja Atirlaajet peaerejevalrev denarja sretlrsaHi Detroit, Mich.—federalne ob-lasti so tu prijele 14 moških, ki se razpečevali ponarejene pete-ke po srednjem zapedu. Kakor porečejo, ao sprsvili v promet se _ ___________________w_ okrog $10,000 teh falelflkatov. govo ime na glaaovnieo, ker nI Veliko teh petakov je prišlo tu- > bilo n^amega k and lds ta In le en Premier in «manjl minister sa-" grešila Hitlerju a allo. če ae ne bo držal mirovne pogodbe Paria, 16. nov.—Naj 40 milijonov Nemcev glasujs kakor hoče, oficislna Francija al ne bo pustila diktirati od Hitlerja ničesar, ln če hoče Hitler govoriti s Francijo, mora biti rssgovor le v okviru Lige narodov in nik-Jer drugje! Tako ata včeraj lijavila francoski premier Sarraut In auna-nji minister Paul-Boncour pred parlamentom, zbornica pa Je to stalllče odobrila a odglaaova-njsm dveh zaupnic novi francoski vladi. Harraut in Paul-Boncour sta rekla, da se Francija danes ns Mi nikogar. "Francija ima taklno moralno, materialno In vojaško ailo, da si prepoveduje, da bi ji kdo kaj diktiral," je de-Jal premier Harraut. Isto Js ponovil zunsnjl minister, ki Je za-grdall, da Francija "lahko nastopi s silo, če ne bo zalegla pametna beseds." "Izid plebiscita v Nemčiji Js bil znan v naprej, nismo pa vedeli, da Ime tri milijone Nemcev še toliko korsjže, ds se ne puste ustrahovati od Hitlerja," je rekel Harraut. Zaupnica glede sunsnjs politike nove francoske vlade— grožnja s oboroženo silo, ker se Francija ne boji nikogar!—je bila sprejata s 646 glssovi proti H. t.>:T -- ^ Drugs zaupnica, ki ae tiče notranjega programa vlade, Je pa dobila 606 glasov proti 104, Je dobil, k^ ni Iskal Kadburn, S. J. — MeAlister Coleman, dovtlpnež po naravi, socialist po prepričanju In čas. nikar pb poklicu, Je pri zadnjih volitvah kandidiral kar v dva u-rada — za tirtmvnftB poelanca in mestnega svetovalca, izvoljen pe je bil zs "Justiee of ths Psaee" ali vsšk«ga sodnika. Sedaj pravi, da bi moral biti I*-voljen tudi sa "dog catcherja" ali lovilca peov, da prične svojo politično kariero prav Mod zdo-laj gor," "Zmsgsl" je ne ta način. ds ao prijstelji zapisali nje- di v Chicago. f tekmec. ' ' „il-Ll... , . .Ml uWsfaihifr -tA'à a».M PROSVETA THE EN MG UTEN HENT •LAMI m IK I.AfTKINA »LOVI«««« NASODNK ¡Km in.--- PODPOBNE JSDNOTB •r... W vU KMUHl br tfw «•»•■• er* "SCnSiS' «f. foc ^ l^t- i»UU. Cktmë* ••>'» Ctaaro fT M .«•tri« »« 00 p«r r»'« r«*r, for*»*" C*^ «claM« P* - ^»»ftUln« ntlM »cHpu »IU •<* i*an>«i MMW« M MI H M«. >N, k*r !■'» ■ PROSVETA AM. C UUMto. „---v» nr Tli* tKDKUATfcP >11« im«r »OcU »I ». |)«Uw I0UI. P^» '•*««* lmrB,lJ M»!, d» *M> i* • afVo«M»»iU JA .«p IUI M irfS*. i"»'»» ------ Mm r»')okgzujejo, kako so naši rojaki v metropoli razredno zavedni. Kandidat Bar-bii Je dobil Jako malo glasov, ¡tycaj? Ker za Karbiča ni nikdo agitîraI potom radija. Ne smem pozabiti, da tudi tukaj ni nič boljše; izbirati ni*rm> imeli nič. Marsikateri izmed nas je šel na volišče, oddal svoj g(as za kandidata, ki pravijo, da je jnajbolj radikalen. Pa tudi ta ni dobil. Nadalje smo glasov«! o "mokri luknji* in "modri postaji", ki smo jo odpravili. Nadalje je bil predložen amendment glede zatiranja naših volilnih pravic. MarsUciteri delavec ne more voliti, ako pe plača dav ka. To so delavei, ki nimajo nfti za kruh. Amendment se je glasil: "Vsak državljan lahko voli, ¿e je plačal svoj davek ali ne, samo da živi v dotičnem okraju skujejo brez kakšnih stroškov « j^op predpisuje zakon." Ta prevoznino; Tu imamo kulturna| je bil poražen. Pri tom društva; gospodarskè in podporne ustanove, ki so v ponos vsem skupaj. Tudi v teh slabih časih delujemo skupno za skupne interese.1 * I>ne 16. decembra priredi društvo Slovenski narodni dom banket z obširnim programom v ve-[llici dvorani SND. Na programu bo več zanimivih točk, v katerih Ibodo izvajali lepe Komade domači umetniki. Cena zs vse to bo zelo nizka. Odbor je določil, da bo za odrasle samo 50c, za mladoletne pa 20c za večerjo. Upamo, da se vsi rojaki in rojakinje ter delničarji in delničarke odzovejo vabilu ter da gotovo pridejo na to prireditev v soboto, dne 16. decembra. Sezite po vstopnicah sedaj, tako da bomo približno vedeli pripraviti večerjo za gotovo število oseb. Na svidenje 16. decembra! Ma t h las C. Warsek, tajnik. Naša naselbina in veselica Waukegan. III. — Naša naselju _ \Vaukegan-No. Chicago Je ena najbolj priljubljenih, kajti ljubimo Jo najbolj sami. Pa zakaj? Prvič jo ljubimo zato, ker smo naseljeni skupaj v dveh mestih. Ako se komu ne dopade v enem, se kaj lahko prvseU kar čez oejto ln živi v drugam mostu al» naselbini. Ce mu ne uga-ja tu, gre lahko nazaj, pa mu ni treba jamrati, da živi med tujci. Selitve so bilo iw>goste v prejšnjih letih, ko smo bili bolj navajeni seliti se, kar pa danes ni vec tako v modi, četudi je skupna naselbina precej velikf». Velika je tako, da je "razdeljena" v več delov. Tako imamo one "z juga in one "s severa" ter one "z vzhoda."' Naša naselbina je bila ustanovljena pred več leti. Ta tast gre , « da onim, ki so se prvi sem naselili in še sedaj tukaj živijo. Na zajmdni strani imamo novo postojanko, ki je ena najmlajših. Tukajšnji rojaki sc lahko obi- troitu so dali enajst milijonov dolarjev katoliški cerkvi, ki so tudi slabo investirani ali fcgub-leril, kakor tisočaki podjjornihi organizacij. Tako doiajo t ljudskim denarjem tisti, ki so po-.stavljeni, da bi ga. morali varovati. Naš "radio-g^spud" ravno zdaj gradi cerkev, ki l»o stala o-gromno vsoto — štiristo i>et in sedemdeset tisoč. To je poleg ie znanega stolpa, ki je stal ojrrom-mno vsoto —' 350 tisoč. Poleg tega je še naročil orgle za cerkev za 50 tisoč. Marsikdo se bo vpipA* 1:^ kje toliko denarja, ker v Oetpajtu Je W 40 ttaoč pa je bil predlog za nedeljsko i-granje žoge sprejet tri proti >-n emu. Tako je, Ijadar otroci glasujejo. Kogar Bog ljubi, ga uda-n s slepoto. S tem je naš politični cirkus zaključen. Frank Kramar. Nova stranka v Kanadi praboM« krti Pri provinčnih volitvah Je dobila Aeat mandatov In ho tvorila o-policijo. Dobri izgledi tudi v drugih provincah Vancouver, II. C. — Pri zadnjih volitvah v provinci British Columbia je nova delavska stranka, Commonwealth Federation of Canada, prejela eno tretjino oddanih glasov in izvolila šest poslancev. Zmagali so liberalci, ki so dobili 80 mandatov. To so bile prve državnozborne volitve, odkar je bila uatanovlje-na nova delavska stranka, ki 1-ma popolnoma socialističen program in je kot taka tudi pozna na. Od 208,994 glasov jih je pre jela 82,7145, liberalci pa 118,812. V novi zbornici, kjer bo tvorila oficielno opozicijo, bo imela najmanj sedem (Mtslancev, ker ima delavstvo ie enega poslanca. V kratkem se vrše volitve še za šeat poslancev in so dobri izgledi, da socialisti prodro še v dveh okrajih. Konservativna stranka se to l>ot ni oficielno udeležila volitev, ker jo je guverner Tolmie preveč dlskreditiral in pri volitvah tudi pogorel a svojimi sedmimi kandidati vred. Radi te*a ao Ii-lieralei dobili tako veliko večino, ker so za njih kandidate glasovali tudi konservativci. Pri izrednih volitvah za kanadski parlament v Mackenzie, Saskatchewan, delavska stranka l»ar tednov prej nI prodrla s svojim kandidatom, kar je navdušilo vse "stalwarte". Konservativci so prejeli 1641 glasov, liberalci &m.CCF (socialisti) 4X12 in United Front (komunisti) 1721 glasov. Za novo stranko Je večje zanimanje tudi po drugih provincah, Izjema ni niti konservativna država Quebec. Ta krst v Hritski Kolumbiji Ji bo dal še večjega zamaha, kar priznavajo tudi opazovalci i/ drugih poll tičnlh taborov. Razstava, veselica in volitve Sharon-Farrell, Pa. — Vse.n rojakom tukajšnje okolice naznanjam, da smo prejeli povabilo iz bližnje naše naselbine Gi-rard, O., da se bo vršila dne 25. in 26. t. m. razstava slik v Sta venskem narodnem rfomu Slike bo razstavil naš rojak in umetnik Gregory H. Perušek. Upam, da naši rojaki, katerim kolčkaj razmere dopuščajo, gredo pogledat slike Peruška, ki so res u-metniške. Zato je vaša dolšnost da jih greste pogledat in da spoznate našega slikarja. Vstopnice so po 16c in se dobe v našem domu. Prosim, da poku pite vstopnice, da a tem flnanč no pripomorete do boljšega u s peha. Življenje je trnjeva pot za vse delavske sloje, najhujše je pa življenje umetnika. Kdor se spominja igre "Mati", kako je sin-umetnik moral po svetu. Vae je žrtvoval, svoje zdravje, avoj denar in nazadnje svoje življenje — za umetnost. Kateri posetite Girard, se javite v domu, da bomo šli skupno Dne 2. decembra bo obdržaval Slovenski dom svojo veselico v korist domove blagajne. Popoldne bo domača zabava. Vabljeni ste vsi, da se v velikem številu udeležite. Vstopnina je niaka. Volitve so končane in naši politični mrliči ležijo poparjeni ter se tolažijo s tem, da bo "pa drugič kaj več." Letošnji volilni boj je bil jako hud, iMMebno pa še v naši clevelandski metropoli. Ako si zadnja dva meseca obrnil radijski aparat na Clevetand« so ti vsako nedeljo pridigovnli, kakšne zasluge ima.ta In U kandidat. nasprotniki so pa vračali. Tudi naši bratje ao bili jnko ti-vi v letošnjem boju. Na Žalost pa moram prl|>oftnati, da če bi bilo več sloge, bi morda kaj dosegli. Sedaj sta tam itvoljena dva rojaka. Torej na vaakega poedinega izvoljenega kandidata sta i>adli dve bombi. Vendar rojaki ne morejo doati pričakovati, pa naj bo župan MiUvr ali Daviš. Največkrat smo "povle-čenl." Sedaj se bo ctevelandaka ra dijska pontaja WJA vsaj malo odpočila. Veste, tista postaja, ka-dar ftlovenci pojejo. Je takjl lamensko «laha, kot da bi Imela vsa pljuča gnila, v politični kam- Volitve, ljudstvo in novel Detrolt, Mleh- — Mestne volitve so za nami. Izvoljeni so vsi stari uradniki, kar znači, da je večina Detroitčanov zadovoljna, drugi se moramo pa pokoriti' večini. Naši delavski kandidatje so Že pri primarnih volitvah propadli. Kakor je že znano, so v Detroi tu volitve nestrankarske, vendar so ti "nestranlfarji" natančno vedeli, kdo je socialist. Imeli smo tudi kandidatinjo za župana, ki je izjavila Časnikarskim poročevalcem, da je edino ona sposobna zasesti županski stolček; v meatno hišo 4a bo prišla z Bogom. Ona in Bog bosta potegnila mesto Detroft iz mizerije. Sirota je pa že pri prfi marnih volitvah prop&dlai Zato bo mesto Detrolt ostalo še nada Ije v mizeriji, Boga bodo pa še nndalje vlekli iz mestne bla gajne. Veliki naslovi so nam nasna* nili v mestnem časopisju, da bomo srečni vlagatelji propadlih bank zopet prejeli od 10 do 20 procentov od vlog. Dali so nam navodilo, naj počakamo kar doma, po pošti nam bodo poslal vzorce, po abecednem redu, ka tere bomo podpisali in vrnili na zaj banki, potem bomo zopet po Dotičnima se malo dozdeva, kdo je poslal in pisal omenjeni pismi, najbrž zato. ker Ima v*c«& ste naštete grehe sam na svoji črni vesti. Od moje strani ne zagovarjam demokratov ne republikancev, ker so v resnici eno in isto le za korita jim je. To so njihova načela! Vsekakor, volitve so minile. Bile so izredno burne in za de-mokrate precej pqnwljive, največ seveda «stališč i, ker so /na-bili župansko'mesto, kf j^ Kajpak najvažnejiriokalna potici jA. Vse se je oziralo na izid volitev, kdo bo prišel zrpagovit i i četrtek, k. novkmhh 1 MHaaiuiaahi farmarji m oëaahajq družin» *Mer< podpis | volilne županske bitke. Kepubli kanec Davia je prodrl s 14, 362 Časopisi poročijo» da bo 6,000 otrok moralo pren^jati ofci^o- vati šolo, ker nimajo obleke in čevljev. Kako, oij kako bi rabili svetopisemskega Krista, da bi prišel od nekod ter z bičem pognal kramarje, ki igrajo s človeškim življenjem?! Pred zaključkom proeim rojakinjo, k! ie imelazamenjano zimsko suknjo v SJLML) v spodnji dvorani na večer, ko je imel Ber-lisgov orkeater prireditev,- da pride na 1&883 Lawton ave., kjer jo dobi. •» »t Mary Bernik. Dan razvedrila in zabave Ipwaukee, Wis. — Prijeten dan &baVe "in razvedrila se nudi vsem onim, ki posetijo v nedeljo, dne 19. nov. prireditev kluba dramskega in pevskega zbora "Slovenski dom" v S. S. Turn dvorani na National ave. in So. 8th st. Začetek ob 2;30 popoldne s krasnimi slovenskimi jpesmami in godbo. Zvečer ob 7:80 bo pa uprizorjena lepa i-gra "Deseti brat," nakar sledi ¡prosta zabava. uijudno vabimo vsa društva: klube, rpjpke in trpovce ter sploh vse od blizu in daleč, da »e te prireditve udeležite v velikem številu. Satove bo dovolj za stare in «mlade, za vsestransko postrežbo bo pa skrbei odbor. Zato pa v nedeljo, 1». nov., vsi v S. S. T um dvorano! Vstopniija 25c jv predprodaji, pri vratfh P* 30c. Anton Tratnik. Bapaki koncert v Lorainu IX)rain, O. «r- V nedeljo, dne 26. nov. ob 7:80 zvečer priredi pevsko društvo "Naš Dote" Slovenskem narodnem domu velik koncert, pod vodstvom Louis Semeta, ob priliki avoje druge obletnice. Gostovala bosta pevski društvi "Zarja" in "Zvon" iz ¡Cleveland* Ti dve društvi bosta nastopili poaameano, potem ;pa vsa tri pevska društva, okrog 160 pevcev, skupno s pesmami ki so bile izvajane dne 9. julija ¡na pevskem festivalu v Euclidu (a Oni, ki niso imeli prilik«, da ;se bi udeležili festivala v Eucli du, naj nikar ne zamude te piri- pošti prejeli Ček. Ker Je čez 800 Wke, ki se vam nudi le redko- tisoč vlagateljev, bo seveda pošta nekaj zaslužila, raznašald pošte bodo bolj zaposleni, da se tako pokaže dolžnost do plavega orla. Itd. Pred par tedni smo v Detroi-tu prejeli dva vlaka prašičev, katere je zvezna vlada kupila. Iz njih smo napravili umetno gnojilo, da se tako odpravi nadpro-' dukcija mesa. — Pred dobrim tednom je Ar-thur Brisbane zapisal v Detroit Timesu, da se preprosto ljudstvo čudi, da nikakor ne more razumeti vladnega programa, znižanje dolarja, zavrženje zlate va lute, uničevanje žita. bombaža in prašičev, in zdaj še kupovanje zlata. "Kar se pa ni čuditi," je rekel dalje, "ako vzamemo v pošte v, da je 90'* A meri kance v nezavednih." 4 - ; Brisbane marsikatero resnično zapiše, tudi ta ni brez podlage. Ako bi bila večina Ameri-kancev zavedna, bi se ne uničevali zdravi prašiči ia umetno gnojilo — ljudje pa stradajo. Vam v Clevelandu ni treba nič jamrati. ker malo dobite hi zaprtih bank. Zakaj pa niste dali bankirjem poštene plače? Kaj bo borih sedem tisoč! V Detroi-tu so imeli do I. 1982 — 40 tisoč na leto! Januarja 1982 so si zvišali ■ 40 na 60 tisoč letno. Ker je bila prosperiteta še ved* no aa vogalom, sato jim je letos Rooecvelt priskočil na pomoč. Ir čaaopisov vidim, da so rasne podporne organizacije dale lepe tisočake katoliški cerkvi. Pa ao slabo investirani, ali tako rekoč izgubljeni. Bankirji v De- kmhhphb Poleg omenjenih zborov, ki bodo nastopili skupno in posamez- no, bo na programu tudi « mešan zbor, aolisti, dueti in kvarteti Naše pevako društva uijudno vabi vae člane raznih društev in rojake od blizu in daleč, da se udeležijo tega koncerta, ki obeta dati obilo užitka. S>vojo u-deležbo boste dali priznanje pev cem in našemu vrlemu pevo- pMfc-— - Vstopnina h koncertu ni veli ka. Po koncertu bo ples jn prosta zabava. Vsi na veliki koncert v nedeljo, dne 26. novem bra! Hermina Zortz. in Stavka se je ¿efc X 141 drtavM kmalu konec in .se je J! * Prav šele pričela. Tot U vidno na XZÎ ^ mestu, na katerega so prišli f j! in UHa nt* Prodro k Volilna vihra Je končana Cleveland. O. — Hrupna prav umazana volilna vihra je hvalabogu minila. Cesa so se vsega |N>služevall "Imrkerji" o-l>eh starih strank, v veliko večji meri pa demokratski! To so vam hodili ponosno in ošabno: nastopali absolutno vsepovsod— po hišah, cestah in tudi v fabri-kah. Tu se želim omejiti na dve tj-pičnl predrznosti. Dva rojaka posestnika sta imela na svojih hišah reklamne lepake za repuhli-kanskefra žuitanskega kandidata Davisa. Nekega lepega di* sta prejela anonimni pismi v slovenskem jeziku, da morata reklamo za republikanskega kandidata takoj odstraniti in Jo nadome-atiti z reklamo za demokratskega kandidata Millerja. Ako ne. "ae naj troštaU težkih posledic." Ka temi besedami Je sledila ploha zmerjanj, in sicer v takem tonu. ki mejijo na kriminalnost gjarçovj večine, in to na velike začudenje nas vseh. Kajti nihče ril kaj takega pričakoval. Davis je dobil 147,516, Miller pa 138, 163 glasov. Ako g!edamo izid volitev s stališča reklame, jo je imel demokrat Miller mnogo več posebno med Slovenci. Saj sc bila vsa okna in porči omreženi z njegovo reklamo. Tako je bile tudi med Poljaki, Cehi, Slovaki in Hrvati. Méstni delavci so vsi neumorno delovali za njegove ponovno izvolitev. Kaj pa pou ična železnica? V vsaki kari je bila reklama za Millerja. Na vra tih, na oknih, odaadaj in spre daj pouličnih kar — reklama z* Millerja. Istotako na avtobusih. Poleg vse te ogromne rekla me je bistra glava župana Mil lerja tik pred primarnimi voli tvami vzela v mestno službo na stotine in stotine naših in drugih ljudi, katere so direktno hi indirektno upregli, da so agiti rali za župana Millerja. Torej je bil vea mašinski aparat noč ir dan na nogah za župana. Pa vse to ni nié pomagalo. Kar se nam zdi, je to, da je največ odločeva denar. Z denarjem pa se da vse napraviti. Poaebno reklamo po radiju. In baš tega so ae republi kanci v prav veliki meri posluži-li in izrabili sebi v prid. Ravno tc jim je pomagalo do zmage. Za "slovenske demokrate, še posebno pa za list A. D., je tc prav hud udarec. Tudi' izgubljeni denar na slovenski banki jc nekaj pripomogel h kompletnemu porazu. Takega mnenja je namreč večina rojakov. Z zmago republikanca ^Davisa niemo prav nič pridobili v splošnem. Korupcija tu ip korupcija tam. Ljudje pa nočejo delavske vlade. Ej, pa se bodo že Sç naučili! Toliko glede županskih volitev. V mestni svet smo dobili kar štiri jugoslovanske koncilmane. Dva Slovenca — William J. Ke-nick, neodvisen demokrat, in Anton Vehovec, katerega pripadnost pa nam pravzaprav ni znana, kajti še on sam ne ve kam spada, če je miš ali tič. Vehovec je zmagal s 14 glasovi večine Torej so se ga ljudje usmilili kajti že četrtič je kandidiral za koncilmana. Sedaj ljudje čakajo, kaj bo naredil za delaVce. Druga dva sta baje Hrvata. E-mil Crown (Grozdanovič) v 81. wardu. Pravijo, da mu je do izvolitve pripomogla spremeifitev priimka — kakor prej Boiču v Boyd. Drugi je John Ripich v 7. wardu. O njem niamo nikdar prej allšali, da je hrvatske narodnosti. Nekateri trdijo, da je Rus. V Z veliko večino je bil iivoljen sodnikom za štiriletni termin naš rojak Frank J. Lauache. Da imamo Slovenca za sodnika, u-pam, ni zato nič slabega, ampak je mnogo boljše, kakor pa da b< bil kakšen zagrižen nasprotnik delavcev in inozemoav. Glede drugih volilnih faz ir predlogov, ki ao bili pred volilci je najboU razveseljivo to, .da j« starostna pokojnina sijajno prodrla in da je prohibidja pokopana. Vaa čast voU'ceip; ki ao tc omogočili.—Anton Jankovich. nujrji i2 vseh krajev «klenih, da z bojem toliki o nadaljujejo, dokler svojimi zahtevami. Do zadnjega tedna je vladali večja konfuzija. Milk Pool J! ciacija, ki je farmarska zadru* g«, se prvih deset dni ni odzvala «tavki ker Je čakala, da Farm! ers Holiday asociacija, ki Je pri čela s stavko, pokaže, da misli resno. Komaj pa se je Milk Pool pridružila stavki, je slednjo od. poklical predsednik državne Ho-liday asociacije Arnold Gilberts ki pa je bil na shodu v Madi*j nu ignoriran in ožigosan. Stavko je nato prevzel skup. ni stavkovni odbor obeh organi-zacij s sedežem v Appletonu. i tem se je situacija irčistila Glavni vodja stavke v tej1 drž« vi je Walter 8ingler, predsednil militantne Milk Pool asociacije To je že tretja stavka wi«con sinskih farmarjev v desetih me secih. Sedanjo je v veliki mer izzval governer Schmedeman, k je maja meseca farmarjem ob ljubil, da bo gledal, da se c< J mleku in mlečnim izdelkom iv šajo» nakar so farmarji konča s stavko. Ostalo pa je le pri obljubah ker governer ni storil ničmi za zvišanje cen. Njegovo stališči je, da je cene mogoče zvišati na račun odjemalcev, česar pi noče storiti. Tudi farmsrji * proti temu in zahtevajo, da cene zvišajo na račun mlekar skega trusta, ki dela ogromn profite. Farmarji na primer vedo, d je A. G. Le Febre, predsedni Grjdley Dairy Co., ki je podrui niča National Dairy Product korporacije (mlekarski trust v zadnjih par letih prejemi Prodava drtštva št. 600 Johnatown. Pa. — Druitvo it 600 SNPJ obhaja svojo sedem-letnico v soboto in nedeljo, dne 18. in 19. nov. V soboto bo ples v AND na Moxhamu. v nedeljo i mi bo tam upriaorjena igra "Cenitev" ob 7. zvečer. S tem bo u-«t reže no starim in mladim. Vabim vae rojake iz bližnje in dalj nje okolice. Razvedrila bo dovolj oba dni za vse, ki naa poeetijo. Igra Je smešna, ker Je komedija. Na svidenje v soboto ln v nedeljo v SDD na Moxhamu! M. Sahadolnik. $170,000 letne plače. Tudi delo čarji prejemalo velike dividend Državna administracija p noče nastopiti proti mlekarski mu trustu, ampak le proti fin marjem. Proti njim je posla vso oboroženo silo. Deputiter fom plačuje po štiri dolarje dan, kar farmarje še posebii pali. Tudi agentov provokatei jev ne manjka. Njih delo je val dalizem in so dinamitirali ie vi manjših zadružnih sirarn ter n pravili drugo škodo. To je da oblastim pretvezo, da so na*& pile proti farmarjem i oboroii no silo. Ta atavka je značilna tudi tem, da je združila delavce farmarje. Na strani stavkarj« je vse organizirano delavstvo socialistična stranka, ki skupi zahtevajo, da država prev»a distribucijo mleka in na Um čin ugonobi trust ter odpravi vi liko število prekupčevalcev. UTRUJENOST IN RAZSlW NJE SRCA Ce normalno delamo, te tu normalno utrudimo; če dela« prenaporno, naatopi preuči nost, aeveda v prvi vrat. v «M cah, s katerimi delamo, tak vsaka druga mišica se utrud di srce. Cena primer prehi" t čemo, ae Javi preutrujenost >n v bledoti našega ooraza. ^ hitrem utripanju aiejah I^ di v začasnem prenehanj ujnt žile. A ti pojavi kmalu HgW Ce Je pa telesni nspor traK 6e na primer predolgo ms^ jenostnih snoveh, ki krvi naberejo, mor.P^^ krvne tekočine razte^ vP vati na ^ Tako nasUn. razši^ Ml raaširjen je* ^^ viti in izginiti, če ^^ preruporom in ,novt A S^iofr. ki r mo srcu prevelike do preko njefovihjno^, dovesti to do tr^J^ tedaj Je peč POVJV. ^ zdravljenje, «mr. ebklaoa Vesti iz -iVNAVA PROTI MAUJF- *MA KONČANA ,VM k trajal» vso noč do iitÎle «« « dni. - Ka- ^Tu ogovarjala Golmar- LVkaj « P«ved^ pri* jj^ „i prinesel nié novega UljanaT^ktobra 1963. v^or «mo že Izročali, »e je "i zjutraj začel proces pro-reju in Antonu Matiju in -„ Golmajerovi zaradi urno-Andrejeve žene Amalije. Na-smo, kako sta ae zagovarja obtoženca, zdaj nada-s tem, kaj je izpovedala »jeva. aarjeva je a svojim na-n in svojimi izpovedmi zbu-?tisji> da govori resnico in J tako zapletena v umor, ka-ilikata to oba morivca. Nje-izioved pred sodniki se pcT-^ma krije z izjavami v pre-U nekaj je v preiskavi nila: takoj po preiskavi m, svoje razmerje do poro-p Andreja, pač zaradi tega. je vedela, da je v tem nekaj nasproti Andrejevi Ženi. je videla, da je razmerje lano, da pišejo o tem listi valita oba Malija vso kriv-nisli nanjo, je to razmerje ter obširno opisala svo-ibezen z Andrejem, ii pred sodniki je začela s da je imela fanta, s kate-je imela dva nezakonska o-od katerih je eden umrl, ij Mali pa je lazil zanjo, - res ni pustila očeta svo-■eh otrok ter navezala lju-i Andrejem. Preden se je «j oženil na Dolenjskem, je k nji ter ji tožil, da se mo-tociti z Anžlovarjevo, ker ije otroka, nakar mu je ama prigovarjala, da mora vzeti v zakon. Tudi mu je je šivilja) sešila vse poroč-jrik). Nekaj tednov po poli je že prišel na Golnik k zahteval, da se mu uda. marala, češ, da je vendar On pa se je tako razbu-je grozil ubiti njo in Be-je z revolverjem. In k mu udala, samo da se je .Nato sem mu pištolo vze-pištolo sem kakih šest me-pred umorom izročila An-MaJiju. Torej nisem mogla ~ le izročiti Antonu tik orom. Nikdar nisem na-Andreja, naj bo grob govorila sem mu, naj bo ' Ker je zidal hišo na Golit pogosto prihajal gor ter (j oglasil pri meni ter pre-i menoj. Pogosto sem i pwojala denar, tudi Toni Pa res, da bi bila dala 200 Din, da se je lahko na Dolenjsko umorit ■Ta denar sem mu po-tri mesece pred umorom Jt prišel Andrej in ostal »tri dni, češ, dB se sploh k ženi, ampak bo ostal 1 Jaz sem mu rekla, da t * poročim, ker sem bolnicah. Tako se je raz-«m ga morala močiti. [¿♦ Pomiril. Grozil je, da se » "jo obdolžil, da ga je v «mrt. H ninera nagovarjala «"i ženo s sveta. Tudi ni J*m nagovarjala Toneta F» Tone izmislil. (Kak-12 ovčje kože sploh ni- i4 tr'j* iz oči v oči * «močili Golmajerjevo ' patoma Mali. Andrej « vztraja pri avojem obtožen ka pa jiogled* 'stro v oči in reče: / k»r .i naredil. Sram U BrJ- da Ki me tako da-•sram te bodi, jaz I-" vest g I« «de umora. Nl-nagovarjala, da bi '»»fraavil, pač pa sem kl da bodi do- lagal vedno in ** logal, dokler ne u * * »"»di, ker si moja r^il ob očeta, zdaj J^ltl Ae ob mater!" ^»očenj« vztra "povedih, Golma- is Jugonlavijet jerjeva pa mu reče v obraz, da laže In da hočeta krivdo zvaliti nanjo, ki je glede umora nedol* na. Tako so pri soočenju ostali vsi trije pri svojih izjavah. Izjave prič niso prinesle nič novega. Predsednik je prebral Ae pismene izjave raznih prič glede umora, pa tudi poročila o drugih zločinih, katerih je osumljen Andrej Mali, kar pa ta seveda taji Nato je stavila obramba nekaj predlogov, ki pa so bili zavrnjeni. Bila je že 2. zjutraj, kc je začel govoriti državni pravd-nik, ki je zahteval najhujšo kazen za vse tri, namreč: Zob za zob! Oba obtoženca obtožuje u mora, Golmajerjevo pa kot tistega zlega duha, ki je oba nagovoril k dejanju. Zagovorniki so branili obtožen ce in risali olajševalne okolnost ter prosili za pravično sodbo, za Golmajerjevo pa je zahteval bra nilec, naj jo oprostijo vsake kri vde. Govori državnega pravdnika ir odvetnikov so trajali do pol 6 danes zjutraj, nakar je predsed nik razglasil, da bo sodba izrečena 31. oktobra popoldne. To je bilo precejšnje presenečenje, ker je javnost pričakova la, da bodo obsojeni takoj danes Pri kazenskih obravnavah se na mreč razsodbe razglasijo takoj po zaključku obravnave in posve tovanja. Le v nekaterih primerih sme sodišče obsodbo odložiti zs tri dni, le v izrednih okoliščinah pa sme sodni dvor preložiti razsodbo za več kot tri dni. Kakšne izredne okoliščine so bile v tem procesu, da so razsodbo odložili ni znano. Mogoče bodo to pojas nili 31. t. m. ob prečitanju razsodbe. Se nekaj zanimivega z obravnave: poročila o vedenju obtožencev so poslali župni uradi žandarmerije in županstva. Vsi soglašajo v tem, da so vsi trije na slabem glasu, ' posebno oba Malija, kaj več si pa ne upajo zapisati, ker se boje maščevanja s strani Malijevih, ki so zelo nasilni. Tudi to kaže, da ima sodišče opraviti z dvema res za družbo nevarnima človekoma; treba pa bi bilo vsekakor proučiti njuna značaja ter morebitno dedno o bremenjenost. Vse grozne po drobnosti tega umora vendar kažejo, da ima sodišče opraviti 7 dvema, ki težko da sta popolnoma normalna v svojem izživljanju. _ KDO JE USTRELIL MINISTRA NEUDORFERJA? Atentatorja peklenski PI»o Iz Hmlaaéa Stroj, govore! — Ornel in Italijani. — Ia Cteardia. — Krn-k od i Vtke solze ia druge aaradl lastnih bolečin. Kdaj bo ko* nec hlapčevanja v Interesu we-bllnostt? : «odalk Uusehe *akaj js prišlo «to razkol» Jiml clevelaiid»kimi demokrati got v zveai z emigranti teroristi na Madžarskem. Bil je do letošnjega maja v Argentini, ko se je vrnil, je šel na Madžarsko kjer ae je naučil v Perčecevem "tečaju" ravnanja s peklenskimi stroji. Nato je prišel domov, a *e je pogosto vračal na Madžarski», odkoder je nosil strelivo in denar. Sorodniki ubitega Krogota so izjavili, da je bil tudi Josjp Kro-got tisti, ki je napravil avgusta atentat na Neuciprferja. To do-kazujejo tudi naboji, ki so podobni tistemu, ki so ga našli ob ustreljenem Neudorferju. Napi* na njih je isti: UGRAGU, Tudi je dokazano, da je Josip Krogot položil peklenske stroje na železniško progo pri Zapresiču in Raj-henburgu. Sorodniki umorjenega Neudor ferja pa tudi notranje ministrstvo so po umoru razpisali visoko nagrado za tistega, ki najde in prime atentatorju. Obe visoki nagradi Itosta ostali zdaj neizplačani. Višja obsodba. — Lani oktobra je bil pod Šmarno goro ubit pekovski pomočnik Flliji Kepic, kl se je peljal na koksu k svojemu dekletu v Skaručno. Pred meseci je zaradi »tega sedelo pred sodnikom-,M>edincem več fantov AnM,riAka ^^ je bi,M obtoženih samo pretepa. Glavna | dn, ^ h va|fd obtoženca sta bila 29-letni Jože ¿ak0VMm>Ka ^ MVojega de-Dobravec in Lojze Jenna; obso- mokrjlt.HkoKI4 tron|l M|IIfrJj| jn Stroji v tiskarni A. D. ne bi marali tiskati takih grdih stvari kot je bil proti V,ehovcu na-Perjeui letak republikanskega kandidata Posterja, Vehovčeve-ga tekmeca, pravi — verjemite ali ne sanm Ameriška Domovina! Ne vem, kaj je mislil po-vedati s tem ureanik Ameriške Domovine? Da imajo strqji, ki tiskajo A. D., razum, poštenje in smisel za dostojnost, torej nekaj, česar on sploh nima? No, če biiiilo nekaj takega mogoče, potem tudi Ameriške Domovine ne bi marali tiskati. Posterjev letak je lili namreč v primeri t blatnimi kupami, ki jih je A. D tekom minule volilne kampanj« bruhala na vat» one rojake, k I niso marali trobiti v Pirčev umazani rog, čisto nedolžna snežinka! New Yorks pa m» lahko reč^, da neslo tako večino. Nemalo pa mu jena sta bila prvi na 7 mesecev zaporu, drugi na 8 mesecev. Državni tožilec se je pritožil proti prenizki kazni in višje sodišče je določilo, da mora priti zadeva pred mali senat in da morata bi. ti oba obsojenca obtatena uboja Razprava pred malim senatom se je zaključila 20, oktobra in ie bil Dobravec obsojen na 2 leti in pol robije, Jerina pa je bil oproščen. Hotelirka Miklič umrla. — Vsi tujci, ki pridejo v Ljubljano, pa tudi naši ameriški izletniki poznajo Mikličev novi hotel, ki sto* ji pred glavnim kolodvorom in se imenuje zdaj "Hotel Metropol". Lastniku tega hotela je t. m. nenadoma umrla žena Amalija, rojena Pospišilova. Stara let je šla ta dan na sprehod na pokopališče, da si ogleda novo Mikllčevo grobnico. Ko se je s sprehoda vrnila, ji je postalo sto» bo in je kmalu nato umrla, a» deta od možganske kapi. Doma je bila iz Drage na Dolenjskem s svojim možem je bivala dolgo časa v Ruaiji, kjer je bil Miklič lesni trgovec, leta lftlO sta ae vrnila v Ljubljano, kjer sta u« stanovila več podjetij in vsela v najem restavracijo nasproti ko-odvoru. Iz tiste gostilne je pred nekaj leti zraslo veliko hotelsko poslopje, ki so ga lani Še poveča- strica Gongvverja tako zmeAana da je sama sebi nasprotovala Kajti v isti sapi je priznala, da so tudi clevelandski črnci ljudje ter obžalovala, da so tudi ti črnci smeli voliti. Ce bi bilo tako kot želi A. D., bi črnci — dasi prizna, da so ljudje kot mine smeli voliti In tudi ne delati pri mestu. Zares čudno pojmo-varvje demokracij«« in človeških pravic! • ♦ ♦ A. D. ne diskriminira le črncev, temveč tudi na pr.' Italijane. de pred volitvami je zapisala, da utegne biti izvoljen za župana v New Yorku Italijan La Guardia, zapisala na tak način, da je bilo čisto prozprno, da A-meriški Domovini zadostuje, ker je na pr. 1* Guardia Italijan, da ga sme omalovaševati in zaničevati. S trona vrženi bivši «lovepski politični boss s Sen-klerja seveda nikdar noče priznati, da ne narodna pripadnost, pač pa mtti je tisto, kar šteje 1 Zaradi mene je nekdo lahko Slovenec, Italijan ali Nemec, če je lump, ga ne bom spoštoval, pa če narodi kateremu tak človek pripada, Še bolj visoko cenjm! In če Je nekdo pošten in zmoten, ga cenim in spoštujem, in naj pri-padakaterikoli ie narodnosti I O novoizvoljenem županu mesta je poAtert in »moAtm Ijudhki tribun. New York si lahko čestita, da je isvplil la Guardio, poštenega in odtočnega moža, s katerega nastopom bo temeljito od-klenkalo do mozga korumptranl demokratski mašini v New Yor-ku. To je moje mnenje o noyem newyorAkem županu. Kaj si misli d njem A. D., je Itak btvz pomena. * s * Ameriška Domovina objokuje tiste svoje pristaši«, k I so vsled Mlllerjevegs poraza izgubili delo. Krokodilove solze! Kajti — I h slimo | miš t en i, gospodje, in priznajmo! — Ameriški Domovini ni hudo zaradi tegs, temveč zato, ker je s porazom demokratske msšine izgubila svoj "puli" v mestni hiši In s tem tudi seveda osebne koristi, ki jj jih je prinašal ta "puli." To kar gos)>odo peče in boli ter Jim privablja solao v oči. Ns vse drugo ae požvižgajo. • • * Hudo je biti brez dela, trikrat hudo pozimi, in jaz to dobro vem, saj se Še dovolj dolgo časa zaman trudim dobiti kakršnokoli delo, zato ne privoščim nikomur, da bi Izgubil delo, poleti ali IMisimi. Tudi slovenskim demokratom ne l Ampak tem kot vsem njihovim ameriškim bratom, kot tudi republikanskim volllcem, bi bilo treba saliiti v glave te-le'besede: vse dotlej, dokler Iwwte prodajali svoje glasove za borne drobtinice korumplranim političnim mašinam, boste s menoj vrni morali trpeti In prenašati vse slabo, kar nam bo riansšal današnji gnili, krivični sistem: eni st«) imeli kruh včeraj, dartes ste bres njega; drugi ste bili broz njega včeraj, danes ga Imata—a ne sa dolgo; Itd, v neskonč. nost. Sele tedaj, kadar boste šli na volišče z namenom, ds s svojimi glasovi koristite vtem, ne le sebi, šele tedaj b«) napočila zs nas vse zarja novega dneva. Nič prej. Dokler boste hodili na volišče kot sebični p«m*dlnol, dokler ne boste spoanall, da je blag«ir vsakega poedinca odvisen «m1 hla-gra celote, tako dolgo nam bo slabo, selo slabo. ~ |M Slovenski sodnik Iauschu je prišel v svoj urad z nenavadno veliko večino glasov. Med vsemi kandidati v njegov urad Jih je dobil največ, ^dai nekateri brihtneši ugibljejo^j mu Je prineslo toliko glasov. Pravegu pa ne uganejo; da Js dobil sodnik lausche zato toliko glasov, kor se je tekom cele kampanje zadrial pošteno n d«s«toJno in ni nikogar obmetaval a blatom ali je pomagMla tudi |Midp«>ra eleve-landakega dnevnika "Press". Največ ps — kot sem še rekel njegovo |KiŠteno in dostojno zadržanje tekom kampanje. ♦ ♦ ♦ Raskol med clevelandskimi demokrati, ki je pri vedel «lo zmage republikanca Davlsa, glavo republikanske mašim«, nI prišel zaradi kakšnih načelnih nasprotij. Teh s|vloh m» |>oznaJo ne eni niti drugi. Slo je samo za to. kdo bo "bo*sM demokratske politično maši ne. Uporniku Sweeneyju ae h«>če te oblasti, thst1« ali. Ker tli šh» drugače, j«« na svoj način |m>-magal republikancem j.oraaiti demokratsko mašim» pri letošnjih volitvah, da na ta način ubije tedanjo vodatvp svoje stranke. To je dosegel, vprašanje pa je, ali mu bo Davisova zmaga pomagala uresničiti njegove velik« ambicije. Ca s«» t<» zgodi, ImkIo doživeli v metro|ioll zabavno spremembo: Ameriška Domovina. ki je Sweeneyja tekom kam-panje srdito napadala, bo nutra-la postati njegova "prijateljica , , Ce jo bo namreč Swee-ney maral. (Oh, zakaj pa ne? "Nisi napčen fant," poreče Martin U>jzetu in segls si bosta V roke. Takšni so zakoni republika nsko-demokratake politike.) I. Jontez-PodgorlČan, (18. Zdraiiaa raakolja porazila soolallsts ■ "i i ■m • lieading je dobila pod svojo oblast s manj ko .1000 glasovi večine. Socialisti najmočnejša stranka v Keadlngu Readlng. Pa. — Pri zadnjih volitvah v tem mestu so se republikanci In demokratje zopet ■ družili in s enotno fronto j>oltio kontrolo nad mostom. Pričakuje pa, |w ae Isjdo demokratje In republikanci skav-»sli pri delitvi služb. Oboji so lačni političnih služb. Republi-kanci, kl faktlčno kontrolirajo vlado, ker Imajo večino v mestnem svetu In šolskem odboru, ae jbodo spravili sami h koritu, demokratom pa bodo dali pabrrke. Demokratska stranka Is» postala le njih privesek, niti peto kolo H«. Krojaška stavka v Mastmi* Hoston, Mas«. — Nsd tristo krojaških dslaveev j« zastav kaki te dni v tem mestu Zahtevajo višje meiule In priznanje unije. Neki orgsnlasior od Unltsd Germent Worker» unije )e bil ranjen v spopadu med atavkarji In statkokasi. ..ttj» FXOStlTX Poljakom ni bilo težko poja-niti komurko^. kdo«, in odkod prihajajo;za «boj^ stoletja burne in slavne irlavje te zgodovine pripoveduje tudi, kakose liUteri Poljak boril v ameriški osrobo-dllnTvojn?. Poljaki - bili v Amerik vodno le "Poles" ali v najslabšem primeru 'Potek* . V Ameriki rojeni poljaki otroci, vdaaih ceb otroci druge generacije, ao bili navadno podani na svoje pokolenje. in če so bila njihov» rodbinaka imena količkaj sprejemljiva sasma-STusta, so jih pridržali. V tem pogledu so J. razlikovali od vseh drugih Bohuiikov, razen Cehov (Vse to pripovedujem v preteklem času ker je sedaj priseljevanje prikraju n priseljenci vse bolj Izginjajo v ameriškem tdfcll- "^TudTsrbi s svojo nič manj krvavo, dasj *e tako blesteče preteklostjo, kakršni sta poljska in češka, so bili ponosni ljudje; toda velika večina izmed njih ni nikoli prišla v Ameriko z namenom, da bi se Um trajno naselila.ln zato tudi niso zanosno ugovarjali, če jih je kdoime-noval Avstrijce. Z druge strani upoštevati še dejstvo, da so avstrijski Nemci, kiso zaslutili ime Avstrijci bolj od kogarkoli drugega, vedno odločno poudarjali, da so Nemci (Germans), brez dvoma zato, ker^ jim je mrzelo, da bi jih kdo vrgel v isti koš s tako prostaško drhaljo, kakršna so bili zanje Hr-vati, Slovenci, Slovaki in Srbi, ki «o za Američane bili "avstrijske" narodnosti. S tega zrellšča ugovarjanje avstrijskih Nemcev, če so jih hoteil prišteti med Avstrijce, niti ni bilo tako neopravičljivo. Hrvaška, Bosna, Hercegovina, Lika, Banat, Dalmacija, Črna gora in južns Srbija so namreč pošiljale v Ameriko zvečine preproste, neuke kmete brez vsake točno opredeljene narodne zavesti; razen obdelovanja zemlje In ribarjenja jih je zanimalo le še borenje, ljubezen, kovanje stihov, pitje, ples, petje In brenkanje na gosle ali tamburl-ce In končno še skrb, da bi sedeli na božji desnici. Videli so v sebi bojevnike, ljubimce, pesnike, plesalce, pevce in otroke Vsegsmogočnega in le redko komu se je posvetilo, da je tudi član določene narodne ali politične tvorbe. Zelo so bili ponosni na svojo sposobnost za prenašanja in vztrajanja pri težkih telesnih delih, na svojo plodilno silo (njihovim žensm je pogosts nosečnost prešla v navado), na svoje pevske glasove In pa na sposobnost, da vino prenašajo kot pravi možje. * > Slovenci, najmanjši med slovanskimi narodi, so bili poleg Cehov med vsemi Bohunki najbolj izobraženi in Izomikani. Mnogi Izmed njih, ki so prišli v Ameriko, pa najsi so bili le selo ubožni kmetje, so se dobro zavedali svoje nsrodnosti in kulturne nadrejenosti in kskor nemški govoreči podložnlkl Njihovega Apostolskega Veličanstva so tudi oni zamerili, če so jih uvrstili kar tako, meni nič tebi nič med "Avstrijce". Toda v Združenih državah ao bili v sesnamlh všteti obenem s Hrvstl in jugoslovsnsklmi skupinami med Avstrijce. Ce je pred desetimi ali petnajstimi leti zaneslo koga v to ali ono ameriško mesto in je tam poizvedoval po hrvaški ali alovenskl naselbini, je kmalu odkril, da nihče ne ve, kaj hoče. Ce si potem pojasnil, da iščeš prav za prav "Avstrijce", ti Je tujec, ki si ga vprašal za svet, z zanlčljlvo kretnjo pojasnil, da sedi v ta in ta vos cestne železnice, se popelji do konca proge in potem atopi še za ndkaj hišnih razdelkov dalje; tam v "Hunkytownu" so prebivali "Av- strijci" ali Bohunki v nizkih, nerprepleekanlh bajtah ali v mrkih, pustih stsnovanjskih liišah ob netlakovanih cestah, ki so mrgolele umazanih otrok v razcapanih oblekah. Bohunki so bili namreč v reenici "gnoj". Toda nepokvarjeno zdravje, nenačeta življenjska sila In smeh so jim včasih pomofli, da so pozabili nizko stopnjo, ki so jo njihova življenja zavzemala v ameriškem redu stvari. Ob sobotah zvečer in ob nedeljah popoldne so se zbrali možje in so daleč od lepega in dostojnega "boljšega elementa'" peli, igrali na godala ali na harmoniko, pili. m pretepali, se smejali in se izrjoveli do sitega. IV Pred dvema desetletjema je večina Bohua-kov prišla v Ameriko z namenom, da oetane v deželi dve aU tri, kvečjemu štiri leta, da gara do skrajne meje telesne odpornosti pri čemerkoli, kar bi se našlo, da dene po možnosti na strsn sleherni težko prisluženi cent in da potem, po povratiku v domovino, poplača dolgove na domačiji, dokupi nekaj njiv in nekaj' glav živine ter nato znova začne. V resnici pa se jih je vrnil le neznaten del. V domovini je pustil priseljenec zelo .pogosto ženo ali "punco'', ki ji je bil prisegel večno zvestobo in ji obljubil, da bo mislil nanjo sleherni dan. Toda ta priseljenec je bil skoro vedno krepak samec, poln moške sile to moči; in če je ostal zvesto svoji obljubi (in navadno je ostal), mu je življenje brez žene kmalu postalo neznosno. Z velikim hrepenenjem je vzdihoval po svoji Marički ali Jovl in zgodilo se je prej ali slej, da ji je poslal vozni listek s poročilom, naj pride za njim. Ona se je odzvala in res prišla, včasih z dvema ali tremi malimi Bohunki; če pa je bila še dekle in se je s njim poročila*po prihodu v Ameriko, mu jih je tudi kmalu nekaj narodila. V prvem kakor drugem primeru pa je takoj skrajno težko prihraniti si še kaj od zaslužene plače. Cesto so se delavske razmere spremenile kar čez noč; izbruhnile so stavke, sledila so izprtja; družina, ki je redno narasla vsakih deset mesecev, se je morala seliti iz države v državo. Misel na povratek v staro domovino se je tako spremenila v brezupen sen. Zgrabila ga je Amerika in ga porabila za "gnoj". Ce ni imel žene sli dekleta, ki bi jima po«lal vozni listek, se je začel razgledovati v naselbini sli pa je poelal "ženitveni oglas" v "Narodni "Glas" ali v kak drug bohunški časopis^kar , je kaj kmalu vodilo do istih križev in teftpv. marsikatero drugo strani Povgrašal sem »a še on v katerem je lepega dne fo na vsa vprašanja je Ijubezni-v juniju mlad mož umoril vo odgovoril. Potem je začel avstrijskega prestolonaslednika pojasnjevati še sam. ter zanetil iskro, is katere je I Ko «no zavili na cesto, ki pe-buknil svetovni požar, čigar po- ye t mostu, je dodal: "Razen sledice so s slednjim dnem vid- pjoče, ki je vzidana v steno, ni nejie in otipljivejše. Sele ko ničesar drugega, kar bi oznanja-sva se že nekaj časa mudila v u> to mesto." Prišli smo do dvo-Sarajevu, eva spoznala, kako ree-| nadstropne hiše. Prebral sem rtična in točna je bila najina po- grbski napis na plošči iz sivegs doba, ko sva menila, da se po-1 marmorja: ■ I penjava v mesto, ki visi v zra- Na tam agodo vinskem kraju j« , ;» Gavrilo Princip na «an Sv. Vida, 28. junija 1914. oznanil prihod Svobode Narodna Obrana Bilo je pozimi. Ko amo dospeli okrog sedmih zvečer, je b06 Sarajevo izgubljeno v gosti, nepredirni megli. Ko sva. «f„, ., . _____ _ se peljala s postaje v počasnem, x ki Je /ojena Newyor- J^irjZJ* iT ^nka in »»«vešča srbščine, sem i^^v^E^LJt P™«1*1 v angleščino. 22* ^St ^ n Medtem naju je mladi mož ob-trike, ki so mrle le kakor iz ne- " . . znane daljave; kdaj pa kdaj je t^t^t^SSt?Je°" nenadoma zasvetila iz bele, meh- Zi^JI^T t ke gmote luč avtomobila, ta- M ?*ri4ke k mi >e ™]el iz žepa v suknji, ter se lahno A nama je bilo prav, kakor je "»f^nil. Pozorno si je ogledo- Mlo. Dolgotrajno "plezanje po vml obtr**\ in bledl V«*," kakor sva tedaj imei£ fco-pal premog ali rudo, delal po jeklarnah, klavnicah, gozdovih ali pri gradbenih delih od Portlands do Portlanda. Polagoma je opustil vsako upanje, da bi se še kdaj vrnil domov, četudi samo na obisk, in poslej se je boril le še za goli obstanek, prežeč na ugodno priliko, da bi se Iz umazanega, nezdravega in tveganega dela po rudnikih in jeklarnah prikopal do česarkoli boljšega. Včasih je začel s pivnico, s posredovalnico za službe, ali pa si je Jcupil kmetijo. Ce ni oženjen, se je zelo verjetno zapisal v vojake ali pa je postal capin in brezdomec. (Dalje prihodnji«.) zapazila karkoli ali da bi naju sfrrtfmljevalee bilo zanimalo kaj drugega rasen Sest čevljev visok, širokopleč, tople kopeli in pčetelje. lepo zrasel je hodil visoko vzrav- Naslednjega jut» sem se pre- nan in je imel v vsem nastopu budi), ko se je zssnaval dan, in in kretnjah nekaj prešerno fan-prvikrat v življenju sem slišali tovskega in Izzivalnega. A ta klicati muesina vernike k mo- kljubujoča izzivalnost je bila, litvi. Ena izmed devetindevet- kakor se mi je kmalu posvetilo, desetih sarajevskih mošej je bi- vsaj delno posledica njegovega la le nekaj ulic oddaljena od na- na desno uho pomaknjenega fe-šega hotela. sa Muezin je klical z zvonfcim, le- Prisodil bi mu bil triindvajset ptm glasom, ki je skozi odprta I ali štiriindvajset let; pozneje na-okna ubrano drhtel v najino so-1 ma je povedal, da jih ima šestin-bo. Orient 8amovoljno se je dvajset. Njegov obraz je bik žl-bila poigrala zgodovina ter v vi ^llka Johna Gilberta, Frede-slovansko Bosno postavila naj-lricka Marsha in Se šestorice zapadnejšo prednjo stražo dalj-1 drugih filmskih zvezdnikov iz nega vzhoda: islamski otok sre- Hollywooda. Lase je imel črne. df krščanskega morja, skoro ne I Črne so bile tudi oči, ki so zrle bolj oddaljen od Berlina in Pa- zelo,živo, prijazno in prijetno, risa nego od Carigrada in Ango- Zgornja ustnica je bila somerno re. "Isti zategnjeni, skoro jo- pokrito s tenko črto skrbno ne-kavi klic," sem si dejal v mislih, govanlh. črnih brčic. Ko sem si "je na isti način v soncu in dežju I ga naslednje dni natančneje o-donel dan za dnem zadnjih dvsr gledal, sem opazil, da je njego-najst ali trinajst stoletij s tisoč va obleka razen fesa potujoč in tisoč minaretov, razsejanih zgled, kako mora biti eleganten tnem kosu naše zemeljske mož napravljen v Londonu ali In Sarajevo je bilo eno| New Yorku. bi bila FARMA NA PRODAJ Proda se 100 akrov fa 12 glav živine, 10 krav, 1 fa telica, dva dobra mlada ki vsi potrebni vozovi, plugi, ne in veliko drugega orodji vsčnica z vsem potrebnim 1 škim orodjem. Farma je mesta, le 1 miljo do posta, mlekarne, v soseščini je fto par minut hoda. Osem sobi ša, voda v hiši in vse v do stanju. Prods se farmo, seno, oves, krompir. V ti lici je nsd 50 slovanskih žin. Cena vsemu temu $8,000.00. Polovico je j takoj ostalo $100 na le po 5% obresti. Pišite za ] nila v slovenskem jeziku al dite osebno k lastniku, prodaja je starost lastnika ton Knaperek, Box 746, Worcester, N. Y. (Ad Drag« povečane ta isboljiaas knjige sa Ce j» se je vrgel v Pregr^o, je večino p|ače ^ postnih oporišč ene ^ «AH je «ualimanr izdal prostitutkam (običajno njegove lsitoe med najmogočnejših ver nal LiS. Zr med najmogočnejših svetu. /Nisem razumel muezinovib besed, a ko jO ponovil sem zaslutil is njega nekaj dra- MESTO V ZRAKU Loultt Adamič Pisateljeva pripomba: Bralci v Jugoslaviji naj upoštevajo, da je ta članek napisan sa objavo v Zdruftenlh drtavah in v Angliji, želim tudi pojasrilti, da je g. Mustafa Hadji Haaanovič sicer resnična oseba is Sarajeva, da pa sevsda ni ddgovoren sa večino misli, ki mu Jih pripisujem. Mnogo misli, pogledov in israsov, ki mu jih polagam na jesik so aH moja Isnajdba aH opornim drugih ljudi, ki sem se s njimi sesnsnil v Sarajevu. Prijatelj Mustafa mi Je le primeren povod, da isra slm stvari, ki sem Jih videl, slikal ali premliljeval v Sarajevu^ Uuis Adamič. Vlsk, na ksterega sva sedla v Dubrovniku In ki ga je Stella napol dobrohotno krstila s "ču-Ču," je dvanajst ur sikal, aopihal In sa stresal, vzpenjajoč se po oskem tiru vedno viAe in više. Sprvs je peljsls pot skozi sive, ovinkaste globeli pod previsnimi skslsml dalmstinskih obrežnih gora, potem med breztolaž-ne hercegovske planine In slednjič med selene bosanske gore. Is Dubrovnika amo ae odpeljali s eno lokomotivo. Nekje v Hercegovini amo pobrali še drugo. Na neki poeta j i ob vtnolju visoke, okrogle gore. približno dve uri preden amo doapell v Sarajevo, amo dobili še dve lokomotivi: ena Je pomagala vleči spredaj prvima dvema, druga je prltlakala od sedaj. Strojev Je bilo natančno toliko kolikor potniških vosov, A celo s 4Hrtmt stroji, ki so vlekli štiri potniške vozove, smo prevoslli le šest aH sedem milj na ura, ko smo se mukoma vzpenjali po zadnji, najhujši poti. Rilo je ob uri sončnega zatona in bossnske gora ao bile neizrekljivo lepe. Fantastične pečine so v daljavi štrlele Iznad prostranih, črnih gozdov; milijoni neurij In strel so jim Izklesali podobo, da so jim bile časih potenj lce podobne ogromnim človeškim postavam. Na grebenih so kje ps kje samevale ruševine utrdb is turških ali celo pred-turških časov; romantične kule nekdanjih begov so se razpogle-davale z vršacev. Pod nami ao bile majhne, globoko zarezane teenl vae žive od brzic ali pajčo-lanom podobnih alapov. V daljavi ao kipeli s snegom pokriti vrhovi. Po globellh so se ob strme gorske boke stiskale preproste vasi, kjer so bile vse koče krite s slamo. Kdaj pa kdaj amo zagledali dekle ali starejšo ženo v širokih, nsplhnjenlh hlačah In s kamlžolo, pokrito s vesenlnaml; mar no Je sukala pramen volne, lanu alt predlva, ki je prosto vi selo s kolovrata, ter hkratu budno pasila na čredo ovac Naš vos Je bU med sprednjimi tremi in sadnjo Mmmotlvo; na oatrlh ovinkih, ki ao al sledili drug sa drugim, smo lahko videli vse štiri stroje hkratu Neprestano ao ai pošvlšfarali In bržkone brlizgali le dra« drugemu, ker prehodov nI b«o nikjer no- na| rada vedela Stella. Najbrže — i tem fesom na "^"večkrat*mdovrst^I VL Vendar pazi, kaj govoriš; Z mL u «L« nemara zna angleško kakor ti a-svoj klic k molitvi, angleško, bcui MDiuvu is njega nekaj dra- , ~ , ' l^Lfr.. nie je prešinila stoprav, ko sem matsko razgibanega ^ lepega, «gj^ j€ ^Memu mo- hkratu pa se je temu klicu upi- ' Vr v . . ..¿v „ drr «lv.4 «^^««^o žu nasmeh nenadoma razlezel po ray> v meni nekaj prirojenega . . mn . v zapadnjaštva. Doma sem nam- V8f"J ^L IJU^ reč iz Slovenije, ki ima tako za- ^J?11 porenem. Sarajevu ostre in trde, pomladi 'Tudi jaz sem imela Isti ob- jes€nI ^ in čutek " iš menila SteUa '«ko- ^ naJboljfti |etni ro tako mi je bilo, kot da hi se _ . c TISKARNA S.N.P sama mukoma popenjals po vrvi. Hotela sem samoičati ta občutek, a tako aem trudna ... Tako se ml sdl, kakor da bi plezali po vrvi, ki bi jo bil zagnal v zrak orientalaki fakir, ali kakor se *e. . _ w . . pravi tem čudodelnlkom ,. . Ka- ¡fn* njegovo ženo. Natakar v Po zajtrku sva si s Stello šla naj poprej ogledat moderni deli mesta. Rad bi si bil ogledal kraj. kjerl je Gavrilo Princip strsljal nal nadvojvodo Franca Ferdinanda tnamiAviA kor Douglaa Falrbanks v "Bag dadskem tatu." filmu, ki sva ga videla pred dokaj leti, ae še spo-minjaš?" Prikimal aem. Ta prispodoba s vrvjo je bila moji ženi izredno mikavna, da Je kar ni mogla posabitl in ee Je neprsstano poigravala s njo. "Kakor da bi plesali vedno više . . više . . . više v mesto, Id proeto viai v sraku. . . . v mesto, ki prosto viai v zraku," aem hkratu s nje ponovil njene zadnje besede. Seveda sva vedela, ds J« rajevo pretežno orientalske sto. ki lefti nekje na višini, kamor naju pelje najina pot V kakor nisva bila v | točno sva s to podobo pogodila karani" mi Je razložil, kako I priti do malega mostu čet reko Miljsčko, kjer se je isvriil krva-vi dogodek. A ko sva prišla do reke. sva našla več majhnih mostov, ki so si bili vsi zelo blizu in drug drugemu na las podobni. Ustavil sem mladega moža, kil ja bil sicer zapet v elegantno angleško suknjo, a je na glavi nosil rdeč fes, nagnjen na desno stran, ds mu je čop blngljsl nad ušesom. Kakor sem najbolje ve» del In znal, aem mu po srbsko pojasnil, da ava tujca v Sara je-1 v* ter ga vprašal, ali bi mi ne I I pokazati zgodovinskega Tule naravnost pred vami," trenutku pa si seveda ni- pokazal ter se vljudno nasmehnil. "Niti tri metre niste od kraja, od koder je streljal Prineip." . ▼ tukartko obrt iHgjo^ Tiska vabila n veselice In «hode, visitni*,J» knjige, koledarje, letake itd. v slovenske«, slovaškem, čeftksm, nemškem, anglsšksm Je«*« 1 ' ; # J VODSTVO TISKARNI APIURA NA CL^ a N. P. U DA IMOVINE NAROČA V SVOJI TOK AKNI S. N. P. J. PRINTER