Poštarina plačana. Štev. 37. W LJubljani, v petek dne 15. septembra 1922. Posamezna šfsv. Sin 6*S9. Leto V. P. n. Licealna knjižnica Oglasi: Za I mm X 60 inseratnega stolpiča maii Din 0 20, arsdni D 0'30, poslano, posnirtsice i. reklame D0'50-Večkratne objave popust. noosuK- Bsfiala vsak petek. Upravništvo ,,Domovine" v Ljubljani, Preše; nora ni. 54. Uredništvo „Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno Din 1'—, četrtletno Din 3'—, polletno Din ■—, celoletno Din 12.—. Orlovska posirovelost V zadnjem času imamo zabeležiti zopet celo vrsto lopovstev, povzročenih po Orlih, Orlicah ter Marijinih devicah. Nemoralno obnašanje z veselice se vračajočih Orlov in Orlic, poboji, napad na voz sredi ceste, posiljenje otroka. Kam bo to prišlo? Mem našim narodom se širi nemorala po zaslugih tistih njegovih krivih prerokov, ki ne zahtevajo od ljudstva v imenu katoliške vere nič drugega, kakor slepo privrženost fa-rovžu in klerikalni stranki. Poštenosti in morale ti krivi proroki ne pri-digujejo. Tako se med ljudstvom nehote vzbuja domneva, da zadostuje za oni svet že samo farovško hlapčevstvo. Zato postajajo ljudje sirovi in si menda kak Orel, ki napade Sokola, šteje celo to med zasluge za nebesa. Nikjer ne vidimo, da bi skušali fa-rovži in klerikalni voditelji zajeziti to povodenj nemorale med lastnimi pristaši, kar bi morali storiti brez ozira na levo in desno, ako bi bili resnični borilci za Kristove nauke. IDuhovščina, ki danes po cerkvah meče z leče le politične kvante in za- struplja preprosto ljudstvo, je z redkimi izjemami tisti faktor, ki z bo-goskrunskim zlorabljanjem naukov katoliške cerkve spravlja med ljudstvom vero ob kredit in jo bo tudi ugonobila, ako se ne povrne na drugo pot. Politika in cerkev ne spadata skupaj. Vsem poštenim staršem kličemo: Ne pustite sinov in hčerk v orlovska in druga klerikalna društva, da Vam jih tam ne poživinijo. Ne pustite svojih hčerk k duhovnim gospodom, ki se sladko smejijo, lepo govorijo o nebeških čednostih, v sebi pa kuhajo najbolj ostudne prešestne misli. Ali želite, da Vam za našo trditev naštejemo celo vrsto vzgledov od svečenikov zapeljanih potuhnjenih tercijalk in tudi nevednih revic. Ni nam treba vsega tega dokazovati, saj veste vsi, da je to trpka resnica, kar smo tu napisali. Ne vidi te resnice le oni, ki v babjevernem strahu pred farovško vsemogočnostjo na tem in onem svetu zapira krčevito pred resnico oči. Odpirati zaslepljenim, a poštenim ljudem oči, to bodi dolžnost vsakega naprednjaka. Proti brezverski šoli To lajno gonijo klerikalci neprestano po vseh shodih in vsem svojem časopisju, posebno onem, namenjenem za preprosto kmetsko prebivalstvo. Namen te gonje je, vzbuditi med ljudmi nezaupanje in sovraštvo do šole in napredka ter obdržati preproste množice, svojo glavno zaslombo, še nadalje v temi. Dalje hoče vladohlepjna, a tudi zlobna duhovščina s tem ponižati uči-teljstvo med svojimi udanimi pristaši ter mu vzeti, ali vsaj zadržati, dokler se da, vpliv na te ljudi. Nobene stvari klerikalci bolj ne sovražijo, posebno na kmetih, ko ravno osebe, ki se jim upajo ugovarjati. Za ugo-nobljenje in ponižanje takih oseb jim služijo vsa še tako podla sredstva. Velika večina naših duhovnikov bi najraje imela nekdanje temne čase brez šol, brez vsakega ljudskega napredka in prosvete. Duhovščina dobro ve, da šola, kot je sedaj, ni brezverska in tudi naprej ne bo, a z očitki brezverstva hoče zadeti uči-teljstvo, da bi ne prišlo to do prave in zaslužene veljave med preprostim narodom. Če se oglasimo tudi v «Domovi-ni» o tej zadevi, ne storimo tega zato, da bi spodbijali take laži pri zagrizenih in nevednih klerikalcih, temveč pišemo za naše pristaše, ki tudi niso brezverci in ki tu in tam tuidi bero v klerikalnih listih te bu-dailosti in zlobnosti, da ne bodo mi-sliili, da je morda kaj resnice na tem, in da bodo znali zavrniti tudi svoje scesede, ki sveto verjamejo klerikalnim lažem o brezverski šoli. «Brezverska šola», vpijejo klerikalci, „ta je pohujšanje vsega sveta". Ali je brezverska šola vzrok in povod vse nečistosti, umorov — seveda tudi po župniščih, umorov med Marijinimi devicami, vzrok vsega pijančevanja, preklinjanja in pre-šestovanja med Orli in Orlicami? Je-li temu kriva brezverska šola, kakor jo imenujete? Kaj je šola vzrok, če se spodtakne tu in tam Marijina hči? Te so vendar v vašem varstvu in v pravem krščanstvu vzgojene. In če Orel ubije fanta, tega vendar ne more biti kriva kaka brezverska šola, ali pa povrh še Sokolstvo. Znano je, da v deželah, kjer nimajo šol, in to v katoliških deželah, cvete naj-bujnejše razbojništvo. V takih krajih imajo ljudje vse polno krščanstva na jeziku, a v srcu so mrtvi, brez vsakega čustva. Tako je n. pr. v Španiji in Italiji. Je-li brezverska šola vzrok nekdanjih svinjarij: na papeževem dvoru? Pa pustimo daljnje kraje in se raje še ozrimo pa naši ožji domovini. Kakšno življenje je danes in kakšno je bilo nekdaj, ko še ni bilo šol. Nekdaj ni bilo praznika, da bi ne bili spravili pri posameznih farah vsaj enega na oni svet in to grede iz cerkve. Kje je bila tu tista notranja, vse slabosti in strasti premagujoča sila, krščanstvo? Ni je bilo. Šele šola je ljudi vzgojila v ljubezni do bližnjega in odpravila ter še odpravlja sirovosti in divjaštva med ljudmi. Seveda v krajih z bujno cvetočim klerikalizmom in navideznim katoličanstvom gre počasneje, nego v krajih, kjer je pravo naziranje v teh zadevah že več ali manj prodrlo med ljudi. Nismo proti veri. A ta vera mora koreniniti globoko v srcih, se mora kazati v resničneni in pravem dejanju. Klerikalci p,a hočejo od ljudi nekaj zunanjega, ki se kaže le v slepi politični pokorščini zlasti napram duhovščini, hočejo, da ljudje odobravajo vse njihove lopovščine. In tem ciljem bi klerikalci radi vdinjali tudi šolo ter vsajali že v najnežnejša srca strup sovraštva proti politično drugače mislečim, čeprav drugače vernim. Za to pa šola ni in ne sme biti. Šola vzbujaj v mladini čut strpnosti in ljubezni, podžigaj veselje do koristnega dela, a zatiraj vse slabosti in slabe lastnosti. Šola ima gojiti ljubezen in spoštovanje do domovine in dinastije, da se človek, ko doraste, zaveda svojih pravic in dolžnosti do sebe in drugih ter očetnjave. Navzeti se mora duha strpnosti in pravičnosti napram drugim veram. To je naloga sedanje šole poleg drugega potrebnega učenja za življenje. In to je sokolsko, pa recite potem, kar hočete, in kievetajte in lagajte ,kakor hočete. Kljub temu pa visi še vedno križ v šoli in nihče ga ne misli vreči ven. V enem zadnjih «Domoljubov» stoji v članku z gornjim naslovom tudi: «Proti brezverski šoli mora biti vsakdo, kdor ljubi svoj narod in svojo državo». No, za glavo smo se prijeli, ko smo to prebrali. Klerikalci pa narod in domovina. Ti poznajo domovino le dotlej, dokler lahko v njej izvršujejo svojo moč, vlečejo iz nje koristi, drugače so pa brez-domovinci, rimski hlapci. Pri vseh klerikalnih prireditvah nobenega navdušenja za domovino in narodno državo. Tako je sedaj in tako je bilo prejšnje čase. Kdo se ne spominja predvojne in vojne dobe? Kdo je bil večji izdajalec domovine od naših klerikalcev z malimi izjemami. Temu pa je bila res nekoliko kriva tudi šola, ker se je nahajala prej v trdih klerikalnih kleščah ter učila in vnemala učence in učenke za vse prej kot za narod. Gorje učitelju, ki bi se bil drznil biti prevelik narodnjak. Da je bilo tako, nosi največjo krivdo naš klerikalizem. Dalje pravi „Domoljub": „Proti brezverski šoli mora biti vsakdo, ki ljubi versko strpnost." Vsak odrasel in starejši človek se še spominja, kakšne gorostasnosti in krvoločnosti so nam prejšnje čase pripovedovali v šolah in tudi v cerkvah o Turkih. Lasje so se nam ježili. To pač ni bila verska strpnost. Pa kdor ima bistrejši razum in natančneje opazuje, ta je že lahko zapazil, da večje verske nestrpnosti ni, kot ravno med patentiranimi „katoličani". Vzemimo le, kakšne psovke so padale v začetku vojne na brate Srbe, in to ravno radi njih pravoslavne vere. Strpnosti ravno pri klerikalcih ni iskati. Pa poglejmo na naše tercijale in tercijalke! Kdo je večji nestrpnež in opravljivec? Kako vse drugačni so Srbi, ki go-je največjo versko strpnost. Četudi smo Slovenci katoličani, nas ne zaničujejo in sovražijo, in ravno Srbi imajo šole, v katerih se v tem duhu uči. Navzlic temu so ravno Srbi globoko verni. Ravno tako je pri bratih mohamedanske vere. Da, strpnosti je treba in to strpnost skupno s šolo goji tudi Sokolstvo. Nikomur ne želimo vzeti vere, niti ne žalimo resnično vernih ljudi, niti se ne vtikamo v posameznikove verske zadeve, ki pa morajo biti proste posvetne in politične primesi. To tudi zahtevamo od šole, ki naj pripravlja človeka za življenje na svetu, česar pa cerkev kot taka ne more dati, ker je njena dolžnost le poučevanje v verskih zadevah, kar pa je za današnje življenje vse premalo. Vse za življenje potrebno more dati le šola. Zato pa bodi ta prosta vsakega pristranskega upliva, in naj se še toliko vpije in kleveta, da je brezverska, seveda za potuhnjene klerikalne nestrpneže. Politični pregled V nedeljo se je vršilo v Zagrebu takozvano zborovanje javnih delavcev. Zborovanje so sklicali večinoma bivši pristaši demokratske stranke, iz katere so izstopili največ radi tega, ker se ni ugodilo njihovi častihlepno^ sti ali pa raznim kapricam. Zborovanju so iz radovednosti prisostvovali med drugimi tudi mnogi demokrati, tako predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič. Razpravljalo se je med drugim o srbohrvatskem sporu ter o današnjih napetih razmerah v državi in se je zbor izrekel za edinstvo države. V splošnem je zbor odobraval načela, ki so tudi načela demokratske stranke, zato je pač sovražnost teh javnih delavcev napram demokratom čisto neopravičena in nerazumljiva. , Najdalje od vseh evropskih vprašanj se rešuje menda vprašanje izvršitve rspallske pogodbe. Ze nekaj časa je poteklo, odkar smo sklenili z Italijo v Rapallu jJogodbo, Id določa med drugim tudi meje med našo državo in Italijo. Toda Italijani, ki so od vseh naših sosedov naši največji neprijatelji, so našli vedno pot, kako se naj izognejo izvršitvi te pogodbe. Zato imajo Italijani še sedaj zasedene kraje, ki pripadajo nam. Kakor poročajo iz Beograda, so bo sedaj vprašanje končno rešilo in se bodo še ta teden podpisale vse konvencije glede izvršitve rapallske pogodbe. Upajmo! V Mali Aziji so se pred kratkim zopet začeie sovražnosti med Grki in Turki. Grki, ki so si bili, kakor vedno, tudi to pot zvesti zmage, so doživeli strašne poraze in so jim Turki razkropili njihove armade. Grška vlada je radi tega odstopila in je nevarnost, da bo moral radi poraza tudi grški kralj Konstantin ponovno zbežati. Med Turki vlada radi zmag veliko veselje. Predsednik angorske narodne skupščine je odločil, da se konča turška narodna žalost in je dal predsedniško •z tribuno oviti z zelenimi zmagoslavnimi prapori. Kakor poročajo zadnje vesti, je turški vrhovni poveljnik Kemal paša pripravljen, skleniti z Grki premirje. Dopisi Jesen'ce. Pišejo nam: Kakor vidite, gospod urednik, nisem prav spreten v pisavi, ker tudi nisem stalen dopisnik časopisov, toda ko čitam «Lažiljuba», ki na tolikih krajih očita Sokolom pijančevanje in pravi, da se nikjer toliko ne popije in poje, kakor na sokolskih veselicah, sem prisiljen ugotoviti, da se pri nas nikjer toliko ne pi-jančuje, ko v našem katoliškem kon-zumu na Savi, kjer ja glavno zbirališče Orlov in drugih »katoliških* prvakov. Priznavam, da se sokolske veselice ne vršijo brez pijače, a te veselice se ne vršijo vsak dan, dočim je naš katoliški konzum (oddelek za pijačo) odprt v petek ln svetek, v nedeljo in delavnik brez policijske ure. Ne morem reči drugače, ker prihajajo ljudje iz konziuma po polnoči. Vprašam Vas Kje se več popije, ali tam, kjer se pij« v letu par ur, ali tam, kjer so pije vse noči? Tudi to bi Vas prosil, gospod urednik, da bi vprašali okrajno glavarstvo v Radovljici, zakaj da za naš katoliški konzum ni nobene policijske ure. Gospodje klerikalci: V svetem pismu stoji, da izderi najprej bruno iz svojega očesa, potem šele pezdir iz očesa svojega brata. Lesce. Priobčujemo sledeči dopis, ki zopst potrjuje podivjano obnašanje Orlov na blejskem orlovskem taboru. Dne 3. t. m. med 17. in 19. uro so se vračale z blejskega tabora na kolodvor v Lescah gruče vinjenih Orlov in Orlic. Istočasno se je vračala tudi družina R. od obiska pri svojih starših na navadnem kmetekem vozu proti domu. Pri blejskem mostu pa je gruča Orlov zahtevala, da mora voznik voziti po sredi ceste. Ker se le - ta zahtevi ni hotel ukloniti ter je pripomnil, da je to proti predpisom cestnega reda, sta piskočila k voziu neki Orel v kroju iz društva D. M. v Polju in neki gostilničar, Orel iz kamniškega okrožja, ter sta oklofutala gospoda R. in njegovo ženo, ki je držala v naročju šti-rimesečno dete. Kmalu nato je v Lescah! orožniška patrulja ustavila oba orlovska siroveža, ki sta hotela vse utajiti in se v pijanosti niti nista zavedala, da imata opravka z varnostnimi organi. Očividci, ki smo gledali ta sirovi prizor, upamo, da oba zavedna Orla doseže zaslužena pohvala in odlikovanje za tako junaštvo. Vodice. Klerikalna deputacija kamniškega okraja, ki se je zbirala, da gre na Bled h kralju s pritožbo, ker je višji šolski svet sklenil, da se morajo šolski otroci udeleževati cerkvenih procesij in drugih šolskih svečanosti pod šolsko zastavo, ne pa v krojih Orličev, je ostala v zlatolasi glavi — tam, kjer se je rodila, zato ker ni za. depu-tacijo sposobnih ljudi in potrebne ko-rajže. Zato pa je vodja «deputacije» zlil celo golido svoje svete jeze na g. nadučitelja Ferjana in okrajnega nadzornika g. Kanteta. Prvega nočemo zagovarjati, ker se bo že sam, drugi pa je dobil le — zahvalo, ker ni prišel nadzorovat zasebne repenske šole na pustni dan, kajti takrat so le dobri učitelji in pridni učenci na svojem mesti. Radovedni pa smo le, kje so zvedelo častite sestre za obisk. Morda je prišel voz le slučajno na kolodvor. Seveda gre za dobre uspehe zasebnih šol. O repenski šoli bi lahko še mnogo govorili; a danes le toliko, da želimo mi starši, naj bi bil pri veronauku navzoč tudi kak nadzornik, da se ne bi govorilo preveč o krilih. G. gospodar in vodja deputacije piše nadalje v «Do-moljubu» št. 33. na strani 301., da mora celih 130.000 kron plačati naša mala občina za šole in ima zato 400 % občinske doklade, kakor nobena druga občina ne. A zakaj tega pa krasni gos.pod no pove. Povejmo torej mi: Zato, ker je g. predsednik krajnega šolskega, sveta vodiškoga šolo tako zanemaril, da so vsled popravila nastali velikanski stroški, kar bi se pred par leti dalo popraviti za mal denar. Pripomniti moramo, da se je i to popravilo na pritisk oblasti, ker g. predsednik nima niti belica za šole, ako ni y to prisiljen, ker je «pravi» prijatelj šol. Tudi mi smo za. to, da se občina obvaruje stroškov, ni pa bil za to prejšnji občinski odbor razen par odbornikov, saj se je dalo vse za vojno posojilo, celo ubožni zaklad, strehe in zvonovi, lonci in kljuke, sploh, kar se je utrgati dalo, samo da se reši Avstrija, katere gospodje še danes ne morejo pozabiti. Seveda, moka in podplati so bili zastonj. Povrnimo se nazaj k vprašanju, kako prihraniti stroške občini. Morda pri zasebni šoli v Repnjah letno 8000 kron, v okrogli obliki jajc tudi kakih 6000 kron. Zvonovi, bira, farovška tlaka, tlaka za društveni dom, denarne in človeške žrtve, vse to naj bi se prihranilo ljudstvu, pa bi daleko presegalo desetkrat po 130.000 kron. Vse se pozabi, pozabila se je vojna, pozabilo rekviriranje pod pašovlado denuncijantov avstro-filov, ki so znali posebno dobro ločiti svojo garjeve ovce v hlevu lakote in pomanjkanja, toda ne pozabijo se človeške žrtve, katere so zakrivili sovražniki naprednega naroda. Da, sovražniki so, to se vidi iz vsakega koraka. Niti posvečena zemlja jim ni sveta, še grobovi naprednih mož nimajo miru. Val zagrizenega klerika-lizma podira kamenite spomenike ter jih postavlja na prezgodnje gomile po-čivajočim, katerih smrt so zakrivili oni sami. Sv. Križ pri Ltiiji. Na naš dopis z dne 18. avgusta se nam je oglasil kot prizadet kaplan g. U. z zahtevo, da obžalujemo, kar se je zoper kaplana pisalo. Ker je mogoče, da se g. kaplan razburja zlasti radi nekega stavka, ki je vsled tiskovne pomote smisel pokvaril in ki se moro napačna tolmačiti, daeiravno nima v celem, spisu zveze, ga opozarjamo na. popravek takoj v prihodnji številki (25. avgusta), kjer izrecno izjavljamo, da o kakem, nezakonskem otroku itd. ni govora in da torej mi g. kaplanu kaj takega ne očitamo. Moravče. Da ne bo kdo mislil, da smo v Moravčah le preveč zaspani, se nam zdi potrebno, da se večkrat kaj oglasimo v «Domovini». Povedati Vam moramo najprej, da je naša lepa mo~ ravška dolina silno težko prizadeta od suše. Toda čeprav je blagodejni dež prišel precej pozno, je še vendar mnogo koristil na polju. Ajda in repa kažeta prav lepo, tako tudi krompir ne obeta slabo; slabo pa je bilo žito in še slabša košnja. Z dežjem pa je prišlo tudi par več ali manj važnih dogodkov. Nedavno se je neki Orel vrnil zvečer z neke- orlovske veselice domu ter v kuhinji svojo mačeho s sekiro tako poškodoval, da so jo morali prevideti. Pretekli teden so pa neznani zlikovci vlomili v kapelo na Hrib-cih, odnesli dve puščici in jih potem v gozdu razbili. Nad tem smo se zgražali vsi farani. Povedati pa še moramo smolo z zvonovi v naši dolini. Tu se jasno vidi, da Bog od nas nočo kovine, temveč dobro dušo in blago srce. Tako se je že lani spomladi pripetila prva nesreča, ko so pri Sv. Mohorju na dan blagoslovljenja novih zvonov fantje streljali s topiči in so nekemu goriškemu beguncu prestrelili trebuh. Pred dvema mesecema so tudi v Vrh-polju dobili nove zvonove. Neprestano so poklenkavali z njimi, včasih tudi ponoči, tako da se je končno zrušil veliki zvon iz svojih tečajev. Na Mali Šmaren pa je bilo v Drtju blagoslov-ljenje novih zvonov in baš prednji dan se je pripetila težka nesreča. Ko so namreč čistili v stolpu strop, je nekdo skozi lino porinil, hlod; mimo je baš prišel mežnar, 821etni starček, in hlod je tik ob njem padel na tla. Zadnji ko-"nec ga je pa tako močno udaril, da je starček izdihnil. In na Mali Šmaren so novi zvonovi njemu prvemu zvonili. pisati tudi njenim globokim koreninam, s katerimi prodira v globoke plasti in si poišče potrebno vlago. Odlična je pa tudi njena bogata rodovitost, ki ni letos v najbolj prizadetih sušnih krajih in legah skoro nič trpela. Spričo teh odličnih lastnosti zasluži lucerna, da jo sejemo povsod, kjer trpimo na rednem pomanjkanju krme. Lucerna nami po takih krajih najbolj nadomešča rodovitne travnike. JESENSKO ZATIRANJE POD-LESKA. Med prve oznanjevalce jeseni štejemo tiste nežne cvetke, ki se prikažejo po travnikih kmalu, ko začne prva paša po otavi. Nežno bele so in nekoliko rdečkaste. Pravimo jim jesenski podlesek". Spominjajo nas po vsi svoji vnanjosti močno na prve ozna-njevalke spomladi, na vijoličasto beli „pomladanski žafran". Kakor je ta žafran nedolžna cvetka, tako je pa jesenski podlesek strupen plevel, ki ga moramo zatirati. Škodo nam dela spomladi, ko se pokaže s svojim strupenim semenom, ki čepi v trioglatih glavicah sredi pokonci in košato rastočih suličastih listov. Ta plevel, ki ie znan tudi z imenom „ušivec", moramo zatirati! Škoda le, da mu je priti tako težko do živega, ker ima čebulo, ki tiči globoko v zemlji in ker se tudi s to čebulo razmnožuje. Spomladi ga preganjamo s tem, da mu porujemo tiste šope zelenega listja, ki se tako bujno razvijajo po takih plevelnih travnikih. Priporočam, da začnemo podlesek že jeseni preganjati, in sicer s tem, da zabadamo na tistih mestih, kjer rastejo nežne cvetke, v zemljo z osta-sto železno palico, da skušamo na ta način zadeti in raniti čebulo, ki nam potem rada segnije. Nujno je želeti, da se delajo poskusi s tem zabadanjem! Jeseni je za tako preganjanje podleska več prilike in več časa kakor spomladi. Da se prepričamo o učinku takega zabadanja, se priporoča, da zaznamenujemo nekaj zabodenih mest s klinci, da zamoremo spomladi potem kontrolirati, s kakim vspehom se je sponeslo to delo. Potrebno železno palico, ki naj bi bila spodaj špi-časta, zgoraj pa previdena s pripravnim ročajem, podobno kakor sveder, si damo lahko doma napraviti. Palica se mora saj pol metra globoko zabadati. Poskusimo! Če bomo zadeli čebulo. Kmetijski Glasnik NAJBOLJ HVALEŽNA DETELJA Ako si se ob letošnji suši zanimal za uspevanje posameznih rastlin po travnatih prostorih, si gotovo zapazil tiste posamezne šope lucerne, ki so se po mejah, po starih in opuščenih deteljiščih in drugih takih prostorih razlikovali kakor noč in dan od drugih, okoli rastočih trav in zelišč. Zanimivo je bilo gledati te šope bujno rastoče lucerne sredi zatrtih drugih rastlin, zlasti trno. Ti posamezni šopi lucerne nami pričajo, da ima lucerna lastnosti, s katerimi prekosi vse druge detelje, in ki ji dajejo v naših krajih posebno vrednost. Pred vsem kažejo ti posamezni šopi lucerne, da je ta detelja vse bolj trpežna, kakor navadno mislimo. Ti grmi rasto že desetletja. Ako nam lucerna po njivah že s 5 ali 6 letom odpoveduje, tako da jo kaže preorati, so temu krivi razni drugi neugodni pogoji, ki jo zatirajo v njeni rasti. Radi in tudi opravičeno dolžim v tem; slučaju travo, ki se je vgnezdila med lucerno, da jo ona izpodriva, ker se lucerna s travo nič rada ne pajdaši. Veliko krivde je pripisovati pa tudi raznim drugim neugodnim vplivom zemlje in kar je z njo v zvezi, kakor tudi slabemu oskrbovanju od naše strani. V «tnišjih» in po «kebrovih» krajih omaga tudi po teh škodljivcih, da postane hitreje redka in jo je treba zopet na novo sejati. Brez dvorna bi se dala trpežnost lucerne še povsod dvigniti, če bi za njo vse to storili, kar zasluži. Vsaj ti šopi lucerne nam pričajo o njeni veliko trajnejši trpežnosti, kakor jo opazujemo po naših njivah. Lucerna se odlikuje pa tudi s svojo odpornostjo proti suši in s svojo veliko rodovitnostjo. Tudi glede teh njenih lastnosti so nam ti bujno rastoči šopi lucerne živa priča. Bolj kakor vse druge krmske rastline, so LEPO, DEBELO KORENJE. Korenje je važen pridelek po naših krajih. Izvrstno nam služi za krmo prašičev in druge živine v zimskem času. Spričo pomanjkanja krme moramo gledati, da pridelamo letos dosti korenja, ki bo lepo in debelo. Ni vseeno, ali ga pridelamo na mernik posetve 800 kg ali pa 1600 kg ali več. In take razlike se kažejo pri nas. Debelost korenja je odvisna od raznih pogojev. Prav gotovo bomo pridelali drobno korenje, če bo rastlo pre-gosto in če zemlja ne bo rahla. Pri korenju sta to važna pogoja, da se debeli. Prvi pogoj je tedaj, da je korenje dosti zredieno, da ima dosti prostora za svoj razvoj in dosti živeža. Drugi pogoj pa je, da je zemlja toliko rahla, da se korenje lahko debeli, da se mu zemlja lahko umika. Če zemlja po svoji naravi ni dosti rahla, se mora z okopavanjem pridno rahlati, da dobimo lepo, debelo korenje. Korenje je okopavina, tako kakor pesa. Čim bolj poje motika, več bo korenja. Kjer imajo po naravi bolj rahlo zemljo, tam imajo tudi lepše korenje. Kjer pa je zemlja težka, tam jo je treba rahlati.. Če ni zadosti ena kop, mora priti druga. Kopulja in motika debelita korenje. Ko smo strniščno korenje (navadno po ječmenu) opleli in zredčili, ga je pozneje še enkrat, na težki zemlji tudi dvakrat okopati, da postane^cJe-belo. To delo nas stane truda, toda izplača se. Naj se gospodarji z majhnim poskusom (na malem prostoru) sami prepričajo, koliko izda enkratna in koliko zaleže dvakratna kop. Okopavine, h katerim spadajo naše korenske rastline, so v tem pogledu pač vse enake. Povsod je treba rahle in čiste zemlje, da nam dajejo bogate pridelke. Dobimo jo s pridnim okopavanjem. se mora posrečiti ta način zatiranja.1 se ti grmi lucerne razvili. To je pri- ČRVIVA ZEMLJA. O črvivosti zemlje se je doslej še malo pisalo ali pa nič. Govorimo pač o črvivem sadju, o črvivem mesu, lesu itd., o črvivi zemlji pa ne. In vendar je naša zemlja črviva na škodo njenih pridelkov. Premalo smo se o tem do sedaj menili, ker nam niso ti črvi pred očmi. Toda, če le malo razmišljujemo o tej go lažni in o njeni škodi, pa vidimo, da imamo v zemlji sovražnika, ki nam po mnogih krajih stalno odjeda naše pridelke in znižuje na ta način rodovitost naše zemlje. Prvo mesto zavzemajo v tem pogledu po naših «kebrovih» krajih črvi, ki jim pravimo tudi ogrci ali podjedi. Ti nam delajo največjo škodo. Ta škoda, za katero se le enkrat menimo, kadar postane prav očividna na po-žganih mestih, je veliko večja, kakor si to navadno predstavljamo. Ti črvi nam v zemlji stalno škodujejo od leta do leta s tem, da nam izpod-jedajo nežne korenine naših rastlin in iim s tem krajšajo njih naravno rodovitost. Ti črvi žro, ko se zležejo iz jajčic, pa do časa, ko se zabubijo. To gre neprestano naprej s presledkom enega leta, ko se črvi zabubijo, da postanejo hrošči, ki nam zaplode zopet nove črve. Ta črvivost zemlje in z njo združena škoda po naših kebrovih krajih sploh ne preneha, in je veliko kriva, ako niso naši pridelki tako bogati kakor so po krajih, kjer ne poznajo teh požrešnih črvov. Zato pa treba, da se jih poizkušamo tudi pri nas iznebiti. Črviva zemlja naj se čisti od te škodljive golazni. Črve je treba pri oranju nabirati in pokončavati! Največ bomo pa v tem boju dosegli, ako bomo zbirali hrošče, ki nam zaplojajo črve. Po kebrovih krajih je tudi vse preveč paše na raznem drevju, zato se tako lahko pomnožujejo. Na Krškem polju je letos zemlja črviva tudi po črvičkih, ki jih je za-plodil žitni hrošč, ki je letos po nekaterih občinah nastopil v takih množinah, da je uničil mestoma ves žitni pridelek. Ti črvi so podobni navadnim ogrcem, le da so veliko manjši. Živijo se tudi od rastlinskih korenin. Prazne njive naj se v pozni jeseni sprašijo, da jih zimski mraz pokonča. o Obrtna razstava v Maribora cd tO.—17. septembra. Pogoste razstave slovanske industrije in posebej našega obrtništva, predvsem pa njihov zelo dober gmotni uspeh daje najboljše izpričevalo, kako se pri nas vse panoge industrije in obrti budijo k vedno čvr-fctejšemu razvoju. Niso se še zaprla vrata ljubljanskega velesejma, že se je dne 8. septembra v drugem središču Slovenije, v Mariboru, slovesno »tvorila obrtna razstava, ki je vsled svoje spretne in zanimive ureditve že kar prvi dan privabila nad deset tisoč obiskovalcev in, kar je glavno, tudi lepo število odjemalcev. In dnevno prihajajo poročila o velikem posetiu razstave in o velikih sklenjenih kupčijah. Slovenski obrniki so v Mariboru razstavili svoje mojstrske izdelke, ki posebno še pri obiskovalcih iz oddaljenejših krajev vzbujajo posebno priznanje. Prireditev pa obsega tudi vinsko razstavo s 180 prvovrstnimi vinskimi vzorci, o katerih se strokovnjaki izrekajo nad vse pohvalno. Obenem je prirejena tudi vrtnarska razstava, ki glasni vzbuja nemalo zanimanje. V splošnem je imel prireditveni odbor zelo srečno roko, zato tudi uspeh ne more izostati. Razstava ostane še odprta do 17. septembra. Vsakomur moremo le priporočati, da ne zamudi ugodne priliko. Vožnja je polovična. o Obrtno zborovanje v Maribora se je vršilo v nedeljo, 10. t. m. Na dnevnem redu so bila važna obrtniška vprašanja in je prišlo tudi precej hrvatskih obrtnikov, ki so se pridno udeleževali razprav in debate. Prvi govor jei imel g. predsednik Fran Novak iz Maribora, in poudaril, da se mora prepovedati uvoz onih predmetov, ki se tudi pri nas izdelujejo v dovoljni meri. G. Zadravec iz Novega mesta je lepo govoril o vzgoji obrtnega naraščaja. K besedi se jih je oglasilo še več in se je razvila prav živahna debata. Mnogo vprašanj pa je vsled pičlega časa moralo ostati neobravnavanih. Po sprejetih resolucijah je gosp. predsednik ob 2. uri popoldne zaključil zborovanje, po kosilu pa so si zboroval ci skupno ogledali razstavo. povedal, da bo za svojo stranko postavil svoje kandidate, ostale stranke pa naj si tudi same postavijo svoje liste. To je bila prva huda klofuta, in ko so začeli «Frankovci» ugovarjati, da se z Radičem niso tako zmenili, jih je pa pred vsem svetom nasuval pod hrbet in jim povedal, da so — bedaki. + S peklenskimi spletkami delujejo skriti sovražniki naše države. Zadnjič so madžarski listi prinesli izmišljeno vest o atentatu na našega kralja Aleksandra. Posrečilo se jim je tudi, da se je vest istočasno pojavila tudi v Rimu, Londonu, Parizu in na Dunaju. Češkoslovaško časopisje pa te lažnive vesti ni zabeležilo. Tako gnusno kampanjo bo počasi tudi zunanji svet začel obsojati in s tem ji bo sama po sebi odbita strupena ost, ki je naperjena proti naši državi. = Zaključitev Ljubljanskega velikega sejma. V pondeljek se je zaključil Ljubljanski veliki sejem, ki je prav lepo uspel. Vsega skupaj je obiskalo sejem okoli 180.000 oseb. Kupčij se je sklenilo, kolikor je doslej znano, za naid pol milijarde. = Vrednost denarja. Dne 12. t. m. se: je dobilo za zagrebški borzi: .100 avstrijskih kron za okoli 11 par, 100 laških lir za okoli 335 dinarjev, 100 češkoslovaških kron za okoli 252 do 263 dinarjev, 100 nemških mark za okoli 7 dinarjev 20 par, 1 dolar za 75 do 76 in pol dinarja. — Naša valuta se je v zadnjem času znatno zboljša-la. = Cene žitu v Vojvodini. Dne 11. t. m. so bile za 100 kg v Vojvodini (postavno postaja) sledeče cene: pšenica 1700 do 1800 K, koruza 1500 K, rž 1600 K, macedonska rž 1400 K, ječmen za pivovarne 1750 K, ječmen za krmo 1600 K, oves 1300 K, bosanski oves 1200 K, fižol 1550 do 1600 K, moka št. 0 2800 K, št. 2 2700 K, otrobi 900 do 1000 K. = Bosanske suhe češplje so letos prav dobre kakovosti, čeprav se je mislilo, da jim je suša škodovala. Vsled obilne letine so suhim češpljam v zadnjem času cene precej padle. = Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto s 16. oktobrom t. 1. Šola je šestmesečna in traja pouk do 15. aprila 1923. V njo se sprejemajo notranje in zunanje gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 1. oktobra t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila glede preskrbnine itd. Prošnjam je priložiti rojstni list in zadnje šolsko zpričevalo. = Sejem v Št. Janžu na Dolenjskem. Na kvaterni torek, t. j. 19. t. m. se vrši v Št. Janžu na Dolenjskem veliki sejem za živino in blago. Pridejo tudi vnanji kupci. — jubilejna čebelarska razstava, priirejena ob priliki ljubljanskega velikega sejma v «Marijanišču», je bila tucdi zelo dobro obiskana. Predvsem so se zanjo zanimali seveda naši krmetovalci in pa srbski seljaki. Raz- stava je pokazala, da se pri nas goji čebelarstvo že v čisto modernih smereh. Večina razstavljenih predmetov, predvsem vosek in med, je bila razprodana. = Kmetijska razstava v Zagrebu. Od 17. do 23. septembra t. 1. priredi v Zagrebu Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo veliko razstavo, na kateri bodo razstavljeni konji, govedo, zelenjava, sadje in različna vina. Razstava plemenskih živali bo trajala le od 17. do 19. t. m. in obeča biti najzanimivejši del. Razpisane so nagrade na najlepšega žrebca K 10.000, na plemensko kobilo K 10.000 kakortudi na najlepšega bika in kravo po K 10.000. Ker bode gotovo marsikatere^ ga našega kmetovalca ta razstava, ki je prva te vrste v Jugoslaviji, zanimala, se obisk najtopleje priporoča. Prometno ministrstvo „ie dovolilo vsem udeležencem polovično vožnjo v Zagreb in nazaj. Vsak obiskovalec naj si kupi na sVoji vstopni železniški postaji celi vozni listek do Zagreba, tega ne odda pri izhodu na kolodvora, ker velja, ako je od gospodarskega društva na razstavi potrjen, tudi nazaj. + Demokratska stranka v Sloveniji mora biti prav močna, ker so si klerikalci za ofenzivo nanjo najeli kar narodne socijaliste in komuniste. Vsem trem se je pridružil še bankir Kamenarovič z listom „Jugoslavijo" in z lepim denarjem, s katerim kupuje po naši državi liste, da prinašajo golide lopovskih klevet proti slovenskim demokratom. Ako se je spravilo s kadmi gnojnice na nas demokrate toliko sovražnikov, potem moramo biti že nevarni tekmeci. + Radič jih krese po glavi, namreč svoje lastne podrepnike, takozva-ne «gospodske» blokaše. To so oni člani Hrvatskega bloka, ki ne pripadajo Radičevi seljački stranki, temveč onim meščanskim strančicam, ki so hrvatskemu narodu storile že mnogo škode in osramotile ime hrvaške domovine. Ker jim je po preobratu odklenkavalo, so se hitro združile z Radičevo stranko v takozvani Hrvaški blok, ker so mislile, da bodo s koši lovile rake v Radičevem republikanskem močvirju. Zdaj pa, ko se bližajo volitve, jim je Radič jasno H^TOSti * Kralj in kraljica v Parizu in Londonu. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta te dni zapustila Češkoslovaško, kjer sta dalje časa bivala in se podala v Pariz in London. V Londonu je obiskala naša kraljeva dvojica angleškega kralja in kraljico ter se nato podala v Pariz, kamor je prispel tudi naš ministrski predsednik Pašič. Iz Pariza se kralj in kraljica zopet povrneta v našo prestolico v Beograd. * Oporoka pokojnega kralja Petra, ki jo je napisal lastnoročno dne 8. avgusta 1914. v Kragujevcu, je bila preteklo soboto svečano razpe-čatena. Vso svojo zapuščino prepušča kralj svojim trem otrokom: kralju Aleksandru, kraljeviču Gjorgju in princesi Jeleni na enake deleže. Svojo hišo v Beogradu je namenil kralju Aleksandru, svojo ustanovo, cerkev in posestvo na Oplenču pri Topoli, kjer je sedaj pokopan, pa je odločil skupno svojim otrokom; zanjo skrbeti pa mora kralj Aleksander. K oporoki je pripisal: «Srčno poljubljam svojo deco ter ji priporočam mir in ljubezen». Svojemu slugi Zdravku je odločil pettisoč dinarjev. K oporoki spada tudi posebno zapečateno pjsmo za kralja Aleksandra, ki ga komisija ni odprla, temveč dostavila kralju samemu. * Srbski kmetje v Sloveniji. Pretekli teden je prispelo v Ljubljano 87 srbskih kmetovalcev iz številnih krajev Srbije. Na kolodvoru jih je sprejelo mnogo občinstva in mnogo odličnih zastopnikov naših oblasti in društev. Preorosti srbski seljaki so bili navdušeni nad prisrčnim sprejemom, ki ga je priredila Slovenija. V Ljubljani so si seljaki med drugim ogledali tudi veliki sejem ter se o prireditvi zelo pohvalno izrazili. Tekom svojega bivanja v Ljubljani so jih naši kmetovalci odpeljali tudi na svoj dom, kjer so jim razkazali vse zanimivosti našega kmetskega življenja. Vsi so občudovali marljivost naših kmetovalcev in se divili vzornemu obdelovanju naših polj. V petek, dne 8. septembra so srbski kmetovalci tudi prisostvovali «I