številka 32 četrtek, 22. avgusta 1996 130 tolarjev Veselja in smeha je ilo na pretek 'Šest dni poštenega dela, potem pa nedelja vesela," tako bi lahko v prispodobi priredili znani rek za sobotno dogajanja v Cirkovcah, kjer so slavili jublijeni krajevni praznik. V pretkelih desetih letih, in M v letih poprej, so naredili ve- liko dobrega in lepega in skorajda pozabljeni so časi, ko je bilo življenje tudi v tej hribovski vasici zelo težaško, so posebej poudarili na na uradnem delu praznovanja. Njemu je sledil tekmovalno-zabavni del, kjer so se ekipe iz različnih krajevnih skupnostih zagrizeno borile za vsako točko. Končni vrstni red je bil pri vaških igrah znan šele po dodatnem udrihanju po kr-panovsko. foto vos ruzine bodo pele trinajstic V Andražu bodo v nedeljo, 25. avgusta, že trinajstič zapored zapele slovenske družine. Sončno in lepo v popoldanskem času možne krajevne padavine. ISSN 0350-5561 Prireditev Družina poje organizirata KS Andraž in posebni odbor, letos pa naj bi na prireditvi nastopilo okoli 20 družin iz Slovenije in zamejstva. Prireditev bo na prostem, na tamkajšnjem rokometnem igrišču, pričela pa se bo ob 14.30 uri. Tudi letos se bo prireditve udeležilo nekaj znanih oseb iz kulturnega in političnega življenja. Kot smo izvedeli, bo prireditev obiskala tudi žena predsednika države Štefka Sto deset let GD Ljubno Častitljiv jubilej in m izilo Gasilci na Ljubnem ob Savinji bodo skupaj s krajani, ki so jim več kot stoletje nesebično pomagali pri opravljanju njihovega humanega poslanstva, bodo v soboto slavili resnično častitljiv jubilej -110 let gasilstva v tem kraju. Ob tem bodo pripravili veliko slavje in namenu izročili najsodobnejše gasilsko vozilo. Sožitje in razumevanje se torej nadaljuje in je zgled in obveza hkrati ob čestitkah za redko visoko obletnico. O stodesetletnem obstoju gasilstva v tem kraju nazorno pričajo ohranjeni izvirni dokumenti iz tistih časov, posebej "Službeni red prostovoljne požarne straže", to je edini izvod posebej zanimive knjižice z datumom 15. oktober 1886, sicer pa so društvo ustanovili 26. junija istega leta. Že v ustanovitvnem letu so nabavili prvo opremo, pri čemer je posebej zanimivo, daje med darovalci, kar je zapisano v prav tako ohranjeni blagajniški knjigi, tudi sam cesar Franc Jožef I., ki je prispeval 100 goldinarjev. Vso bogato zgodovino bodo predstavili v lepi knjižici, sicer pa bo v soboto na Ljubnem zares slovesno. Po sprejemu gostov bo ob 16. uri v dvorani prosvetnega doma svečana seja upravnega odbora društva, ob 17. uri bo slavnostna povorka na prireditveni prostor ob Savinji, ob 18. uri bodo "krstili" novo gasilsko cisterno in ob 19. uri izvedli še demonstracijsko gasilsko vajo. Da bo s Sredenškovimi kasneje zelo veselo, ni treba posebej poudarjati. JP Spravilo hmelja v polnem zamahu Celo leto so praktično slovenski hmeljarji negovali zeleno zlato, sedaj je prišel čas spravila. V večini so se tega dela lotili v začetku tedna. Ocenjujejo, da bo letina zaradi slabih vremenskih razmer povprečna, kakovost zelenih kobul pa nekoliko boljša od lanske. Pridelali naj bi ga približno 3700 ton, pridelek pa so menda v večini že prodali. Obiranje bo trajalo predvidoma od 10. do 15. septembra. Tudi v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini je zasejenih s to kulturo nekaj površin, ocene tukajšnjih hmeljarjev glede letošnje letine pa so podobne splošnim ugotovitvam. Že nekaj let zapored v Rečici ob Paki, kjer imajo največjiridelovalcev zelenega zlata v Šaleški dolini,. začetek obiranja zaznamujejo s prireditvijo Rečiška noč. Ta bo v soboto, s pričetkom ob 18. uri, vse skupaj pa se bo dogajalo v središču omenjene vasi. (tpjoto: er) Kučan. Prireditev, ki jo obišče vsako letos okoli tri tisoč obiskovalev, je zastavljena zelo široko. Vsi člani odbora delajo brezplačno, veliko težav pa imajo s pridobivanjem finančnih sredstev. Razočaralo jih je Ministrstvo za kulturo Slovenije, ki je zavrnilo predlog za sofinanciranje prireditve Družina poje, čeprav so projekt pravočasno prijavili na razpis. — Gradbeni odbor za izgradnjo ceste na Graško goro, ZK0 Velenje in Radio Velenje vabijo v nedeljo, 25. avgusta ob II. uffl mm •j j u L3 MM* JŠ1*"1*9* Ob 14L IS«« Run £«mmm* jJiJ UiiJJjiU trjjirj Šaleški fantje, Organizatorji prosijo obiskovalce, da upoštevajo navodila redarjev in policistov. 9770350556014 2 NAS CAS DOGODKI 22. avgusta 1996 Norice Cesta v Raduhi bo krajša Luče ob Savinji - Izvajalec na cesti proti Raduhi hit z delom, zahtevno odvodnjavanje je sklenjeno, proti koncu gredo tudi zemeljska dela, in bližnji prihodnosti naj bi pričeli s polaganjem asfaltne prevleke. Celotno naložbo bodo sklenili septembra, namesto štirih pa bodo posodobljeni le trije kilometri, saj se je zataknilo pri denarju, tudi zaradi nepredvidenih dodatnih del in stroškov. Plačevanje vrtcev bolj pravično Septembra Mačkin kot Gornji Grad - Med večje letošnje naložbe v občini Gornji Grad sodi posodobitev ceste v Mačkin Kot. Spodnji ustroj na štiri kilometre dolgem odseku pospešeno pripravljajo domačini sami, celjsko cestno podjetje pa bo asfalt položilo v septembru in seveda poskrbelo za ostala zaključna dela. ■JP Preplitka proračunska vreča Luče ob Savinji - V vseh novih in posebej manjših občinah so se v poldrugem letu uspešno postavili na noge in večinoma prebrodili začetne zagate, obenem uresničili veliko za krajane zelo pomebnih nalog, večna težava pa ostaja denar. Zo velja tudi za občino Luče, kjer pa se soočajo z novim problemom, ki mu je ime državni proračun. Lani so v Lučali za zagotovljeno porabo prejeli 177 milijonov, letos jih bodo po izračunu Ministrstva za finance samo 123. Kljub namenskim sredstvom, ki jih pridobijo na raznih razpisih, bi za uresničitev življensko pomembnih nalog letos rabili vsaj 160 milijonov tolaijev, torej bo razliko treba zagotoviti na druge načine. ■ jp iia in zbiralnik Plačilo bo odvisno od premoženja, dokaz bo odločba o odmeri dohodnine aH o davku iz dejavnosti Ministrstvo za šolstvo in šport je določilo in sprejelo novi pravilnik o plačilu strašev za varstvo njihovih malčkov v slovenskih vrtcih. Že nekaj let so namreč starši opozarjali, da nekateri plačujejo za svoje otroke v vrtcih najnižje prispevke, čeprav je očitno, da ne sodijo v revnejše sloje. Ravno tem posameznikom, najpogosteje podjetnikom in obrtnikom, ki so na podlagi računovodskih zvijač dokazovali, da za vrtce ne morejo plačevati več, bo nov pravilnik to onemogočil. Za plačilo varstva otrok v vrtcih bodo po novem pravilniku, ki so ga na upravah vrtcev že prejeli, upoštevali tudi premoženje, ki ga bodo morali vsi starši dokazati z odločbo o dohodnini ali o davku iz dejavnosti. Na upravi velenjskih vrtcev so nam povedali, da novih obrazcev za uveljavljanje subvencioniranega plačila še ni, ker je bil pravilnik sprejet prepozno, zato bodo od septembra dalje starim varovancem obračunavali dosedanje zneske, novi pa bodo plačevali akontacije. Ko bodo obrazce prejeli, pa bodo morali prav vsi starši ponovno izpolniti zahtevke za subvencionirano plačilo varstva. Delež strašev v polni ceni programa predšolske vzgoje bodo po novem določali po občinah, ki krijejo preostali del cene. Starši bodo razvrščeni v devet plačilnih razredov, odvisna pa bo od višine mesečnega osebnega dohodka na družinskega člana in od premoženja družine v preteklem letu. Starši bodo po novem pravilniku v ceni programa udeleženi največ do 85 odstotkov. Ves delež bodo plačali tisti starši, katerih mesečni dohodki na družinskega člana presegajo 150 odstotkov povprečne plače, drugi pa bodo glede na višino dohodka, kot že zapisano, razvrščeni še v osem razredov. Starši iz najnižjega razreda, katerih mesečni dohodek ne presega 20 odstotkov povprečne plače, bodo naprimer plačevali 15 odstotkov cene programa. Vrtca ne bo treba plačevati tistim staršem, ki za svoje otroke prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu. V novem pravilniku pa so posebej našteti tudi pogoji, ko plačilo staršev ne more biti nižje od 60 odstotkov cene varstva. To bo veljalo, če so starši lastniki ali solastnikiveč kot 20 odstotkov vrednosti ustanovnega kapitala gospodarske družbe ali zavoda; če imajo nepremičnine, v katerih ne bivajo ali kmetijsko zemljišče s katastrskim dohodkom nad 100 tisoč tolarjev. Če bodo ti prosilci dokazali, da je njihov socialni položaj slabši kot se zdi na prvi pogled, bodo lahko plačevali tudi manj. V Velenjskih vrtcih bo septembra v varno varstvo prišlo več kot 1300 malčkov, od tega bo vsaj 320 novincev, saj starši še vedno vpisujejo svoje malčke, žal pa zaradi prezasedenosti ne morejo več izbirati enote vrtca. Nekaj prostora je le še na Gorici in v enoti Lučka. ■ bš Rečica ob Savinji - v mozirski občini letos uresničujejo številne manjše in večje naloge na gradbiščih v obeh krajevnih skupnostih, torej Mozirje in Rečica ob Savinji. Med pomembnejšimi nalogami na obsežnem spisku je gotovo izgradnja kanalizacije in glavnega zbiralnika na Rečici ob Savinji. Na republiškem razpisu so za ta projekt uspeli iztržiti le 3,4 milijona tolarjev, razliko do osmih milijonov bo torej morala kriti občinska blagajna. ■ JP Letos že 913 krvodajalcev Žalec - bmočna organizacija RK Žalec in krajevna na Vranskem sta pripravili letos že osmo krvodajalsko akcijo v občini Žalec. Krije na Vranskem darovalo 91 krvodajalcev, skupaj pa je letos v vseh osmih akcijah kri darovalo 913 krvodajalcev, s čimer so v občini Žalec zadovoljni. Naslednja krvodajalska akcija v občini Žalec bo 30. avgusta na Polzeli, v prostorih Zdravstvenega doma, od 7. do 13. ure. B-er Mladi gasilci na morju Žalec - Gasilska zveza Žalec je tudi letos pripravila letovanje mladih gasilcev na Debelem Rtiču. Iz 14 društev so izbrali 30 najboljših, ki so bili teden dni brezplačno na morju. Vodja je bil Ivan Antloga, pomagala pa sta mu Janko Tomažič in Vid Blagotinšek. Poleg kopanja so imeli tudi razna družabna srečanja in športna tekmovanja. B-er Novih 300 metrov ceste Pesje - V soboto ob 10.00 uri bodo v Podgorju namenu predali 300 metrov dolg odsek ceste, ki povezuje domačiji Ferlin in Jerič. Še pred kratkim je bila makedamska, sedaj pa je pokrita z asfaltno prevleko. Zato se lahko v krajevni skupnosti zahvalijo finančni pomoči Mestne občine Velenje, TEŠ, in Premogovniku, kar velik finančni delež pa so prispevali tudi krajani, ki jim je ta sedaj 2,6 metra široka cesta pomembna. ■ bš Srečanje to soboto, 24. avgusta Stara vas - Odbor, ki pripravlja že tradicionalno srečanje Starovaščani Starovaščanom, upa, da mu bo vreme v soboto, 24. avgusta, naposled vendarle naklonjeno. Letošnje srečanje so morali dvakrat prestaviti. S sobotnim srečanjem pa bodo obeležili tudi zaključek urejanja prireditvenega prostora ob Domu krajanov. Srečanje "Starovaščani Starovaščanom" se bo začelo v soboto, 24. avgusta, ob 16. uri, organizatorji pa pripravljajo za obiskovalce tudi več družabnih in zabavnih iger. ■ (an) Območna^organjzacija JRK Velenje Kaj bonio delili? Poleg negotovosti glede skladiščnih prostorov na Prešernovi 9a v Velenju se na velenjskem Rdečem križu že nekaj časa sprašujejo, kaj bodo lahko ponudili tistim občanom, ki so upravičeni do pomoči. V prostorih, kjer hranijo prehrambene in higienske izdelke, so police skorajda prazne, pomoči ni od nikoder, zaloge pa so menda pošle tudi v centralnem skladišču v Ljubljani. "Kriza bo, ljudje nas bodo zmerjali, čeprav mi za stanje nismo nič krivi. Kilogram sladkorja, liter olja, paket testenin, prašek... marsikomu vsaj za krajši čas olajša življenjsko stisko, mi pa smo nemočni. Izdatne pomoči lady Miloške Nott iz Velike Britanije ob zmanjšanju števila beguncev ni več, preusmerila jo je v Bosno. Tako tudi približno 500 beguncev (od tega jih je 205 še v zbirnem centru, preostalih 280 pa živi še pri svojih najožjih družinskih članih) ne bo deležnih več naše dodatne pomoči. Samo do sedaj smo iz skladišča s prehrambenimi in higienskimi izdelki pomagali s paketom 890 posameznikom oziroma 360 samo domačim družinam," nam je povedala Darinka Herman, sekretarka Območne organizacije RK Velenje. Že v minulih dneh menda niso vedeli, kaj naj delijo. ■ (tp) Občina Šmartno ob Paki Izbirali bodo najugodnejšega ponudnika Občina Šmartno ob Paki je že pred časom objavila razpis za izvajalca del, in sicer za obnovo predvidenih cest. Rok za oddajo ponudb se je že iztekel. Odziv na objavljeni razpis je bil precejšen, člani komisije za odpiranje ponudb pri občini pa bodo svoje delo opravili v teh dneh. Jasno je, da bodo izbrali kakovostnega najugodnejšega izvajalca del. Za obnovo načrtovanih cest (Hudi potok - Veliki Vrh, most v Skornem - Lovski dom, Gorenjski klanec - Slatine, asfaltiranje prostora pred mrliško vežico v Gorenju, preplastitev ceste Žeijav -Sabac) je občina Šmartno ob Paki v letošnjem proračunu predvidela približno 30 milijonov tolarjev. ■ (tp) Pričeli obirati hmelj ••••••••••••••i Goldinga bo precej manj, skupaj vsega okrog 3700 ton V ponedeljek se je pričelo obiranje hmelja v Savinjski in Šaleški dolini. Nekateri kmetje so sicer pričeli že kak dan prej, ker je bil golding na nekaterih površinah že zrel. Letos je v Sloveniji hmelj na okrog 2400 ha površin, od tega jih je 2200 v Savinjski dolini. Tudi letos ga obirajo z več kot sto obiralnimi stroji, na pomoč pa je prišlo okrog 800 sezonskih delavcev iz Hrvaške in Jugoslavije. Kakih 15 odstotkov je tudi domačih, delavcev iz zavoda za zaposlovanje in upokojencev, ki že več let pomagajo pri spravilu hmelja, predvsem na sušilnicah, kjer je delo bolj zahtevno in so potrebne določene izkušnje. Rudi Janežič, predsednik upravnega odbora Hmeljarske družbe Slovenije, je o letošnji letini povedal takole: "Z letošnjo letino nismo posebno zadovoljni, čeprav je sprva kazalo zelo dobro. Potem nam jo je zagodlo vreme, tako da pri srednjih in poznih sortah pričakujemo povprečen pridelek, medtem ko bo zgodnjega savinjskega goldinga za 30 odstotkov manj. Golding je namreč prehitro nabral toplotno sumo, zato je ob julijski vročini prešel prehitro v fazo cvetenja, tako daje na nekaterih površinah že dozorel in so ga pričeli obirati pred ponedeljkom." Povedal je tudi, da je letošnji pridelek že skoraj v celoti prodan, dogovorjena cena pa je od 6 do 7 nemških mark za kilogram. Po analizah žalskega inštituta za hmeljarstvo in pivovarništvo je letos vsebnost alfa smol zelo dobra, boljša kot lansko leto, zato pričakujejo, da bodo kupci zadovoljni. V času obiranja, ki bo predvidoma trajalo do 10. septembra, tudi letos v Savinjski dolini velja poseben prometni režim, saj so na cestah traktorji s prikolicami, naloženi s hmeljem, kar od ostalih udeležencev v prometu zahteva večjo previdnost in strpnost Življenje ima tudi temnejše strani Strani črnih kronik so v naših časnikih vse bolj polne. Nekateri so nad tem zaskrbljeni, drugi pravijo, da smo to lahko pričakovali, ker to sodi v nov način življenja. Spremembe ne prinašajo vedno le kaj dobrega, dobro spremlja tudi zlo. Pri nas pa kot da je tisto dobro še bolj prikrito, zlo pa udarja na površje. Spremembe so pač take, da nekateri zdaj še ob kakšnem vlomu ali tatvini skomignejo z rameni, kaj je pa siromak hotel, če pa nima službe. Od nečesa mora živeti. Ob takih razmerah se kaže, kot da tudi na nekatere nečedne pojave gledamo z drugačnimi merili. V kakšni goljufiji aliponared-biže tudi vidimo "drugačen "prijem najnovejšega podjetništva. In ko beremo ali poslušamo, kako ga fiksajo po raznih ministrstvih ali drugih visokih državnih službah, potem tudi na razna početja drobnih podjetnikov ne gledamo več tako kritično. Čas je pač že, da za vse uporabljamo enaka merila. A se žal še vedno dogaja, da se v mrežah ujamejo majhne ribe. Velike pa plavajo svobodno, morda jih je od časa do časa kdo malo dregne, da se voda okoli njih skali in se lahko potem še bolj skrijejo. Na našem ožjem območju zadnji čas še najbolj burkajo duhove ponarejevalci vozniških dovoljenj in spričeval nekaterih šol. Zanimivo je, da se ljudje bolj razburjajo zaradi prvega, kot da jim splošna izobrazba ljudi ni kaj prida mar. Na to, kako naj bodo "izobraženi" naši šofer- ji, pa dajo le več. Verjetno zaradi morije na naših cestah. Čeprav radi za prenekatero nesrečo krivimo tudi naše slabe ceste, je vendarle res, da je največ krivo neznanje ali neustrezno ravnanje voznikov. Mnogi pravijo, da je prometna kultura naših voznikov še na psu. Posledice pa so rdeče vidne. V času glavne turistične sezone, še posebno ko smo v času vnete gradnje modernejših cest, je promet pri nas zelo gost. Morda je zato letos še sreča, da toliko Slovencev preživlja dopust doma in ne obremenjuje naših cest. "Priporočilo", naj letujejo doma, so vzeli dobesedno, čeprav so jih snovalci akcije hoteli le zadržati v Sloveniji. Pa bo morda tudi ta akcija ob koncu leta kriva, da bo letošnja turistična bera pri nas bolj klavrna. Morda bodo naši turistični delavci v bodoče bolj sledili športno-turističnim projektom, kot je bila velenjska Naviga ali pa mladinsko svetovno prvenstvo kolesarjev. Ali pa tudi ne, pri nas se nikoli ne ve. Gotovo pa je, da bi v našem turizmu morali bolj prisegati na zdrave kot pa na bolne. To se že nekaj časa kaže tudi v naših naravnih zdraviliščih. Kdor je čakal le na bolnike, ta vleče krajši konec. Saj je tudi zdravstve: na blagajne vse bolj bolna in ne prenese več toliko tovrstnih stroškov. Ampak zdravljenja bi pa pri nas bili mnogi še kako potrebni. Pa ne le v navadnih zdraviliščih! ■ (k) 22. avgusta 1996 AKTUALNO NAŠ ČAS 3 ® [macoaptutiaffgi Nande Korpnik in Edi Vučina sta mlajša velenjska arhitekta, ki sta pred leti korenito posegla v velenjski prostor z objavo kritičnih člankov v Našem času in kasneje z uspehom na natečaju za pripravo Ureditvenega načrta centralnih predelov mesta Velenja. Na osnovi tega načrta, katerega avtorja sta, je sedaj Velenje postalo veliko gradbišče. To pa je bila tudi tema pogovora z Nandetom Korpnikom, ki tudi operativno sodeluje pri izvedbi dveh nastajajočih objektov. ■ Velik del dokumenta, ki sta ga skupaj s kolegom izdelala, je sredi uresničevanja. Kako ste s tem uresničevanjem zadovoljni? NANDE KORPNIK: "Zadovoljen sem, ker sem dobil 19 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Nande Korpnik: "Stavba Afininga je drzno zastavljena, gre za jeklene konstrukcije in steklene stene, tako da bo mogoče opazovati, kaj se v notranjosti dogaja." možnost konkretizacije tega načrta na dveh najbolj tipičnih in najpomembnejših velenjskih lokacijah. V celoti pa nisem zadovoljen, saj se s tem načrtom precej politično manipulira." H Morda bi se najprej ustavila pri stavbah, katerih idejni oče ste. NANDE KORPNIK: "Gre za objekta, ki bosta urbanistično zelo pomembno zgostila centralni prostor, oba zaokrožujeta Titov trg, prvi ga zapira na zahod ob Rudarski, drugi pa na sever na Prešernovi cesti. Prva stavba, ki je bolj na očeh, saj nastaja na samem Titovem trgu, bo namenjena poslovno-upravnim dejavnostim, pritličje pa trgovskim in gostinskim lokalom. Gradi jo Gradiš za trg. Druga stavba je arhitektonsko in urbanistično morda še drznejša. To je finančno-poslovna palača Afininga." | Pravite, da ste ponosni na ta dva objekta. Zakaj? NANDE KORPNIK: "Oba objekta sta po mojem usklajena z velenjsko arhitekturo, sta enostavna v svoji formi (škatlasta), prilagojena rudniški direkciji in občinski stavbi. Pri Gradisovem objektu sem se namerno spogledoval z materiali, ki so fu že prisotni, gre za bolj polno hišo, grajeno klasično, ima polne stene, ometane kot stanovanjski blok ob Rudarski cesti. Lovil sem horizontale, precej se spogledujem z estetiko direkcije, ki smo jo ocenili kot kvalitetno. Ima pa objekt določene prvine, ki jih skušam uveljaviti kot tipično moje, med drugim je to izrazit napušč. Drugi objekt je grajen precej bolj sodobno in zanimivost te hiše bo, da bo povsem transparentna, gre za jeklen skelet in za prosojne fasade, kar bo, upam, izpadlo zelo zanimivo. Velenjčani bodo lahko od daleč opazovali, kaj se bo dogajalo v notranosti, ki bo morala biti tudi skrbno načrtovana. Tu je šlo za precej drzno skupno odločitev z investitorjem. Objekt je povsem drugačen, kot je na primer Nama, ki je grajena kot trdnjava in mimoidoči ne morejo videti, kaj se tam dogaja. Oba objekta zelo strogo povzemata gradbene linije sosednjih stavb. Gradiš "lovi" stanovanjski blok in direkcijo, južna stranica pa niz stavb ob Cankarjevi cesti. Afiningova stavba pa se naravnava na severno fasado Doma kulture in direkcije. Oba objekta sta prostostoječa, s štirimi fasadami, in se z njima podoba tega predela bistveno ne spreminja, saj ju bo obkrožalo zelenje. Obe hiši se idealno vključujeta v sprejeti Ureditveni načrt, sta celo šolski primer tovrstnega uresničevanja, saj so v celoti upoštevana vsa določila tega dokumenta. To še zlasti velja za Afiningov objekt, pri katerem vodim sam tudi inženiring in nadzor." ■ V celoti pa najbrž vseeno niste zadovoljni, še manj pa bo investitor lega objekta. S to gradnjo je bilo namreč povezano tudi predvideno odprtje Prešernove ceste za promet. NANDE KORPNIK: "To je izjemno velik problem, ki se ga odgovorni v Velenju očitno ne zavedajo. Sam še vedno zagovarjam odprtje te ceste za promet, saj bo sicer nastal ob novozgrajenem objektu čuden žep, avtomobili bodo vozili, tako kot že sedaj po Prešernovi cesti, vzvratno in nastal bo pravi prometni kaos. Osebno se mi zdi neodgovorno, da je občina investitorju prodala zemljišče, ob katerem naj bi bila tudi ustrezna prometna povezava, zdaj pa o cesti noče nihče nič slišati. Menda je župan celo izjavil, da dokler bo on na tem položaju, ta cesta ne bo odprta." | Zagovorniki obstoječega prometnega režima so zlasti proti prekinitvi pešpoti na tem področju, saj je tu v neposredni bližini vrsta izobraževalnih ustanov. NANDE KORPNIK: "Gre za metanje peska v oči. Pešpoti so že zdavnaj prekinjene! Prometni režim na tem področju je najbolj grozljiv in po moje za otroke tudi zelo nevaren. Do poslovne stavbe Farmin, do Gimnazije, do piceri-je, osnovne šole, vozijo avtomobili. Po moje je veliko varneje sprostiti promet, omejiti hitrost, saj se vendar otroci hitreje naučijo varne vključitve v promet na urejenih prometnih površinah z označenimi prehodi, kot pa v takšnem prometnem kaosu. Z odprtjem te ceste pa bi razrešili še marsikaj. Predvsem bi nered na področju parkiranja odpravili z uvedbo plave prometne cone, s čimer bi občina tudi kar nekaj Zaslužila, razrešili pa bi tudi vse tiste "mrtve celice", ki so za tržnico, za Cankarjevo, pri Elektrotehni... Osebno menim, da Velenje s tem, ko ne dopusti, da bi se promet v mestu reguliral z modrimi conami, ki so se drugje pokazale kot dobre, izgublja pomembno razvojno možnost." ■ Že uvodoma ste dejali, da z uresničevanjem Ureditvenega načrta niste v celoti zadovoljni. Najbrž odprtje Prešernove ni edini problem. NANDE KORPNIK: "Žal ne. Najbolj me moti to, da ureditveni načrt pri obstoječi oblasti ni bil iskreno sprejet. Imam občutek, da se ga držijo, ko jim ustreza, ko pa skušajo uveljaviti svoje interese, spregledajo rešitve, ki so nakazane." ■ Bolj konkretno, kaj najbolj bode v oči? NANDE KORPNIK: "Najbolj drastičen je zadnji primer, kjer mislijo velenjski prometni iluzionisti urediti predimenzionirano prometno krožno križišče. Ob Sončnem parku krožno križišče nima zakonske podlage, Ureditveni načrt takšne rešitve ne predvideva." ■ Se en velik objekt nastaja v tem času, to je telovadnica pri Centru srednjih šol. NANDE KORPNIK: "Ob takšnih objektih mi je zelo žal, da jih arhitektonsko ne zastavimo bolj ambiciozno. Še posebej, ker v njih vzgajamo mlade. Škoda, da se odgovorni pri tovrstni gradnji ne odločajo za javne natečaje. Sicer pa je ta gradnja v skladu s prostorsko dokumentacijo." ■ Preureditev Cankarjeve je bila prva poteza uresničena na osnovi Ureditvenega načrta. Precej drzna, eni so jo pozdravili, drugi se z njo še zdaj niso sprijaznili. Kako pa gledate danes nanjo vi? NANDE KORPNIK: "Sodeloval sem pri izdelavi idejnega projekta in vodil arhitekturni nadzor, kolega Edi pa je avtor izvedbenega načrta. Mislim, da smo s preureditvijo dosegli namen, da je Cankarjeva zaživela. So pa stvari, ki me motijo, med drugim je to sejem, "štanti", ki so oblikovni fiasko, pa še program (prodaje) je ponesrečeno izbran. Škoda je tudi, da se vse premalo upošteva rešitev zasaditve krajinarske arhitektke Saše Piano." | Nastajajoči nakupovalni center pri velenjski pošti sicer ni predmet Ureditvenega načrta, pa vendar, kako ocenjujete to gradnjo? NANDE KORPNIK: "Mislim, da so se te gradnje v občini prehitro lotili, da je bila premalo premišljena in v javnosti tudi premalo usklajena. Po moje je ta prostor, za katerega sicer nimam nič proti, da se pozida, preveč agresivno porabljen. Stroka bi morala pri tej gradnji zahtevati javni natečaj arhitektonskih rešitev in tudi jasnost soglasodajalca. Moti me, da je investitor objekta ENA ZADNJIH PRILOŽNOSTI. Ob prebiranju raznih anket, vprašalnikov... ugotavljamo, da smo državljani Slovenije kljub začetnemu omahovanju in ne najbolj optimističnim napovedim v večini primerov že vložili svoja certifikatska sredstva ali v podjetja, ki so pravočasno predložila programe lastninskega preoblikovanja, ali pa v katero izmed mnogih pooblaščenih investicijskih družb. Določen odstotek imetnikov državljanskih certifikatov pa vendarle še zmeraj razpolaga s celotnimi ali delnimi sredstvi na svojih računih. Če ste med njimi tudi vi, vas vabimo, da ta svoja sredstva vložite v investicijski sklad MAKSIMA 3, kije pred kratkim zopet pričel z zbiranjem certifikatov. Vpis delnic aH zbiranje certifikatov opravljamo na naših treh osrednjih enotah v ekspozituri Rudarska, Šoštanj in Mozirje. Želeli bi vas tudi opozoriti, da je zadnji rok, ki so ga v ta namen določili državni organi 30. september 1996, zato ne oklevajte in se čimprej oglasite na eni izmed omenjenih enot. gradbeno podjetje, katerega interes pač ne more biti nič drugega, kot da lokale zgradi in jih čim bolj ugodno proda, kako pa bo organizirano delo in življenje v tem velikem objektu, mu gotovo in tudi povsem razumljivo ni mar. Jaz osebno bi gradnjo takšnih objektov za trg gradbenim podjetjem prepovedal. Arhitekt tako pomembnega objekta, bi se moral javno izpostaviti in gradnjo tudi javno predstaviti, tega pa, kolikor vem, ni bilo. Mene osebno pa najbolj moti urbanizem tega objekta, saj je ta postavljen iz obstoječe velenjske gradbene linije in bo tudi onemogočil morebitno kasnejšo potrebo razširitve Šaleške ceste." ■ V neposredni bližini tega objekta je še ena lokacija, ravno v tem času v Velenju o njej veliko govorimo, to je prostor na južnem delu Šaleške ceste, tu pa naj bi stala cerkev. NANDE KORPNIK: "Meni se zdi ta primer zelo poučen in zanimiv. Tista lokacija ni tako elitna, primer je povsem podoben onemu na drugi strani ceste. Lokacija cerkve me prav nič ne moti, prav tako tudi ne to, da bi spremenili namen (po veljavni prostorski dokumentaciji je tu predviden rekreacijski center). Moti pa me, da se vsiljuje arhitektura, kije po mojem mnenju premalo ambiciozna. Bolje bi bilo, če bi cerkev to gradnjo drugače zastavila, animirala arhitekte in javnost in postavila objekt, na katerega bi bili vsi ponosni." ■ Se ena verjetno najbolj imenitna lokacija ostaja nepozidana. To je zelenica, kjer stoji Titov spomenik, njegova nadaljnja usoda pa je odvisna od te gradnje. NANDE KORPNIK: "Tu je predviden prizidek k knjižnici. Gre za izjemno pomemben objekt in upam, da bo občinska oblast to tudi tako ocenila, izbrala arhitekturo z javnim natečajem in postavila arhitektonsko kvaliteten objekt. Jaz bi povabil k sodelovanju arhitekte od drugod. Titov spomenik bo opredeljen s temi rešitvami, nakazanih je več možnosti, da se vklopi v nov objekt ali pa premakne na drugo lokacijo. Jaz mislim, da bi moral ostati nekje na tem prostoru." ■ Na začetku ste dejali, da se Ureditveni načrt prevečkrat izkorišča v politične namene. Kako to mislite? NANDE KORPNIK: "Da se nekateri nanj žgovaijajo takrat, ko jim ustreza, ko pa ne, ga spregledajo. Sicer pa so s tem dokumentom zastavljene zgolj smernice, konkretizacija pa je prepuščena družbeni in zasebni iniciativi. Prav tako nimam nič proti, če se kaj spremeni, seveda pa je to treba narediti legalno preko najvišjega občinskega organa. Konketno podpiram idejo o nadzidavi Restavracije Klub, kjer bi lahko bila kinodvorana." Mira Zakošek Gorenje Trgovina Za Žetorjem in Claasom še Amazone Od 24. avgusta do 1. septembra bo v Gornji Radgoni že 34. Mednarodni kmeti-jsko-živilski sejem. Med razstavljalci bo tudi Gorenje Trgovina, ki postaja vse pomembnejši dobavitelj kmetijskih strojev in priključkov zanje. V dneh sejma, točneje v torek, 27. avgusta, bodo predstavniki Gorenja Trgovina in nemškega podjetja Amazone, vodilnega evropskega proizvajalca priključnih strojev, podpisali dogovor o sodelovanju. Tako bo Gorenje Trgovina obogatila ponudbo s se- jalnicami, trosilniki gnojil in škropilnicami, izdelanimi v nemškem Amazonesu. Na ogled pa bo v Gornji Radgoni, na več kot 500 m2 velikem razstavnem prostoru tudi mala kmetijska mehanizacija proizvajalca AGS. Med sejmom bo' pripravilo Gorenje Trgovina v Gornji Radgoni več manifestacij. V nedeljo, 25. avgusta, bo dvakrat, in sicer ob 11. in 14. uri, promenadni koncert Rudarske godbe iz Velenja. V ponedeljek, 26. avgusta, bodo ob 11. uri pripravili pred- stavitev kmetijskih strojev Claas in priključkov Amazone. V torek, 27. avgusta, bo v upravni zgradbi Pomurskega sejma novinarska konferenca Gorenja Trgovina. V soboto, 31. avgusta, pa bo žrebanje nagrad za kupce traktorjev Zetor. Geslo letošnjega nastopa Gorenje Trgovina na 34. Mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni je "Vse od setve do žetve". Predstavitev Zetorja pa bo v znamenju 50-letnice te tovarne traktorjev iz Brna. (ek) 4 NAS ČAS AKTUALNO 22. avgusta 1996 12. avgusta leta 1994 se je občina Velenje (sklep št. 813) vključila v projekt izgradnje Mladinskega kluba Velenje. Tako je bila ideji, stari dobrih 20 let, končno prižgana zelena luč in tudi dogajanja v zvezi z izgradnjo kluba so kazala, da bodo mladi končno le dobili svoj prostor pod soncem. Občina je zelo kmalu klubu namenila prostor v Rdeči dvorani, velik okoli 200 kvadratnih metrov, poleg tega pa se je (načelno) obvezala, da bo prispevala tudi polovico finančnih sredstev, potrebnih za izgradnjo. Druga polovica je odpadla na državo Republiko Slovenijo, ki je svoj delež tudi že nakazala pristojnemu uradu občine Velenje. Tako je bilo navidez že vse pripravljeno za odprtje mladinskega kluba. pomena število prebivalcev. Klasična grška mesta so imela po največ 10.000 prebivalcev, pa so v kulturnem in civilizacijskem vse do informacijske dobe predstavljala pojem kvalitetnega mesta in so imela izoblikovano tudi vso potrebno infrastrukturo (za tisti čas). Če govorimo zgolj o klubu kot soustvarjalcu sodobne popularne in alternativne kulture, potem ne mislimo samo na lepše in bolj sodobno poimenovano gostilno, pač pa na prostor, ki poleg gostinske ponudbe premore tudi sekundarni program, po katerem se klubi med seboj tudi razlikujejo, saj jim dajejo identiteto: jazz klub, ročk klub, disco klub... Mogoče bi bilo zato bolje za mesto in za mlade, če bi mesto za tovrstno privatno iniciativo našlo več posluha in z raznimi davčnimi olajšavami spodbujalo razvoj tovrstne ponudbe, ter na ta način rešilo problem ničeve ponudbe mesta s skoraj 40.000 prebivalci. Kdo namreč pravi, da v Velenju ne bi mogli imeti zasebnega kinomatografa ali galerije? Vendar do takrat naj služi Mladinski klub (pa čeprav le leto ali dve) temu mestu kot respirator, ki bo razmišljujočo mladino (kader, v katerega je občina vlagala celotno otroštvo) zadržala v Šaleški dolini, da o človeku prijaznejšemu mestu niti ne govorimo. Peter Lojen kristalno jasne. V preteklosti je bila mladinska organizacija gibalo demokracije; pod njeno krinko in krinko mladinske kulture se je razvijala alternativna in subkulturna umetnost, kar je po eni strani tudi logično, saj vsaka generacija mladih išče svojo identiteto, kar praviloma vodi v iskanje drugačnosti - alternative. Vendar se večji del generacije od "main-stream" gibanja vedno distancira ali pa starost in proces izobraževanja), je utopično pričakovati, da bo klub z borimi 200 kvadratnimi metri vsaj za silo zadovoljil večino (mladih) interesov, ki segajo, grobo gledano, od kulturnih do informacijskih ambicij. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi številčnost sub-kultur, ki jih danes preradi prezremo. Naj jih naštejem le nekaj (metalci, rockerji, raver-ji, skaterji ...) - te ločuje zgolj malo večjo garažo, kakršen je MK v okviru sedanjih načrtov. Vendar pa večina mladih Velenjčanov v MK-ju še vedno vidi rešitev večine svojih težav, ki so vezane na skopo kulturno ponudbu našega mesta (če ga lahko tako imenujemo). Naše mesto ni sposobno svojemu meščanu ponuditi niti kančka mestega utripa. Tega se oblikovalci naše mikro družbe (mesta) premalo zavedajo, saj mesto ni Vendar pa se je vsa stvar zapletla nekje med neštetimi občinskimi pisarnami in občinskim svetom. Kar je bilo na prvi pogled videti najmanjša težava, je postala nepremagljiva ovira. Svetniki, razdeljeni v dva tabora, namreč niso soglašali, kaj naj bi se v klubu dogajalo in zato tudi niso sprejemali nobenih odločitev v zvezi z njegovo izgradnjo. Del občinskih poslancev je namreč mnenja, da bi bilo denar smotrneje porabiti za že obstoječe organizacije, ki združujejo mlade. In tako izvajalec del, ki je kot najugodnejši ponudnik prišel do dela preko javnega razpisa, ni mogel pridobiti vseh dovoljenj za gradnjo, kar pa mu ni preprečilo, da ne bi začel z izvajanjem del. Poleg tega Urad za mladino občine Velenje nikoli ni razpisal javnega natečaja za ureditev prostorov, pač pa je po "dogovoru" uporabil enega izmed idejnih projektov, ki je bil prvotno narejen zgolj za izračun finančne konstrukcije in s tem deleža države in občine. Po tem idejnem projektu je izvajalec pričel z iz- gradnjo kar "na črno", zato je inšpektorica spomladi letos zaustavila gradbena dela, ki pa so že dosegla zadnjo fazo. Trenutno so vsa dela v zvezi s klubom zaustavljena in, kakor kaže, se tudi v bližnji prihod-njosti ne bodo nadaljevala, saj se začenja predvolilno obdobje, v katerem bodo stranke na veliko kalkulirale z vsakim spornim projektom, kakršen je po nepotrebnem tudi mladinski klub, kije zaradi večje angažiranosti dela poslancev dobil tudi politično ozadje. Glede na to, da se problem izgradnje mladinskega kluba v Velenju vleče že od avgusta 1994 in da nič ne kaže na to, da bi se kmalu rešil, bi bilo pametno pretehtati odločitev, da se projekt Mladinski klub sploh ustanovi. Po pravici povedano je ideja o mladinskem klubu že preživeta. Če smo si nekdaj predstavljali mladinske kulturne centre kot kraj, kjer se dogajajo aktivnosti mladih, to pa so bile po večini fotografske in likovne razstave, ročk koncerti in disco večeri, potem danes stvari niso več tako vsaj vzdržuje do njega pasivni odnos. Tako se v osemdesetih, ki jih tako radi označujemo za obdobje punka, večji del mlade populacije ni opredelil za "punkse". In ker mladi niso homogena družbena skupina, ki bi jih povezovali skupni interesi (še najbolj jih povezuje zvrst glasbe, ki jo poslušajo, ob njih so še različne nacionalne skupine mladih v Velenju in trenutni podrejeni položaj sicer manjšinske neslovenske mladine, ki bo v nekaj letih privedel do socialne eksplozije. Ob tem nam je jasno, da bi prej potrebovali Babilonski stolp kakor le skupek stanovanjskih silosov in nujnih storitvenih dejavnosti, pač pa ga v veliko večji meri oblikujejo institucije, kot so ki-nomatografi, galerije, gledališča, muzeji, knjižnice, šole, dnevni bari, nočni klubi ..., ki pa jih Velenje nima na pretek. Za mesto namreč ni ključnega Rekli so: Mag. Ivan Marin, ravnatelj velenjske glasbene šole, o pomenu mednarodne violinske poletne šole za Velenje: "Letošnja mednarodna poletna šola je jubilejna, že deseta. Vsa leta jo vodi svetovno znani mojster prof. Igor Ozim. V teh letih seje tega mojstrskega kurza udeležilo nekaj manj kot 250 mladih, obetavnih violinistov. Na zemljevidu praktično ni vidnejše države, iz katere udeleženci (marsikdo skupaj s starši) ne bi bili že pri nas. Sam po sebi se vsiljuje odgovor na vprašanje, kaj pomeni ta šola za Velenje. Ogromno. Zal se tega v velenjski občini ne zavedajo. Nič jim ne pomenijo prej omenjena dejstva, ker če bi jim, bi našli nočitvene zmogljivosti doma in ne znova v hotelu v Topolšici. Marsikdo pozna Slovenijo po Velenju. Ne Slovenije zaradi Velenja, bom rekel. Veste, ti veliko vedo o nas, o razmerah pri nas in še o čem. Najboljša promocija pa je tista iz ust do ust." (tp) POVABILO OBČANOM MESTNE OBČINE VELENJE Svet Mestne občine Velenje je v skladu s priporočili Državnega zbora Republike Slovenije imenoval Komisijo za raziskavo povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti, za območje sedanje občine. Z željo, da bi bila raziskava kar najbolj dosledna in objektivna vabimo občane, ki o teh dogodkih imajo podatke ali kar koli vedo, da to sporočijo komisiji na naslov: Svet Mestne občine Velenje, Komisija za raziskavo povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti; Titov trg 1,3320 Velenje. Komisija bo obravnavala tudi morebitna anonimna obvestila. Obvestila pričakujemo do 1.11.1996 PONUDBA RABLJENIH VOZIL AVTOCENTER MEH O S® Servis in prodaja 3320 Velenje, Koroška 7d. tel.: 063185 29 55 in 85 68 24 Model Letnik Prev. Km Cena A LJ D18 0 i, 8 S, au t., klima 91............86.000................... VW Transporter 1+8, 2,4 D 94 193.000 VW Vento CL1,8, pom. str. 94 46.000 in ostala rabljena vozila GOLF, PASSAT, R 5.... Za vsa vozila možen kredit! Žalec 32 milijonov SIT za posodobitev čistilne naprave Občina Žalec je od Ministrstva za okolje oziroma uprave RS za varstvo narave prejela obvestilo o izidu javnega razpisa za sofinanciranje prehodno prijavljenih investicij za gradnjo objektov in naprav obveznih lokalnih služb iz proračuna Republike Slovenije za leto 1996. Občina Žalec je dobila 32 milijonov SIT za dograditev in posodobitev čistilne naprave v Kasazah. Namenili jih bodo za nabavo in vgradnjo opreme za sprejem grezničnih odpadkov ter naprave za dehidracijo mulja. Na osnovi razpisa je občina za gradnjo sprejemne postaje za greznične odpadke izbrala Ingrad Celje, za nabavo opreme za dehidriranje mulja pa Gradiš Celje. Z obema izvajalcema je že bila podpisana pogodba, dela pa bi naj bila končana še letos. er RAČUNOVODJE! •— f otrebujemo strokovno podkovano kn j igo vodkin jo ali knjigovodjo, S katero(-im) Li sklenili delovno razmerje po dogovoru. Smo mlad in perspektiven 20 članski kolektiv, v katerem se boste gotovo dobro počutili. Prosimo, da nam Vašo ponudbo do 30.8.1996 pošljete na naslov TREND Računalniški inženiring d.o.o. Efenkova 61 3320 VELENJE Za vse dodatne informacijo smo Vam na voljo vsak dan na telefonski številki 063/ 851 610 12. Poletne kulturne prireditve Ponovno Beltinška banda V nedeljo, 25. avgusta 1996, ob 19.00, bo v atriju velenjskega gradu nastopila BELTINŠKA BANDA z Vladom Kresiinom. Koncert je posvečen sedemdesetletnici, odkar igrajo grčaste roke Jožeka in Jančija Kocipra. Vstopnice po 1.000 tolarjev prodajajo v domu kulture Velenje, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9.00 do 13.00 in eno uro pred koncertom. Če bo deževalo bo koncert v domu kulture v Velenju. Glasbena šola "Fran Korun - Kozeljski" Velenje CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS $ ZAKLJUČNI KONCERT X. MEDNARODNEPOLETNE VIOLINSKE ŠOLE IGORJA OZIMA z udeleženci iz Anglije, Danske, Finske, Francije, Japonske, Jugoslavije, Koreje, Nemčije, Norveške in Slovenije VELENJE, KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE ponedeljek, 26. avgusta 1096, ela 19.00 uri 22. avgusta 1996 MNENJA IN ODMEVI NAS ČAS 5 Cerkve pod Herbersteinom ne bo? Spadam med starejše občane Mestne občine Velenje in sem tukaj preživel vsa svoja delovno aktivna leta. Videl sem, kako se je to mesto razvijalo in zato lahko na podobo mesta gledam precej bolj celovito kot nekdo, ki med nami živi le nekaj let. Mesto smo gradili skupaj z mnogimi, danes starejšimi občani in smo na svoje delo ponosni. Naredili smo, kar smo v danih okoliščinah mogli in smeli narediti. Gotovo spada med to slednje "smeli", da se sredi našega mesta vse do danes NI SMELA zgraditi nova cerkev. Kakor lahko berem in slišim, so še danes velike težave in blokade pri njeni gradnji. Sam izhajam iz verne družine in tudi v NOB, katere udeleženec sem bil, smo bili v veliki večini sami verni ljudje. Že v času med vojno in še posebej po njej se je dogajalo marsikaj; tudi to, da smo bili verniki povsod odrinjeni od še tako majhne funkcije; vse seveda v skladu s tedanjo uradno in splošno sprejeto politiko. Morali smo molčati in potrpeti. Velikokrat smo bili globoko prizadeti in resnično drugorazredni državljani. Tudi v vrstah borcev ni bilo nič bolje. Vse to sem zapisal kot kratek oris preteklosti, da bi lahko razumeli sedanjost, v kateri živimo in ki še vedno ni demokratična. Ne morem si namreč drugače razlagati vseh nam in našim očem nevidnih zakulisnih dejanj, ki se v vsej polnosti kažejo ravno pri vprašanju nove cerkve v Velenju. Kot udeleženec NOB sem bil žalosten, ko sem videl aktivnosti Zveze borcev Slovenije proti papeževemu obisku. Zadržanje borčevske organizacije takrat mi pove marsikaj. Kje je zdaj tista večina borcev, ki je bila med rojno verna? Kam so odšli? Kdo jih je onemogočil? Kdo iz vodstva zveze borcev ni član ali najtesnejši pripadnik ene "politične opcije"? To gotvo ni naravna selekcija v neki organizaciji! Ta politična diferenciacija, ki se je zgodila v borčevski organizaciji že med vojno in po njej vse do današnjih dni, je le vzorčni primer selekcije po principu: naši - njihovi. Vse to pa se danes očitno zrcali v velenjski politiki, in to ravno na primeru gradnje nove cerkve. Poudariti moram, da nočem preštevati ljudi, da pa nas verne vseskozi preštevajo drugi, tudi z anketami, in Slovence delijo na verne in neverne še naprej. Ravnanje našega gospoda župana, ki skupnosti vernih onemogoča postavitev nove cerkve z vedno novimi izgovori iz ust njegovih podanikov, govori ravno to: nekateri nas verne še danes preštevajo in se čudijo, kako da sploh še obstajamo. Ce pa že smo, sicer nepotrebni, pa je dobro, da smo nekje skriti in se naj cerkev gradi v kakšem kotu, sicer primernem le za vrtno uto... Kot da je krščanstvo izmeček družbe, pohabljenec tega stoletja in našega časa; nekaj, kar sicer naj bo, če žeje, ampak mora biti skrito očem in ljudem. Sam poslušam županove besede in presojam njegova dejanja. In enako merilo velja za svet mestne občine. Kot človek tega mesta bom doživljal demokracijo takrat, ko bo tudi graditi cerkev nekaj samo po sebi umevnega, ko bo doseči katero koli družbeno važno funkcijo omogočeno vsem ljudem, ko bo lokalni časopis postal časopis vseh in ne le zvočnik določenih ljudi in ko se vernih ne bo preštevalo in se jim govorilo: "Tam, v tistem kotu, tam je vaše mesto!" Upam, da bo gospod župan z dejanji pokazal, daje župan vseh občanov in da verni ne bomo drugorazredni ali nezakonski otroci tega mesta. Kajti - le tako je možno biti župan, sicer se ta funkcija reducira na izvrševalca točno določenih interesov, prihajajočih iz istega vrelca in usmerjenih proti vsem, ki smo verni. Zame so premalo načelne besedne opredelitve "nismo proti gradnji cerkve"! Gospod župan, reči je treba: "Smo za gradnjo cerkve, ker je to nekaj dobrega za vernega človeka in nekaj kulturnega za naše mesto!" Šele ko bom to slišal iz vaših ust in videl iz vaših dejanj, šele takrat bom zares verjel, da ljudi ne delite na verne in neverne in da ste zares župan nas vseh. Vse do takrat pa ste, vsaj zame, župan le nekaterih. Pričakujem, da svojo napako popravite! Pa brez zamere! ■ Jože Pungartnik Zakaj letos ne bo 21. srečanja ansamblov domače narodne glasbe na Graški Gori? Na Graški Gori je bilo v dvajsetih letih 20 srečanj ansamblov domače narodne glasbe. Organizator prireditve je bil vsa leta KUD Ivana Cankarja iz Plešivca pod okriljem Radia Velenje in ZKO Velenje. Naj omenim, daje bil idejni vodja in predsednik pripravljalnega odbora za to prireditev žal že pokojni Alojz Klančnik. Bil je intuzi-ast, ki je s srcem pripravljal prireditev, zanjo živel in se zanjo do zadnjega trenutka tudi razda-jal. Kje so razlogi, zaradi katerih KUD Ivana Cankarja iz Plešivca letos ne bo organiziral 21. srečanja na Graški Gori? Prvi razlog je smrt idejnega vodje in predsednika pripravljalnega odbora g. Alojza Klančnika. Vsako leto so se ob pripravi prireditve pojavljali določeni problemi, s j