mmm itewUMm sItM 3i w„ 42« ät^Tllka, ii« 26* maja 1919. Letnik XL «6MSÄ iRMratl ali mhc^ se računajo po 4C> obredne petitvrat*: |g?§ večkratnih oenanikh veifc — popust. „Straž®“ izhsja V pOK-datiek in petek popoldne. Refeephi se nc vn %ö i&iv4 m Mps-feVKilSsvo: Maribor .ssllea. S. —. TtieJön Si. 1*8. ■ W.^äwimm političen list za slovensko lfudstvo. Z aro^&i&taKa se tam s g»v«s?Ü v®@k doss 11,—IS. um Mariborske Slovenke! Danes, pondeljek zvečer ob pol 20. (pol 8) zborovanje slovenskega žsnst?a v Čitalnici v Na rodnem doma. Pridite, agitirajte! Feložmj pri SpöÄßjam Dravogradu, Včeraj je bil prvi državni akt ž njimi. Izvočili so en ten ti in ententa njim poverilne listine. Ta akt je trajal dve minuti in pol. Zdaj pa še smejo dalje čakati. Sicer pa pišejo listi, da se dobro počutijo , iver dobijo veliko iu dobre hrane ter fino staro vinot ki jim bojda dobro tekne. Trhonje, 25, maja. Včeraj je bilo lakaj pred Sp. Dravogradom kakor prej enkrat na fronti. Granate m poka e § g Pismo is Pariza« Pariz, 21. maja 19.19. Lepi majniški dnevi, ki so prišli po trimesečnem deževju, mrazu in megli, so za nas odločilnega pomena. 'Dočim je bilo dozdaj delo o nas samo notranje, v 'komisijah, s katerimi naša delegacija ni imela jiikäke * oficielne zveze, so pričeli zdaj sklepati o naših zadevah v odločilnih krogih. Pet velesil sodi po 10 zastopnikih skoro vse narode sveta. Ta desetorica ali pa včasih sam© petorica, čvetorica ali trojica izdaja polnomoČne sklepe. O željah narodov, ki so priznani pred njo, se da ta deseterica simo le na kratko poučiti. Potem pa prepusti vse delo svojim svetovalcem, t. j. raznim komisijam, ki nimajo z zastopniki narodov nikako oficielne zveze, razun v nekaterih slučajih. Naša delegacija torej nima nikake prilike, se k]e pogajati, prepirati itd., kakor se to misli, da bi se moralo vršiti pri pogajanjih. Komi -.sije so naše zastopnike lahko samo vprašale, Če česar niso razumele. Naši zastopniki so smeli tuintam iti k posameznim referentom na razgovor, koder je vsak lahko razvijal svoje misli. Delegacija kot taka je pa lahko pošiljala svoje želje, zahteve, pojasnila pismeno in v tiskanih promemorijah in knjigah. To notranje delo je teklo naprej brez vidnih zunanjih znakov;. Le v posameznih bolj važnih slučajih je prišla kaka zadeva tudi v javnost. Tako je bilo m pr. glede Reke z Wilsonovo izjavo proti Italiji, ®ne 12. maja pa je prišla naša cela zadeva direktno v javnost. Desetorica je namreč sklepala o ;nagih mejah ter izdala nekatere posameznosti. Vse ;je bilo namreč do tedaj tajno. Noben ud kake komisije ni smel izdati namer komisije, Le zaupno, pod častno besedo molčečnosti se je zvedelo, kaj delajo z nagni. Kaj ne, Čudna taka pogajanja! Drug važen daa je bil za nas 18. maja, ko je našo mirovno delegacijo sprejel predsednik mirovne konference, Clemenceau. Tretji tako odločilni dan je pa bil včeraj 20. maja. Naši politični delegati, Trumbič, Vesnič , Žolger in general Pešič in predsednik naše etnograf- okoli nas iu strojnice so drdrale. Ssvsda tail nali niso biti lihi, Posebnih novic 'Sa danes ni ske sekcije, Cvijič, z generalnim tajnikom naše delegacije, Vošnjakom, so bili pri teritorialni komisiji mirovine konference za jugoslovanske' meje pod pred-j sedstvom Francoza Tardieu-ja, sprejeti, da razložijo zadnje naše zahteve, Te dni izdela Tardieujeva ko-j misija svoje zadnje predloge in desetorica bo skl e -j pala o njih končnoveljavno. Glavtai obrisi teh skle- Ipov so že vidni, spremembe so pa še vedno mogoče; zato je o njih težko pisati in prerokovati. Delegacija nemške republike izdeluje v Ver -saillesu svoje zadnje protipredloge. Ž njo se ententa sploh ne pogaja. Ententa je samo predložila nemški delegaciji tiskan, mirovni predlog z opombo, da nimajo pravice zahtevati kakih bistvenih sprememb, ampak da smejo predlagati samo kak drug način izvršitve teh predlogov. Ententa z njimi sploh ne govori. Brocksdorff-Rantzau sme samo pismeno kaj v-prašati ali predlagati. Včeraj n. pr. je podal noto, v kateri se pritožuje, da je vendarle pretrdo, ako Nemčija, izgubi tudi vse katoliške in protestantovske misijone v tujini, O teh nemških protipredlogih pa sklepajo navadno samo Wilson, Lloyd George, Cie -menceau in Orlando. Predsednik Clemenceau pošlje potem samo pismen odgovor in s tem je mir besedij. Nemci še imajo, če se jim rok ne podaljša, samo par dni za premislek. Potem se pa pravi: Ali podpisati ali dati Nemčijo zasesti po ententi. Kaj pa naši avstrijski Nemci? Ti pa čakajo in čakajo. Že teden dni so v. St. Germain-u, lepem mestecu blizu Pariza, kjer Je lep zgodovinski grad s krasnim šetališčem z divnim razgledom na ravnino Seine. Ko so prišli, so se pariški listi veliko pečali ž njimi. Vse so našli, n. pr. da ima dr. Renner zlate naočnike, da se lepo smeji, da ne zna francoski, ampak da govori samo „avstrijski“ it'd. Zdaj so jih pa pustili tudi listi pri miru. Pa ne celo. Včeraj je imel eden izmed njih sliko, kako se Francozi v St. Germainu vspenjajo na železni plot ter gledajo skoz ograjo, da bi morebiti videli kakega Avstrijca v prostoru, v katerem se smejo šetati Gibati se namreč i ne smejo prosto, ampak le v določenem prostoru. A ! pod sliko pa je bil napis: „Danes ni nič videti.“ Včeraj smo bili v. družbi z grofom Begouenom, ki je pisal v „Uournal des defeats“ o naših razmerah tako lepo. Štajerskih časnikov ne dobimo,' žal, celo nič; zato ne vemo. kaj so ti vse pisali o njem. Poslali smo pa njegov za Štajersko-prekmurske razmere ugoden Članek v „Journalu des debats“ v Maribor, ki ga je mogoče prinesel kateri list v pravo -du. Bila sva z dr, Ehrlichom povabljena k nekemu uredniku „Journala des debats“, kjer je bil tudi neki pariški lazarist ter neki član litavske delegacije. Vprašala sva seveda o Begouenu, o katerem se je reklo, da je prišel v Pariz predvčeraj. Ni trajalo dolgo in vstopil je v na|šo sredino tudi grof Begou-en„ Zanimal se je najprej zlasti za Beljak, Trbiž in Celovec. Od mučnih koroških misli, ki smo jih zasledovali na zemljevidih, je poletel naš razgovor seveda na Štajersko. G, grof je govoril z veseljem tudi o „Šarmantnosti“ prevzv. g. knezaškofa v MariborUj pri katerem je bil gost, radi česar je menil urednik, da moram jaz sedeti pri „čaju ob petih“ ob grofovi strani. Pravil je o prijaznosti v.elee. g. generala R, Maistra, seveda tudi o Jarenini, o Sv. Lenartu in dotičnem francosko govorečem možu, o zanimivosti na radgonskem mostu itd. Razume se, da sem ga posebno zahvalil za lepe besede, ki jih je zapisal v nrilog našega Prekmurja. Zadnjo nedeljo je bil v. Parizu velik slavnosten obhod v čast blaženi devici Orleanski, Ivani d’Are, ter v proslavo zmage. Vlada ni bila zastopana, ampak samo različna verska in brezbarna društva, in zlasti tista, ki so nastala med vojsko, n. pr. zveza mater, ki so v vojski izgubile sine itd. Na Čelu so korakali Alzačani in Loreni, za njimi pa poljski vojaki. Poseben sijaj sprevodu so dale mladinske or -ganizacije, enake našim Orlom, ki so trobile in bobnale, da jih je bilo vesele gledati. Večina prebivalstva pa Je bila hladna proti celi prireditvi. Ko so dne 6. aprila slavili socialisti svojega Jaures-a, je bilo več občinstva (okoli 300,000) in več navdušenja. Je pa, tudi čudno, da je francoska porota tako skr -bela za reklamo v prid socialistom. Jaures je bil občudovan govornik in vodja socialistov. Neposredno pred vojsko je pomirjevalno pisal in opominjal k pameti: bil je pravzaprav proti vojski. Neki prenapet-než je radi tega umoril Jaures-a, ki je bil pri priči mrtev. LISTEK. IT znamenju časa. \ (Napisal Fr. L.) Zamišljeni, globoke zatopljeni v, svoje moreče skrbi, ki jim jih naklada sedanji žalostni in „veliki“ Bas, so sedeli popotniki drug poleg drugega v nabito polnem vagonu. Največ je bilo žensk; samo nekaj starčkov in otrok in par mladeničev in mož si videl med njimi. Toda ni res — vsi, vsi so bili starci, le niti enemu ni sevala iz oči zorna, brezskrbna mladost - • , In ko si gledal te razorane, izsušene obraze, te globoko vdrte, v žalosti in skrbi sevajoče o-či, ki so zrle nemo pred se v zaduhli zrak, se ti je zdelo, kot bi nad vsemi popotniki ležalo nekaj mučnega in strašnega, čemur ne najdeš imena: kot bi vsi bili obsojeni v grozno trpljenje, ki nima konca in ne kraja, in v bedo in pomanjkanje, ki jim dan na dan razjeda dušo in telo ... Se celo pri otrocih nisi videl nič brezskrbne, otroške radosti,_nič smeha nisi videl na njihovih bledih, upadlih ličicih; žalostno in možato-resno so gledali po navzočih in skoz motna okna daleč v solnčno .narajvo, kot bi hoteli iskati tam nečesa, za čimer teži’o vsa njihova mlada srčeca, odkar jim ie bilo odvzeto . . Vlak Je sopihal počasi napreh kot bi čutil tudi on težo in gorje današnjih dni. Vodil je naše popot- nike po lepi, rodovitni ravnini, mimo poljan in travnikov in ličnih, belih vasic. Krasna je bila narava, ožarjena od vročega poletnega solnca — toda kdo izmed popotnikov bi se mogel meniti za njeno 'kraso -to? Vsakega so mučile tisočere skrbi, najbolj pa je mučilo vsakega vprašanje, ki si ga je stavil že ne -štetokrat in ki mu še vedno ni mogel najti odgovora. „Kam — ? Kje najdemo cilj našemu potovanju?“ Bili so izgnani iz svojih rojstnih domov — in kam sedaj ? V vozu je vladala mučna tišina, Motilo jo je le drdranje kolesja in puhanje stroja in le tuintam si še slišal kak pritajen vzdih in par kratkih pomenkov. Na koncu klopi tik ob oknu je sedela postarna ženica, sključena nad svojo borno prtljago, globoko zatopljena v žalostne misli. Komaj slišno, kot v strahu in v skrbi, je izgovarjala besede, počasi in premišljeno : „Eden — dva — tri —“ Utihnila je za nekaj trenutkov in kot bi se domislila nekaj nerazumljivega in nekaj izredno važ -nega, so se zopet začele gibati mene izsušene ustnice: „Eden — dva — tri —“ Molk. — Le ropot vozov in puhanje stroja se je še slišalo — vedno ista, dolgočasna pesem. Zopet se je zganila ženica in zopet je začela ponavljati z vedno istim strahom in skrbnostjo, počasi in premišljeno: „Edaa — dva — tri —" „Kaj vam je, mati?“ Nič odgovora, — Videlo se ji je, da ni razumela vprašanja, Nekam začudeno se je ozrla po sopotniku in zopet je povesila oči in začela zopet iznova tiho, počasi in pretrgano izgovarjati besede, kot bi hotela izliti vanje vso svojo dušo in vse svoje srce: „Eden — dva — tri —“ „Uboga mati!“ Ob njeni levici je sedela deklica bledih lic in njene temne, rdeče obrobljene oči so povedale pač vsakomur, da je mnogo, mnogo pretrpela iri prejokala. Dasi bi ji ne mogli prisoditi niti 15 let, ven -dar ni bilo najti na njej nič otroško naivnega — in vse njene kretnje in ves njen izraz je pričal, da ni čutila v srcu nič več brezskrbne mladosti, da ji je strah, skrb in žalost udušila vse mladostno veselje in vse veselfe do življenja. Zamišljeno je gledala sedaj pred se, zdaj skozi okno v solnčno naravo; večkrat je uprla svoj žalostni pogled k ubogi, stari ženici in ji z nežnim sočutjem, kakoršno je lastno le mladim, nepokvarjenim srcem, gladila njeno velo in suho roko. Bila je njena hčerka., „Uboga mati! Ka: ji je?“ Žalostno se je ozria deklica na vprašujočega sopotnika, ki je sedel n;ej nasproti in motril njo in njeno mater z vprašujočimi, sočutnimi pogledi, Z jokajočim glasom, v kratkih, pretrga’ ih stavkih in vj dolgdi presledkih je začela pripovedovati dolgo, žalostno zgodbo svojega življenja. Med nrrovedov.an-jem so ji žalostni spomini na preteklost večkrat iz -vabili solze na njeno bledo, upadlo ličece. Med celo vojsko je bil ta morilec znrrt. V (risu mirovne konference pa je poskušal umoriti neki Göttin, sooiafijist-anarliist, predsednika Clemenceau a. Zgodilo se pa ni Clemenceau-ju nič) hudega raz ven tega, 'da mu je ostala krogla samokresova nekje pri pljučih, ne da bi’ mu kaj škodovala na zdravji, Prišla je sodnija. Coitin je bil obsojen na smrt; smrtna kazen mu je bila na predlog Clemenceaiu-ja izpre-menjena v večletno ječo. Morilec Jauresov pa je bil popolnoma oproščen. Zato so socialisti pod pretvezo, da častijo spomin Jaures-ov, demonstrirali proti Cie-menceau-ju s klici; Živijo Jaures, živijo Göttin, živijo 'amnestija, živijo demobilizacija, dol z vojsko in dol s < ‘lemenceani-jlsm! 'Policija je bila, takrat brez moči, dasi je spustila z meči nekaj vroče francoske krvi. Za dan L maja, ko je počivalo vse delo in ves promet, je radi tega vladal Idala, strožja povelja policija, da je preprečila prevelike socialistične manifestacije, ki so se vršile vsled tega z ranjenci in s smrtjo enega manifestanta. Zui se tedaj, da so tudi Francozi že siti ne le voiske, ampak tudi zmage, ki se jim ni prinesla zaželenega miru. Na najlepši pariški cesti, Avenue d. Champs-Elisees, pri Zvezdi )Place de FEtoile), kjer ima v bližini jugoslovanska delegacija svoj sedež v hotelu Beau Site, Rue Pressbourg 4„ ter na najlep-gem trgu ( Place de la Concorde) je vse polno nemških ugrabljenih kanonov. Ko bi smeli Nemci tukaj okoli hoditi, bi jih gledali s čudnimi občutki. Vendar mislim, da bo kmalu že tudi Francozom zopern ta pogled na kanone, ako ne bo kmalu miru, O dunajskem kongresu se je pisalo, da „ne gre“ (naprej) , ampak „pleše,“ O pariškem se ne more reči, da Bi plesal, dela se namreč veliko in tudi naši politični delegati (majo dela čez glavo. Vendar gre delo zelo počasi naprej, ker se tiče skoro celega sveta in so problemi lako-različni in težavni. Glavno delo je pa vendar že dovršeno, manjkajo še zadnji sklepi, Wilson se pripravlja že na odhod iz Evrope. Kdaj pa bo sklenjen mir, se še ne ve; in nihče tudi ne kake bodo posledice tega svetovnega „miru“ po svetovni vojski. ' Dr, M, S lavi č. Zaupnikom in pristašom slovenjgraškega in gornjegrajskega okraja. Od več strani se mi je javilo, da se nekateri moji najboljši pristaši in zaupniki hudujejo nad tem, da nisem šel kot njih zastopnik v predstavništvo v Beograd, češ, da niso zaslužili radi neomajanega zaupanja do mojega javnega delovanja, da sem jih sedaj, kakor nekateri trde, zapustil, Vsled tega očitavala sem primoran javno pojasniti,, da nisem šel v predstavništvo le radi tega, ker bi ne zamogel us -pešno opravljati dveh tako odgovornih mest kot po -verjenik in kot poslanec. Vsakdo, ki pozna velikan -sko delo, ki se je izvršilo od prevrata na šolskem polju, mora pritrditi, da sem le vestno ravnal, se oapovedal odposlanstvu m posvetil vse svoje m0či le šolstvu, katero zahteva toliko dela, da moram zanemarjati celo svojo družino, katere, navadno po 2 ali 3 tedne niti ne vidim. Sicer pa. se lahko volilei, seltne!i so hišico, krog. nje vrt in polje. Oče jim je umrl že pred desetimi leti. Zelo so žalovali vsi za njim; posebno mamk;a se dolgo ni mogla utolažiti, Toda Čas je dober zdravnik in sčasoma se je utola-žila, tudi mamica. Imela je še tri brate; vsi so bili starejši od nje. Vsi so se imeli radi, tako radi . . , Bratje so bili pridni in skrbno pomagali materi pri delu. Živeli so udobno, srečno življenje. A prišla je vojska . . . Ivan, njen najstarejši brat, je moral k vojakom. Žalostno je bilo slovo. Kot bi že slutil, da se ne povrne nikdar več med drage svojce, se dolgo ni mogel ločiti od svoje ljubeče mamice, bratov in nje. Za Ivanom je bil kmalu poklican k vojakom drugi njen brat Stanko in za njim njen najmlajši brat Lojze. 'Sami sta tedaj ostali doma ona in mamica, Le vroča molitev in misel na ljubljene brate ju je še družila ž njimi. Pogostokrat so si dopisovali in bodrili drug 'drugega z upanjem na lepše dni, ko se bratje vrnejo k mamici in njej. Toda niso se vrnili in nikdar se ne vrnejo več. Drugo za drugim so prihajala poročila, žalostna in strašna. Ne bi jim mogle verjeti ne ona, ne mamica, če bi jih ne prebrale že tolikokrat. Kako si vendar kruto — ti „polje slave“! Že ko je došla prva brzojavka, se mamica ni mogla dati utolažiti. Ko pa je zvedela, da je padel na krvavem bojišču njen slednji sin, se ji je z igrači I um . . . Vsi bratje mrtvi, mamica bolna — in sedaj še . še to ! — Izgnani iz rojstne hiše,, ki je mogoče v " ttkem, ki je mogoče že sedaj — kup razvalin . . ? In deklica je zaihtela in znova so se ji udrli nki solza na njeno upadlo ličece. Dalje, vedno dalje se je pomikal vlak proti neznanemu cilju. — Zopet in zopet ista njegova- dolgočasna pesem. — Zopet in zopet pritajeni, v srce segajoči vzdihi trpečih beguncev. — Zopet in zopet je ponavljala mamica pretrgano in skrivnostno tiho, tiho: „Eden — dva — tri! — Eden — dva — tri. », daj kakor poprej, vedno obračajo - s svojim' željami: go mene, katerim bodem po možnosti ustregel in zastopal vsikdar njih. težnje. Dr. Karl V e r s t o v Š e k, poverjenik. Slov«i§k#mii ljudstvu t „Zastopniki vseh treh slovenskih strank: Vseslovenske Ljudske Stranke, jugoslovanske demote. stranke in Jugoslovanske sooi.aldemokratične stranke, zbrani v. Ljubljani pri seji dne 27.. maja 1918 t smatrajo za potrebno, 'da. po sprejemu južnih «Weas -cev in reuegatov na Dunaju, ki so- se drznili govoriti tudi v imenu našega naroda, izjavijo: Zahteve po ujedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v lastni državi ne bomo opusili. Ta zahteva je prešla vsem slojem našega naroda v meso in kri. Tisoči in tisoči tistih, ki so doma, in onih, ki so zdoma, so prisegli nanjo. Uresničenje te zahteve je edina možnost, da rešimo vsaj golo narodno življenje, ko smo vse drugo dali. Samomora naš' narod noče storiti. Zato oprti na naravno pravo, katerega ne more nihče kršiti brez kazni, vztrajamo pri svoji zahtevi in pozivamo Narodni svet, da organizira odpor vseh poštenih elementov našega naroda proti pro -glašenemu pr ega-uj an j u JU gosto v ain ov. “ Ta poziv, slovenskemu, ljudstvu je skoro ravno pred enim letom objavil naš list. Takrat je .bil ta poziv zapljenjen, a danes smo dosegli, po čemur smo takrat koprneli. Naredba z dne 7. marca- 1919. Kopičenje zalog, neprimerno navijanje cen živežnim potrebščinam, tihotapstvo preko meje, isto --tako izigravanje intencij te naredbe, katera je v. pridi splošni prehrani, bo pristojno okrajno oblastvo kaznovalo z zaplembo tega blaga, razen tega z globo 20,000 K in z zaporom 6 mesecev. Zaplenjeno blag© se mora dati na razpolago deželni vladi dotične- pokrajine, da ga po 'dosedanji najvišji ceni razpeča prebivalstvu, oziroma pokrajini. Izkupilo za blago se mora razdeliti; polovica izkupda naj se da kot nagrada oblastvenemu organu, ki zaplembo izvrši, ali, če jih je več, tem organom po razmerju ali prijavitelju: ostala polovica izkupila, istotako. se mora izterjana globa porabiti za to, da se znižajo cene u-božnim slojem prebivalstva- dotične pokrajine. Zoper tako razsodbo ie dovoljen priziv, na dotično deželno vlado v roku treh dni. Ako druga ingtanoa predrugači razsodbo (glede krivde, je ovaditelju dovoljen u-govor na ministra za prehrano in obnovo dežel v ro-icu treh dni. Postopanje in prizivi se morajo reševati kar najhitreje. r k «Agr ca bi bila - jugoslovanska. delegacija skleni!« % kfek kompromis glede severnih mej ugotavljamo,. da so vse te vesti mcficielne Uradno je znano ie toliko, da so bile asš® severne meje v zadnjih dneh predmet novih posvetovanj v teritorialni komisiji, da pa. odločitev že ni znana. Meje Jugoslavije z Maž&ri in Humani. I* P aviza poročajo; Boi» predse st torn* Tar» ] dieoja }s Mia dne 28. maja končno veljavno dolo-j čena naša meja z M&iarako in Bumuaijo. Moja j gre od Moidave zapadno od Temešvara tako, da j a am pripade Vršeč in Bsla Qsrkev. Dalje gre meja j ožne od Baje, Sobotica nam. je popolnoma,žago* I tovljena. Glede Prekmurja in., nekaterih krajev okoli j Sobotice je odrejena, revizija odločitve teritorijalna semisije. Nekdaj in sedaj. Leta 1848 je pisal neki Strajnšak od Sv, Lovrenca- na- Štajerskem v „Kmetijske in rokodelske Novice“ (str. /87): „Tudi pri nas je bolj in bolj vse za slovenščino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali ko smo od Negovske 'gospodske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku, in v novem, tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek, to je 6, in 9, velikega travna, bo Negovska Gra-šina v svojem gospodskom hramu v 'Moravskem verhu sledeče davke pobirala, ka'k so: n-enezno gorno. grofovsko dačo in 'deseti pe-nez. Robotni in desetinski denar pa se ne bo prejemava!, 'da še se za rešitve al odkupilo fotih davkov more višje odločen,ie dočakati,“ Po dokončanem oznanilu se je na vsih licih o-čitno veselje vidilo; oznanilo je šlo od rok do rok, in vse je kakti z enimjglasom reklo: „Tako je prqv, da bi se ođz'đaj le vse, kaj bo občini potrebno vecli-tf, v, našem slovenskem jeziku pisalo!“ Pravična želja! Grašinskomn gospodu uradniku pa se v Novicah za to veselje, ki ga je nam s tem slovienskem o-znanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat zgodilo.“ Tako vesel je bil torej pred 70 leti slovenski Štajerski kmet, ako je hotel nemški graščak v slov. jeziku povedati, koliko hoče odreti iz ljudstva in tako ponižno se ie valjal pred nemškimi biriči. Dandanes postavlja pa nemške graščine pod svoje nadzorstvo, nemške biriče pa pošilja čez mejo kot garjeve cucke. Maše meje proti Bolgariji* P*riz, 28 tiifsjs». Glede naših mej proti Bolgariji še si nobe nega cficielnega poročila. Vendar s® s getovostjo trdi, da kljub vsej agitaciji Bolgarov ns Angleškem in v Amer ki priptde Jagoslaviji Stromica in Trn, Glede Belogradfeka se vrše še pogajanja. O naših mejah še nobene odločitve. Ljubljanski dopisu! urad poeoča iz uradnega Tira: K vestem, ki krožijo snoči po šaših listih, Tedenske novice. Naši listi izhajajo te-d®i po sledečem redat V torek »Slov. Gospodar*, v; sredo t Male Novice«, v petek »Birala« na štirih straneh in v soboto »Novice«. »Goadodarja« morimo izdati že v torek, Mer je v četrtek praznik. Poroka. V ponlsijsk, dne 26. maja se je v št, liju porodil Janez Bauman, veleposestnik ia cerkveni ključar v Št, Lisa v Slov. goricah z Jožefo Š&lharaer, posestnico v Št. Ilp. Novoporečen-cema obilo boljega blagoslova! Domen. V nedeljo, dne 25. t. m. ja uprizoril dramatski odsek mariborskega »Orla« in »Orlic« pred popolnoma razprodano dvorane« Narodnega doma %■ prid »Akademske!»n doma« v Zagrebu ljudsko- igro »Domen«. Igralci m bf&s izjeme re lili svoje vloge prav povoljno, zlasti še, če pripomnimo, efe, jih je večina bila prvič na odru. Veliko sposobnost in nadarjenost je kazala zlasti mati Domna, d*si, mimogrede omenjen©, je bila kot mati »premlado« maskirana. Prav dobro sta igrala Damen ia Urh, graščak je bil lopatam skoraj pretih, ga je bilo težko razumeti. Tudi ostale vloge so bile dobro zasedene. Nekateri prizori v Igri sp bili zelo ganljivi zlasti v 8. dejanju, kjer prosi Domen kleč® svojega očeta, saj ga skuša oprostiti vojaške sluibe ia ob konca dejanja, ko se Domen poslavlja od matere in neveste ter ga biriči nato s silo odvedejo med vojake Lepo pestro sliko mm je sudilo tudi 4 dejanje — preja. Seveda smo, ©paaüi tupatam todl nekatere poman* kljivosti, ki pa jih je isbrisal celotsa utis. Splošno bi S3 bili igralci lahko vlogi nekoliko bolje priučili, lepetalec j® bil precej glasen. »Orlu« želimo, da m po začrtani poti naprej in nas k nalu zopet isnenadi s kakšno slično prireditvijo. Hvaležno moramo omeniti tudi vrle tamburale, ki so neumorno Igrali med odmori ia jih tik® skrajšali. — Ksr se pa [občinstva tiče, moramo pač z žalostjo pribit! dejstvo, di še ni zrelo za resne prizore, kajti ravno v prizorih, ki sa najbolj ganljivi in resni, se je smejalo n&glts. Tudi bi želeli, da pride občinstvo v pravem času in da Igralci rsa točno prične, potem se bo tudi občinstvo mogoče privadi© na točnost, ker ss ne bo zanašal© na zamude, Poziv slovenskim zdravnikom. Zdravstveni oddelek deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je razposlal te dni zdravnikom v Sloveniji »Načrt zakona o čuvanju narodnog zdravlja* v razmotri« ?anje„ Ker pa oddelku niso znani naslovi vseh zdravnikov, poseb&o onih v vojaški službi, se slo renski* zdravniki, ki načrta niso prejeli, vabijo, ds to sporeče Imenovanemu oddelku. Učni tečaj v Maribora. Strokovni učitelj gosp. Milan Vauda, otvori na deški meščanski šoli tečaj za'učence, ki nameraval® napraviti izpit za srednja šole. Priglasitve se sprejemajo v deški me« ifiaaaki šoli v pritličju dna* 81. maja 2—8. ure in 1. junija od 10.—12. ure. Nesramna mistifikacija. Nekaj dni pred 19. majem je dobilo uredništvo »Straže« s strojem pisan dopis, v katerem dopisnik napada nekega trgovca — Slovenca v Ormožu. Ves dopis je grda mistifikacija. Dopisnik, ki je skrpucal, oziroma nu stroj narekoval dotični dopis, je celo podpisal neko drugo osebo in ne svoje ime. Torej polte* ujakovlč prve vrste! Izjavljamo, da naše uredništvo nima povoda napadati dotičnega trgovca, ker ga poznamo kot narodnega moža, Uredništvo »Straže«. V izložbi Cirilove tiskarne je razstavil naš domači kipar g Sojč nekaj lepih del. Ljudje trumoma postajajo in se čudijo fini izvršitvi. V sredi je kip sv. Elizabete Tarinške, znane dobrotnic« ubožcev; polna je notranjega življenja, mirna in ■ brana, vendar svobodna ia naravna. Mal? tab ca (relief) predstavlja jo vnovič, ko nese darove Padajočim. Nenadoma jo sreča trdosrčen mož in ! oče zvedeti, igj im» v predpasnika. Radovei « ost se dobro bere iz njego* eg& obnašanja, nje sovo csramofienje pa, ko je mesta kraka zagledal v rtnk e — si Itbkc* mislimo. Umetnik ne more dveh nasprotujočih si razpoloženj v isti podobi iz* rszitl — Smrt sv. Jožefa z Devico Marijo in Je-f ošoai je v svečancstna; iz nje odseva mir jesen-säkega večera, ki se poslavlja. — Sv. Boštjan, pri v*zan kot nežen gol deček k drevesa, spominja r a kiparske ideale Grka Praksitela; iz globočine krščanske svetosti (mistike) pa je drobna slonokoščena rezbica — Kristusova, s trnjem ovenčana glava in hrepeneča dekliška glavica se srečata v poljuba. Kdo bi ia ne mislil na sv. Magdaleno Paciško ali pa na sestro Terezijo od Deteta Ježama in sploh na tiste izbrane cvetlice, ki so se v najranejši mladosti cdprle trpeči ljubezni Zveličar* jevi? Najnižje sta, pa bi morala najvišje biti — angelčka, bi na oblakih barfata in pojeta. Ravno angeli m izrazit odsev nežne in mehke narave našega umetnika, imajo nekaj miline fra Aodželi-ka sebi. Niša umetnost bi veliko pridobila od g. Sojča, ako bi večkrat imel priliko polagoma se vglobiti v verski predmet ia ga iscrpiti do dna umetniške možnosti. Bok za Iž državno posojilo podaljšan.* Sindikat denarnih' zavodov je podaljšal podpisovanje A%1 državnih bonov do dne 1, junija 1919t Dr. Valentin—Kokoscfainegg. Zn snema prijatelja Slovencev, dr, Vslentka ja bilo ukazano, da mora izpraznit do 1. janija svoje stanovanje, ter se podat tje, kamor spada — v Nemško Avstrijo. Stanov» nje bo sicer spraznil, a še vendar ostane v Maribora, ker ma je naš štiri znanec trgovec Kokoschinegg, odstopil polovico svojega stanovanja, kateri ni imel nikdar prostora za kakega Slo venca. Če je sedaj l#bko odstopil dr, Valentina kar štiri sobe. še lahko odstopi vilo, katera je po polnoma opremljena in ves č§s prazna, ko je ven dar to iko družin brez stanovanja. Razpis službe primarija. Razpisana je služba ordinarija oziroma primarija na javni bolnišnici v Slovesjdradcu. Prošnje je vložiti do 1. janija 1919 na deželno vlado v Ljubljani, Občinska voltev. Za župana občine Marija Gradec pri Laškem je bil b i izvoljen Martin To pole «a svetovale® pa Juri! fCr*jnc, Anton Guter, Josip Lapovnik in Mihael Hrastnik Ptuj dobi nova imena ulic. Kakor se nam poroča, bedo nemška imena ptujskih ulic v kratkem prekisli!! v lepa slovenska imena Tako bo mesto počasi dobilo domače lice. Kdor hoče svoj denar dobro naložiti naj takoj podpiše 4 odst. državno posojilo. Podpise sprejema podružnica ljubljanske kreditne banke v Gosposki ulici. Le nadaljujte 1 Mariborsko okrajno glavarstvo je v zadnjem časa zaprlo pri c? j nemškutarskih gostiln v Dravski dolini in v mariborski okolici. Z velikim zadoščenjem pozdravljamo ta korak. Želimo le, da naj okrajno glavarstvo obme svojo pozornost še tudi na najzigrizonejšo nemškatar-sko gostilno v mar iberskem okrajnem glavarstva m sicer na gostilno zloglasnega večnega državno* m deželnozborskega kandidata Kresnika na Črešnjevcu in na gostilne v Vrhlogi, kjer ima paša Kresnik kot največji kujskač proti Jugoslaviji prvo in glavno besedo. Pripomnimo, da je bil zloglasni Kresnik med vojsko zaradi krivega pričanja obsojen na večmesečno ječo, toda bil je na pritisk nemškonacionalne klike v stari Avstriji — p®mi~ ! ščen. To »pomilolčenje« mu pa sl vrnilo za-I neBljivosti in poštenosti, ki je potrebna za izvrše -vanj® gostilniške obrti. Zatorej preč s Kresnikom in njegovimi somišljeniki! Promet s karbidom. Kakor nam nasnanja i okrajno glavarstvo, dala je mariborskem politič■ nem okraja promet s karbidom prosto. Trgovcem pa, ki prodajajo karbid na drobno za večjo ceno kut K 3.20 in trgovci, ki vtihotapljajo karbid v Nemško Avstrijo ali pa prodajajo blago tihotapcem, ta bo nadaljni obrat njihovih obrti ustavil. Konfiuacije v Brežicah. V Brežicah je oblast konfinirala lekarnarja Sclmiderschitscha, ing. Ko-ienza, stavbenika Mrescbarja, brivca Berdatscha in trgovce Cesto, Schmidta in Löschnigga, Kakor njih imena kažejo, so to aajpristnejši Germani, katerih pradedje so prav gotovo posedali še na medvedovih kožah v Tevtoburških lesovih. Častnikom, ki so služili v ruski armadi. Na povelje Drav. div. obl. Op. štev. 4308 od 16, t. m. Vsi častniki in aspiranti, kateri so svoj čas složili v ruski armadi, naj javijo do 28. t. m. pismeno ia sicer vdeljeni službenim, nevdeljeni pa direktnim potom komandi Drav. div. obl. natančen po- pis svojega vojaškega službovanja v roški vojski. Ta popis naj vsebuje p edvsem nstanöne d&te raznih imenovani, kakor ‘udi podatke o službeni u-porabi v ruski vojski Trnjeva pot slovenskega sodnika. Pri okrož sem sodišču v Mariboru je stopil v službo bivši i« vpokojeai predstojnik okrajnega sodišča v Brežicah g Sitar. Ob razsula stare Arstrije je sto pil zopet v aktivno službo ter bil imenovan za predstojnika okrajnega sodišča v Rožekn na Koroškem, torej v svoji ožji domovini. Tam je nadsvetnik Sitar kljub največjt nevarnosti vstrajal do zadnjega trenutka in se je umaknit še le 29. aprila. Po težavnih pot h, vselej v smrtni nevarnosti, je nšel nemškim tolpam in nemškim stražam ter srečno i pribežal v Maribor Ne bi bil danes več med fi- j vimi, ako bi bil prišel v pest zagrizeni nemški svojati, Udeležen je bil kot vodja tudi pri ame rikanski komisiji pri Sv. Jakoba v Roža, kjer je komisiji pcjasnjev&l razmere na Koroškem, Nad- j svetniku S tarju ki je kot r sveden Slovenec urad stik skusil v svojem življenju veliko bridkosti, že • iimo na novem mesta obilo uspeha. Preveč zaupamo. Zgornja Savinjska dolina leži ' Uk ob koroški fronti, Od Logarjeve doline do Mo- i zirja teče bojna črta ob grebenih hribo?, ki nss 'očija od Koroške, Kljub temu pa smejo razni nemški in nemškotarski turisti, »lovci« in potniki 5’z Celja in drugod neovirano do Logi rje? e doline. .* svojo dne 24. jun. 1917 umrlo ženo, Marijo, a svoja obilna, dobra dela, na boljši svet, po za Toženo plačilo, Pred petdesetimi leti sta prevzela | zadolženo in zanemarjeno posestvo. Pa s pridnostjo m delavnostjo sta prišla do precejšnjega blagostanja. Rajna sta bila v pravem pomenu >esede, dobrotnika za celo okolico. Nobeden ni šel prazen od hiše, kateri je njiju prosil kake pomoči. Zato ju je očito spremljal božji blagoslov. Bog Vama plati na onem svetu! Sv. Andraž v blov. gor. Dne 20. maja smo zagrebli blago Ano Gomzi, posestnico v Vitomarcih. Njeno namiljeno srce razodeva oporoka. Hvaležen i spomin. N. v m. p.! - _________________ Strap g, Sv. Bolfenk v Slov. gor. Naš kraj leži na veliki cesti, ki gr« iz Piaja čez: Sioveoske gorice v Cvmrek, Zato imame akomj vsak dhn izredno srečo, da nas obišče kak odposlanec N^mšs® Avstrije, d& bi nas navduševal za nemške meja Danes je prišel cdss, ki je začel razgovor z bese duri: »Aii im&te kaj letati ?« D ugi je iskal usmiljena srca, a*š: »Pridem iz bolnišnice«. Tretji je orišsi kot sopeč: »Ali imate jajca na proda,?« Djbro, d& nate ijoJstvo take hujskale že pozna. Okrajno glavarstvo je izdalo strogi ukaz, da se vsi taki sunsijivci naznanijo županom ali orožnikom, da s® aretirajo in spravijo na varno. To so plačani agitatorji Nemška Avstrije, ki hočejo naše ijodstvo zbegsti z lažnjivimi poročili. Take kuj skače pod ključ! Ptuj. V nedeljo, dne 1. junija bo v Narodnem domu v Ptuju ustanovni občni zbor konzumen ga društva za ptujski politični okraj Začetek je ob 10. uri predpoldne V očigled težavnih, dandanašnjih življenskih razmer in splošnega izkoriščanja samo na plačo navezanih slojev, je pričakovati obilne ndelelbe. Posebno so vabljeni g. duhovniki, učitelji, uradniki in drugi nameščenci iz celega pol. okraja. Pravila so od 26 maja t. 1. naprej v Narodnem domu na ogled. — Pripravljalni odbor. Rogaška Slatina. Ustanovni občni zbor Čitalnice za Rogaško Slatino ia okolico na praznik vnebohoda Gospodovega, t. j. v četrtek ob 16. uri popoldan (po starem ob 4 url popoldan), in sicer v vrtni dvorani hotela »Pošta« v Rogaški Slatini, Mozirje. Tukajšnji gorlškl begunci ao priredili v nedeljo, dne 18, t. m. dobro vspelo Vodnikovo slavnost, G Kemperle je v kratkem nagovora o-zn&čil Vodnika kot našega prvega pašnika ia kulturno političnega delavca, Nato so vprizorili Linhartovo »Županovo Mic j ko«. Igrali so izborno. Več krepkih pesmi moškega zbora je zaključilo slavnost. Med goriške begunce je- razim domačinov prihitelo tudi več koroških beguncev, katerim le prireditev zlasti ugajala. Udeležba je bila prav lepa. samo vreme je nekoliko nagajalo. Vrbovec pri Mozirju Na hribčku, kakrega obdaja vrbovlki grad, zida gornjegrajska graščina spominsko cerkvico, ki obeta biti prav čedna. Stavba bo k oain pod streho, sedaj st&vijo sleme o tramovje. Staranovavas na Murskem polju. V naši vasi je domovina tihotapcev. Kakih 20 do 30 Jih je, ki so s bavijo s „kupčijo“ živil, katere potem tihotapijo v j Nemško Avstrijo. Toda to ne zadostuje; pri nakupq-i vanju še pridno zabavljajo čez Jugoslavijo in1 hvali-* \ jo Nemško Avstrijo. Posebno se odlikujeta v zabav-j ljanju neka Kunčič in Osterc Jože, po domače Pur* j tiž. Narodni muropoljski prebivalci! Kje je vaš po-i nos ? Kako se strinja z vašo samozavestjo, da za ta ničvredni papir prodajate svoje pridelke po verižni-kih in tihotapcih vašim najhujšim sovražnikom Nemcem in še zraven poslušate zabavljanje takih grdih elementov proti naši domovini? Ali nikogar od vas ne prime sveta jeza, da bi pokazal takim ljudem vrata in jih naznanil, oblasti? Najlepše pri vsem pa še je, da imajo ti tihotapci vsi izvoznice za Maribor, ä seveda zgine vse blago v Nemško Avstrijo med Spi-I Ijem in Radgono. Opozarjamo okrajno glavarstvo, da jj so tudi podpisi mariborskih trgovcev na izvoznicah laž, kajti 90% tega blaga sploh ne pride v Maribor, Ker okrajno glavarstvo izdaje izvoznice skoro v vseh slučajih na priporočilo županstev, se čudimo, kako more narodni župan občine Staranovavas izdajati taka priporočila, ko vendar pozna vse tihotapce. Ce ne bode v tem oziru drugače, bomo govorili jasneje. Sramota! Podpisovanje državnega posojila podaljšano do 31. maja. ------------------------------------------- Koliko % tamo „Straža“? Od 1. maja naprej stane naš list celoletno K 18’—, poletno K 9" —, četrt- ; letno K 5’-—. Posamezne številke bodo stale 30 ^in., brez ozira na to, ali obsedajo 4 ali 8 strani. Inserati bodo stali, eas, petitvrsta, visoka 3 milimetre in dolga 46 milimetrov, KI’—; v msiih naznanilih bo stala beseda 30 vin. Tiste naročnike, ki so naročnino že naprej plačali, vljudno prosimo, da nam za letos še doplačajo naročnino in sioer za vsak meseo od 1. maja naprej 50 vin. N. pr. ako in a fedo plačan list da konca leta, naj n*m dopošije e za 8 mesecev 4 krone. I Slovenci širite „Stražo“ 1 Naznanilo. Cen j. občinstvo si osojam naznaniti, da sem svojo trgovino s špecerijo v Lnterjevi oiici 9, prodal Franco Steičič. Zajedno se zahvaJjnjtm za izkazano mi zaupanje in previsi isto tndi mo-jonn gospoda naslednika blagohotno izkazati. Z odličnim spoštovanjem Aleksander Mydlil. Nova slovenska trgovina. S tem si usojam cenj. občinstvu javkati, da sem kupil tigovino s špecerijo od Aleksandra Mydlil v Lnterjevi ulici ft. 9. Kot trgovec-stiokovnjsk re bom trudil imeti v zalogi samo prvovrstno blago ia z istim svojim cenjenim odjemalcem po mogoče najirižjih cenah postreči ter se priporočam za blagohoten obilen obisk, Prodajal bom v steklenicah čez ulico pristna haloška vina lastnega pridelka. Z o iličnim spoštovanjem Frane Starćič, trgovec. Otvoritev „Narodne kavarne“ ▼ MARIBORU. Gen j, «lov enakemu občinstvu javljam, da sem v Vetrinjski ulfci v Mariboru naoovo preuredila in prenovil kavarno „Evropa8, jo prekrstila v „Narodno kavarno“. „Narodno kavarno“ v lastni h^ši otvorim v soboto dne 24. maja 1919. Za muogobrojen obisk se priporoča Leopoldina Stelcer, kavaru&rka. MALA MAZNAMLA, Proda sei Gumi-trake 3aI;Ieg' tri se dobi pri tvrdki Karl Citn-jeršsk, Semiča ob Suvf. 964 Koruza sa milo ia debelo po naj-siiji seal «e proda pri Fians Vidoviča, Maribor, Cretlična alias it. IS. 944 Hlia a vrtom in njivo se proda. Studenci pri Mariboru, Ltmbsš-ka cesta 51. 1001 .Yaamaniio. Dobi se ie od 5 kg naprej komuni adrob kj S'SO K. Folents adrob K 8'60. Kcrutna mthke mota sa kruh kg 8 - K. Parni mlin v Maribora. Ivan Špes, 989 Ea vagon gabrosoga lesa sa pro da. Spodnja Radvanjska cesta 15. Viajak, Maribor. 1011 Pötistraifij sfs§ 4 10’, nov, ae proda. Naslov: Stržinu, Cirilo:a tiskarna Pietene torbioe ra trg izđeleje ia ra*po6ii]s v vsaki msožini ia ve-iitosti Pleterska šala v Bteaišča pri Ptuju. Zahts>*jts ponudbo. Trgoioi dobe popast. 1009 Zlato uro i pekroro®, najfiuejii švićareki fabrikat z slato ver ii eo vred (2:00 E), 1 p ava đehtf fhausea sreirno uro (500 K), o-be B presizijskim kolesjem, 1 etroj za reuiucs, praktičen zv vsako gOipedin,o (50 K), 1 oisgaatuo ponikizse rsztresovaiec parfuma (50 E). 1 magnetna žepna, svetil ka brez baterije 10 K. A QNI-TJŽEK, Glavni tig 6, Maribör. Kupi sei VREČE, sode : steklrnice knpi ta resko ranoS'no Jeraaesh & Gerhold St Ini trg 2, Maribor. 851 Kateri kmetovalec ima kravo dob-bre pasme k» p?sdati naj to pri Gospodarskemu uradu v vojaški rt alki v Mariboru. 1010 Službei Organist se sprejme pri Sr. Bar bari r sl gar. 842 SPREJMEJO se zidarji in delavci au tu,a afccrdaat pri stavbeni tn-dfci K Hojs v O možu. 965 Poštena deniica žrli nastopiti »lathe v kuke n ž jpniššo. Ponudbe na upr*, o fista. 1013 Gospodično, ki ja dokončala trgovki tt »j pri L»gatu, prosi eint- e kot začetnica v urad »ii v P'odzjulao. Naslov pove g. Erber Maribor, Kolutka če ta 8 1018 Dimnikarskega učenca sprejme takoj d. .outarsk. cu jstrr Franc ” ’ ,T’ Vseh svetnikov 10, T i \ l ‘l Maajše kmetsko podjetje z žago na «odo v svsai sparno sili išče strojnike. Prilika za neožsnje-ga, čstadi starejšega wofs, psrm-joniäta ali inval ds. Popolna oskrba, sbnovttije, kurja?», svečara, per lo, nsvadoa kmetska hra na s pijačo in kruhom dap. ia po?., seveda tudi ob nedeljah in prssaikih In dDerih, ko pri dovolj cbilai vodi para ne deluje. Ob t&c.h prilikah nadsorstvo naprav, popravila itd. EVmerna mesečna pleča po dogovora in po tem bi li sam kuril ali rabil kurjača. ! odjet,e zvezano s kmetijo, dela se kakor na kmetiji, kadar je čas zs del« ! Za.delamršoe, posebno hujssačo ni mesta 1 Ponudbe sprejema iz prijaznosti uredniško „Nove Dobe* v Cslju pod naslovom „Strojnik“. 1014 Oblek© ^ggg od prepoete do vsakovrstne aaj-tbejše, domače, «dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje toč a o in solidno ter prodaja 719 ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska niso» it. 15, ■ pri starem mostu. BLWJ \JL UiA t fti Sl Bora>ijz, Ul.ta M»nb r. I«U2 VINOGRADARA. Za moje vinograde, 85 jutsr» (tali), trebam dobrog vinograda ri, koji je vešt 1 podrumarstva. Prvenstvo imaju koji »u snšili vinogradska školu a imajo višegodišnju praksu. Mirko J. Popovič, poseduik vinogradi u Srijemski Karlovci. 9 2 M iuarsk ga učenca sprejme J. Böhm v Framu postaja Riče. Gela hrana in plačilo. 974 Zidarje, tesarje in sireiače sprejme zidarski moister Jurij Ferenc » Trbovljah. Stanovanje prosto. Za hrano preskrbljeno. Plača E 2 ",0—2'40 na uro. 968 Učenec močen se sprejme pri g. Jos. Kotnik, pekarna v Tegetthe-fo»a cesta 81, M»ri*>ov. 951 Frunc Pirš. misar v trgu Ss. Jat ob juž. žei. rabi vajene*. 1007 Raznai Podpisana Martin in Antonija Botošek st 91 prekličeta, da ni sta plač rika u svojega sina Roberta Sotošek, Rajhenburg, dne 22. maja 1919. 1017 Trgivlno s mešanim blagom bi raca premia na račun sii r najem dobro trgovsko izobražena že eskrat kot ssmisiojna voditel ica tar že starejša moč v tv j stroki. Ponudbe se prosijo poslali v u-pravaištvo toga 1 sta. 1015 Spodnja ia Gor. Savinjska dolini in Slovenjegraški ::: :: okraj. :: ::: Kdor hoče po ____S _ Ai se»! Sl IS311 g naj si ■, «roži nov patentiran način zidanja, kateri j* polovico ceneje; vdor rabi načrte in proračune za stavbe, kdor rabi zidarje, opeke, cement, apni , železnina naj vs* to »»ročaje pri Pragctizm Eorošeo, stavbeni mojster 848 v Za cu ps i CJeljti. Stanovanje in sicer eno opremljeno sobo se 'ščo za duhovnika v Mariboru. Vež gora spravaištro lissa. 947 Kupu juti: (čreslo) ies zajame Prosim poBodba s skrn» ao ceno 1 VINKO VABIČ Žalec pri Celjo. 982 00 ZAHVALA. 00 Ne moremo t pustiti, d» »e bi izrekli načsmu gospoda grofa Psahia prisrčno m h ? slo za vse dobrote in darove, katerih smo bili ddvžai ob časa naše poro e, Najiskrenejšs so Ss ziikvaSjujemo za dobrote, s katerimi so ms od likovali, d» so biti z njihovim a-praiteljess sam poročna priča v cerkvi in pa da to oblino in lepo gostijo, katere «o nam v gradu pripravili. Pripomniti ga moramo in je todi unša dolžnost povedati da takrgs g isp; derja, kateri ca svojo asj,až0«n?o tako gleda ia z» vse nujne potreba ssrbi kakor n*ä gosp grs f Pachta, ne bi daleko at okoli E»šel. Prissčna zahvala Vama visa oredui gospod grof in grsfis» sa vse prejete darove in pripravo povodom naše poroke in Vama trdio obljubimo zresto in pošteno služiti — Z_*. Sv. Kungota. Vincenc Plaveč ia Rsdl Mak<1 z ženami in stariši. 1018 CENTRAL Prwn in «idi«® ilov. kavarna v MAÜIBORU se priporoča za mnogo-:: brojni obisk vsem Jugoslovanom domačinom In (ojcem Gluroel.Vallak lavarnar Gosposka ulica Sanatorij Mirni dom ja spel odprl ia sprejemi bolnike vseh vrst, kakor tadi o krepčanja potrebne. Zdravljenje, todi izvrstna hrsna pri smerni ceni, — Pojasnila daje lastnik in vodja dr. pran Čeh, posta Gor. Sv. Kungota ::: prt Mari bom. ::: 999 Kupim tshko množino retiane^a i« okroglega smrnkivega iti jelkovega lesa« Ponudb »a tvrdko Drago Kobi ? Mariboru Fraoc-Jož^fa cesta 15. »g« Na de!@ se sprejme takoj 45 opek&rnakih delavcev in 20 delavk* Za hrano in otanovanje je preskrbljeno. Zglasiti se je pri državni posredovalnici za delo, podružnica za Maribor in okoli jo. Stolna ulica št. 4. ioc* Nevi ležali za stanograG o, stroje pis, pravopis in trgovska pi*-mo, računstvo in navadno knjjgovsdstvo, dvojne in airerikansko knjigovodstvo, lepopis za sloveni* ki in nemški jezik, pričnejo 2. junija 1919 ia trajajo 4 mesrce. Prospekti brezplačno. Zasebno uöiliiöe Lagat v Maribora, Vetrinjska uHcs i7, 1. ndstr. ^ ošniak9 Iščem pekarijo na Sprdnje* ŠiaiSMkeiR, oprem Ijeno z vsem potrebnim. Toša-drvne ponudb® je naslovPi na: Josip Habjanič, Maribor, Btrgstrasse štev. 7, hnIlT kupi v sabo množino Rudolf Pevec y Mozirju, — Cena po d govoru z vzorci 958 trgovina 1 usnjem in uniwimi k®» iatSti ."SPTUJ:-: ▼ hiši pcleg C-kr. glavarstva i.41) (prej trgovina Lesart) 89Č podplati, notranje usnje, zgornje nanje Srno is rajam, Ukane«, (usnje ia kenjske opravo), cepljen© tsnje za gaaaše, elegantni box»calf in eho« vresuz čevlji, pol čevlji, — čevlji iz telečjega usnja, navadni čevlji iz rnjave kravine, dreta |— ' podplatni eveki — platno. .....J Slovenci pozor! Ivan Xjort>er, slikar in pleskar ? Miri b‘ö* ru, ViktriEghofova ulica 9, ie priporoča vsem Slovencem m vsa v njegovoj btrok» pripsdajoča dela. IVAN LORBEK, slikar in pleskar.' | Kfsor d S5» maja d j ižOBica septembra« v v ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA g N *|widsrvcejio in fna pHIiuhljaiAejie zdra^i^šče * Jugo stat NaTavri žvepleno kisio-grenti vrelci. Zdravilišče xa bolezoi želode», črer^sa, jeter in ledrtn Zdravilišče sa buifžni ji.esĐBvljnnja (diabrtes, debe*o?i) 'n pnti»e (sith r.Us nrip.) Mcderno kopališče z rsemi lyiro n)*h’io seiaoert ciiaii pncednmni Dijt-tetičen-sanatoiij z« h» Ine na želi den, in vesn. jeu h ledi c Is n z» dia betiigr]« pod vedstvons ttrokonjoka dr Lavriča, iz šole (poprej R hitsch -”Sauerbriinn) svetovni znanega profesorja dr Nooid na. Vsakovrstne mineralre, solnčne in plavslne kupelji. Tonn.-ke Knie t» tnpiine bolesni srca, kiiui tocrracja za nervoz 00, ekroijčivalne Inre za kivn* belez % za bied eo (do ro-f) Najboljše kiepč lo za rekonvaksce t po pljučnih boleznih, kut brci chitis, pleurifis itd. Kossoroit Slpnail «£**iiUcš> Vskesigv e?nj>^s Ždraviiiška godba, zdraviliški kino, umetniški koncerti, gledališke pr. dstave športni pro tori. Vrliko što vilo moderno' opreinlienih hotelov in dspendme, krasni izpr hodi in izleti v okni co Z* preorano najboljše pre-skrblji-n ; lastna m ekarna Prospekte razpošilja tros plač o sn na vprašanja odgovarja; Ravnatdstvo Drž. Zd'avilišča „Rogaška Slatina“. !Dsf tts^rat fw. z kLmr>fmrm