g-o dar rtnišk m aro ïchajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrt leta 9 Okr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 24. januarija 1866 Gospodarske stvari. Vabilo. Dunajski glavni odbor za parižko razstavo je posled posebne prošnje obijubil > da hoče se do 15. svečana tega leta, a ne dalje ; prejemati naznanila za razstavo. Ker Je želeti da bi se spravilo prav veliko iz-vrstnega blaga tudi iz naše domovine na razstavo, prosi odbor še enkrat vse kmetijske posestnike, obrtnike in umetnike , da naj se udeležijo razstave ali p os am no ali tako, da skupno pošljejo pripravno, mnogovrstno blagó. Naznanila, ki se dobé tudi v pisarnici podpisanega odbora kupčijski zbornici v mestni hiši v nad- stropji), naj se nam pa gotovo pošlejo do 12. svečana. Ljubljani 20. prosenca 1866. Poddružni odbor za parižko razstavo. Gospodom trgovcem, obrtnikom in fužinarjem na Kranjskem. Dragi rojaki! Treba bode voliti za kupčijsko in obrtnijsko zbor- nico. Kakor pred 2 letoma, tako se tudi letos obraća podpisani odbor do Vas volivcev! Kupčijska zbornica je važna. Ona mora po vseh potih delati v duhu napredka, omike in pravice. Ona mora po vsi moči skrbeti, da se obrtnijska in tr- govska delavnost ne preobložuje z davki mača obrtnija povzdigne, da se 7 da odpró se do- nove ~ ^ v ^ V IV/ A WJLO. AJ M» J^ T MViX^UV J V».^ W J A v " V T V poti za spečevanje blagá, in se z rokodelskimi ná- rodními učilnicami pospešuje poduk, omika premožnost. m tedaj Kupčijska zbornica ima tudi važne pravice Ona svetuje vodjem v bankni poddružnici in prisednikom kupčijske sodnije; ona ima pravico v obrtnijskih zadevah da vse, kar zapazi naznanja vladi ktera J° tudi Dragi rojaki! Vdeležite se prav m volite teh 13 namreč brez vsega osebneg pri tej volitvi mož j ki vam jih tukaj gi mnjenja eno živo priporočujemo 7 za trgovski oddelek : gospoda Jožefa Debevca, trgovca v Ljubljani v 77 77 7 Janeza Fabjana Janeza Jamšeka Andr. Schreyer-a, 7 7 77 77 79 77 77 79 97 Za njih namestnika: gospoda Janeza Veča, trgovca v Ljubljani, Vikt. Wutscherja, trgovca v Ljubljani, Za obrtni]ski oddelek: gospoda Franca Malija, usnjarskega fabrikanta v Ljubljani, Jožefa Sventner-a, čevljarskega mojstra >7 v 99 79 Ljubljani žefa Stř 9 ce lb a, svečar ja v Ljubljani 9 Jožefa Gustava Tonies-a, tesarskega mojstra v Ljubljani. i ' r ? W Za njih namestnika: gospoda Pavla Skalè-ta, kovaškega mojstra v 79 Ljubljani, Blaža Vrhpvca, zlatarja v Ljubljani. % Za fuzinski oddelek: gospoda Franca Ros m ; steklarskega trgovca v Ljublj Lj ubij 21 januarja 1866 Odbor zastopnikov kupcijskega in obrtnijskega napredka. Obrtnijska skušnja. * Kako se spoznajo dobre škrli obre škrli, s kte-Že iz vnanje podobe rimi se strehe krijejo? vpraša za njeno mnjenje. Ona voli tudi dva zagovor- biti gladka po vrhu; ako se nekako dá to razsoditi. Dobra škrl (Schiefer) mora na prelom- se prelomi, se pa nika za trgovski in obrtnijski stan v kranjski deželni kih mora kazati prav gosta. Platnice naj so tanke, da z b o r. Gotovo važna je tedaj kupčijska zbornica. Da pa niso pretežke in strehe preveč ne težijo. Na barvi škrli ni nič ležeče. Poglavna dobra lastnost pa je ta, da se ta zbornica more spešno delati, je treba, da se izvolijo ne sprstené prerade in se ne lušijo. To pa se tako-le možjé, ki poznajo in ljubijo domovino, ki zraven najbolje izvé: Zvagaj eno ali dve škrli in položi ju v vrelo vodo (krop), kjer naj se kuha četrt ure. tega tudi 7 da na tanko vedó vse V zmozni da to 7 casar nam je treba kar zapazi jo , naznanijo brez strahù in boječnosti delajo za resnico vico in napredek. 7 so ki pra- 7 m Tista škrl je najbolja, ktera tako namakana le malo težja postane, ktera se tedaj najmanj vode napije. Ako pa v vreli vodi škrl razpade, je to gotovo zna- Menimo, da take možé priporočujemo v naslednjem menje, da ni nič vredna. S takimi platnicami ne krij zápisku, ki smo ga nacrtali po skrbnem posvetovanji na kar moč z ozirom na vse okolščine. strehe. vetkrat gotova. Ta skušnja je lahka in med desetkrati de- • V' I Narodne stvari* Kmet in národnost. Spisal dr. J. Mencinger. (Dalje.) Tako si kmet razdeluje človeško družbo. ker", „Kariatydenbáupter"); tedaj jih ošabnost in želja ohraniti se morate, da se družijo s komurkoli in ra- bijo vsakoršne poraočke , da bi narodnosti idejo za- Prepo- nižen je z trii ali ustavili. Vkoreninjeno staro proti kalečemu novému je dolgo časa močneje. Prva doba vsake nove ideje je čas prepira in preganjanja ; vendar ni je moči na vsem voljnem svetu, ktera bi nove dobre ideje v na gospodo v kupaj češnje zobati, pa preošaben naravnem napredovanji ustaviti mogla. To vejo narod- besede „žličnikove." paziti pa Lutrova vera mu je vse eno. a -m. A A « A ^ ^ m Enakost vseh ljudi ali njaki i tedaj njihova strast ni silovita in sovražna i saj Tretja sedanjih idej, in začasno najvažniša je na- ni treba. — Narodna ideja ne zida v zrak, ampak na rodnost. podlage, ki so dane v narodu Rogač v knjigi „narodnost in siovenstvo" : „lNaroanost ima SV0j0 naravno rast in odločeno dôbo v zgodovini je v objektivnem pomenu obsežek zločivno ali speci- narodov; tedaj narodnjaki nikogar ne silijo; oni lahko Kaj je narodnost? Na to odgovarja dr. Jože knjigi narodnost in slovenstvo": „Narodnost to tudi vejo narodnjaki, tedaj ne podirajo , ampak popravljajo in zidajo na to, kar že stoji. Nobena ideja na enkrat ne premaga ; vsaka ima svojo naravno rast in odločeno dobo v zgodovini iićno narodovskih lastnij, v subjektivném pa njihova zavednost ÍÁÍX V CUUUQ t y to j 6 j jaQUC« JJLC* V UMUVÛt UMlVUUiU udov (rojakov) od misii in čutila , da so deli enakošne jasna navdanost posameznih narodnih čakajo ; njih geslo je: „tempus et nostrum jus. u skupne celote s krvijo in življenjem > s pridi in dolž- nostmi." Za nas rojake LAW JUrtO , i ujaau , j v v národové osebe: Slovenije je tedaj narodnost zavest in čut matere Slave. Vsak rojak Kdor je naroden , ima v sebi duha prepričanje in srca ljubezen (gorečnost) za narodno reč. Prepričanje ali gorečnost je pri tem ali unem veča ali manja; posebno trdno prepričanje ni tako splošno; potrebno je narodnjakom na viši stopnji omike, narodnim vodnikom sploh tištim, ki morejo tudi druge učiti v narodnem --------U *J W W4WV411Í J ULIV! V j V/ VV%V«A V* 1 V V* A W & V liMl VU.L&V41A je ud te národně osebe. Kakor ž njo živo zvezan ud duhu. Pri većini naroda je pa prepričanje , ki izhaja pa čuti v sebi novo moč ) ki je poprej v njem spala, \z omike in pa dolžnost mu je, v prid obrniti tudi to moč W _ — A M 4k ^ • A % A ^ A ft A « M 9 bolj redko. Večina se nikdar rada ne po- dél svojega bitja. Da člověk v djanski ljubezni ud národové osebe, da rabi svoje moči za narod, v tem obstaja rodoljubje: tista věrnost, s ktero rojak spoštuje spomin svojih ocakov in jezik, kterega je po njih po-dedoval, — tisto hrepenenje po narodni sreči in slavi vzdigne nad gorečnost in vdáno vero v splošno idejo. |{L - ., . (Dalje prihodnjič.; Slovstvene stvari ueuovai, — lisiu Liicpcucujo pu uaiuuui oioui íu oiavi, ----- ktero nam ne dá počivati, dokler nismo za narod pri- Pregled SlOVettSkega SlOVStVa V létli 1865. « « , ♦ . » i • • i . • • . i • i • CJ Q dobili tište svobodě in pravice, v kteri se morejo vtelesiti vse dobre moči. Po svojih notranjih lastnostih in po svojem pokliču je narodnosti ideja za sedanji čas najbolj imenitna. mm - m A ~ m m «t * A. K. Ker se 19 Novice" vsako leto ozirajo na Ker pa je tako važna in razširjena ideja > mora imeti tudi veliko nasprotnikov. Ona tirja enakopravnost za vse narode, tedaj tirja nekterim narodom več slovstvo preteklega leta, naj podajo svojim bravcem tudi pregled slovenskega slovstva v letu 1865. Prišla so v preteklem letu sledeča slovenska delà na svitlo : à) Novinarstvo : pravice > kakor so je imeli dozdaj: tedaj protijo 1. Novice; 23. tečaj 9 vrednik dr. Janez Bleiweis vsi , ki hočejo, da vladajo veči narodi nad manjšimi. Ideja je nova ter želi nekaj zastarelih naprav predru-gaciti, tedaj se je boji in jo sovražijo vsi, ki sploh pro- tivajo novemu, naj je dobro ali slabo, dalje vsi tisti, ki po nji svojih osebnih in sebičnih namenov ne morejo tako izpeljavati, kakor bi želeli, — zadnjič vsi, ki po svojih mislih in predsodkih po svoji vedi ali omiki za-njo niso pripravljeni. Nepravičnost in hudoba, nevednost in neumnost so bile in bodo vselej najhuje so- vražnice vsake vélike ideje. Vsaka ideja se je morala Jtfarušič v Gorici, dolgo bojevati za zmago. Boj za narodnost na duševnem polji že dolgo trpi, in nehal ne bode kmalu, v Ljubljani. 2. Z god nj a Danica; 18. tečaj, vrednik Luka Jeran v Ljubljani. 3. Slovenski Prijatelj: 14. tečaj, vrednik Andrej Einšpieler v Celovcu. 4. Slovenski Glasnik; 8. tečaj, vrednik Ant. Janežič v Celovcu. 5. Učiteljski Tovarš; 5. tečaj, vrednik Andrej Praprotnik v Ljubljani. 6. Umni gospodar; 3. tečaj, vrednik Andrej ker orožje na obeh stranéh je različno. Nasprotniki večkrat resnice in pravice videti nočejo ali ne morejo. Oni, ki se ničesa naučili, od starih predsodkov ničesa poza- 7. Slovenec; 1. tečaj, vrednik Janez Božič v Celovcu. bili čanja niso 7 ki se prepričati, novega naučiti ne dajo. Prepri-ga sami nimajo, tudi narodnjakom ne prište- vajo; na njih vidijo le navdušenje, ktero imenujejo strast ali žaljenje in motenje občnega mirú. Oni so sebični, tedaj tudi v narodnjakih menijo videti samo sebičnost in slavohlepnost pri množici zapeljanega ljudstva. Pri nas je strast, toda blaga, dobra strast: od cesar smo prepričani, da je dobro , potrebno in pravično, za to smo in moramo biti vneti. Pri nas je sebičnost in slavohlepnost; pa za svoje osebe ne iščemo ne slave ne Cvetje iz domaćih in tujih logov; izdaja Anton Janežič v Celovcu. Přineslo nam je v 6 zvezkih : 8. Kirdžali; poljski roman od M. Cajkovskega. 9. Pesmi; zložil Anton Umek. i že družni- Druzba sv. Mohora v Celovcu S tej kov letnih in dosmrtnih 2719. Matica društvena je na rastla do 4650 gold.; spravila je na svitlo 10 11 Slovenske večernice; 11. in 12. zvezek 0Ô ali dolžnost in hudobij povest za Slovence predelal Fr. Zakrajšek. 12. Cvetnik: berilo za slovensko mladi 13 1. del Koledarcek za leto 1866 z imenikom dru 7 blaga, a za narod želimo pravice in slave toda nič manj in nič več, kakor mu je gré po večni pravici. Koliko da gré štvenikov. Glediščine igre: strasti pa je pri nasprotnikih? Oni vidijo za kožo njihovim zastarelim idejam; oni se srdijo , govoré zdaj ljudje in narodi, kterim prej niso dali go- da 14. Detelja; izvirna šaloigra, spisal Mir. Vilhar. 15. Ž up an; izvirna šaloigra, spisal Mir. Vilhar. 16. S vi to s lav Zajček; vesela igra, poslovenila ^v » VI v A JL* UWI V/UI J vv^l * IA1 w L VJ UlOV/ VA. Mil J^V ~ JL \J • KJ * lUUOlC** IM J VJ VJ MA y ▼ ^OV^IM Agi M J MVf^AV ▼ V voriti (na misel mi pridejo Pfeffelnovi „Bedientenvol- Luiza Pesjakova (4. zvezek dr. Bleiweisove zbirke). 39 17. Igra Piké; šaloigra poslovenjena po Miroslav Vilharju 18. Filozof; saloigra, poslovenjena po Miroslav 50. Riharjevinapevi, iz zapusčine nenatisnje- nib napevov na svetio dal Greg. Rihar. Vilharju po 19. Servus Petelincek; saloigra, poslovenjena Miroslav Vilharju. ■ ■ 20. Bob iz Kranja; poleg dr. Bleiweis (5. zvezek BI. zbirke). českega predelal zadevi Lire Sionske. Ker se je zadnje dni število naročnikov vendar Solske stvari: nekoliko pomnožilo, in se je toraj nadjati , še več pristopilo, oznanjam s tem, da bom onsko...... da jih bo zdajal kak u iflucjai, ûrtixui sem v jju Da razpošiljanje lista ne bo 21. Berilo za 8. gimnazijalni razred; sestavil , -vm , uvm „ povabil u razložil. Liro tajalo, prosim, naj vitez dr. Miklošič. 22. Zemlj ep se mi pošlje naročnina, kakor hitro je mogoče, z napi som čet 9 realke izdal založil Janez Jesenko v Gorici za gimnazije in bilo tudi kterega sem že v povabilu naznanil. Dobro bi 9 da se naročnina 9 je mogoče } pošlj o ------— - *------- - ----------------enem za več naročnikov skupaj, kakor so se nekteri 23. Program ljubljanske gimnazije je prinesel : tudi skupaj naročili ; tako bi se zmanjšali stroški obéh tii u O odu v 3d o min" snisal Karol Melcer. strani. OH nplřfArili norAfínílrnw a a m fn/1î rtraîal Ka+ r» 99 Matij Cop pom 24. Program celjske gimnazije: „SI pisal Karol Melcer ig u pesem ruskega Maks Pleteršnik o polkl jski Igorjevi, poslovenil iz staro straní. Od nekterih naročnikov sem tudi prejel list z napisom Prag Kleinseite da Ie ui^iuoouo, Omenim tedaj, „mala stran" (Kleinseite) različni mestni del od „ma lega namestja" (Kl. Ring). Prosim zatoraj da se mi v q----^ o j b / a vuaua ijudv/a wj y um u \j ajla a 25. Program novomeške gimnazije obsega od prof, listi natanko z napisom pošlj ej o, kakor sem ga že v L. Horvata: a) Hieronim, čig stavki latinski, y) O besed je? Pogoj m povabilu naznanil 26. Program tržaške gimnazije: Cegnarjev pošlo da se list gubí 9 ker se sicer vtegnilo primeriti 9 venjen odlomek Wallenst mrt □ II UUlUUiCiv jj t y aiiuuoiuiuu v vš o jjli i i a» 27. Letopis ljubljanske št. Jakobske šole: ____„ ~ A ~ Ï n^'.nl m i gojevanj B V aiJJ O 3 c d a j 111 uoauaj , o^ 28. Letopis normalke v Crnomlj kdaj „Od pisal M. Močnik Končno pa še enkrat vabim vse one, kteri mislijo pristopiti v kolo lirinih naročnikov, naj mi to hitro na-znanijo; sedanje število je še majhno in se tedaj delo 99 o mlj pnčne 9 ker je upati, da se jih še več naroči Tudi pisj v ljudskih šolah 29. Letopis glavne šole v pisal Peter Hicinger. 30. Sporočilo ipavske šole: se jim more potem še o pravem času postreči Postoj 99 Pivk Hvala in slava pa vsem, kteri so že podperati in mi tako pripomogli k početju obljubili, me m in korist Pragi 20. januarja F Grb ljudskih (t 9 spisal L. Hiti Različna delà 31. Uzajemi in na svetio dal Matij 1 32. Čital Maj lavj ansk spisal Ziljski v Pragu 1865 9 podučivni listi za slovenski narod Kratkoéasno berilo. Boj za puro* Resnice in laži za predpust. 2. zvezek, dr. Janez Gršak v Gradcu 33. Laški, nemški in slovensk po Premrlovem delu pomnožil Janez Rej P°g 34. Žabjank ljive pesmi, zložil Mir. Vilhar. 35. Staroslovenski slovar, VI. zvezek od dr. Miklošiča Spisal Š a k. (Dalje.) Srenjski starašini sedeli so med tem pri županu Petru Kokotu zbrani. Bil je Peter nocoj nenavadno , jeza in togota 36. Slovenska Vila; na svitlo dala Fr. Celestin m Jurčič 37 sal spi v 38 Polyglotton Parëmiophraseolo jezicih Jož. Vuk v Gorici. Vodniku; po besedah Vilharjevih zložil za zamišljen; ni rekel ne bev ne mev bliskala mu je iz temnih očí. Tem hitrejše tekla je beseda Vidu Kolomaji, kteri je bil že v boji zoper Turka. Bil je močen ko Stempihar, zvit ko grča, gla- dek ko hrastova skorja, kosmate vesti ko tat na kolu govoril je 9 ko 9 otrobe vezal moški zbor Anton Heidrich 39 na Praprotnika za postavil Ant. Heidrich blej skem j moški zbor, čveterospev besede Andrej in bariton-solo orehe. Balo se ga je v vasi prepiru, pri vsakem 9 in lagal 9 ko tolkel vse, ker je pretepanji, in rad bil pri vsakem je svojo pravico 9 in 40 pieler. 41 42 Polit katekizem; spisal Andrej Ein 9 9 Spisj natis; spisal Andrej Praprotnik spisal Jož. Marn Jezicnik ali pomenki o slovenskem pisanji leto 43 Palček; koledar za leto 1866, spisal Andrej Praprotnik 44. Vélika ii dr. Janez Bleiweis 45. Mladi vi mala pratika za leto 1866; vredil dokazoval s pestjo. Tudi nocoj je v zboru zvonec nosil kričal in tolkel z roko ob mizo. „Jaz vam povem, n to mora biti, še to noč gremo nad lukovske mevže še prvega napada niso kos zdržati. Kakor bolhe jih iz toplih postelj polovimo , in vse jeze in šale je konec." Al vsi drugi očetje bili so te misli: sramota je napadati sovražnike po šegi volkov, in zoper „Vol-kerrecht" je, boja ne napovedati. In zastonj je bilo brbranje in psovanje sirovega Kolomaje ; sklenili so : drugi dan orožje v roke vzeti, popred pa poslati se spisal France Jančar Molitvene in bukve poboznega obsezka. „parlamentarja" v Lukovec, da boj napové. To častno poslanstvo prevzel je koj Grega, županov hlapec. Nadalje imenovali so častnike nove armade; Peter Kokot bil je izvoljen enoglasno za^ generala in dobil U J ---- ---------------~ w rv vvrw.wv^ vv MAA J U A^VUAJWU UUU^IM^UU Ai«^ gUUWl CkLtM y AUL \A\J Mil j 6 svo- 46. Zgledne molitvene bukve; poJ. C.Šmidu jega hlapca za adjutanta. Stempihar Kolomaja ponudil poslovenil Bartol Baltazar. 47. Dušna hrana 4. in 5. zvezek; spisal Andrej Zamejec. 48. S marnice Marije Device, 4. letnik ; spisal L. Jeran. 49. A ngelvarh; v ženskem in moškem spolu se je sam za bandernika 9 in željo spolnili so mu Drugi srenjski starašini postali so „hotmani." In 9 spisal Anton Lésar radi. tako razdelili so vse službe, kakor je Vid svetoval kajti on je bil izurjen vojak. Tamburje, korporale, prostake, vse je dobila mlada vojska, — še na profoza pozabili niso; kajti lesková mast in brezovo olje je povsod koristno vračilo. 30 Ni ga bilo v Bobovcu člověka, ki bi noč oči general in njegovi hotmani pa so se posveto- bil zatisnil to potlej o svojem času na dnevni red djan in poslednjič uvv UOl J CUllVilMl * " J o AAV tiAjwu* J^w - vali o planu ali nacrtu vojske do belega dne. se biti po pride na sklepanje. Candussiev predlog je imel zbora odložiti. Naši takem pomoček, sklenitev Kaj pa so počenjali Lukovci? Tudi pri njih bilo so pa to zapazili in brž se pogovorili, da danes mora ie vse pokonci. Zvěděli so še o pravém času, kaj po- biti sklep. Komaj tedaj Candussi v seji svoj nasvèt K^ m v • 1 • t TI • 1 • 1 • 1 • 1 • I 1 y ___I__£___1 __/S • _____• ^ 1 Prav si storil. jaz bi bil prebere, že se oglasi poslaaec Crne in nasvetuje: ker meni křič in šum pri sosedih. | vse pure poklal ko podgane!" — djal je župan Tone dolgo zborovanje deželi stroškov prizadeva, ker J« Drevar Smodišu, „saj imajo živino vsaki dan na nj i vah. naših ze rečeno > da se danes zbor sklene, in ker je Can- Ko je mrak nastopil, pošljejo lončarja Cre- dussi-ev nasvèt tak, da ni dvomiti 3 ^U___ ^ n ! i a n ( l Tvt C^ r\ cr r* i a i m Ck ! úriAnřloon a onrûîmû no r»rn nr o ryk- , ni avomm, da ga vsa zbornica povca v Bobovec „na špijon." In Crepovec je imel enoglasno sprejme, da naj ga zbor za nujnega spo- ř _ ^ ^ ^ i « ft I • • r~9 m 1 « j I y I V • • # • • 1 1 ^ i - ». dober nos; bil je prekanjen ko lisica. Zmuzne se tako y znava, ter brž v današnji seji razpravi, da bo mogoče, bliao hiše bobovskega generala, da je izvohal in izdu- zbor končati. Temu nasvetu se dr. Rismondo ustav htal vse II b<»l V OC , Še \J\JXt. U«VI « I VJUtt.U MAJ. jjiv.wuw^vj/.viu. -J — > * «««« J ---- ---- " — • - w f .«...vv. Drugi Lukovci pripravljali so si hitro potrebno orožje; nujnost svojega predloga nasvetovati, drugi pa ne. celi nacrt vojskin ali „feldzugsplan." lja , rekoc, da samo nasvetovavec ima pravico, „blago in kri za domovin o" všil je krojač Suš- a*,, jo yo ^ ^«».«j ^^ ^ vKjij*y manic v lukovsko zastavo. In to geslo je šlo iz ust bolj se je od slovenske straní na nujnost sililo. Glavar R. je pa v ze vedel zakaj mu ni nujnost po volji tem do ust. Tone Drevar in drugi srenjski očetje pa so dene nasvèt zastran nujnosti na glasovanje, že naprej prevdarjali, kako odgnati silo s silo? Nihče ni poslušal zagotovljen, da bo znana slovenska večina za nujnost modrega kovača ga J4.UVÍHJÍ*, na] Ui OO puguuiu V 10-1IX Cl. Jfijxjj - giuouTMin^ »» «» "»J cj^vrvii. » - xim jv vj v v. jj v jjA' cuoi zakličejo, ko jim pride bobovski adjutant vojske se po naključbi ena slovenskih pušek ne sproži; vstalo * — i- • M /\rl rvi rt tt n I a i a J a hao I a/i m a Ir a a a îâ oom a Q rrkAnni I/Atr Ta a^ arl anAln a rt I ocj atto ni a î a KJIa se pogodili v miru. Boj glasovala ; kaj se zgodi? Na povelje „Feuerť < boj! U y ,boj! odmevalo je do poslednje koče. je samo 9 zbornikov. To osodepolno glasovanje je bilo naznanjat, in Kakor v Bobovcu, izvolijo enoglasno župana generala in razdelijo tudi celo armado na enak način. tedaj vzrok, da se je moral zbora sklep po želji Lahov odložiti. zadevah. ki so bile v y sej i 10. t. m. na Bila je med Lukovcem in Bobovcem obširna mu- dnevnem redu, ne bom govoril; omeniti pa moram, da in skozi njo držala je visoka cesta iz vasi je bilo po dr. Deperis-overa nasvetu konec seje Kajti zmodrila jih je bila nesreća: imeli so po- sklenjeno, da naj bode naslednja seja koj drugi dan v zavma v vas. pred tako cesto, da je šel vsak voz do osi v blato, in ob času povodenj gledali so se sosedje čez vodo, ko bi četrtek 11. t. m. 11. dne t. m. Še burniši glas ko unidan se je se bili norih gob najedli. Po dolgem posvetovanji napra- razlegal danes po mestu, češ, da drevi bo skandal vili so si to novo cesto po náčrtu učenega kovača da bodo demonstracije v zbornici. Vedelo se je, da se bode bral Vlil SU bi LU LI U V U tooiu pu uabi m u^guoga ja.uv«av>c», \xc* uvmvuuw. "v.j v * . j^, «w ^ «« ni bilo lepše v čelem „rajhu." Segala je od Lukovca v protest, samo to se ni vedelo, kakošne podobě da bo, kakor ker po našem opravilniku ne sme zbor protestov Naši poslanci se na tihem modro pomenijo Bobovec, iz Bobovca pa v Lukovec. in odtod ; vsaka steza narji za njo, znane, V JLfci LLJ • vuua j ua JLI^ v tiuu uaoi otaii' vJVUJ,MV4t j/v^tM^vi akoravno so jim vse rimske ceste dobro in so na vse pripravljeni. Rim. Cuda da ne vedó naši stari- sprejemati morda tudi ona na nebu. Na dnevnem redu ni druzega, kakor Can dus i-e v (Dalje prihodnjič.) predlog. Seja se začne; gnjeca > kakor unikrat. deželnih zborov. Goriéki dezelni zbor. Potem ko je bila Candussi-eva zadeva obravnana, prosi dr. Rismondo besede ter naznani. da ima naznaniti Gorici 12. j © Po poboj t. m. si niso dali Lahi mirú. Kaj si umislijo? Vprežejo svoje ljudi in hajd pisov v Furlanijo nabirat med vélikimi posestniki pod za protest zoper to, kar j bila zborova ve- neko „peticijo" nekterih vélikih posestnikov. Podpi-sanih je kakih 30—40 posestnikov, skoraj samo iz Fur-lanije; iz Gorice sledeči: Emil baron Formentini, Ferd. vitez Maffei; predsednik kmetijske družbe Aleksander žl. Claricini, Anton žl. Persa, Katarina vdova Nardini, čina v omenjeni seji sklenila. Pa pssst \ tega ni smel ali m j nihče vedeti lahko mislili. Kedar se pa naši čas tresti juda, gospod prvostolni prepozit Avgust baron Co- Alojzi Tausani, Anton grof Strassoldo da se nekaj plete in snuje, to smo si delli-Fahnenfeldski (kot oskrbnik Contavelle-eve sirot- (?!) edj Česa lotij Ko smo tedaj 10. t. m. zapazili y se laški poslanci zdaj tù zdaj tam po ulicah v tesnih krogih da kaj namerjajo? vkup tiščijo, komu In res je lasno, Jglas in zdel se tim pred sejo v stranskih sobah mudili bil že ; Je da o in ne bilo počil tak biraj verjetniši, čim dalj nišnice). Izmed zbornih poslancev so kot véliki posestniki peticijo podpisali: Candussi, Sikst baron Codelli, (prepozitov brat), Del-Torre, Dottori (vès čas bolan). Senzacijo so tudi še nektera druga laška imena izbu-dila. ker so bila priča, koliko premore agitacija. Cujt tedaj y se popiše na drobno kaj se godil dalj f ~ uuo , ad au una pii^o , ivuij.au uicuiuio agii/auija. - so se poslanci Kako puhli so razlogi v protestu, misli si že lahko vsakteri sam. Rismondo ni pristavi! druzega, ko na-vredno je, da svèt: „naj bi slavni zbor pritrdil, da se peticija dežel- S ej 11. t. m. je imela biti k letošnj seja, ker so bila vsa opravila že dovršena. Pa to ni bilo nemu odboru izroči, da jo z undanjim (3. t. m.) večininim sklepom vred ministerstvu pošlje. za menda Lahom po godu kakor se je pozneje pokazalo i jih namene je bilo Ker sta v protestu Gorjup in glavar grof Pace imenovana in grajana, sta imela lepo priliko, bhodnje potrebno, opravičevati se. Deželni glavar grof Pace napové toraj sklep zborovih sej še vsaj za 24 ur odložiti, kajti njih zboru, da, ker je prisiljen zoper osebni napad zagovar golobček s protestovimi podpisi ni bil še priletel iz Furlanij nazaj In res skuje poslanec Cand nek y jati se, mora predsedniški stol za nekaj časa zapustiti naprosi podpredsednika dr. Doliak a, da naj med tem nov nasvèt: lanska suša je morala biti nasvetu pod- predsedništvo prevzame. Grof Pace (prosi predsednika laga Bil je namreč predlog Candussi-ev ta-le Naj uesbue. — Kjiuvestju li en u lck ij ; „\juopuua; v \J iciiu j « bi visoka vlada, kedar gre za odpustke na davkih za- danes prvikrat, da sem prisiljen kot poslanec sprego- voriti... So trenutki v človeškem življenji, v kterih besede. — Slovesen trenutek!): „Gospoda! letih Je 9 stran uím, grozdne bolezni itd. tudi sušo v vrsto tacih adlog štela in posestnikom tudi zavoljo škode po suši, mu razmere brzdo potrpežljivosti iz rok vzamejo, da je odbitek na davkih dovolila biti po Vsak nasvèt pa mora pravilnem redu popred v seji razložen in pod primoran, ne maraje za nič m nikogar, naravnost povedati, kar misii. Jez nisem sicer dolžan pred nikomur prt ter kacemu odseku v naprejšnji pretres izročen, opravičevati se, zakaj sem glasoval, kakor sem glaso- 31 val ker se v protestu celó nad osebno pošte- Za Ornetov predlog so glasovali razun znanih naših ifïn /Wantuomo) mo jo dvomi, moram na vsa usta možakov tudi — oba Ritteria in Visini. n O S i.J " _____ u______________1,1__ i___• _________i:x_ In to povedati, — —---■ Gorjupov predlog glasoval. da sem ravno kakor pošten mož za Winkler- kar je storilo zmago veličastnejšo. je, za in za stanje koristno spoznal, za , Glasoval sem, ker sem to koristno za vso deželo sploh blago- Nauk: Kdor družim jamo koplje, sam va-njo pade. ^^^ b # Tako se je tedaj konca la 12. seja in četrta sejna veliko posestvo posebej ; vodilo me je le blago- doba deželnega zbora goriškega. *) — Deželni glavar deželino in nikar pristranost; nisem se toraj iz- spregovorí k sklepu nekoliko primernih besedi ter za- ne veril niti volivcem svojim, niti interesom velikega kliče: Bog živi svetlega cesarja! Zbornikiin poslušavci — jez nisem mož raznih barv; le eno barvo nrmavliair» Skrat ? *.ït7î t posestva. iinam; geslo moje je pravičnost. Očita se mi 9 da ponavljajo 3krat : Bog živi sem se svoji zastavi izneveril. Gospoda! 200 let že Iz deželnega zbora štajarskega. spoznava in spoštuje moja rodovina eno zastavo. Iz Gradca 16. jan * senci tište zastave sem tudi jez od mladih nog iz-rejen. Tej zastavi vselej zvest ostanem; povzdigoval in nosil jo bom visoko vsikdar — zastavo avstrijsko!" Te s celó nenavadno navdušenostjo in preverjenostjo govorjene besede so zbornike in poslušavce tako elek-trizirale, da takega vnetega, naravno-prisrčnega ploskanja bravo-klicanja ni pisatelj teh vrst še nikdar in nikjer današnji seji je interpe- liral dr. Razlag vlado zastran ravnopravnosti slovenskega jezika z nemškim v šoli in vradih. Živo je po- ktere pisal da slovenski jezik se nima tistih pravic ; . j ~ uuu« uouu j^iaviu j attJIB moral po cesarjevih besedah imeti, in ktere bi tudi lahko imel ) ce se postave dobro spolnovale. Za- in slišal. Bilo je pa to v vsakem oziru pomenljivo plo-skanje (v prvo smo viděli naše poslance ploskati) tim naravnejše, čim manj smo kaj tacega pričakovali. Zastopniki znane stranke med poslušavci so se nam prav smilili, tako-le: „Jez nisem nikogar prosil pisniki so nemški, vloge in razsodbe za Slovence ravno tako in tudi po šolah se slovenščini hudo godi. Še graško vseučilišče nima posebne stolice za slovansko jezikoznanstvo, kajti slovenski jezik se razlaga tam za prvence. Tudi v pravoslavni fakulteti ni potrebnih slovenskih razlaganj v nekterih predmetih iki znane stranke med poslušavci so se nam prav »tovensKiu raziaganj v nesierin preametin, ki Di se revej — Za Pace-tom je govoril Gorjup blizo čisto lahko po vaški razlagali v prid slušateljev in de- f da naj me voli, in pO k£Â V \J XJ NS U V «-U » % , ------ Sem marveč praviti, da sem bil le vsled nekega kom- časti izvoljenemu biti, nisem nikdar hrepenel ; slišal žele. ljena Poprašal je tedaj t ali ne bila vlada priprav ravnopravnost po deželi vresničiti na podlagi že danih postav; b) c. kr. uradnijam, odvetnikom in bilježnikom naročiti s slovenskim narodom v pisanji in govorici v slovenskem jeziku opravila opravljati, in če spoda v zbor "pripraviti ; Slovenci niso marali ga voliti, niso jezika zmožni, jim veleti, do kterega časa se ga mo- hoteli so imeti Slovenca; pogodili so se toraj tako: rajo naučiti; c) učiteljem spodnjo-štajarskim slovenskega promisa med laškimi in slovenskimi volivci vélicega posestva izvoljen. Lahi so hoteli po vsi sili nekega go- Uvtvll O \J X ULI Vi K^iv ▼ vuvvv ^ t^ O ^J f J ^ / * u i cl o ----o Glasujte vi (Slovenci) za našega kandidata in mi vam jezika nezmožnim zapovedati, v kterem času se morajo izvolimo vašega Politiškega programa nisem nikoli jezika privaditi; skrbeti jimcuiti, oaiugu, da se vsled vstanovitnega pisma slovenskim potřebám vstreže in nekaj predmetov priobčil; tudi svojih politiških misli volivcem nikdar "do laških posestnikov nikakih posebnih razodel !ttûuu0i, toraj «v, r--------------w dolžnosti nimam. Glasoval sem ne gledé na narodnost, bilo zagotovljeno, skoro samo kakor ste mi vest in pravičnost velevali. Takrat vlada ne opirala preveč na mnenja uradnij , ktere bo ni sicer pravega konflikta slovenski razlaga. Na ta vprašanja bomo, kakor je odgovor dobili. Da bi 3e med narodnostima; al to naj ) gotovo v tej reči na tanko izpraševala, ampak na posebna luot pvCUi, ko bi kdaj res tak konflikt na- mnenja ljudstva, ktera naj bi se na tanko pozvedela. glasoval bi jez raji za svojo narodnost" itd____ Prepričani smo, da bodo okrajni predstojniki in odbor naravnost povem stal da Rismondo ,, uj nesrečni Rismondo,... gotovo, -------- ------------ r----------—-j-7-----— - take blamaže doživel. Jecljal je nekaj raz- storili možje Gornjega grada, kterih pritožbo Vam tukaj kar niki tako odkritosrcno povedali svoje želje, kakor so to v živi, ni se vezanih besedi in ni hotel še celó svojega poprejšnjega nasveta vec formulati ; moral ga je siliti glavar. Na to nasvetuje Crne prestop na dnevni red (pripro- od besede do besede pošiljam. Glasi se tako-le: „Blagorodni gospod doktor! Naš prečastiti posla nec! Zaupljivo se drznemo Vas za dve reči prositi ena tiasveiuje urne prestup ua uuevui icu ^pripru- * — —, „„ ^»^ Acua stim bravcem povemo, da je to toliko kot kak predlog zadeva celjsko glavno šolo, druga pa našo gornje-grad- j) pod klop vreči.") Rismondo ne vé skor kaj ugovar jati, sedo ostane pa pri svojem nasvetu. bistroumni Go rj up : „Dasiravno, Tù povzame be- pravi, je pre- sko okrajno uradnijo in sodnijo. í. Zastran celjske glavne sole. Od nekdaj je bilo za naše otroke težavno v glavni brana „peticija" prav za prav le protest, in bi ga celjski šoli obdržati in za gimnazijo ali realko priprav- toraj zbor, ko bi hotel, lahko nazaj zavrnil, hočem mu vendar milostskazati, ter dam veljati, daje prošnja, in da je pripuščeno vzeti jo v obravnavo. Al, poglejmo ljati. Dokler so še naše farně šole samo nemške bile ; se učenci niso nobenega jezika naučili in so tudi v dusnem razvitku jako zaostali. Ako so jih stariši v Celje J ~ Y^UVVUW V £J\J%Jl J V/ V V/UAMT UM* Vt ) J/V^WjUJV 0 J ---J ~ kaj bi bii následek, ko bi zbor Rismondov nasvèt v tretji (zdaj četrti) razred poslali, morali so ubogi « ____w a * t m m . • w • ^ w # a zdaj,] sprejel. Udaril bi samega sebe po ustih in protesto- fantje ubijati se z učenjem, da so na prašanja iz nem-val zoper to, kar je unikrat sklenil. In deželni odbor ške slovnice, katekizma itd. brez razumljenja odgovar- moral z eno roko potrjeni sklep zastran prenaredbe jati mogli , drugače so jih iz sole spodili ali v drugi volitnega reda sprejeti, z drugo pa protest zoper ta sklep (zdaj tretji) razred stopiti prisilili. Da je na taki ministerstvu predložiti. Kje je tù umnost? Dalje.j^ " a]; nûlA " i* način naša mladež v prvem ali celó še v drugem letu na čem obstojí konštitucijska parlamentarnost? Ali ne v glavni šoli v podučnih predmetih malo napredovala tem, da da pobita se manjsma večini podvrže? o* u ------r------- — - .o------- — —. — à manjšina zoper postavno storjen sklep poleg latinskega jezika toliko v nemškem izurili Je pripuščeno lahko previdi. Se > se na gimnazii so se nasi ucenci da so večinin protestuje? To bi bil pravi „circulus vitiosus." tudi popolnoma razumeli, česa so se učili. Odkar so se Zadnjič, nonudivši dr. Rismondo-u prijateljski svet, naj farne šole predruga^ile in se v njih najpred slovenski za svoj protest kake druge poti poiskal, češ, da naj jezik ter na podlagi tega nemški jezik uči, imamo nekaj ga ali naravnost namestništvu ali ministerstvu pošlje, več koristi od njih. Otroci se pa vendar çe morejo P°_časnikih razglasi, podprè tudi on Črnetov na- , zahvalivši se Gorjupu svèt (Bravo!). — Rismondo za dobri svet, ne vé več kaj odgovoriti, in vdá se" v pomilovanja vredno osodo. (Smeh med poslanci in poslušavci.j *) Kar se tiČe tistega gosp. zbornika, kteri je v predzadnji seji glasovanje o nuj nosti presliSal in zamudil, odpuačeno mu k tako bodi zdaj vse, potem ko nam je njegova „felix culpa" čas tni zmagi pripomogla. Pis nemškega jezika v tako kratkem času toliko naučiti, kolikor je potrebno, da bi v četrtem razredu nemško slovnico brez slovenskega razlaganja razumeli. To slovensko razlaganje nije samo za nase, ampak tudi za otroke druzih krajev neobhodno potrebno in mi imamo pravico ono zahtevati, ker je glavna šola za slovenske otroke celega nekdanjega celjskega okroga osnovana Pa vendar ni slišati, da bi učitelj četrtega razreda celjske glavne šole kdaj pri učenji slovenščine se poslužil; on vedno le nemški podučuje, ko da bi le nemške otroke pred sebó imel. S tem se nam velika krivica godi. Naši otroci v šoli zaostajajo, marsikteri mora v tretji razred nazaj stopiti, kjer spet nemškega učitelja ima, drugi morajo celó za zmirom šolo zapustiti in to večidel zarad tega, ker je učba neprimerna. Toraj prosimo Vas, prečastiti gospod doktor, da bi blagovolili to našo pritožbo slavnému deželnemu zboru predložiti in nasvetovati, naj bi se sklenilo, da se mora pri učbi na glavni soli v Celji na slovenske učence ozir jemati in da morajo zarad tega učitelji te šole slovenski jezik popolnoma znati, to je , da so zmožni iz nemškega jezika v slovenski in iz slovenskega v nemški jezik pravilno prestavljati. Dokler bomo v tej šoli nemške ali slovenske učitelje imeli, ki se niso slovenske gramatike učili, ostane napredek v učenji za Slovence prazna reč. 2. Zastran gornjegradske okrajne vradnije in sodnije. Znano Vam je, da naš okraj z malimi izjemki je slovenski. Ljudje na hribih še besedice nemške ne razumejo, pa je vendar pri naši gosposki v Gornjegradu vse nemško. Trdi Slovenci nobenega slovenskega pisma ne dobivajo iz pisarnice. Pri zaslišanji se po slovenski odgovarja in po nemški v zapisnik zapisuje ter pod nemške ne svoje besede dá zaslišanec svoj križ ali svoje imé. Da to nije prav, prosta pamet previdi. Toraj Vas prosimo, da tudi zavoljo te nadloge v deželnem zboru nasvetujete, naj bi se sklenilo, da vsa pisma, ktera se iz okrajne uradnije ali sodnije pošiljajo osebam, ki ne znajo nemški, morajo slovenska biti in da vsi zapisniki naj bodo pisani v tem jeziku, kterega zaslišanec razumi. Da bi se omenjeni prošnji uslišali, želijo sploh prebivavci gornjegradskega okraja, kar mi s svojimi podpisi potrjujemo. Meseca decembra 1865. Sledi 38 podpisov okrajnih predstojnikov in odbornikov. Deželni zbor kranjski. V 17. seji dne 18. prosenca je za veliko posestvo novovoljeni vitez Gutmannsthal pod prvosedstvom Codelli-jem obljubo storil. Potem podpěra gosp. Kapelle svoj nujni nasvet, naj se dovoli podpora iz deželnega zaklada pogorelcem v Vrhu (Schweinsberg), s tem, da je predlanskim od 40 hiš jih pogorelo 36 s hlevi in druzimi poslopji vred, da še ti reveži ničesar živeti nimajo, tem manj si morajo sezidati novih po-slopij, da je tedaj treba urno priskočiti. Ta predlog se je izročil finančinemu odseku. — Poslanec dr. Župan poročuje v imenu finančinega odbora, naj se dovoli 600 gold, za kmetijsko in obrtnijsko razstavo, ki jo misli kmetijska družba leta 1867 napraviti. Dr. Bleiweis povdarja, da kmetijska družba ni mogla in še zdaj ne more podati vès stroškovnik, a da se lahko previdi, da bode precej denarjev trebalo, ako se pre-vdarijo različni stroški, ktere na drobno našteva. Ope-raje se na zadnjo razstavo v Ljubljani leta 1844, na predlansko v Zagrebu in na lánsko v Celovci misli, da bode najmanj 10000 gld. treba, in najveće podpore se nadja kmetijska družba od deželnega zbora, ker bode gotovo ta razstava celi deželi na korist. Neče razlagati, da so take razstave za vsako deželo velikoimenitne, temveč s kratka pové, da jih je vpeljal leta 1789 fran- cozki direktorij, ker je vse obrtnijstvo po revolucii potrto bilo, ktero je pa po teh razstavah zopet oživělo. Ce ne dobi kmetijska družba izdatne podpore iz deželnega zaklada, bode težko mogoče to misel izpeljati v djanje. O tem pa, koliko naj se dá iz deželnega zaklada, ne stavi nobenega predloga. — Dr. Toman povdarja važnost tacih razstav za celo deželo; če se povsod take razstave napravljajo, tudi Kranjska ne more zaostati. V prvo je dolžan deželni zaklad kaj dati, ker bo kupčijska zbornica težko kaj dati mogla. Ker se pa stroškovnik še předložil ni in se ne vé, koliko bi dostojno bilo dati iz deželnega zaklada, predlaga, naj zbor v principu dovoli podpore, da pa deželni odbor preiskuje, koliko vtegnejo iznašati stroški, in za leto 1867 naj primeren znesek postavi v deželni proračun. Guttman z živo besedo podpěra važnost razstave in predlog dr. Tomanov, da naj si deželni zbor šteje v posebno čast pospeševati take razstave. Dr. Costa pravi, da se ne bo toliko zarad lOOletnega družb. obstoja napravila ta kmetijska in obrt-nijska razstava — kakor se bere v poročilu finančinega i odseka — temveč zarad preimenitnega in važnega po-mena za celo deželo. Ne kmetijska družba, temveč odsek, ki se bode volil iz kmetijske in kupčijske družbe, iz mestnega in deželnega odbora, bode vodil to razstavo; tudi podpora 600 gold, je kaj pičla in kmetijska družba se je le na čelo postavila in 1000 gold, podpi-sala. Dr. Z up an opravičuje stališče odborovo in da i je temu povod bila sama prošnja kmetijske družbe. On ( misli, da 600 gold, ni tako malo, če se pomisli, da se je za občno kmetijsko in obrtnijsko razstavo na Dunaji leta 1867 le 15.000 gold, dovolilo iz državnega zaklada. Sploh pa nima nič zoper dr. Tomanov predlog, ki nič ne prejudicira. Pri glasovanji je obveljal predlog dr. Tomanov. — Po predlogu deželnega odbora se potrdi prodaja nekega zemljiščinega kosa v srenji zaloški. — Dr. Bleiweis poročuje o predlogu deželnega odbora, naj se dovoli pomoč revežem na Dolenskem. Naj-pred prečita dopis deželne vlade dne 5. t. m., v kterem je na drobno popisana revščina in stiska prebivalcev v okrajih Trebno, Zatičina, Novomesto, Žužemberk, Ko- I stanjevica in Krško, da nikakor ne bodo zadostile po-sameznih podpore ter da se pričakuje iz deželnega zaklada izdatna pomoč. Deželni odbor posebno povdarja, da je revščina na Dolenskem hujša od lanske na No-tranjskem, kteri se je 1000 goldinarjev dovolilo, ter nasvetuje: 1) naj se dovoli iz deželnega zaklada reve- I žem na Dolenskem 2000 gold, iu izroči deželni vladi zraven pa, ker je sila strašno velika in bo za vse po- I trebe 34670 gold, trebalo in ker se ne dá po odbitku teh 2000 gold, ostanek dobiti po milodarih, 2. naj se pomore iz državnega zaklada, kakor se je že dru- I zim deželam, kadar so bile v velicih stiskah, pomagalo in 3. naj se tudi iz tistega zaklada, ki je namenjen obdelovanju dežele, podeli znesek, če bi trebalo v pomladi kupovati semenega žita. — Posl. Mu lej misli, | da bi se dovolilo 3000gold, za vso deželo, ker še tudi na Notranjskem silna lakota razsaja. Dr. Toman pravi,, da te revščine vzrok ni le lanska slaba letina, temvee grozni davki, ki našo deželo na laški meji bolj teže kakor druge oddaljene ; če so tedaj po teh nenavadnih in velicih davkih oslabele deželne moči, je najprvo državni gosposki sveta dolžnost, da tudi vedno zvesti in udani kranjski deželi priskoči, kakor je že pripomogla menj revnim deželam. Dr. Bleiweis ostane pri tem, da se 2000 gld. za Dolence obrne, da pa tudi g. Muleju vstreže, naj se 1000 gold, túdi poděli Notranjcem in temu nasvetu se pridruži tudi Mulej. Cesarski namestnik baron Bach razloži, da je še za No-tranjce zaklad 3 3000 gold., ktere sta darovala Njih Vel. cesar Ferdinand in cesarica Maria Ana posebno za 33 okraja Poatojno in Senožeče, da pa jih deliti ima oblast grof Grune. Po tem razjasnilu odstopi Mulej od svojega predloga, kterega pa dekan Toman sopet da nab 1j e nj za zmirom nemogoče svobodno življenje v obči poznal, da je svobodno obČinsko živ ker slovanskému deblu prirojeno. (Dobro!) sprejme tako, da bi se tudi revežem v hribih okraja Dr. Župan predlaga, naj se čez ta vladin predlog pre gamnik in Brdo pomagalo s 1000 gold. Sklep je obve- J 1 1 *v 11 Ijal po odborovém predlogu. stopi dnevnemu redu, ker se nič ne more določiti na tanko. Al tega predloga ni nihče podpiral > tudi sam ne. j b o 1 j Baron A p fait 18. seji dne 20. prosenca je cesarski namestnik dr. Zup baron Bach bral pismo, po kterem je Njih Veličanstvo govorom njemu poslalo 2000 gold., da se zlajša revšcina na Do- in podperal je birokratične ideje. Gosp. Svet sè pikavnim predgovornike narodne stranke grabil ec graja __okrajne gosposke deželni zbor se slava-klici najgorkejo in ponižno hvalo, kakor smo jih v prejšnjih Časih imeli. Al to ni prav leoskem, za ktere po predlogu pl. Wurzbacha izreče odborovo stališČe, ki se ozira na Baron Bach je odgovoril na vprašanje g. Svetca zarad mi vemo iz oproščenja slovenšćine na tukajšnji gimnazii i da se je ^^^ | ljetnih virov, da si prizadeva vlada ko likor mogoče samoupravo oživeti, da misli še več opra in bode vlada vedno držala ukaza dne 22. julija 1860 vil izrociti občinam in da tudi misli velike županij - /-v Ari ** y i rr i c\ v \ A A v v 9 I • k 1 • 1 . • 11 v 1 • • , • i 1 St. 1022o f da od 718 učencev 24 oproščenih ni toliko osnovati, kakor že zdaj imamo samostojne odbore za število, da je med tem le eden sin uradnika roj en marsiktere stvari. Občinstvo želi, da se brž ko mo od slovenskih starišev, ki so pa več časa v nemških krajih živeli in se tedaj sin ni mogel do dobrega izu-riti, sploh pa, da ne izvirajo te prošnje za oproščenje iz nejevoljnosti (Abneigung) zoper slovenščino, temveč goce samo pod varstva birokracije, in enkrat prične bod iz bojazljivosti (Besorgniss) in nevarnosti, da danj zkopá Í2 vladati. Okrajni komisarijati bodo tako divljenje prebudili, kakor so to zamogl polit nem spričalu ne dobili kake „ungenugende Note" bi v sploš- log dr. Costo uradi skoz 16 let. Zato podp malo se- pred da bode 5 se pa tudi nemški učenci naucé lahko slovenščine vlada, pripoznaje njeno važnost, vprihodnje skrbela, da se napravi poseben razred, v kterem se bode slovenščina stališca dokazuj da Dr. Bleiw smo že iz mostoj godovinskega občinsko juiiouc* uuaaùujg y ua o uau o a ili u o t vj u v kj kj\j ivljenje uživali pod francozko vlado, ko so bile # • i # -nr « • ^ à i 1 #1 m A ustanovlj vane županij Ko podá nacrt, kako so bile osno- od leta 1810 ) 13, sklene z besedami, da učencem nemškega rodů predavala v nemškem jeziku, smo na Kranjskem že imeli samostojno županijsko Potem je poročevalec Kro mer bral poročilo od- življenje, tedaj ga lahko zopet imamo f I ^H ^^^H^^^H^H tem bora, ki se je posvetoval o vladinem predlogu zarad občni razgovor končan, prihodnjič se prične razgovor ustanovitve novih političnih uradnij (gosposk) na Kranj- o posameznih prediogih skem. Odbor predlaga, naj se ne vpeljejo novi politi- Čini uradi, dokler se ob enem ne prenaredé sodnijske n a 22. dne tega meseca se je nadaljevala ta razprava drobno. tem * preďlogom so bili i ko Dr. Toman želi da v nasvetu odborovém na- ) ne tako z mesti „kronovina" se reče „vojvodina" kranjska f ker in finančine oblastnije. se je občni razgovor pricel, vsi zadovoljni drugim predlogom, da bi se pri tej reorganizacii vsa uno ime se je iznajdlo ob času centralizma, to pa zdaj dežela razdelila v 24 okrájev (kantonov) po 20000 dus. tudi vlada sama rabi. Potem zagovarja narod kranjski, da Cesarski namestnik razjasni stališče vladino, potem pa ni tako okorn za srenjska opravila, kakor ga je Kromer dr. Costa v daljem, jasnem in krepkem govoru za- ^v^tooi, iu m« o^ uujy uuum uiu^o ^u^u^^jv vrača razloge odborové, ki je najbrže misiil vpeljati pripravni; saj je vendar samostojno srenjsko gibanje poprejšnje okrajne komisarijate, sploh policijske urade, že last bila staroslovanska. (Dobro!) Guttman govori da se ni na to mislilo, kako bi se srenjam pomagalo zoper okrajna glavarstva, ter pravi, da ljudstvo hoče na noge samostojnega delovanja, da se je premalo oziral majhne okrajne gosposke in da so vsi uradi skupaj. odbor na to, ali bomo zidali na podlagi birokratičnega Svetec dokaže, da s 24 okrajnimi gosposkami bode popisal in da se bojo že dobili možje za županovanje mehanizma, ali na podlagi samouprave; ako se misli f vse bolj zmesano da vsaki člověk je kotel, v kterem bi znalo zavreti kaj odborovém odletí državi nevarnega, potem je sedanjih 30 okrájev še ve- izgubijo, nikakor zadovoljni. kakor vredjeno. Ker jih po nasvetu ne bojo tišti okraji, ki gosposko liko premalo! (dobro! dobro!) potem Zakaj J* ) da je odbor 24 se pa zopet okrajnih gospósk nasvetoval, pa ni težko uganiti On povrnili časi, ko so na kolodvoru in v gledišči sprem- je hotel staro gospodstvo kantonskih predstojnikov ljavali vsacega žandarji! (dobro!) Okrožna glavarstva vzdržati; da pa vendar se more nekoliko pobahati « da leta 1850 so se napravila pod drugo vlado in na dru- mu je tudi varčnost (šparovnost) bilo vodilo, je od 30 gih podlogah, kakor se zdaj želé. Posebno se upira sedanjih okrajnih gosposk odbil 6, in ker bi po takem se v vsem skupaj O f y WMUU1 Wj \j £JKAC*j £J Ulv« Jl. UOUUUV 0\J U^/li C* OV>UUUjlU C*J UiU g KJ & J-J KJ O EL. UUUil V stavku v sporočilu, da ni mogoče svobodno življenje v tudi odpadlo 6 sodniških gosposk jHI^H^H ^ÉH I È t bolj pomagale, da bi se samostojno občinsko življenje bilo izbudiio? (Prav dobro!) Nikakor mu ne gre v glavo, (samouprava) soseskina Ie veša, ktera člověkazapeljuje. w kjkjlk U4 y VAC4 Uli UJUgUUC O Y KJ UVJ Kl UKJ Cil V IJ J ▼ t U Ui WU^OUIU KJ O KJ KA 1110 IVI 11 gUO^UaiV y OU v W uvua wuvi^wj ; in če je to res, zakaj niso sedanje gosposke naredi le 48 politično-sodniških gosposk namesti 60 se- danjih. Poslanec Brolich pravi, da je autonomija kako 24 samostojnih komisarijatov in 24 samostojnih --— ~ « - — — wMiuwoKwjum ty. \j i_u loaujatuv iu ćji oauivotujum — Poslanec Mulej zahteva, «« «odstev prve stopnje manj stroškov prizadevalo, kakor loží dobrota okrajnih zastopništev; zeló se naj se mu očividno raz- polovica teh uradov posebno če se hu- bode dokaj opravil duje nad tem, da se uradnije v eno mer tako strastno On je izročilo okrožnim srenjam ali velicim županijam, potem napadajo. se tudi okrožna glavarstva ne bodo vtikala drugače v okrajna zastopništva. srenjske za okrajne županije ne pa za reci tudi ne bode Predsednik pl. Wurzbach kakor če bi to zahteval državni prid in zopet ponavlja, da nihče ni žalil uradnikov, bičala se trebalo toliko Dr. Costa predlaga tedaj , da bi navodov (komisijonov.) Je birokracija. (DobroI pravo!) Njih eksc. baron se Še goce manj ko 12 okrožnih glavarstev ustanovilo^ kolikor mo- Schloissnigg misli, da županije (mêrije) pod Fran- nare- cozom leta 1810—1813 niso bile tako izvrstne, kakor ^epa velike županije, kakor jih že imajo na Českem se popisujejo; brani birokracijo, da je vendar tudi mar- veliko manj stroškov prizadelo, sikaj dobrega storila v Avstrii, in pravi, da namesti in Moravském kar posebno če bi bile nektere službe plačila y in tako častne in brez ces. birokracije pride potem županijska birokracija. se tudi pomagalo državnim finan- Baron Apfaltrern trâi, da je"autonomist, pa vendar cijam. — Baron Schloissnigg, kot prvosednik vod- hoče 24 okrajnih gospósk; naposled pa trdi — kar ni-boru, zanikava, da se je mislilo s temi 24 komisarijati komur ni znano bilo — da je deželni zbor že odbil napraviti policijsko državo, odbor tudi ni misiil réči, okrajna zastopništva?! — Dr. Costa izvrstno pretres^ 34 govore Kromerja, Muleja, Apfaltrema in Schloissnigga. kar ni treba, da bi cesarske go- Dajte sose8kam vse, sposke v rokah imele! pravi in prav bo na vsako njivo in vala., — Pesmi so se pele od združenega ženskega in moskega, za Laški trg prav močnega kora tako ljub eksaktno, da gromečega ploskanj ni bilo pred stran; soseske bojo na svojih nogah stale brez vajetev konca, da so se še enkrat ponovile; pa tudi do sedaj gosposkinih ondi, kjer jih ni treba; kjer so pa potrebne, na Stajarskem še nismo imeli al kolikor mogoče, malo naj jih bode, in žen slovensk kor slišali. Slava u ; morajo biti in da hval potem bo tudi stroškov manj. Birokracija je Avstrii 4 . « •• • i • i«i i v odj Lop bili zdru pevskemu Kmali pri začetku veselice se še malo pomagala; cesarji sami so vzroki_ veHkoduš- je naznanil telegram, v kterem dr. Bleiweis iz Ljub gospoda nadžupnika in vse društvo pozdravlj nih prenaredeb v starih in novih časih. — Dr. Župan se v predlogu svojemnanaša le na državni zbor. Poročevalec Kromer naposled v dolgem govoru zago- in srčno odzdravlj z velikim veseljem je bil ta pozdrav od Po pesmih je sledil ple družbe sprejet kte [ (ji v^vc v aivu ivi UiliCl jlia^voivu v uvigvui o o ^ ^«v,* ^ » a v ^/vuluiu j v oi^uii jj o y aiu varia odborov nasvèt, da bi dežela dobila 24 okrajnih rega se je venec krasnih gospej in gospodičin vdeležil •r - — Mm m « m * m m ^kw jw • a • • W * m -m « a _ « (kantonskih) gospósk. Al brez vspeha so bila vsa pri- pocitnj un pa se je vse okrog miz vsedlo, in sledile poročila: s 15 glasovi zoper 14 je padlo 24 kanton- so od cele družbe navdušeno pete narodne pesmi in skih gospósk; s toliko večino pa je padel tudi dr. Costov predlog. Ker ni bilo moč, več samostoj- lepe pa 7 se prav navdušene zdravice Gospodu Savperlu nosti resiti županijam, je bila stranka srenjskega na- misel in njeno čvrsto izpelj moramo presrčno zahvaliti za njegovo blag předka zadovoljna okrajnih gospósk. > da je saj odbila staro kopito 24 Dopisi. p Iz Gradca 16. januarja # Besed v spomin ktero smo 10. tega meseca obhajali X 1C O C 1 U U » ; aiciu omu AV/. nv^« Uivovvu VWU»JM»1 J J« bila prav slovesná, in ni se bilo kmali toliko ljudi zbralo, kakor pri tej slovesnosti. Pevci so jasno pokazali, kako so se v kratkem času izurili, kajti reči se mora, da je bila vsaka pesem izvrstno in navdušeno popevana kar so poslušavci tudi z živim ploskanjem priznali. Le škoda, da je v vodni govor moral izostati, ker je bil „Slovenije" prvosednik na naglo zbolel in Je ravno on bil, kteremu bilo častno pozdra viti goste^ ter našemu pesniku govoriti slavo. Gospod pravnik Svinger se je pokazal dobrega govornika po deklamovanju Prešernovega „pevca' ~ bil poslušavcem prikupil dr. B. Ip Posebno se > ki pa Po besedi selj moj ster bil lepega póla ) ) sko igral svojo lepo overturo ki je trajal do belega dne v veliko kterega se je bilo res mnogo mnogo sešlo. Počastil je bil to besedo tudi nekdanji srbski minister Nikolaj in je bilo tudi več posla nazoce. Ali zbori kaj naklonili slovenski Matici? ne bilo dobro, da bi tudi To druge imenitne gospode deželni eljo izročam v prevdar, zlasti odkar vidim, da naš deželni zbor za unterrichtszwecke „UmcrrUJULlOZi WOVitVO precej UU8W otun, U^uav Li V je odločil za bravno društvo na Joanišču 525 forintov J • • 1 1 • 1 w 1 1 • "1 dosti storí k a j t nedavno zavidamo, a ) bi vendar želeli, da cesar mu Slovenci ne bi se tudi v prid naše kulture kaj storilo, kar bi se ravno po omenjenem potu lahko zgodilo. Prevdarite! Národna veselica, ktera se Oď Savine 21. jan je 16. t. m. v Laškem trgu v dvorani s pušcicami stre-Ijajoče družbe na predvečer godú prečastitega gospoda nadžupnika Ant Žuža-t bila za ustanovljenje tržan zopet svitla in mila vljenja ske bolnišnice obhajala zvezda na nebu našega narodnega gibanj in vesel dokaz, da Laški trg ni zadnji med trgi in mesti prijazne savinske doline Sešlo se okoli 200 oseb med temi veliko število gospej in gospodič Začela se je veselica z daljšim, navdušenim govorom, v kterem sta bila pomen in namen te veselice razjaš- njena, kom" sledile so pesmi in Kdor ima srce" igre, in sicer pesmi 99 Ko 9 77 7 99 talasi' 6 9 99 Lahko noč" 9 in igre: „Ilirija oživljena" in „Županova Micika", pred koncem pa zopet bistroumni^ in tehtni govor gospoda osnovatelja te veselice. — „Županova ici ka" se e tako gladko in izvrstno predstavljala, da je gledavec nehoté pozabil, da ima diletante, pred seboj; sè srčnimi slavo-klici se je ljubeznjivima gospodičinama igravkama in prijaznim gospodom igravcem glasna pohvala izreko- veselico, ktero nam 9 za tako lepo narodno je on s podporo domoljubnih go spodičin in gospodov napravil; pokazal je, da en sam omikan, navdušen, za umetnost vnet in nesebičen mož. pričeti s pomočjo mu sorodnih src več kot kôpa istih ošabnih in zopernih našajo, kakor da bi bili vse rodoljubj peljati more > vzeli 9 kterih pozitivnih, narodu gospodov, ki se ob 3 za-se „v štanť i pa nikdo ne pozná hvalo vsem gospodičinam in gospodom v resnici koristnih del Se enkrat tedaj presrčno za- krasni veselici tržanom! Prosimo jih pripomogli, in sploh 9 kteri so tej vsem vrlim Laškim ^««uumé a. ivo.uiu jija naj napravijo savinskim Slovencem kmali zopet tako lepo narodno veselico. Živili lr Iz Ljubljane. V izrednem zboru kmetijske družbe 23. dne t. m imenu gozdnarskega odseka Dimic, gozdnarski oskrbnik, poročal o predlogih kterih gl naj bi db se gozdnarsk db Lud. po 9 vvrstil v or kmetijske družbe. Ker se po teh predlogih imajo premeniti družbena pravila, in bi utegnilo* prav biti ; glasji z gosp Guttmanom in i — r * ~ '9 da se premeni še kaj več o njih Dežmanom, vitezom v so Guttmannstnalom dr. Ahačičem nasvetoval 9 naj po 5 udih pomnoženi gl dr. Costa odbor napravi osnovo za premembo pravil; v to premembo naj se vzamejo predlogi gozdnarskega odseka, pa tudi še drugi ti; tako sestavljena cela naj se t vsem udom zboru pa, ako je mogoče, meseca maja, v konečni pre ^ pošlje, v prihodnjem občnero tres in sklep vzame Ker je ta predlog z veliko ve- ćino bveljal, so bili v odbor za posvetovanje pravil ; gospodje: Dežman, Toman, vitez Guttmanstbal, Dimic. dr. Ahačič > 7 največ gl za temi pa sta dobila gospoda Faber in Schollmajer. Gospodom gozdnarskeg odseka: grofu Jož. Barbo-tu 9 valcu), Schollmajer-i bro prevdarj novih pravil Fr. Vičel 7 gosp. Henr. Likarj Dimic-u (p in je zbor svojo zahvalo izrekel za nasvete 9 kteri se boj vzeli . Fr jih do- O' v osnovo d C. k. deželno predsedstvo daj za Dol znanj 9 da m v živežu, semenu ali kakoršnem koli blagu po deželi prejemaj kantonske gosposke 9 V Ljubljani pa magistrat Milodari za Dolence. Gospod baron Anton Zois v Ljublj 50 gold gosp. A. U. v Zagrebu 10 gld gosp. A. L. v Ljublj neimenovan dobrotnik po g. Heidrihu 20 gld 1 . » ."i 1 tt tk 1 V 5 gold gosp. dr. H. Pavkar spi ritual v Ljublj 5 gold gosp. dr. Lovro Toman v Ljublj 5 gold gosp. prof. dr. Valenta v Ljnblj 3 gold gosp dr. E. Costa, župan v Ljubljan 10 gld v Ljublj 5 gold M. Lj ubij H. 5 gold gosp. prof. dr. CebaŠek dr. Janez Bleiweis v 10 gold Za pogorelce v Harijah : Gosp. prof, dr^ Čebaaek v Ljubljan 2 gold Ksaverijanski farani na Stajarskem 3 gold Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.