Dopisi. V Buda-Peštu 5. aprila. V. B. — Cesar je še tukaj; pravijo, da ostane do srede.*) Naj veča želja vladina je neki zdaj le ta, da bi se, kar je moč, brzo kronanje s krono sv. Štefana zgodilo; to je za trdo ustavljen cilj , od kterega se vlada ne da več zadrža-vati. Navada je, da ogerski kralj ob kronanji od dežele prejme 50.000 cekinov, kraljica pa 25.000. Magjarsko finančno ministerstvo je kralju kupilo grajščino Grodollo, kake 2 uri od Pešta na cesti proti Jagru (Erlau) in ne dalječ od Vaje-a. Ta grajščina veljd 1 milijon in 800.000 goldinarjev, grajščinsko zemljišče je še čez 20.000 oralov veliko. — Cesarju je v Godollo neki prav všeč; bil je ondi že dvakrat na lovu. — Dvalizem je gotov. Kako si Magjari cilj in konec njegov mislijo, kaže nam podoba, ktero sem videl v magjarskem časopisu „Ustokos" (zvezda repatica). Tako-le je napravljena: Pri mizi sedi Magjar; nemški Mihel mu je ravno polno skledo cmokov pred nos postavil; na cmokih je napisano: Ol&h (Vlah, Erdeljec), Hortvath, Srb, Tot, Orosz. Cmok z napisom „01&h" Magjar že na žlici drži, z drugo roko pa pipo na stran poklada. Nemški Mihel se mu reži ter ga spodbada, naj si d& dobro dišati tako dobre cmoke. Pri drugi mizi pa sedi nemški Mihel tudi pri polni skledi cmokov, na kterih se ber6 napisi: Csžh, Morovd, Lengyel. Pri mizi pa stoji prav pitan (tolst) Magjar, kteri Mihel-nu tako-le prigovarja: Jaz sem meni namenjene cmoke vže poruČal, Mihel, snedi tudi ti cmoke, ktere si sam sebi skukal." — Ali *) Ravno ko pripravljam pismo na pošto (6. dne t. m.), se razširja glas, da je včeraj pozno na večer došla depeša iz Dunaja, ktera je vzrok bila naglega odhoda cesarjevega na Dunaj pozno ponoči. Pis. 121 122 ni dobro zrcalo dvalizma? — Minister Beust se menda največe podpore nadja od Magjarov, ker to so mu korenjaki, da se cele Evrope ne ustrašijo; Magjari bodo, saj tako si more baron Beust misliti, sami vse sovražnike „Cis- in Translajtanije" v klobase podelali. Bog jim daj srečo, toda nekoliko več, kakor so jo imeli pri Sadovi (Kraljevem Gradcu)! Slovanov in Romunov Avstrija menda ne potrebuje več, odkar ima saksonskega Beusta in lojalne Magjare na svoji strani. Copate mora imeti na očeh, kdor ne vidi, zakaj Magjari na Reko tako preže". Reka ima jim biti kolonija, središče kupčije čez morje, Reka ima biti zakladni kamen velikega „Magjar-orszag-a", ker brez morja se ne da nobena močna država ustrojiti; to Magjari prav dobro vedo, zatoraj morajo Reko imeti, in dobili je bodo, ker za gotovo se pripoveduje, da je združenje Reke in reškega primorja z Ogerskim že gotovo, in v kratkem bode to združenje vlada razglasila. — Gospo-dine, pomiluj! Magjarski „Pester Lloyd" vže to pretresa, da je na reški gimnazii slovanski jezik vpeljan! Al razumete, kaj to pomeni?*) Iz Trsta. — Na naši c, kr. visi gimnaziji je razpisana služba za slovenščino pa klasično jezikoslovje. Letno plačilo znaša 945 gld. s 126 gld. za stanovanje. Prošnji z dotičnimi spričevali naj se oddajo tržaškemu namestništvu vsaj do 15. maja. Iz Do Ionskega 5. aprila. — Ko pridem te dni v Novomesto, čudil sem se zelo, bilo je vse nekako kla-verno in pobito; vidim sem ter tje mestnjana, ki se pogovarja z mestnjanom bolj natihoma. Poprašujem sam sebe, od kod neki tolika sprememba od onikrat, ko sem bil v mestu? Grede po svojih opravkih srečam starega znanca; brzo ga vprašam, kaj bi bilo vzrok temu? je li morda to slavljenje vaše zmage? Tako mu rečem in pogledam v obraz. Pač res zmagali smo, pa bilo bi stokrat bolje, da ne bi bili! Ko so zmagali Slovenci trikrat, šlo je vse mirno in po redu, nobenega hrupa ni bilo. Sedaj pa so se godile reči, da se jih mora vsak poštenjak sramovati. Pripoveduje mi prijatelj dalje, da so se obnašali nekteri, ki bi radi povsod zvonec nosili, v Kandii tako, kakor ne bi se kani-bali vedli. Ker so zadnje ,,Novice" že nekaj o tem omenile, dostavljam jaz samo to, da neki kulturonosec se sedaj plazi okoli poštene vdove K., ktero je pehal, ker je branila svoje goste, naj bi odstopila od tožbe; drug še „veČi junak" je že drdral v St. J. in k sv. K., ter prosil gospoda, naj bi opustila tožbo. Kakor gre glas, opravil ni nobeden nič, in tako je pravo! Naj razsodi sodnija in kaznuje kar je kazni vredno, sicer se svet demoralizira, daje gorje! — To pa še ni vse. Na drugi strani mesta, na ljubljanski cesti, bilo je nekaj dijakov iz prvih gimnazijskih razredov v drevoredu, kjer se pogostoma shajajo. Pridejo trije vozovi Višen-čanov; ti grejo mirno naprej. Pridejo zopet trije drugi vozovi. Ti možje pa so bili vinjeni in kričijo silno**); fantje se jim smejejo. To pa je razkačilo te Višen-čane, poskačejo raz voz6, voznik zgrabi enega dijakov in ga dobro natepe. Dijaki puhnejo v beg, Višenčanje pa kamnje za njimi luČajo, kar jim povračujejo dijaki v begu s peskom. Fantje se se razkropili, nekaj jih teče v mesto, nekaj na loko, nekaj pa na grič, koder imajo iti Višenčanje. Ondi na griču stoje metali so fantje na-nje pesek in kar jim sicer pride v roke. To lu-čanje je bilo gola otročarija, golo otroško maščevanje, kakoršno se pripeti pijancem večkrat, in z volitvijo ni v nikakoršni zvezi. Toda kulturonosci bi to radi dru- *) Ostalo na drugem mestu. Vred. **) Pravijo, da se Visenčanom, to je, tistim, ki so na teh vozovih sedeli, redkokrat primeri tako „dober dan" , kakor je bil ta, ko so jih peljali k volitvi v Novomesto. gače zasuknili, da bi zmanjšali svojo sramoto v Kandii. To stvar je preiskovalo gimnazijalno ravnateljstvo in sedaj jo preiskuje okrajno predstojništvo. Kadar po-zvem razsodbo, brž jo naznanim. Ker že tako kramljava — skor bi bil nekaj pozabil, reče prijatel — in ta rekši potegne iz žepa „Tagespošto" od31. marca. Evo! beri pa sodi. Berem — strmim in si mislim: to ti je res peklenska hudobija: prikladati drugim, kar delaš sam. Ravno nasprotno, kar piše, je resnica, mi odvrne prijatel. To je čutila „Tagespošta" sama, ker prosi dopisuna, naj jej okoliščine na tanko popiše, da se more zagovarjati, ako bi jo zadela tožba. — Dalje bere pridem na stavek, kjer pisun „miloljudnou opominja Frančiškane, ,,naj bi se bolj s pedagogiko, pa manj s politiko pečali." Na to opomni prijatel: Edino njih pe-čanje s politiko bilo je to, da so kot upravičeni v o-lilci se svoje pravice poslužili in pri volitvi glasovali, in sicer za narodnega moža; ako bi bili glasovali drugače , gotovo bi jim bila „Tagespošta" glorijo pela, ne pa priporoČevala jim učiti se pedagogike. Prav imaš, mu zavrnem; jaz poznam vrle naše frančiškane; oni ne čakajo, da bi jim pedagogike priporočeval pri-smoda, ki naj se najpoprej uči, kaj je resnica, in potem resnico pisati, ne pa kovati laži in jih hudobno trositi po svetu! Iz idriškega okraja 2. aprila. — V našem okraji so se med otroci in odrašenimi ljudmi prikazale koze, in sicer tako obširno, da je vlada za potrebno spoznala, v okuženih krajih brž koze staviti otrokom, kterim niso še bile stavljene, pa tudi v drugič jih cepiti kakor postava za revakcinacije veleva, da se kar hitro zaduši kužna bolezin. Iz Idrije 6. aprila. -—ign— V 6. listu lanskih „Novic" je grajal dopisnik , da naš župan še ni položil računov mestnih. To sicer ni veliko pomagalo, nekaj pa vendar. Čeravno o računih za leto 1865. in 1866. še ni duha ne sluha, so saj oni do leta 1865. sestavljeni in pregledovalcem predloženi. Od teh gospodov zdaj pričakujemo, da na tanko spolnijo svojo nalogo in na drobno pregledajo po računskih pravilih vse, kajti ravno zastareli računi zahtevajo to, da se nič ne reši le „bona fide", ampak z največo pazljivostjo. Na-djamo se, da to more samemu g. županu všeč biti, da se računom temeljit absolutorij da, ne pa le površni „vidi.a O tacih rečeh prevzamejo tudi pregledovalci veliko odgovornost; zato smo radovedni, kako bojo spolnili svojo dolžnost. *) Naj pri tej priliki še nekaj omenim. Ali ni to postava , da licencije za godbo daje župan, denar pa prejema in hranuje denarničar ? Pri nas je to drugače: župan opravlja oboje. Pretekli pust je bilo mnogo veselic in mnogo se je za licencije plačalo; do danes pa blagajnica še beliča ni dobila. To mora vendar g. županu sitno biti, da ta denar v posebno mestno kašo spravlja in poseben račun za-nj dela, ko bi vendar blagajnik to delo lahko prevzel. — Slišali ste, da pri volitvah za našega visoko spoštovanega poslanca viteza Gariboldi-a, čegar ime še po blagih stariših njegovih je pri nas sveto ime , so naši k n a p i odloČili. Skazali so se poštene možake, kteri so, prav kakor §. 39. volilnega reda veleva, poprašali samo svojo vest, in so tudi po tem spoznanji brez strahu na pisane obraze volili. Kjer gre za svoje prepričanje, za svojo vest, tu je vse eno „gospod" ali „knapa, ker vsak je le sebi in Bogu odgovoren, in nikomur druzemu. Zdaj ti pošteni ljudje trpijo veliko preganjanja, siplje se mnogo strupa na-nje, žuga se jim s „kasiranjeni" itd. Al nič ne ma-rajte, vrli naši; postavno ste ravnali in ves kranjski narod Vas spoštuje tako, da tega spoštovanja Vam *) Mestne račune pregledati ima tudi vsak mestnjan pravico. tudi deželni zbor, ako bi kdaj treba bilo, gotovo ne bode odrekel. Iz Kranja. — Na mesto umrlega dr. Napreta je prišel gosp. dr. Ignaci Mally za c. kr. okrajnega zdravnika. Iz Kranja. (Poslano.) Ker je dopis v „Slovencu" zarad nemškega gledišča veliko nevoljo izbudil in ker sum tega dopisa leti na naše znane narodnjake, morem zagotoviti, da nobeden izmed njih ni pisal omenjenega dopisa. En častitelj kranjskega mesta. Iz Ljubljane. V 7 urah je bil deželni zbor v sa-boto končan. Nemška stranka je mislila, da se bo vlekel več dni ter se nadjala med tem doseči kompromisov, zanašaje se res na to, da se je od n&rodne stranke odcepila „Mittelpartei", to je, stranka, kterej bi veljal priimek „šviga švaga čez dva praga." Al zmotili so se! Narodna stranka šteje 21 glav, ki stoje v izvrstni parlamentarni disciplini kot en mož, v vsem edini. Narodna stranka bi si bila res v greh štela, ako bi z velikim besedovanjem dragi čas kratila (vsak dan stane 150 gold.). Že v unem zboru je narodna stranka odločno rekla, da hoče poslance voliti v državni zbor. Takrat pa je hotla ševposebnem pismu (adresi) cesarju razodeti svoje pomislike in skrbi. To pismo je brala vlada in tudi Njih Veličanstvu je prišlo na znanje. Po takem ni bilo treba na novo delati adrese. Cesar «o razpustili zbor in vprašali narod; narod je po novih volitvah odgovoril, da prejšnji poslanci so tudi zdaj njegovi poslanci. Tako ve presvitli cesar vse; narodna večina je ostala istih misli, istega srca. In zato ni bilo treba dolzega zbora. Narodna večina bi bila rada poslala dr. Bleiweisa in dr. Costa v državni zbor dunajski ; al po mnozih opravilih domd držana prosila sta, naj volijo namesti nju druge gospode, kar se je tudi zgodilo. Nemška stranka je svojo jezo nad današnjim dnevom ravno tako smešno kakor trivijalno spustila — o volitvah za državni zbor. In to so po „Pressi" tisti možaki, ki so narodnim poslancem — „um eine Kopf-lange voraus"! Vprašanje je le: čigava je ta glava? — Gospod dr. Bohm-u, bivšemu sekundarju v ljubljanski deželni bolnišnici, je po c. k. vladi izročeno oskrbovanje zdravniške službe za okraj ljubljansko-vrhniški. — (Sokolski shod.) Eden najlepših in letos najbolj obiskanih sokolskih shodov je bil 6. t. m. ravno na dan, ko se je snidel naš deželni zbor. Počastili so ta shod gg. poslanci deželnega zbora in dolgo zadržana radost vskipela je ta večer do vrhunca. Navdušeni pozdravi in napitnice vrstile so se s točkami prav zanimivega programa. Posebno veselost zbudil je „muzi-kaličen brencelj." Prav veselo smo se radovali dolgo skupaj z hrabrimi našimi poslanci in še le v pozni uri se veselo ločili. Voditelju tega večera g. St. gre hvala, da je preskrbel tako zanimiv program. — (Beseda v čitalnici.) Druga postna beseda ostala bode z svitlimi črkami zapisana v zgodovini Čitalnice naše, kajti pokazala nam je, kako raznovrstne umetniške moči ima naša čitalnica. Prvi del programa bile so meglene podobe. Reči moramo, da so bile izvršene tako mojstersko in krasno, da jih nismo videli še boljih. Občna radost občinstva nad tem nenavadnim umetniškim delom bila je velika in se glasila v živahni pohvali. Posebno krasne so bile podobe Bleškega jezera. — V drugem delu programa govoril je izvrstno g. J. Zupan o pomladi narave in pomladi domovinski ter z lepo besedo pozdravil deželne poslance, ki so počastili besedo. Ta govor prinesemo prihodnjič. Ljubez-njivi sestri gospodičini Roža in Evgenija Frolih očarale ste nas: ena z milim petjem, druga z umetno igro na goslih. Tretji del besede bila je veseloigra „Ultra", ktera je zbudila mnogo veselja. Gospodičine in gospodje igrali so tako dobro in gladko skupaj , da je bilo res veselje poslušati. Skozi in skozi zadovoljno zapustilo je občinstvo dvorano in se bode še dolgo z veseljem spominjalo krasne te besede. 123