V Ljubljani, dne 3. julija 191$.
Leto XXX!'.
l.enh rao I.	gSBMB
K tO— aa B
w» - cz« g
nemiile ■ r	ilihih—i
12 - «.	IT
Am.riko In dratf. tn|. drt.r. K 14- -J - Pov.taetn. »l.«Hk» •« prodaja), p*
vtD.h*.-	..........H...................
GLASILO JUGOSLOVANSKE % : i KMETSKE ZVEZE ; : j
SpUi ia do pi.i <* poii-l|a|<i i Ur«d-
oiitvn JDa-
■n.l|aba*, L|nbi|aaa, » Kopit&rf.v. ■lica. — Naročnina« (.kl.m.clj« [a U> urati pa: Upr.TnUtni.Dnro.linb«", Ljubil.na, Kapilari... allca
Cb
J. K Z. v boju za kmeta
Pri anketi za agrarno reformo v Bel-/radu sc je oglasil k besedi tudi načelnik Jugoslovanske kmetske zveze, državni poslanec Brodar. Njegov govor prinašamo v s! dečeni:
Delitev veleposestniške zemlje, ki se obdeluje.
Gospodje, moj predgovornik g. veleposestnik Lenarčič je rekel, da v Sloveniji pri agrarni reformi nc pridejo toliko v po-štev veleposestva, v kolikor se tiče cbde-lave zemlje, ker takih veleposestev pri nas sploh ni. Gospodje, jaz sem v tein oziru malo drugačnega mnenja. Seveda bi imel prav, ako bi sc določila za polje, travnike in vinograde najvišja mera, ki ostane nerazdeljena, 150 hektarjev, kakor je sedaj določeno v načrtu agrarne reforme za celo državo. Potem v Slavoniji, kar se tiče polja, sploh ne pride v poštev. Gospodje, pri nas pa so v tem oziru drugačne rezmere kakor na Hrvatskem, v Bosni ali v Banatu, kjer je veliko 'zemlje in so naselbine le redke. Pri nas je malo zemlje in so goste naselbine, tako da imamo največ malih posestnikov, ki često nimajo niti toliko zemlje, da bi preživljali svojo družino. Iz teh razlogov moramo vzeti za Slovenijo veliko nižii maksimum (najvišja mera) za posestva, kakor je to določeno za druge kraje. Da pa ne bo prišlo veliko posestev v poštev, to pa priznavam, ker od leta 1348., odkar je naš kmet odve/.an tlake in mu ni treba več dajati desetine graščaku, so pil nas pričele leto za letom izginjati graščine (veleposestva) z obdelano zem-!jo. Rastla pa so gozdna ve'eposestva. Go-podje, pri nas v Sloveniji imamo slabo zemljo. Moramo veliko-gnojiti, dobro obdelovati, pridelek pa je le malenkosten. Naša zemlja se ne da primerjati z ono, kakor jo vidimo tukaj na Htvatskem ali v Srbiji, kjer rodi. veliko bolje brez gnoja kakor pa pri nas dobro pognojena. Gospodje, pri nas se izplača obdelo/anje polja samo tistemu kmetu, ki obdelu'e posestvo sam s svojo pridno družino.
Iz omenjenih razlogov je potem razumljivo, zakaj so pri nas izginjala veleposestva za obdelovanje polia Zgodilo se je to zaradi tega, ker se graščinam obdelovanje ni izplačalo. Zato jaz kot zastopnik srednjega in malega kmeta stojim na stališču, da se postavi maksimum za obdelovanje polja in travnikov tak, kolikor more ena družina, vzemimo malo večjo družino od 10 do 12 članov, obdelati. Na manjših
posestvih se zemlja tudi veliko bolje obdela, in s tem bi se pri nas pomnožili pridelki. Po mojem mnenju kot kmet, ki sam izkušam razmere, bi zadostoval maksimum 30 ha. Upam, da sc veleposestniki, ki bodo morali oddati neka! ha njiv ali trn-vnikov, temu ne bodo upirali, ker sami vedo, da se jim do seda; obdelovanje ni izplačalo, še manj pa se jim bo v bodoče, ker bodo delavci še vedno dražji, žito pa cenejše.
Veleposestniški gozdi.
Glede gozdnih veleposestev je omenil moj g. predgovornik da pri nas ni potrebe, da bi se taka veleposestva razkosa-vala, ker da so pri nas kmetje s steljo, drvmi i" stavbnim lesoro dobro preskrbljeni. Gospodje, tudi v tem se ne morem strinjali z g. predgovornikom. Jaz nasprot. no vem, da kmetje ravno v bližini gozdnih i veleposestnikov nimajo skoro nič gozda in so bili do sedaj naravnost navezani na veleposestnikove gozde in so bili potem seveda tudi od njega odvisni. Tako mi je , znano, da veleposestnik zahteva od kmeta, ki ga prosi, da bi mu prodal drva, ste-j ljo ali.stavbni les, poleg kupnine še to, da mora še iti več dni delat. Drugače mu sploh ni na prodaj. Gospodje, to je suženjstvo! Naša dolžnost je, da našega kmeta osvobodimo takega suženjstva. In sedaj je prilika. Zato zahtevam, da se v bližini, nekaj ur oddaljenim posestnikom od takega veleposestva da kmetom v last toliko gozda, kolikor ga kmet za svoje lastno posestvo potrebuje.
Posestvo se pri nas le tisto dobro vzdržuje, katero ima dovolj gozda, ki potem tudi lahko dovolj gnoji svojo zemljo. Največji revež je pri nas tisti kmet, ki je navezan na druge gozdove. Ta je v ved-nem pomanjkanju za steljo in drva.
Gospodje veleposestniki so prišli tudi po raznih potih do tako velikih posestev. V nekaterih krajih so dobili zemljo od kmetom z nasiljem za malenkostno vsoto, včasih pa celo, kakor so mi pripovedovali naši možje, po nepoštenih potih. Na primer o naših planinah na Gorenjskem se marsikaj sliši. Na to, g. minister, Vas posebno opozarjam, da obrnete vso svojo pozornost na nje.
Gospodje, gre sedaj za to, kak maksimum hočemo postaviti za gozdne veleposestnike. Kakor sem že poprej omenil, da je posestvo le tisto dobro, ki ima dovolj gozda, zato stojim na stališču, da se tudi veleposestnikom pusti več gozda, kakor pa imajo oolja in travnikov, da zamoreio
potem uspešno gospodariti. Za obdelovanje polja in travnikov sem stavil maksimum 30 ha, za gozd stavim 50 ha, in sicer dobrega, prvovrstnega gozda.
V hribovitih krajih pa, kjer je slaba ali skalnata zemlja, ki je večina porastla z grmovjem in je v takih krajih tudi les veliko manj vreden, pa tudi kmetje v takih krajih nimajo polja, tako da so za življenje primorani vse kupiti, pristanem tudi do 400 ha.
Potem mislim, da se ni treba bati, da bi bil ogrožen obstoj kake družine,
G. poslanec Brodar, ali Vi v ta maksi-' mum prištevale tudi pašnike in planine?
Brodar: Ne, g. minister, ker stojim na ' stališču, da se vsaka planina ali pašnik, ■ ki preživi več živine kakor jo ima eden posestnik, da občini. Ako je večji kom-I pleks, večjim občinam ali pa živinorejskim zadrugam v izrabo. Sicer pa o planinah še izpregovorim.
Gospodje, glede drugih gozdov pa, ki so večji kompleksi, ki pripadajo kot last državi, nikakor nijem za to, da bi jih država tudi upravljala ker se je izkazalo že 1 v Avstro-Ogrski, da je državna uprava : zelo slaba in draga, da so sc državni gozdovi obrestovali samo 1 do 2 odstotka, j Gozdovi, ki jih ima kmet v svoji posesti, : pa od 10 do 15 odstotkov, V tem oziru se popolnoma strinjam z načrtom g, ministra in v kolikor mi ic omenil o tem tudi naš g. poverjenik dr. Lukan, namreč da vse skrbstvo in izkoriščanje gozdov prevzame posebna zadruga, h kateri bi lahko pristopili 1, dosedanji posestnik gozda, 2, lesne zadruge, 3. lesni trgovci, 4. delavci, ki bedo v teh gozdovih delali. Vsi ti bi bili udeleženi tudi na izkupičku te zadruge. Tako se namerava vsa ta stvar socializi-rati, kar je hvale vredno. Bojim se le, da debe prevelik vpliv v tej zadrugi lesni trgovci, kar bi ne bilo dobro za gozdove. Mogoče bi bilo dobro, g. minister, ako bi v to zadrugo privzeli že okoliške kmet®
Planine.
Glede naših planin ima le še toliko omeniti, da se je preživljalo še pred 50 leti na stotine in stotine več glav živine na njih, kar je bilo zelo dobro za napredek naše živinoreje in za kmetijstvo. Danes pa ima po večini te planine v rokah gospoda, ki ji služijo za zabavo in luksus. Gospodje, edini najboljši dohodek našega kmeta bo sedaj živinoreja. Zato je zadnji i čas, du dobi naš kmet planine nazaj v svoje roke. S tem se bo pri ras povzdignila živinoreja, kar bo v prid kmetu in dr-i žavi.
I1
Zato še enkrat poživljam g. ministra, naj vso svojo pozornost obrne na naše planine. S tem končam. Minister odgovarja: Gospodu poslancu Brodarju odgovarjam na njegova izvajanja sledeče:
Opravo večjih gozdov, ki pripadajo državi, bi prevzela posebna zadruga, v kateri bi bili učlanjeni; I. dosedanji posestnik teh gozdov, 2. lesne zadruge 3. lesni trgovci, 4. vsi delavci, ki bi delali v teh gozdovih. Lahko se še potem privza-naejo v to zadrugo tisti kmetje, ki bodo iz teh gozdov vozili in vlačili hlode, drva itd.
Držim se pa tega, da ima država glavno nadzorstvo in kontrolo nad vso upravo teh gozdov.
Glede planin izjavljam, da, kjer se bo dokazalo, da je bila kmetu ali kmetom vzeta planina z nasiljem ali za malenkostno vsoto ali po nepoštenem potu, da dobijo vsi tisti planine brezplačno nazaj,
G. poslanec naj bo uverjen, da hočem vse storiti, da se kmetje zadovoljijo in da se vse stare krivice, ki so se kmetu dogodile, sedaj, kolikor bo mogoče in v moji moči, popravijo.
Belgrad, 24. junija 1919.
Ivan Brodar.
Cen j. naročnikom!
Prvo polletje tekočega leta je minulo, s tem je pa potekla naročnina na »Domoljuba" tudi vsem našim naročnikom, ki so ob novem letu poslali samo polovico naročnine. Da iim olajšamo nadaljnje plačilo, do-pošljemo v tej in prihodnji številki .,Domoljuba" položnice vsem, ki imajo na dolgu naročnino za pol leta ali morda tudi več. Kdor torej te dni prejme položnico v svojem listu, naj nam takoj odpošlje potrebni znesek, ker po preteku meseca julija ne bomo poslali Usta nikomur, ki ne bi ime! plačane celoletne na-ročrlne.
Položnice moremo seveda poslati samo cen j. naročnikom na Slovenskih tle\ Oni naši naročniki, ki bivajo izven meje Slovenife, naj nam pa pošljejo denar po nakaznici, aH pa v priporočenem pismu, ker poštne položnice ne veljajo ne za Dalmacijo, ne za Hrvatsko, kakor tudi ne za pošte v Nemški A vstriji. — Vsak cenj. naročnik, ki ve da Ujegovi računi pri „Domoljubu" niso v redu, naj zanesljivo do 25. t. m. dopošlje primankljaj do konca leta 1919. Celoletna naročnina znaša 10 K-
Proti oderuštvu z usnjem.
Poslanci Jugoslovanske kmetske zve-M Pišek, Hohnjec in tovariši so stavili na VŠnistra trgovine sledeče vprašanje:
Usnja primanjkuje po vsej državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, in kolikor se X
ga proda, je treba zanj plačati neprimerno visoke cene. V rednih razmerah v naših krajih ni nedostajalo ne usnja, ne blaga iz njega. Industrija z usnjem in čevlji je pri nas tako prospevala, da nismo krili le lastne potrebe, marveč smo tudi izvažali. Sama Slovenija je pred vojno producirala za 21 milijonov usnjenega, ozir. čevljarskega blaga, izvozili pa smo približno za 7 milijonov. Glavne sirovine, kože in čre-slovino, pridelujemo doma. Imamo večje strojarne v Ljubljani, Tržiču, Litiji, Mariboru, Šoštanju, Celju, na Vrhniki, v Zagrebu in po nekaterih krajih Slavonije.
V tovarnah in po skladiščih je še mnogo usnja, trgovci ga prodajajo po oderuških cenah, ubogo ljudstvo pa hudo trpi vsled pomanjkanja usnja. Če do jeseni ne pride v promet vsak kolikor toliko zadovoljiva količina usnja, otroci vsled pomanjkanja obutelji ne bodo mogli hoditi v šolo, ne v cerkev.
Zadnjo jesen jc vlada iz tovarn nakazala nekaj usnja in se je isto dobivalo po razmeroma zmernih cenah, in sicer podplati 1 kg po 18, zgornje usnje po 32 K. Ko pa se je nakazana vrsta usnja razprodala, so se po trgovinah cene usnja zopet dvignile do oderuške višine. Dandanašnji revnejši ljudje delavskega in kmetskega stanu sploh ne morejo kupiti obutala.
Vprašamo torej ministra trgovine:
1.	Ali mu je znano, da vlada med ljudstvom tako veliko pomanjkanje usnja in da so cene usnja pretirano visoke?
2.	Ali misli kmalu izdati ukaz, da se iz zalog in skladišč zopet nakaže potrebna množina usnja v razprodajo po primer-nah cenah?
3.	Ali namerava odrediti in storiti, kar je potrebno in pripravno, da sc v naši državi zopet okrepi usnjarstvo?
Beograd, 23. junija 1919.
Kakšni možje pa so to?
Liberalna stranka je v zadnjem času po svojem članu, podpredsedniku deželne vlade dr. Žerjavu, napravila tak škandal, da tudi »Domoljub« ne more molče mimo njega, čeprav se zadeva cela stvar samo uradništva. Reč je pa ta-le: Po mnenju dr, Žcrjavovem se okrajni glavarji v Slo-venjemgradcu, Brežicah in Črnomlju niso dobro obnašali. Mimogrede povemo, da so to pristaši liberalne stranke in ne naši.) Zgodilo bi se celo v Turčiji, da bi dala oblast najpoprej vse preiskati in zaslišati uradnike same, potem bi se šele začelo s kaznimi, če bi se kot potrebno izkazalo. Pri nas pa nismo na Turškem, temveč v svobodni Jugoslaviji, kjer ima preveliko besedo notranji minister Pribičevič, pri nas v Sloveniji pa njegov zaupni prijatelj dr. Žerjav. Toda namesto uradnih preiskav, katere bi moral voditi poverjenik za notranje zadeve v Ljubljani, je šel dr. Žerjav v Belgrad ter priporočil Pribičeviču, naj glavarje kratkomalo prestavi, v Črnomlju poleg tega vse osebje pri glavarstvu do zadnjega sluge. Ukaz se je izvršil preko našega poverjenika za notranje zadeve, in glavarji so šli. V Črnomlju so imeli nekateri uslužbenci njivice v naje-
mu, da se prežive, ženske pisarniške moči so ondi doma in pri svoji borni plači izhajajo le zato, ker so doma, a dr. Žerjav vsega tega nc vidi, ampak reče svojo malo modro besedo in nekaj ljudi leži na cesti.
Naši poslanci so seveda zaradi takega postopanja vzrojili, Pribičevič jc uvidel svojo budalost in svoje ukaze preklical. Kar pa nas zanima je pa to-le: Kar poče-njajo voditelji liberalno - kapitalistične stranke s svojimi lastnimi ljudmi, toliko bolj se morajo naši kmetje bati, če dobijo ti ljudje vse vajeti v roke, Dr. Žerjav je to tudi že pokazal v ribniškem okraju, kjer je našim kmetom, združenim v lesni zadrugi, dal krepko brco, med tem ko je kapitalistično trgovsko podjetje »Velika gora« v naročju nosil.
Potem pa zdihuje »Narod«, da »Domoljub« ne drži premirja. Naj vrag vzame tako premirje, pod katerim se razširja korupcija in gniloba. V boju proti korupciji za pošteno politiko »Domoljub« ne pozna nobenega premirja.
Izvrsten zagovornik kmeta.
Na anketi za agrarno reformo v Belgradu se je k besedi oglasil tudi neki kmet po imenu Mrmolja. Pravijo, da je Goričan in da sedaj biva in kmetuje kot begunec na Štajerskem.
On je izjavil v svojem govoru, da se kmet s svojo družino na petih hektarjih zemlje prav lahko živi. On kot posestnik 5 ha zemlje, ki ima tudi vinograd, da je imel letnega dobička iz svojega malega posestva 30.000 kron (beri: tridesetkrat po en tisoč kron) in poleg tega preživel še vso svojo družino. — Srečni Štajerci! — Seveda, ako so vsi tako srečni kakor Mrmolja! Kar pa je težko verjetno! Ne vemo, v koliko bo v korist štajerskemu kmetu ta njegova izjava, posebno če jo pograbijo davčni uradi. Slišimo, da je g. Mrmolja vnet pristaš neodvisne kmetske stranke. Živela taka stranka, ki ima take voditelje. Ko ta stranka pride na površje, bodemo imeli kmetje denarja kot črepinj. Seveda, ako ne bodo davčni uradi od kmeta več zahtevali, kakor bodo kmetje za vse svoje pridelke sploh dobili.
Čestitamo štajerski samostojni kmetski stranki, ki ima tako izvrstnega zagovornika kmetskih koristi.
Poročali bomo, kdaj ga bo kot priga-njača za davke odlikoval finančni minister.
Iz Kmetskih Zvez.
Iz Ambnisa,
Dne 15, junija 1M9 se it, vršii tukaj prvi občni zbor »Podružnice Kmetske zveze za občino Ambrus, Izvolil se je odbor. Sklenile so se sledeče resolucije in predložile zvezi, da jih po možnosti izpelje.
1. Prosimo in poživljamo pristojno vojaško oblast, da se sedaj v času najhujšega kmetskega dela oproste oziroma prelože orožne vaje vpoklicanim kmetskim posestnikom in sinovom, ker ni sposobnih moči. za delo. Vaje naj se prelože na čas, ko ni toliko in taKo nujnega dela.
2.	Naj se vse potrebno ukrene, da dobimo potrebne reči kakor: sol, sladkor, petrolej, užigalice in potrebno blago za obleko,
3.	Vlada se poživlja, da takoj odpravi carinske tarife na te predmete, ker jih nimamo doma, ali jih vsaj znatno zniža.
4.	Urede naj se primerno cene tako, da bo pravično za konzumenta in produ-centa. Ne tako kakor sedaj, da cena živini in kmetskim pridelkom pada, za stvari pa, ki jih kmet neobhodno rabi, pa cene stoje ali pa se še višajo.
5.	Zahtevamo, da se železniški tarifi znižajo na tisto višino, kot so v Nemški Avstriji.
6.	Od Ljubljane do Novegamesta naj ,e zopet vpelje večerni vlak, ki vozi iz Ljubljane ob 7. zvečer do Grosupelj in na Kočevje. Mi vlaka, ki vozi ob polnoči, v teh nevarnih časih ne moremo rabiti,
7.	Umetnih gnojil ni, zato je tembolj potrebno, da bi si kmetje uredili hleve in gnojnične jame, da bi tako imeli več gnoja. Pa nemogoče je, ker ni dobiti cementa, ali pa je tako drag, da si ga ne more kupiti vsak. Prosimo in zahtevamo, da se napravi v tem oziru red, da ne bodo cementni kartelisti določevali cene, kakor se jim zljubt.
Leše.
V	Lešah so dne 8, t. m. ustanovili po-kraj. organizacijo Jugoslovanske kmetske zveze. Za načelnika so izvolili Mlakarja Fr., za podnačelnika Bohinc Ant., za tajnika Kleindicnst Rud. in za blagajnika Va-Ijavca Val. Po ostalih odbornikih so zastopane v odboru vse bližnje vasi.
Dolgo so omahovali Lešani, dolgo so jim nasprotniki begali glave in jim odsvetovali prepotrebno Kmetsko zvezo. Sedaj spoznavajo, da more kmet le tedaj kaj pomeniti, če sc organizira in so skoro brez izjeme prestopili v našo organizacijo, zvesti temu, kar so jih oče in mati učili.
Sostro.
V	nedeljo dne 15. junija smo ustanovili podružnico Kmetske zveze v Sostrem za občino Dobrun;e na precej obiskamm sestanku.
Zborovanje je vodil g. Franc Selan, načelnik o<»iajne K. Z., ki obsega štiri občine: Dobrunje, Dev. M. v Polju, Moste 111 Podgorico.
Po kralkcm in spodbudnem nagovoru ra prospeh bcljie bodočnosti in splošno organizacijo kmetskega stanu se je izvolil odbor povečini kmetskih gospodarjev in sicer kot načelnik Miklavc Jože, posestnik, Podm inik, dvajset odbornikov in nekaj zaupnikov.
V	ncde ;o dne 22. junija smo imeli prvo odborovo sejo; sklenili smo sledeči; resolucije;
1.	Pošta naj prihaja v Sostro vsak Jan; kadar bo mogoče, naj se ustanovi v Sostrem poštni urad. Poštar naj ra/i.aša pisma in drugo po vaseh sam, ni prav, da oddaja to šolar em, da se dobi tako marsikaj prepozno ali celo izgubi.
2.	Vpeliejo naj se zopet semnji za govejo živino, hon|e in prašiče v Ljubljani.
3.	Orožniika postaja naj bo no sredi občine, ne pa na koncu, kakor'je sedaj.
4,	Ciganom naj se prepreči potikanjc po naših vaseh, da ne bodo kradlt in nas nadlegovali s svojimi garjevimi konji in svojo nadležne.itjo.
5.	Dežrlni vlada naj ukrene vs? potrebno, da se prepreči ponočno popivanje po gostilnah, ker iz tega izvira največ nereda in nezadovoljnosti.
Iz Preske.
Dne 18. maja se je ustanovila podružnica Kmetske zveze za občino Medvode. Predaval je dr. Božič o bistvu Kmetske zveze. — Zborovalci so soglasno sprejeli sledeče resolucije:
1.	Zahtevamo in nujno pozivljemo vlado, da takoj prične z zgradbo že projektiranih električnih central na Savi, v odseku Kranj—Medvode.
2.	Protestiramo najodločneje proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja po Italijanih in Nemcih ter proti nečuvenim krvoločnostim, ki so jih zakrivili Nemci na Koroškem in izjavljamo najslovesneje, da ne priznamo miru brez samoodločbe narodov,
3.	Pozivljemo vlado v Belgradu, naj nemudoma razpiše volitve v državno in pokrajinsko veče, ker le na ta način pride do veljave ljudstvo. V ta namen naj izdela narodno predstavništvo takoj demokratičen načrt za konštituanto in volitve.
4.	Zahtevamo kategorično, naj vlada za Slovenijo nemudoma in takoj ukrene vse mogoče, da imajo v višjem šolskem svetu odločilno besedo kmetski starši, ker je pretežna večina šoloobvezne mladine krščanskega kmetskega stanu. — Kako pridemo mi kršč. kmetje do tega, da kot taki ne bi ime|j pri najvišji inštanci, ki odloča o šoli in o načinu šolanja — niti zastopstva?
5.	Zahtevamo nujno pravično izpre-membo zakona o osebni dohodnini. Zahtevamo odločno, da obenem z denarjem padejo tudi cehe tovarniškim in drugim produktom.
6.	Zahtevamo, da vojna posojila malih, dalje občin, posojilniška in posojila nedo-letnih obdrže isti kurz, kakor denar istih po ureditvi valute,
7.	Zahtevamo, da država ustanovi tovarne za umetna gnojila.
8.	Zahtevamo takojšnjo ustanovitev kmetijske in gospodinjske šole v Kranju.
9.	Zahtevamo .ustanovitev kmetske zbornice.
Sela.
Pii nas se je za našo župnijo ustand-vila Kmetska zveza dne 15. junija. V odbor so bili izvoljeni sledeči: predsednik ■Ivan Tomažič, blagajnik France Pestotnik; odborniki: Hribar Andrej, Hribar Janez, Kadunc Jakob, Kuhar Alojzij, Osolnik Janez, Plahuta Anton, Poljanšek Jožef, Res-nik Martin. — Prva seja se je vršila dne 22. junija.
Zagorje ob Savi.
V nedeljo dne 22. junija se je takoj po prvem svetem opravilu zbralo v Zadružnem Domu precejšnje število kmetov iz občin Zagorje in Kotredež, da si za svoj okraj ustanove podružnico Kmetske zveze. V navduševalnemu govoru g. Kremžar-
ja iz Ljubljane smo sedili z velikim zanimanjem. Upamo, da njegove besede ob-, rode obilen sad. Potem se je vršilo vpisovanje članov in je takoj pristopilo nad 60 članov samih kmetov, izmed katerih so izvolili sledeči odbor: Predsednik Martin Medved, Zagore; Jožef Pire, Rove; Anton Snoj, Toplice; Anton Prosenc, Toplice; Jo-' žef Drnovšek ;Vine; Jožef Drnovšek, Pro-' provče, Ivan Hrostelj, Selo; Leopold Cele-stina, Zavine; Alojzij Bebar, Sv. Urh; Jo-' žef Šikovc, Sv. Urh; Iv, Forte, Potoška; vas; Valentin Učakar, Kotredež; Jožef, Špitaler, Sv. Planina. K besedi se oglasi' še gospod dr. Kulovec, ki je v kratkih temeljitih besedah opozarjal kmete na njihove potrebe in zahteve, zlasti v potrebi stalnih domov. Po dolgem razgovoru smo se razšli, uverjeni, da bo naša organizacija' res postala mogočna trdnjava naših zahtev in pravic, ki jih moramo in jih hočemo do--seči. Zato kmetje vsi v Kmetsko zvezo kot en mož, ker pravica je na naši strani. Vpisovanje članov se vrši vedno v Zadružni prodajalni v Zagorju,
Ribno pri Bledu.
V nedeljo, dne 22. t. m. se je ustanovila pri nas podružnica Kmetske Zveze* Prav zanimivo in natančno je razložil možem, sklicanim po kraj. odboru S. L. S. — pomen in delo Zveze odbornik Jugoslov. Kmečke Zveze g. Iskra iz Lesc. Zborovalci so odobrili vse resolucije in delo Jugoslov. Kmečke Zveze ter sklenili sami stopiti v njeno mogočno armado. Ob sklepu so izvolili odbor: Za načelnika posestnika Janeza Sokliča iz Sela, za tajnika Matevža Cengla iz Ribnega. Ostali odborniki: Ribno: Matevž Šmit, Peter Mužan; Selo: Plemelf Valentin, Ivan Toman; Koritno: Lovro Vi-1 dic, Franc Smole; Bodešče: Marija Arh, Franc Toman.
Petrovče pri Celju.
Z velikim zanimanjem čitam poročila iz raznih krajev v našem kmetskem glasilu. Iz naše lepe Savinjske doline je malokdaj kaj čitati. Gotovo si že naši bratje onstran Save mislijo, da spimo, kar pa še hvala Bogu ni dejstvo, saj smo si vendar letos na zelo burnem shodu ustanovili kra-evno podružnico Kmetske zveze. Mnogo je še posestnikov, ki so naklonjeni našim načelom, toda ne razumejo še popolnoma; kakšne važnosti je stanovska organizacija.' Treba bi bilo, da bi se enkrat vsi takšni, ki še imajo kakšne pomisleke glede naše organizacije, povabili na razgovor, kjer bt se jim lahko razložilo in dala pojasnila. Nekateri mislijo, da ni potreba, da bi kmetje' skupno nastopili. Toda poglejte kmetje' sotrpini, če bo eden kje sam zase rjul, bw to menda gotovo glas vnebovpijočega * puščavi, če nas bo pa na tisoče — saj lahkd bi nas bilo na stotisoče — potem bo pa naš glas imel tudi mogočen odmev. Seveda, rjuli ne bomo na sličen način kot naši nasprotniki, če pridejo na naše shode, ampak na ta način, da bomo vsi zahtevali, da se tudi naše pravične zahteve upoštevajo, da se ne bo z nami samo pometalo, saj' smo kmetje vendar temelj države, Ali morda-to ni res? Kdo pa plača največ davkov? Kdo je pa dal največ vojakov, da so rešili Korotdri tujega jarma? Delavci na železni*
3»
««i) m v rud okopih so bali oproščeni oroz->ab vaj, toda kmetje in njih sinovi so Sli btttint domovino. Nikdo jih m vprašal, <ie i« vsled te»ja obstoj gospodarstva prožen. S« morali pa doma ostali svoje moči podvojiti, da vsaj za silo gre naprej.
Dosedaj se ie prav vualo oziralo na nas i>la». Toda v bodoče ne sme biti tako, Nas stan tvori veliko večino prebivalstva; ce bomo edini, bomo i me Ji gotovo več veljave kot dosedai. Ne sam) pa naših vrst uepiU, ker .e v slogi je noč. Kmetje in pripelji naše rodne grnde, oklenite se le te ■ase organizacije, ki temelji na krščanskih načelih, zakaj le ta ••um bo koristda in proti vsakomur odločno zahtevala nase pravice. Ko bomo m združeni, da bomo lahko aa»ioi»iii kol en mož. tedai ne bomo a)en ittino velikih dozi nos ti, ampak tudi :«ttvice. S tem namenom vsi pogumno na ivttiuo Ueioi	Roški niauezuč.
Iz pisarne J. K. Z.
z 1'rosnie za •prostitev. Ker dobiva tajništvu Jug. Kin. Zv. recino »rosnje /a iprosutev aii preložitev orožnih vaj, pri-;>uročaiiiu, <ia se v bodoče take prošnje dagaio i:a Dravsko divizijsko oblast: brauibm nideiek v Ljubljani. Upoštevajo »• prošnje It onj, ki so rrs obzira redni. !*rt>saje iioiajo biti dobro utemeljene .n ■odatki '»d i>risioiuih oblasti potnem. V | •rosniau e aiiko klicuje ia odlok, ki je bil TiooLfcn v Domoljubu« št. 24.
Tf.jmštvo Jug. rim. Zv. je pooiaio 28. t. li. ia Dravsko uivuijsko oblast, da na poulagi .opisa preuseomitvu deželne vlade za Slovenijo z »ln« 28. maja t. ). šle v. (*3tt3 vposleva v euaujeui časa, ko se •pravija ajuuiuejše anetsko aeio; »ne m imcunega ozira vredne prosilce, ko je rpoklicauee uiim noska delavna not ia ■vsvsivu. V t eni imsiu rtat se tem -pokli--antni prosilcem preložijo "rožne vaj«, i JU> e lojtcie, na ie»en. Letnikom 1895 <• 6V9 naj sc [>a dovolijo vet tedenski ttvem .opusti.
Jugosiov, Kmetska Zveza prosi, da <li-■Miiska oblast to vloko blagohotno potic va n da Ua , <odre jeuim poveljstvom o-auevna navodila.-
Tajništvo Jug. Kmetske Zv. pnporo-- a. da se vse prošnje tacajo vedno o pranem (-asu ia ne zadnji Jan pred odločltvtio. 'Hrosnie mi .se vladajo neposredno na do-tiino oblast, v j>o«ebnih slučajih naj se peosi /a nasvet pri tajmštvu. Čc jirosiici a« vedo, aaiu bi vi ožili dotične uiotfe, naj se ooposlje na ajmštvo nenasiovijena vlogi, ki jo ho potem aj.nštvo odposlalo, n* istem pa^iriu. kot je napisana r»ošnja, o« me biti nobena zadeva napisana, katero £e usti poročiti tajništvu.
itazn« i etoiacije Kiu. Z v. in podružnic so s t poslale v Belgrad in na pristojne oblasti.
z Saje Jneiskih zvea. Taimštvo prosi w okr. Km. Z v. i a podružnice, da ne nočejo razne dopise v koš. Pri sejah naj e pretresajo razne naloge bodočnosti, ki s« navidez neooižn«, v resnici pa velike razno« u.
z POfetovaik za Km. Zv, ia podrnšai-t« bo ta :itd*u dotiskaa ia na azpoiago.
4'-
Jugosiovanskemu kmetu.
Vstani neustraseno, jugoslovanski ratari Uma moči si okrepi in volje/ Tj/ o j i so travniki, tvoje je polje, ti si gora in doiin gospodar. Tvoje so hiše in koče! Žarki jim stene poljubljajo bele, kakor mladeniči ljubijo vroče, bele so deve srce jim razgrele. Rozm in sadni je vrt tvoje posestvo in tvoje veselje, brajde in vrste so trt sladkega tvojega upanja želje. Tiho cvetč ti pšenica, tvojega polja kraljica, skrita ostala bi rada. kakor nevestica mlada, dokler ji oče, ljubeč iz srca, zJ&tov rumemh in težkih ne di, dokler je ženin na dom ne. pelja. Kuialti bo klasje rnmeno in pride ga žet, /.opet cez kratko privabi te njdicc ;ned, v goro pa grozdič, od sokov napet. Kinetič. bogat si, ,»j bodi srtanl Truda e tvoje rokč ne bojijo, ti se ne boj, ko 'ihaui hrumijo, lepši j k) hudi nevihti je dan. i)tui :>onosen m složno se /.druži, svojemu domu in skupnemu služil Svojemu oče ostain skrbeč, kupnemu sin, ki ga straži ljubeč!
' Danes pač ni anogo mmenih /Jalov«, a podoba ie vzeta iz Slavonije, kjer o saj ,»rcj nosile devojke djerdan. :o je nakit iz rumemh zlalov.
Ka| imamo na srcu?
(Dopis s kmetov.)
Ni [ta sveta hujšega kakor so krilc ooiecine, /.aunaene solze n hipi brez so-■ ctja m brez toiazbe, kadar človek kliče i a teši gluhim mesom. — Mi kmetje prosimo in zoihuierao dan na dan in upravičene ponavljamo svoje zahteve. Dostikrat na« odpravijo i a >omirijo z lepo besedo. Razni uradi j>a za kmeta še danes nimajo srca: uho redki uradniki, k| rentatijo nad kmetom ter ga odpravljajo s pikrimi opazkami. Kdor ima opravka s udmjo, bi vedel marsikaj povedati. Kulikrat prehodi stranka ure hoda, a uradnik, h kateremu je namenjena, je odsoten. Drugič je dotični uradnik slabo razpoložen di pa nima časa, zato mora stranka priti v tretjič: šele /daj c>e ji i mereči, da pride na vrsto, seveda jo po izgubi časa, ki ga je potraltla z nepotrebnim polom, ni ntbče vprašal, zakaj službeno« se le tnalo govori in bi bilo po mnenju nekaterih gospodov pre-pomževaino spuščati se s kmetom v daljši pogovor.. Tudi kmet, ki se povspne do gospoda«, se rad pomeša med gospodo. Celo pri nekaterih občinskih uradih imajo mnogokrat prednost bogatini, revež pa se postavlja v oeadje. še vedno se najdeio gospodje z bol|4imi siužbicaim, ki se v svop ošabnosti čutijo tteizmerno višje nad preprostim ljudstvom.
Znani so nar. slučaji ii zadnjih oroi-rnh vaj. Oroioiiii, ki se zganjali v vojake naše iante, so o« ponekod brez vzroka ob-
našali skrajno surovo, Žugali so staršem vpoklicancev, da bodo na mestu postre. Ijali njih sinove, celo ženske so suvali, ki si vsled strahu pred vojaško uniiormo ni. so znale pomagati. Cenimo energično stopanje naših orožnikov, odločno pa pro. testiramo, da bi službeno in brez povoda begali naše inirno jludstvo, predvsem naše ljubeče matere, ki so v vojnem času dopri. nesle ogromne žrtve.
Glede prošenj na vojaška poveljstva se nam zdi skrajno čudno mnenje vojaških oblasti, da morajo biti iste potrjene oc orožnikov ali okratnego glavarstva. Zahtevamo, naj bo jx>dpi8 in potrdilo županstva popolnoma merodajno. Občinsko predstojništvo razmere svojih občanov najbolj pozna in je tudi odgovorno za razloge, ki jih podpiše; drugo jia je razvidno iz priloženega posestnega n družinskega lista, ki je itak podpisan od dotičnih uradov. Veliko manj potov in sitnosti hi imeli prosilci na ta način in prošnje bi tudi hitreje dospele na pristojno inesto.
Te stvari imamo za enkrat iiosebno na srcu. Naročamo naši Kmetski zvezi, da izposluje ria mero-lajnem mestu mtrebne prijaznosti in n a k 1 o n , e n o s t i napram kmetskemu ljudstvu v političnih iiradih, jenja naj enkrat za vseiej surovo obnašanje organov, ki so postavljeni, da vzdržujeto red, zlasti Da naj se da našim občinskim madom v gotovih ozirih več pravice in veljave kakordo sedaj. — l.iudski duh naj v naši demokratični državi zaveje rud slednjo hribovsko vasico. Kosezan.
»Domoijui ova" pt?ma.
Mul te z rnzp»rottn ?
Tisti, ki se tako vleicio /a rczp<irako, majo dostikrat -popolnoma krive inisii o zakonu. Misi.jo, da je /akon amu za nph kratkočutje, samo zato. da bi se oni lažje biczskrbno vdajali svo.im nagonom, ki ;ih po krivfci imenujejo ljubezen. Kuga j>a ljubijo? Sann sebe, svoje zadovoijst /o, svojo samopašnost. Zato pa hoče;o lakoj razporoko, če jim zakon ne gedi več.
(1 kako je zakon vse kaj drugega! Poglejmo v kr šno res krščansko družino, da spoznamo, kaj je zakon!
Kako je t" lepol Družinica. oče. mati, otroci. Mir, za..ovol|nosl, sreča, Nad vrem I>a ljubezen. Ljubezen do Boga. ljubezen <lo otrok, ljubezen do staršev. Ni brez težav, a ljubezen vgc prenese. Ni brez trpljenja, a ljubezen vse pretrpi. Nt brez po-greškov, a ljubezen vse odpusti,
Ilolgo že živita skupaj oče in 'nati. ostaiala sla se že. Ali sta zdaj mislila na razporoko7 Kaj šel Ali si nista obljubila pred oltarjem vedne zvestobe? Vedela sta že tedaj da bodo prišle v zakonu tudi težave. Človek je človek, vsak ima svoje slabosti in napake. Vedela sta. da mladost m tuladoslni časi minejo. O vedela sta to, m vedela so tudi, da ljubezen ni samo čutnost, vedela sta, da je prava ljubezen nekaj srčnega, nekaj duhovnega, zato pa nekaj večnega. Prava ljubezen je pripravljena na vsako daritev} nič ni tako teikcgs« da bi ljubezen ne dala-, nič ni tako mikav-
,iega, da bi se ljubezen iz ljubezni ne odpovedala. Zato sta si podala roke v večno tvezo »n obljubila večno zvestobo^
O živa sta čutila kako se je vse to uresničevalo. Bog je vsadil v srca spolno ljubezen, da bi ljubezen družila ljudi v zakon in be tako po zakonu nastajale družine in bi se v družinah vzrejali in vzgajali otroci za srečo na zemlji in v nebesih. To je Bog hotel s spolno ljubeznijo. Obenem pa je hotel tudi srečo zakonskih. Če bo njiju ljubezen služila božjim namenom, bo dala tudi njima nečutno, čisto srčno srečo. In to sta sama tako obilno izkusila. Ljubezen, ki ju je združila, se ni manjšala, ampak večala, bolj in bolj poglobila, očistila, prevzela je vse njiju bitje, postala je nekako duhovna. In sedaj sta se postarala, a zdi se jima, da se bolj ljubita, kot pa tedaj, ko sta bila mlada, in težka, težka bo jima ločitev, ko bo Bog poklical enega ali drugega: čas je, pridi, dosti je svetnih težav, pridi v veselje svojega Gospoda!
Pred njima so pa vzrastli otroci. Bog ,ih je dal, ki je ustanovil zakon. O dosti je bilo skrbi, preden sla jih vzgojila. Kaj trpljenja je bilo pripravljenega za mater! A Bog, ki jih je dal, je dal maternemu srcu tudi tako sladko ljubezen, da je ta vse trpljenje osladila. Vsako dete je bilo nov božji dar, sad grenkosti, ki jo je dajala ljubezen. Tako se je družinica množila, tako so otroci doraSčali. Seveda so tudi oni Adamovi dediči. Mnogo truda, mnogo potrpljenja je bilo treba, da sta jim izruvala in polrebila iz srčnih gredic plevel in strupe, ne zeli starega grena in vsadiia vanje žlahtne kali čednosti in kreposti. Tako sta jih vzgojila v strahu božjem in hvaležna sta Bogu zanje. Sladna tolažba je za r.iiiu, ko gledata, kako so pridni in dobri, tgledni v cerkvi, poslušni doma, polni svetega spoštovanja do četi le boije zapovedi, Najstarejši se je že oženit, privedel je na dom nevesto, srčno ljubljeno, ki jima je vdana kakor ljuba hči. D>mačo hčer pa je ie tudi sosedov izbral. Tako prihaja nov red in stari se bo počasi umaknil. Dobri Bog že ve zakaj je tako uiedil. Stari bi bih nazadnje vendar le mladenu rodu na poti, in bolje je, da jih B>g vzame v nebeški dom.
Tako mislijo o zakonu krščanski starti, in kaj je lepSega kakor te misli? Če bi Jim kdo dc;al' veste kaj, poslej bo drug&čej mož bo lehko pustil ženo, če sc je bo nave. ličal, in Sena moža, in bo*ta Sla vsak za 'drugim po svoji poti, bi ga naSi očetje .'n naše matere z nevoljo zavrnili: Ali so ljudje ob pamet ali kaj? Grdi Ijudjel
50.000 neodrešenih.
»Domoljub'« »t. 24 poroča, da ie na Koroškem Se 50,000 Slovencev neodreše-pih, Ift nato: »Seveda je malo upanja, da bi jih dobili,« Žalostno, jako žalostno, če je istinu, da je malo upanja! Nam tu na Koroškem je neumljivo, zakaj se je sklenilo premirje, Se predno je bilo zasedeno ozemlje, kjer biva teh 50.000, Slo bi brez večjega boja, ker so NemcL potem ko je bil strt njin odpor, bežali, da fih Jugoslo- | vani niti dohajati niso mogli. Marsikje so sbežali cel dan popre), kakor so prišli
naši. Zakaj našim ni bilo dovoljeno iti za Nemci do konca? Italijan je protestiral? Italijan je protestiral tudi, ko so n&Si za-sedli Celovec. Sicer pa, koliko pa se Italijan zmeni za naše proteste? Zakaj bi se ravno mi morali za njegove? In vendar so naši vse bolj opravičeni nego Italijanovi, ki ni ničesar izgubil na Koroškem. Če bi bili naši šli dalje, bi morali spet nazaj? Mogoče, mogoče tudi ne, zakaj ne bi vsaj poskusili, ko bi nič ne stalo? Iz Celovca tudi niso Sli. In iantje so bili tako navdušeni, da so hoteli po vsej sili naprej. In nemški vojaki zdaj ne bi mogli pleniti med Slovenci, če bi bili naši šli dalje. »Domoljub« piše na istem mestu: »Gospodje v Parizu se na vse prej ozirajo nego na pravico, in zavedamo se sedaj, da bomo samo toliko pravice imeli, kolikor si jo bomo sami priborili.« Zavedamo se, a zasedli vendar nismo. Oboje bi bilo menda preveč. — In če Italijan res hoče železnico Trbiž—Beljak, zakaj naši niso šli vsaj do Beljaka, do Žile? Da bi bili Nemcem vsaj iztrgali lepe slovenske kraje od Št. Jakoba, ozir. Ledenic do Beljaka in Podklo-štra, če je že res omenjena železnica nedotakljiva? Čudno da so nekateri radikalni gospodje časih tako malo radikalni. Čudno tudi, da g. vladni podpredsednik v Ljubljani ni imel časa, da bi sprejel depu-tacijo koroških beguncev, ki je hotela govoriti ž njim o tej zadevi. Ameriški predsednik pa ima čas, da sprejme najpreprostejšega človeka. Čuden demokratizem nekaterih demokratov! Čudno tudi, da nihče izmed gospodov, ki so sklepali v Kranju premirje, ni smatral za umestno, ka-moli za potrebno, da bi vprašal katerega izmed koroških beguncev, ki so se tedaj mudili v Kranju, za svet ali vsaj za mnenje; potem bi morebiti ne bili tako zelo hiteli s premirjem.
Obrtniki pozor!
Snujte povsod »Obrtne Zveze« in naročajte svoje glasilo: »Jugoslovanski Obrtnik«, glasilo Jugoslovanske Obrtne Zveze v Ljubljani. »Jugoslovanski Obrtnik« izhaja vsak mesec enkrat, do sedaj sta iz-Sli dve številki. Cena listu za 1. 1919 je 8 kron. List se naroča pri obrtnem tajništvu, Ljubljana, Sodna ulica 1L. Obrnite se tja tudi za vsa tozadevna pojasnila.
Tedenske novice.
JngosIavl|a.
j Dar ameriških Jugoslovanov domovini. Čez nekaj dni dospe parnik iz Amerike, ki prinaSa darila ameriških Jugoslovanov svojim rojakom v Jugoslaviji, Del daril je namehjen sorodnikom naSih izseljencev, ki dobe večje množine raznega blaga, obutve in obleke. Poleg tega obstaia večje skupno darilo, ki se razdeli potrebnim ljudem v Jugoslaviji. Darila so: ši-vanke, čevlji (moSki in ženski), blago za Senske obleke, platno za perilo, blago za ženska krila, usnje za podplate in drugo. Čas in način razdelitve se objavi pravočasno. Rodbine, ki dobe od svojih sorod-
nikov v Ameriki darila, prejmejo pismeno obvestilo.
j Velikodušna ljubezen aatante do Jugoslavije. V Belgrad je došlo poročil«, da nam je antanta, oziroma ojeni kapitalisti, naprtila odplačilo avstrijskih predvojnih in vojnih dolgov v znesku 3 milijard poleg 250 milijonov, ki naj jih plača Bosna Se posebej. Skupna vsota bi bila večja kal vojna odškodnina, ki jo dobi Srbija. To je redvsem italijansko maslo; zakaj Italija i nas rada razgnala narazen in ker ne doseže tega z okupacijo, skuša to finančno, V Belgradu se je vršil po tej novici takoj ministrski svet pod predsedstvo« regenta Aleksandra. Sklenili so, da odide takoj deputacija ministrov pod vodstvom ministrskega predsednika Protiča v Pariz, da posreduje. Ta čas bo nadomestoval v Belgradu ministrskega predsednika dr. Korošec.
j Italijanski pohlep. Goro Peteliujek nad Ratečami na Gorenjskem so zasedli Italijani.
j Ravnateljstvo južne železnice se
ustanovi v Ljubljani.
j Služkinje so imele v Zagrebu shod. Razpravljale so o težnjah svojega stanu in o deveturnem delavniku.
j Učiteljsko plačo po ljudskih šolah je narodno predstavništvo tako uredilo, da bodo ljudskošolski učitelji mogli svojemu stanu primerno živeti.
Domače novice.
. . , « . . ,,
d Umrl je 28. junija v Žužemberku r visoki starosti 96 let g. Mihael Tavčar,' železnomašnik, starosta slovenske duhov-' ščitie, častni kanonik, dekan in župnik v Žužemberku. Pogreb je bil 30. junija dopoldne. Naj v miru počival
d Nova maša pri Sv. Treh Kraljih. Dne 13. julija, to je 5. nedeljo po binkoštih, bo pel pri Sv, Treh Kraljih novo maš* Ivan Raztresen, doina pri vrhovski podružnici na Hlevnem Vrhu. K slovesnosti vabimo vse okoličane in vernike sosednjih župnij. Pričetek ob 10. uri dopoldne.
d Vidov dan v Ljubljani se je vršil z veliko slovesnostjo. Vidov dan je spominski dan na veliki poraz, ki so ga leta 1389, Srbom zadali Turki na slavnem Kosovskem polju. Zgodilo se je to ravno na dan sv. Vida( 15. junija, a ker je pravoslavni koledar 13 dni za našim, se obhaja ta praznik šele 28. junija po naši štetvi). Ta dan so Srbi prisegli, da se bodo maščevat in si zopet priborili svobodo, kar se je tudi zgodilo, — Tudi za nas Slovence bo imel Vidov dan svoj pomen, če ostane velik del slovenske zemlje pod italijanskim jarmom.
d Pošiljanje denarja našim vojnim ujetnikom v Italiji. »Slovenskemu Rdečemu križu« v Ljubljani se je posrečilo dobiti zanesljivo pot ia pošiljanje denarja našim vojnim ujetnikom, vsled tega sprejema sedaj denar za ujetnike za nadaljno odpremo. Pri pošiljanju naj se ozira na to. da je kurz jako slab in prejme ujetnik od 100 K le približno 20—30 lir. Važno je, da je naslov vojnega ujetnika natančen ln razločen. Denar naj se pošlje ali prinese na »Slovenski Rdeči križ«, Ljubljana, Po« ljanska cesta 4, II, nadstropje, vrata 39,
d Naš listek, »Junakinja iz Štajra« bo siccr kmalu dokončana, a vendar je mnogo naročnikov, ki je niso brali od začetka in sedaj zanje nima pomena. Da bodo tudi ti odškodovani, smo danes uvrstili povestico »Zakriški cunjar«, ki že dolgo čaka v uredniškem predalu.
d Naša Gorenjska v nevarnosti. Italija ln Nemška Avstrija sta menda sklenili vojaško pogodbo proti Jugoslaviji, a nemško Tirolsko, ki so jo ugrabili Italijani Nemcem naj bi dobili Nemci Koroško in Gorenjsko do Ljubela, obenem bo Italija pomagala nemško-avstrijski armadi z dobav-ljanjem municije. Italija išče tako že sedaj zaveznikov za morebitno vojsko z Jugoslovani. Ni nerodna ta politika, ker Italijani uvidevajo, da je njihova armada proti Jugoslovanom prestrahopetna.
d Celovec naj Jugoslovani izpraznijo, ta preskromna želja navdaja vse patriotič-ne Ncmcc in pohlepne Italijane. Zato pošiljajo po celem svetu brzojavke, da se to že godi in da se je že zgodilo. Pa za enkrat so to še samo pobožne želje,
d Tajništvo Ljudske stranke je odprlo svojo pisarno v Celju v hotelu »Beli vol« I. nadstropje. Radi organizacije stranke in Kmetskih zvez naj se Štajerci obračajo kar na to pisarno.
d Ljudska stranka vstaja tudi po Slavoniji in Hrvatski, Naši poslanci pridno prirejajo shode po slavonskih in hrvatskih krajih.
d Piidne stranke. Socialni demokrat A. Kristan se ie v eni zadnjih sej narodnega predstavništva jezil, da poslanci pasejo lenobo, ker jih niti k sejam ni. Zakaj v narodnem predstavništvu sedi 12 socialnih demokratov, v zbornici je videl samo dva. Izmed slovenskih liberalcev je bil navzoč pri seji samo eden. In o »Demokratskem klubu«, kjer sede naši liberalni poslanci, je znano, da jih povprečno le po-polovica dohaja v zbornico.
d Svarilo. Zvedelo se je, da se skušajo sklepati menjalne pogodbe med Ncmci na Spodnjem Štajerskem in slovenskim prebivalstvom na Koroškem, tako, da bi se koroški Slovenci preselili na Štajersko, ondotni Nemci pa na Koroško. Taka prizadevanja podpira »Karntner Bodenvermittlung« v Celovcu, glavni povzročitelj je pa znano protislovensko društvo »Siidmark«, Ker je namen takih po. godb nasproten narodnim in socijalnim ciljem vlade SHS in se namerava z njimi preprečiti izvedba odredbe sekvestracije in nadzorstva, se svari vsakdo pred zapeljivimi ponudbami imenovanih društev, ker je izključeno, da bi vlada mogla odobriti pogodbe, ki nasprotujejo njenim in-tencijam. Ostali listi se naprošajo za ponatis te notice,
d Ložnica pri Celju, Na praznik presvetlega Srca Jezusovega popoldne ob 4. juri je umrl previden s sv, zakramenti za umirajoče Martin Kovač, p. d, Črepinšek, Rodbini naše sožalje, ) d Na smrt obsojena sta bila pri pohotni obravnavi v Mariboru dne 24, junija 24 letni Franc Kropeč in 22 letni Franc Kodrič radi roparskega umora in tatvin,
d Zaplenjeni konji. Dne 24, junija je bil v Mariboru zaplenjen konjski transport, fci je bil namenjen iz Zagreba na Dunaj in 61
bil označen kot klavna živina. Konje so zaplenili na višji ukaz iz Belgrada. Konj je bilo 187, od katerih jih je vojaški veterinami referat zaplenil 103. — Kakor se nam poroča, je bil dne 30. junija zopet zaplenjen tak transport, ki je štel 300 konj.
d Zborovanje kmetijske podružnice v Sostrem se bo vršilo dne 6. julija v nedeljo popoldne ob 3. uri v društveni dvorani v Sostrem, Vabljeni ste vsi člani oziroma naročniki »Kmetovalca«, Spored je izvolitev odbora in privesti podružnico k novemu delovanju.
d Vračajo se v Slovenijo številni ruski vjetniki, ki so bili med vojno zaposleni na Slovenskem, a so se po prevratu vrnili v svojo domovino. Pravijo, da so razmere pod boljševiškim gospodstvom v Rusiji sedaj take, da poštenemu človeku ni več mogoče tamkaj živeti. Zato so zapustili svojo nesrečno domovino in iščejo zdaj zatočišče v Sloveniji, kjer so že med vojno našli toliko dobrih prijateljev.
d Z Bleda. Vojni pohabljenci občine Bled priredijo v nedeljo dne 6. julija tombolo z veselico, šaljivo pošto itd. na vrtu gostilne Potočnik (Flegarija) na Bledu v korist revnih otrok in vdov v vojni padlih mož in očetov. Dobitke ter denarne prispevke hvaležno sprejemajo proti potrdilu gostilničarka in v to pooblaščeni pohabljenci, Pričetek točno ob 14, uri,
d Tatvino na podstrešju sta izvršila Karel Hlebš in Fcrdo Verstovšek, kleparska delavca, ko sta na Miklošičevi cesti št. 6 v Ljubljani streho popravila. Vzela sla iz zaklenjene shrambe dve mornarski obleki v vrednosti 1500 K.
d Zet konjskih uzd in dve vozni odeji (plahti) jc nesel Pečjak Alojz k nekemu znancu, da mu jih ta spravi, dokler ne najde kupca. Zaloten od stražnika, ni vedel prav povedati, kje je vse dobil in rekel, da je vse stvari našel ob 4. uri zjutraj za nekim plotom pri kolodvoru. Stvari so se zaplenile, Pečjaka pa so oddali sodišču.
d Strela, V Št. Juriju "pri Pogoniku v graščini je 13. junija ob po[ 6, uri zvečer ubila strela Alojzija Štojsa. — Drugi dan cb 11, dopoldne je strela zopet udarita v oreh zraven graščine in ubila psa, ki je bil priklemen. Žica, na kateri je bila obešena pasja veriga, je bila napeta od oreha do hleva, In po tej je šla strela v hlev, ki se je takoj vnel in zgorel.
d Nezgoda ameriškega avtomobila v Slovenski Bistrici. V soboto zvečer je v Slovenski Bistrici neki ameriški avto povozil nekega otroka tako nesrečno, da je otrok obležal na licu mesta mrtev. Ame-rikanci so seveda pripravljeni na primerno odškodnino,
d Generala Boroeviča je ljubljanska občina črtala iz imenika častnih članov,
d Pogreša se 11 letni kmetski deček Matej Potočnik iz Volčje jajne, občine Šmartno pri Litiji, Imel je črno obleko. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči županstvu v Šmartnem pri Litiji,
d Državna posredovalnica za delo je otvorila 10. junija svojo »Podružnico za Ptuj in okolico«, koje delokrog se razteza na okrajni glavarstvi Ptuj in Ljutomer ter zasedeni dei slovenskega Prekmurja,, Ker se v bližini Ptuja nahaja veliko begunsko taborišče Strnišče, je začasni sedež ime-
novane podružnice v Strnišču pri Ptuju. Ker je ta potrebna inštitucija brezdvomno velikega socialno-političnega pomena in enako važna za delavce, kakor tudi za de-lodajalce, upamo, da se bode te nove podružnice ljudstvo v največji meri posluževalo. Posredovalnica posreduje brezplačno in takoj delavce vsake vrste, obrtnike, vajence, pisarniško osobje itd. Franjo Neubauer:
d Streli ob demarkacijski črti. Italijanske straže zadnji čas dosledno streljajo za osebami, ki hočejo prekoračiti demar-kacijsko črto. Te dni so pri Novi Oselici ustrelili nekega Primorca trikrat v prsi, da je bil takoj mrtev, drugemu so prestrelili stegno, ko je bil že tostran demarkacijske črte. Italijani streljajo skoro vsako noč. Krogle lete v vas, da so tudi domači vedno v smrtni nevarnosti.
d Kako si Italijani utešijo lakoto. Na gorenjskih planinah v bližini demarkacijske črte imajo naši kmetje živino na paši. Lačni italijanski vojaki prerežejo žico, za-pode skozi odprtino našo živino, jo kon-fiscirajo in zakcljejo.
d O italijanski revoluciji sc govori že tri leta, pa še sedaj nič ni. Zato so tudi najnovejša poročila o »silno vznemirljivem položaju« v Italiji neverjetna,
d Socialisti so pri čeških občinskih volitvah dobili večino nad drugimi svobodomiselnimi strankami. Zavoljo tega se bo tudi strankarsko razmerje v vladi moralo predrugačiti v prilog socialistov. Vlado prevzamejo v roko socialisti skupno z agrarno stranko,
d Nabirajte zdravilne rastline. Ker po lekarnah ne primanjkuje samo kemikalij in tujih drog, ampak tudi naših domačih zdravilnih rastlin, in ker je le malo upanja, da bi v jeseni dobili v zadostnih količinah zdravil iz inozemstva, pozivamo, posebno naše kmetsko ljudstvo, da se v večji meri kot dosedaj poprime nabiranja domačih zdravilnih lastlin. Otroci in starejši ljudje, ki niso zmožni težkega dela na polju, lahko z nabiranjem zaslužijo lepe vsote. Pravilno posušene rastline se danes prav lahko in dobro prodajo. Sušiti je treba v senci, nabirati le v solnčnih dneh (ne v rosi!). V poštev pridejo posebno naslednje rastline: Listi: šmarnic, lapuha, pljue-nika, divjega slezenovca (malva), sleza (ajbiš), volčje črešnje (beladona), breze, vdovskega jezika, trpotca, Cveti: brdnjc (arnike), kamilice, plavice, poljskega maka, bezga, lipe, lučnika (papeževa sveča). Cele rastline: rman, njivska preslica, zlati grmiček (tavžentroža), bela mrtva kopriva, pelin (cvetoč), sv. Janeza roža, dobra misel, polaj, navadna komoljika, poljska materna dušica, Korenine: Volčje črešnje, regrata, navadnega lisjaka (akonit), milnice (saponarija), svišča (encijan), trnje-vega gladeža, srčna moč (tormentila), te-loha. Dalje bezgove in brinjeve jagode, janež, kumina, borovnice, želod, gomolje kukavic, planinski mah, trosi navadnega lisičjaka (malisna štupa). Posebne važnosti pa so rženi rožički, ki se navadno na kmetih vržejo na gnoj. Njih cena je tako visoka, da se nabiranej gotovo izplača, — Vse nadaljne informacije nabiralcem daje po možnosti odbor službujočih farmacevtov v Ljubljani,
d Klobuki, Naročnik našega lista nas vprašuje: Kaj to pomeni, da so se moški in otročji klobuki tako podražili? Najbolj preprosti za otroka stanejo 20 do 60 K, moški 60 do 120 K in plišasti od 120 do 180 in višje. Ali je upati, da se bodo klobuki pocenili? Ali so v Jugoslaviji tovarne za klobuke zdaj med vojsko in po vojski popolnoma prejenjale? Saj je še dobiti ovčjo volno v Jugoslaviji več kakor med vojsko. Ako se ne bodo klobuki nabavili, bo treba skrbeti za drugačna pokrivala za moške. Ali pa mogoče tovarne in prodajalci klobukov štrajkajo in imajo velike zaloge klobukov prikritih v zalogah in ne-čejo prodajati ter čakajo še višjih ccn? Prosim, pojasnite Vi po vašem mnenju, kaj je vzrok, da so klobuki tako dragi in jih sploh za denar ni dobiti? (Oderuštvo in carina. Uredništvo.)
Drugod po svetu.
p Ti so pa tiči! Nemci so sklenili, da ■»odpišejo mirovne pogoje, ker so vedeli, da jih sicer ententa z novo blokado do snuti izstrada. Toda pokazati so hoteli, da se njihov duh ni uklonil in da sovražniku prepustijo samo to, česar obdržati nc morejo. In zato so pred podpisom mirovne pogodbe vse svoje bojne ladje pognali v irak, oziroma v morje. Francozi se jeze, ker so upali dobiti velik del nemškega ladjevja, Angleži se tudi navidezno jeze, v srcu se pa močno radujejo, da Francozi ne bodo mogli pomnožiti svojega brodovja in da angleško brodovje še vedno nosi veliki zvonec po svetovnih lužah. Tudi Angleži so tiči!
p Žalost in veselje. Ko jc v nemškem državnem zboru minister naznanil, da se bo mir podpisal, čeprav s krvavečim sr-ctm, tedaj so žene na galerijah glasno za-ihtcle in ludi poslanci se niso mogli ubraniti vročih in bridkih solza. — Nasprolno je bilo v Parizu. Topovi so streljali v znamenje veselja, otroci so tekali po ulicah z zastavami, pojoča množica sc je pomikala po Parizu. — Kolo časa se suče. Leta 1871 so bili Nemci zgoraj in Francozi spodaj, danes je narobe, in čez leta pa zna bili zopet orugače,
p Nemške homaltje. Nemci so podpisali mirovno pogodbo. Vsi Nemci, posebno oni iz Prusije, ki niso od Francozov neposredno ogroženi, seveda s tem niso zadovoljni, posebno ne zavoljo tega, ker bi morali po mirovni pogodbi prepustiti nad vse bogato industrijalizirano Gornjo Šlezijo Poljakom. Zato so menda Prusi sklenili, da se bodo odtrgali od Nemčije, ter na svojo roko napovedali Poljakom vojsko, da jim odvzamejo to, kar jim je prisodila mirovna Pogodba. Nem "ki načrt ni napačen, le v toliko je napačen, da ne upošteva entente, ki bo hotela tudi imeti svojo besedo zraven. In ta beseda ne bo Prusom v prilog.
p Mir z Avstrijo, Bo'<?arijo in Turčijo se bo menda podpisal šele čez nekaj mesecev. Vsak mesec pa stane Italijo dve milijardi, ker ima meje tako močno zavarovano.
P Protirevolucija na Mažarskem. Bolj-Seviška vlada na Mažarskem se je proslavila s tiskanjem denarja 1» z obešanjem vseh neljubih državljan^ na najbližjo ve-
jo, katero si je smel vsak sam izbrati. Lakota je za nameček. Ljudi imajo komaj 10 odstotkov za sabo, a ti imajo orožje in denar in ti ustrahujejo vse. Ostalih 90% se je pa vendar sedaj uprlo in so naredili protirevolucijo, ki se je pa ponesrečila, ker vstaši niso imeli dovolj orožja. Nekdanji ministrski predsednik Karoly, ki je napravil prostor boljševiški vladi, se pa smeje v Švici in se mu dobro godi, zakaj boljševiki so mu plačali poldrug milijon v zlatu, če se umakne. In zlato je tudi kričečemu Ka-rolyju več kot domovina.
p Boji med Mažari in Čehoslovaki so prenehali. Dogovorjeno jc premirje toliko časa, dokler se ena ali druga stranka zopet ne bo čutila dovolj močno in zopet napadla.
p Čehoslovcški proračun izkazuje skoro polčetrto milijardo primanjkljaja. Finančni minister zahteva pokritje za 5 milijard. Armada bo požrla dobre pol milijarde.
Dopis*.
IZ ČATEŽA POD ZAPLAZOM.
Dne 13. junija se ie našemu priljubljenemu gospodu župniku Henriku Povše pripetila velika nesreča. Ko se ie peljal iz Čateža proti Trebnjem^ se je po zlobnosti nekaterih domačih iantalinov prevrnil voz tako nesrečno, da si je gospod župnik težko poškodoval levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico v Novo mesto. Vsled tej*a je med nami veliko ogorčenje. Naj peve »Domoljub«, da nismo vsi župljani naše župnije tako surovij mi ljubimo duhovnike in jih spoštujemo. To zagrizeno sovraštvo do duhovnikov so prir.esli tisti, ki so si pri vojakih navadili divjaštva in surovosti. Na tem mestu iim bodi povedano, da nc bodo ušli zasluženi kazni.
IZ PREDDVORA.
Ker smo šele sedaj zvedeli za dopis v »Narodu« o našem shodu kmetske podružnice z dne 9. t. m., pri katerem smo z vednostjo ok-ajnega glavarstva ustanovili podružnico »Kmetske zveze« in h kateri se le že priglasilo Ie iz preddvorske župnije nad 80 članov, zalo odgovarjamo piscu v »Narodu« šele se-drj in to krotko; 1. HveHžen naj bo našemu gospodu župniku, dn ga ni dal kot predsednik shoda postaviti pred vrata kot nepovabljenega gosta in da mu je dobrohotno odgovarfal na njegova vprašanja, do katerih ni imel nobene pravice. — 2. Pri zborovanjih v šolski sobi bi imel kot učitelj vedeti, da je v teh prostorih kaditi iako nedostojno — posebno za učitelja! — '3, Da se točno naši duhovniki izvrševali škofove ukaze glede molitve za Jugoslavijo, ve pri nas vsakdo, Ie on tega nc ve, ker v cerkev skoro nikoli ne gre. — 4. Llubezni do demovine se ne moremo učiti od človeka, ki jemlje kot begunec plačo nadučitelfa, ie zdrav, a ne poduču'e vkljub povabilu v listih z dne 9, t. m. pod naslovom: »Na Koroško! Narodno čutiti In se zavedati je pa pred vsemi drugimi stanovi dolžno slovensko ucitelf-stvo, Učitcljstvol Koroška te kliče! Javi se tedaj takoj k višjemu šolskemu svetu; kajti,.. itd.« Torej? — 5, V gostilnah pri kozarčku in cigareti govoriti o napredku, domovinski ljubezni, zabavljati In huiskati zoper našo stranko _je lahko, samo da naši goreniski možje
znajo dobro ločiti mravlje od murnov! — 6. Premalo ga je, da bi ga moral glavar ponižno vprašati, če sme dovoliti shod njemu neljubi strankil Premalo ga je, da bi glavarje jn župnike prestavljali! — 7. Uvazuje naj dobroto gostoljubnosti v tujem kraju in ne gasi, kjer ga ne peče, da se ne opeče I
v	. SELCA.
Kat. slov, izobraževalno društvo v Selcih bo letos, v nedeljo, dne 6. julija, proslavilo spojin ('ovanskih apostolov »v, Cirila in Me-
toda. Prireditev se vrši v društveni dvorani po. popoldanskem cerkvenem opravilu. Na sporedu bo govor gospoda dekana Ivana Beš> tra iz PostojLe; petje in deklamacije; Sarden-kova »Skrivnostna zaroka« v štirih dejanjih in genljivo slovo na smrt bolnega apostola Cirila. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Ker fe ves čisti dobiček namenjen za Apostol« stvo sv. Cirila in Metoda, zato bodo s edeži po 4, 3 in 2 K, stojišča pa po 1 K. PreplačUa! se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
IZ MIRNE PEČI.
Namenil sem se napisati par vrstic v DOtnoljub. Pa saj je bil tudi že čas, zakaj tako malo^ zavedne občine menda ni nikjer, kakor je pri nas. O kaki kmetski zvezi ali o kakem društvu se naši ljudje še ne zmenijo. Le par se jih je začelo nekaj gibati. Eden vpisuje može za liberalno stranko; pravijo, da naj bo vse tako, kakor nas uči J. K. Z. samo, da so farji ne bodo nič vtikali v kmetske stvari Samo eno društvo imamo v naši občini, pa še to ni tako, kot bi moralo biti; namreč požarno brambo. Vse drugo bi še bilo, samo ko bf bilo dovolj gasilcev. Pred vojsko jih je bilo že za silo, a sedaj je pa vojska vse razpršila. Pa tudi kmetje prav malo napredujejo v naši občini. Gnojnične jame ne najdeš pri nobenem še tako velikem kmetovalcu v celi občini. Dovolj svetlega, zračnega in pravilno urejenega hleva ali gnojišča ne dobiš nikjer. Zato vas prosim, dragi tovariši kmetovalci, napredujte in izobrazujte sebe in svoje sinove dajte v kmetijsko šolo. In združujte se v Kmetske zveze; korist je vaša. Sloga jači, nesloga tlači.
AJDOVEC.
Sv. misijon smo imeli od 29. maja do 2. junija. Peščica tujih ljudij s protiverskimi načeli bi rada nreprečila uspeh sv, misijona, pričela je misijonirati v doslej mirnem Ajdovcu. Ajdovčani pa te ljudi poznajo. Gosposka, za bogate sloje in stanove se potegujoča stranka tukaj nc bo našla tal. Dne 19. junija smo ustanovili podružnico Kmetske zveze. Tudi mi se pridružujemo sklepom kmetskih zborovanj zadnjega časa. Možje tožijo o neredu v trafikah, ne dobe tobaka razun za blago ali ga dobi le tisti, ki je v posebni prijateljski zvezi s trafikanti, Čnjefo se tudi pogostne tožbe o nekaterih uradnikih, kako ne-uljudno postopajo z ljudmi in kaj vse si upajo govoriti v uradu. Potrebujemo poštenega pro-dajalničar-a v Ajdovcu in zdravnika v Žužemberku. Predsednikom Kmetske zveze je bil izvoljen Vidmar Jožef. Vpisali so se skoraj vsi občani. Tisti, ki rujejo zoper S. L. S. in zoper Kmetsko zvezo, bodo le sebi škodovali. Obrnili se bomo na orožništvo s prošnjo, naj poizvedbe dela pri domačinih, ne pa pri kakem človeku, ki je tujec ali celo naš nasprotnik.
IZ TRŽIŠČA NA DOLENJSKEM.
Komaj je minula nenasitna vojska, ki nem je poleg mnogo drugega ukradla tudi
Iirejšnje zvonove, smo takoj naročili v Ljub-jani v bivši Samasovi tovarni_ nov bronast zvon. Ker smo ga prvi naročili,_ je bil tudi naš zvon prvi vlit po vojski v tej tovarni. Zato nosi št. 1. Posvečen pa je Mariji kraljici miru. In ta bronasti zvon ki tehta 706 kg smo pripeljali bivši ponedeljek 23. junija k sv. Trojici in ga vzdignili v zvonik. Vzdigniti ga je pomagalo pa tudi učitellstvo krškega okraja, ki je imelo ta dan konferenco v Tržišču, — Proti večeru je zvon že zapel in razveselil vse s svojim mogočnim lepim in blagodone-čim glasom, — Bog daj, da bi zvonil v naši {ari in oznanjal mir — saj je posvečen Mariji, kraljici miru.___
Gospodarski del.
Napoved za dohodnino.
v„ ■ '	■■■ Prizivi.
Do sedaj smo pojasnili, kako mora izpolniti kmet napoved za dohodnino, da je pravilna, Ce je bila napoved pravilna, t. j..
ie je bilo vse po resnici napovedano in če je bil tudi odgovor na pomisleke davčnega oblastva pravilen, potem mora ce-nilna komisija, oziroma davčno oblastvo odmeriti dohodnino tako, kakor je napra-(Vil kmet napoved. Če je predpisana dohodnina od večjih dohodkov, kakor pa »o bili napovedani, ima kmet pravico do pri-ziva in tudi upanje, da se prizivu ugodi.
Preden pa pojasnimo, kako se morajo delati prizivi, še par c^>ombf Pri vsakem davčnem oblastvu je par davkoplačevalcev, ki jim je vsak davek previsok in vlagajo redno leto za letom različne prizive in pritožbe. Kjerkoli se jim ponudi prilika, vsakokrat jo izrabijo in navadno tudi z istim uspehom: priziv ostane redno brez uspeha.
Poznal sem nekega ravnatelja. Temu je davčno oblastvo predpisalo pomotoma za 80 vin. ali 40 kr. preveč rentnine. Pomota j%ji)ila očevidna in jasno je bilo, da prihodnje leto davčno oblastvo ne bi več predpisalo teh 80 vin. rentnine. Vendar ravnatelj s tem ni bil zadovoljen. Da se princip varuje in ne predpiše preveč davka, je vložil pritožbo. Pritožba zoper odmero rentnine se mora kolekovati. In ravnatelj je takrat raje žrtvoval 1 K za kolek, raje je pisal pritožbo in plačal papir, kuverto in znamko, kakor per, da bi plačal tistih 80 vin. krivično predpisanega davka.
Takih slučajev ni malol Poznal sem tudi kmeta, ki mu je davčno oblastvo predpisalo 20 K 40 h davka. S tem ni bil zadovoljen, Morebiti po pravici! Sel je štiri ure 'daleč peš do bližnjega advokata, ki mu je naredil priziv. Izgubil je cel dan, kositi je morai v mestu v gostilni, kar ga je stalo p pijačo vred več kot 10 K, advokatu je imoral plačati 20 K; razen tega je koleko-val priziv s kolekom 2 K, ker dotični ad-.vokat ni vedel, da so prizivi zoper odmero dohodnine kolekovine prosti. Kdor dohodninskega zakona niti toliko ne pozna, da bi vedel, da so prizivi zoper odmero dohodnine koleka prosti, gotovo tudi kaj prida priziva ne bo napravil. Seveda je bil priziv brezuspešen in kmet je moral poleg dohodnine nositi še vse stroške zaradi priziva.
Zato svetujemo našim kmetom: Če ti je predpisana previsoka dohodnina, vendar pa znaša razlika le par kron, raje plačaj, ko pa pritoževati se. S prizivom so navadno zvezani stroški, f>oleg tega pa še trud, da se priziv sestavi.
Če pa misliš, da se ti je napravila z dohodnino le prevelika krivica, napravi priziv. Najboljše je, če dobro premisjiš te članke o dohodnini, ki so izhajali, v »Domoljubu« in napišeš sam priziv, K advokatom je boljše, če ne hodiš. Prvič to dandanes precej stane — navadno več, kakor pa znaša davek — drugič pa pozna 6icer advokat kazensko in civilno pravo, ki ga rabi pred sodiščem, v davčnih zadevah se pa advokat, posebno glede dohodkov iz zemljišča, navadno še manj spozna kakor kmet sam, ki mora leto za letom napovedovati svoje dohodke in se vsako leto kaj »ovega nauči. Torej boljše ne k advokatom. Pa tudi h raznim zakotnim pisačem, ki kar na debelo delajo različne prizive, •e hodi. Ti delajo vse prizive po enem 5>
vzorcu: tožijo čez draginjo, slabe čase, kako težko se dobijo posli, čez slabo letino: točo, sušo itd. Samo ime davkoplačevalca in njegov naslov spremene, drugače pa napravijo vse prizive enako. Tak priziv ni vreden nič, če govori samo na splošno. V prizivu se mora dokazati, da je odmera davka napravila, ker so se vzeli za podalgo napačni podatki. Ti se morajo v vsakem prizivu natančno navesti.
Tudi k davčnemu okrajnemu oblastvu ali v davkarijo ne hodi zahtevat, da vzamejo tvoj ustmeni priziv zoper dohodiino na zapisnik. Davčni uradnik bo vsak gledal, da bo njegovo delo tudi v drugi instanci držalo. Sam sebe nobeden ne tolče rad po zobeh. Zato ti tudi davčni uradnik navadno dobrega priziva ne bo naredil.
Priziv naslovi in pošlji vedno na davčno okrajno oblastvo, ki ti je predpisalo dohodnino. Če se pritoži n. pr. kmet iz Doba, mora poslati priziv davčnemu okr. oblastvu v Kamniku. Napačno je, če pošlje priziv naravnost finančnemu deželnemu ravnateljstvu v Ljubljani oziroma, kakor se sedaj imenuje, poverjeaištvu ministrstva financ v Ljubljani. Poverjeništvo ministrstva financ priziva niti ne sme poslati v Kamnik, marveč ga mora vrniti stranki in jo poučiti, da se morajo prizivi vlagati pri onem oblastvu, ki je izdalo plačilni r.alog. S tem se pa izgubi navadno precej časa. Kmet dobi vrnjen priziv. Navadno se takoj ne vsede in ne odpošlje priziva na okrajno davčno oblastvo, temveč čaka par dni. Med tem časom je pa rok za vložitev priziva dostikrat že zamujen, Kakor znano, mora biti priziv zoper odmero dohodnine vložen tekom 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Če prejme davčno oblastvo priziv po 30 dneh, sme kar samo zavrniti ta priziv kot prepozno vložen, ne da 'ii ga bilo treba predložiti višji instanci.
Priziva ni treba kolkovati. Kdor gleda prizive na deže'i, vidi, da je še skoro vsak tretji kolkovan, ker davkoplačevalci ne vedo, da so prizivi zoper odmero dohodnine kolka prosti.
Priziv naj se da v kuverto in priporočeno pošlje po pošti ali pa osebno nese davčnemu okrajnemu oblastvu. Važno je, da pošljemo priziv priporočeno, če ga pošljemo po pošti. Prvič smo gotovi, da se priziv ne izgubi, predno pride k davčnemu oblastvu. Če se pa izgubi, imamo v rokah potrdilo, da smo oddali priziv na pošti. Zato tudi mi tega potrdila ne smemo i/gubi ti. Drugič je pa važno, da pošljemo priziv priporočeno, ker se smatra, da je bil priziv oddan davčnemu oblastvu isti dan, ko je bil priporočeno oddan poštnemu uradu. Vzemimo primer; 18, junij 1919 je zadnji dan, ko more Janez Bregar še vložiti priziv. Če ga ne odda priporočeno, temveč kar navadno poštnemu uradu, utegne priti še 18. junija davčnemu oblastvu v roke, V tem slučaju rok ni zamujen. Morebiti ga pa pošta odda davčnemu oblastvu šele 19. junija ali pa še kasneje, takrat je pa priziv vložen prepozno in bo zavrnjen. Če pa odda Janez Bregar priziv 18, junija na pošti priporočeno, je priziv vložen pravočasno tudi, če pride šele 25, junija ali še kasneje davčnemu oblastvu v roke, le vsega 4etfa.se razvidi, kako važno
je dostikrat, če se vloži priziv p0 po§ti priporočeno.
Toliko v splošnem! Prihodnjič pa ie kako se mora narediti priziv!
Kako odmerfajo dohodninski davek?
Tajništvo Jug. Km. Zv. je dobilo v ro< ke en plačilni nalog za osebno dohodnin^ Določitev dohodnine je sledeča: a) Iz zemljiške posesti
12 hI vina po 300 K . . . 3600 K ■ proč obdelovalne stroške
per 80 K za hI..... 960 K
ostane 2640 K Za dom ste prirediti prešiča 300 K
torej skupaj 3640 K b) Vrednost Vašega stanovanja
v lastni hiši...... 80 K
To je jasen dokaz za navijanje dav> kov, ko sc navija celo z računskimi napakami.
Za pravilno živino: :
Franc Bore.)
(Konec.)
Kmetovalci, kateri še nimate preurejenih hlevov, gnojišč in napravljenih gnoj-ničnih jam, lotite se čimpreje tega prevaž-nega dela, ker potem boste imeli velik« več veselja do svoje živine.
Mnogi gospodarji so svoje hleve ia gnojišča že pred vojsko prav lepo uredili, jih še danes držijo v redu in imajo tudi prav lepo živino. Pozna se pa tudi na njihovih njivah in travnikih, kamor dovažajc le dober gnoj in dovolj gnojnice. Med njimi so tudi izjeme seveda, in to so tisti, ki so, svoje hleve prezidavali le radi tega, da so prejeli od bivšega deželnega odbora par sto krone podpore, ki se pa nadalje za snažnost niso več brigali ter vozili gospot darstvo po starem tiru naprej.
Radi priznavamo, da je bivši deželni odbor kranjski vsestransko podpiral živi« norejo v vsem svojem delokrogu, toda žalj da je ogromna večina tega denarja šla t Švico in druge kraje za bike in krave qzU roma telice. Uspehi so bili v primeri ( stotisoči v inozemstvo izplačanega de* narja prav majhni. Nasprotno pa, če je nai kmet še tako lepo žival odredil, ni dosegel iste cene, kot jo je dosegel Švicar mnogo* krat za svoj izvržek, kar je mnoge naW živinorejce delalo še bolj malomarne W napredek v živinoreji.
Da način pospeševanja živinoreje p« nas ni bil pravilen, nam je dokaz že toj< da se z vsemi strogimi vojaškimi odre®' bami in zapretenimi kaznimi ni moglo pd vsej deželi spraviti skupaj toliko mlek* da bi ga dobili vsaj ljubljanski dojenčki« itd,	| /	"I ■ —
Pa pustimo to, dragi živinorejci, »e«», ni Čas zabavljanja Čez prošlo, ampak daj je čaa dela za našo boljšo prihodnjo^ tesno se združimo v okrajnih živinorejskih organizacijah, kjer še teh ni, naj se čim* preje organizirajo. Okrajne živinorejska organizacije naj takoj skličejo vse živin«* reice it okoliš« na posvet, katera PO*
^ovzdigo živinoreje je za nje najboljša. Ko bo to izpeljano, se bo sklicala enketa vseh pokrajnih živinorejskih organizacij, na kateri se bodo določile smernice za enotno pospeševanje živinoreje, v kolikor je to odvisno od naših lastnih moči. Obenem se bo pa naprosila naša pokrajinska vlada, da nam dodeli zmožnih živinorejskih inštruktorjev k okrajnim živinorejskim organizacijam, ter da takoj prične z zimsko živinorejsko šolo .s temeljitim poukom.
Živinorejci, časi, ki gredo nasproti, so zelo resni, le če nas najdejo pripravljene, jih bomo dobro prestali, sicer bodo naša poguba.
Predvsem nam je potrebna izobrazba sploh, na gospodarskem polju, pred vsem pa no polju živinoreje. Prvič potrebutemo voditeljev, ti bi za sedaj bili živinorejski inštruktorji, drugič pa takojšnjih strokovnih šol, predvsem zimske živinorejske šole. Potreb io nam je pa tudi popolnega strokovnega lista »Živinorejec«, kateri naj nas redno spremlja pri delu za pospeševanje živinore e. V njega naj dopisujejo živinorejski iw tiuktorji okrajnih živinorejskih organizacij, ki bodo imeli vedno dovolj poučnega in zanimivega gradiva. Če lahko vzdržijo naši pridni čebelarji svoj lisi, če lahkj istega vzdržijo naši sadjarji, bi bil naravnost škandal, da bi si vsi živinorejci ne mogli za celo Slovenijo vzdržati svoj strokovni list, ki nam ni nič manj potreben (če gledamo pazno v prihodnjost) kot desna roka.
Živinorejci, še pred svetovno vojsko se nam pridelovanje žita ni izplačevalo, ker je imela Ogrska in Hrvaška dovolj žita in ceneje kot je pri nas pridelovanje stalo. Ako je pa tam žita primanjkovalo in se je višala cena žitu, je pri 24 do 25 kronah prihajala že amerikanska pšenica k nam.
Kruha smo imeli dovolj in ne drago, lito nam j več neslo, če smo sejali krmo in redili živino, pa katero se je še vedno nekoliko več prejelo kot pa za žitne pridelke, Veliko v večji meri nas pa to čaka v prihodnjost. Naš dohodek bo samo izvoz naše živine, ako nam tu ne bo lastna država zastopila poti z previsoko carino. Ako bomo z delom takoj pričeli, bomo od prvega prodajali našo pleroentsko živino v Srbijo, Bosno in Dalmacijo, če bomo pripravljeni, bo ta denar ostal pri nas in bo trud našega dela poplačan, ako pa ne bomo delali, pa zna iti denar iz naše države za obnovo živinoreje v navedenih pokrajinah preko naših mej v tuje žepe.
Živinorejci) Od bivše Avstrije imamo prejeti na odškodninah za to, ker nam je -ekvirirano živino ceneje plačevala kot Irugim pokrajinam svoje države, ogromno vsoto štirideset milijonov kron. Tudi naša mast nam je odbila velike zneske češ, da smo žival prenakrmili, aH so jo postavljali v nižje razrede kot je po obliki spadala, ludi tega denarja mora biti nekaj milijonov za katerega se nam je vedno poudarjalo, da se bo po vojski uporabil izključno (e za povzdigo naše živinoreje. Zato za-ktevajmo odločno, da se ta naš denar v »ospeševanje naše živinoreje uporabi, in Qber nastavite nam voditelje-učitelje, to la živinorejske inštruktorje. Delite nagra-fe za res lepo odrejeno plemensko živino,
zlasti bike in merjasce. Izpeljite vnovče-valnico za govejo živino. Ustanovite zimsko živinorejsko šolo s temeljitim poukom, ker nam je predvsem potrebna izobrazba v živinoreji, ker mi moramo znati računati, koliko nas ta ali ona živina na leto stane in koliko nam donaša, da nam bo mogoče res le dobro živino držati v hlevu in škodljivo oddati mesarju. To nam pa preje ne bo mogoče, dokler ne bomo znali ceniti krmilne enote, ki se nahajajo v krmi, katero pokladamo svoji živini, in potom poiskušnih mož doženemo mesečno in letno korist, katero imamo od te ali one živali.
Gospodarska obvestila.
g Gospodinjski tečaji po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo namerava prirediti več gospodinjskih tečajev po deželi, ki imajo pričeti jeseni in trajati po deset tednov. Za take tečaje lahko prosijo županstva, ž. ,jni uradi, kmetijske podružnice in druga društva ali pa posebni v ta namen sestavljeni odbori. V gospodinjski tečaj se bo sprejelo 12 do 16 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) morajo nositi učenke, stroške za učiteljico in učne pripomočke prevzame poverjeništvo za kmetijstvo, potrebne prostore s pritiklinami za tečaj in za dve učiteljici, kakor tudi potrebno kurivo pa mora preskrbeti dotično županstvo, društvo, oziroma odbor. Imenovani interesenti, ki želijo, da se priredi v njih kraju letošnjo jesen gospodinjski tečaj naj se čimpreje obrnejo na poverjeništvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, kjer se dobe vsa nadaljnja pojasnila.
g Živinorejci v Jugoslaviji. Minister za prehrano dr. Korošec je odgovoril na neko vprašanje glede živinoreje med drugimi sledeče: Vojni plen od 14. maja je znašal približno 500 glav živine. Ta se je porazdelila v enem okrožju. Mi vemo, da je v starih mejah Srbije preteklo leto bilo vsega 600.000 rogate živine, 180.000 prašičev, 800.000 ovac in 130.000 koza. Cel primanjkljaj živine se ne more nadomestiti iz Baranje in iz Bačke. Urad za obnovo dežele je napravil Statistiko o tem, koliko bi potrebovali živine. Vemo, da manjka živine v vseh deželah, razven v Hrvaški in v Vojvodini. Za obnovo dežele glede živine bi bilo potreba samo za Srbijo kredit 600 milijonov dinarjev, za Slovenijo 72 milijonov dinarjev, za Bosno in Hercegovino 48 milijonov dinarjev, za Dalmacijo 18 milijonov dinarjev in za Črno goro 36 milijonov dinarjev. Tega primanjkljaja, ki obstoji v Sjbiji, Bosni in Hercegovini, Sloveniji, Dalmaciji in Črni gori, mi ne moremo nadomestiti z mesečnimi pošiljatvami 500 glav iz Bačke in Baranje, ker tam je mogoče še par tisoč živine, pa ne več. Iz druge dežele, ki ima dovolj živine, to je Hrvatske in Slavonije, se je izvozilo po statističnih podatkih 1. 19», 1914., 1915., 1916. in 1917. 91.000 govedi, 22.000 telet, 18.000 konj, 46.000 ovac in koza ter 191.000 prašičev. Strokovnjaki v Zagrebu so mi poročali, da bi se tudi letos moglo toliko izvoziti. To bi bil en vir, ki je najbližji. Za druge vire, ki »o izven naše države, bi bil potreben kredit za nabavo živine. Jaz
mislim, da bi samo na ta način imeli uspeh, ako bi v velikem obsegu začeli s pomno-žitvijo živine v naših deželah, ki so pretrpele toliko škode in izgube na živini.
Zadružna elektrarna v Šmartnem pri Tuhinju. Iz Tuhinjske doline nam poročajo, da grade ravno sedaj v Šmartnem zadružno elektrarno, da se osvobode enkrat za vselej tujega romunskega in gališko-židov-skega smrdljivca, za katerega ne bo treba več pošiljati denarja v tujino. Namesto dolgočasne petrolejske leščerbe, ki je poleg vsega še precej nevarna, dobijo Šmar-čani luč, ki je najbližja hčerka zlatega solnca in jim bo spreminjala dolge zimske večere v prijazno-svetle urice, nad katerimi ne bo slišati več pritožbe. Svetlo, vročo luč bo dajala Šmarčanom mrzla Tu-hinjčiča, ki ima v sebi energije (moči) za 12 poštenih konj in ti nakrešejo skupaj svetlobe za malo solnce — 250 luči (žarnic) po 25 sveč svetlobe. Potok bo gnalo veliko kolo (da se niso odločili raje za mirno in še bolj uspešno turbino, vzroka ne vemo; je pa iahko voda neprimerna ali pa se morda težko dobi). Strojno delo in zunanjo napeljavo elektrovodov je prevzela domača tvrdka Vojnovič in tovariši iz Ljubljane, za ceno ca K 23.000. Na vsako luč bo prišlo okrog 250 K osnovnih stroškov, za sedanje razmere silno ugodna kalkulacija.
Ko želimo novi električni zadrugi obilno sreče, opozarjamo še druge neštete kraje v Sloveniji, da tudi oni pomislijo na prepotrebno izrabo naših vodnih sil. Elektrika jim bo dajala ne le izvrstno luč, ampak tudi silo za pogon kmečkih in obrtnih strojev, za segrevanje likalnikov, morda tudi za kuhanje jedil itd. Pojdimo v tem oziru za pametno in gospodarsko Švico. Dolge vrste elektrovodnah drogov pa naši domovini vsepovsodi naj bodo priča, da se zavedamo zakladov narave, ki nam jih je dal Bog in da jih tudi hvaležno izrabljamo.	P. F.
g Za izvoz vina sta se potegovala naša dva poslanca Iv, Vesenjak in Stanko Banič. Poslanec Vesenjak je ugotovil, da samo Spodnja Štajerska pridela na leto okroglo 400.000 hI vina in da ga skoro dve tretjini izvaža, in da od tega živi 300.000 ljudi. Torej je za obstoj naših vinogradnikov izvoz naravnost potreben in tudi za državo koristen. Ravno tako je zahteval prost izvoz ameriške visoke trte, ki so jo preje pri nas izvažali po več milijonov komadov na leto.
g Lesne cene. Cene za stoječ smrekov les so se na Gorenjskem dvignile na 100 do 120 K, na kar opozarjamo naše kmetske gozdne posestnike.
g 3000 vagonov premoga so nam dolžni še Čehi, pa ga ne morejo poslati, ker nimajo dovolj železniških voz.
g Polnoletnost z 21. letom. V narodnem predstavništvu je bil sprejet zakon, da se začne polnoletnost z 21. letom, kar bo posebno prav prišlo mladim nevestam, da jim ne bo treba kupovati let.
Vsak neorganiziran kmet škoduje moči kmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske zveze!
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3 "/o brez kakega odbitka.
me ur ni i $tni is i. mmoMne.
GIe| Inserat!

Listek

Zakrižki cunjar.
Povest. Spisal Limbarski,
Hi, hi, hi, vse v rožcah, hi, hi!«
Iz gozda je priskakljal kodrast psiček, za njim je stopical suh, pritlikav možiček s košem na rami in z debelo palico v roki. Zadovoljno je gladil svojo ru-javo brado in vihal kodraste brke; njegov glasni: hi, hi, je pričal, da je cunjar — Iako so ga vaščani med sabo klicali — napravil dobro kupčijo.
»Hi, hi, hi! Polna dolina veselja!«
Cunjar se je veselo smejoč se pomikal po ozki stezi proti Zakrižju, preprosti kmetski vasi, ležeči na parobju zarašča-nega gozda, ki se razteza skoraj po celi senčni strani hriba sv, Lenarta. Le sem-intja samotarijo po brdih priprosta sela z lesenimi kočami, kakor: Gabrije, Laze, Planjava in Pristava. Zadnje je med ostalimi največje, ker šteje celih pet hiš, katerih gospodarji so več ali manj imoviti posestniki.
Iz Pristave je prihajal cunjar tisti večer. > Kurent«, tako je bilo ime njegovemu psičku, je veselo zalajal, zagledavši domačo vas ter dobrikajoč se obskakljaval vaško mladino, ki se je hladila na vasi v senci košate Malinove hruške. Bilo je vroče poletne nedelje, v Zakrižju so imeli običajno žegnanje.
»Dr.ber večer in dobrih štrukljev,« — je pozdravil cunjar zbrane sosede, dostavljajoč svoj sladki: hi, hi, hi.
>Bog daj, Miha,« — so odzdravljali sosedje. — Miha mu je bilo namreč pravo ime. — Otroci so ga radovedno obstopili, čakaje, da poseže v košek, kjer so vedno shranjeni pisani »sladkorčki« in druge slad-čice, ki tako ugajajo malim želodčkom.
Cunjar je odložil košek ter prisedel v Oenco, na kar je pričel deliti svoje darove. Našel je vsakemu primeren dar, najlepšega pa sta seveda dobili Malinova Cilka in Kosova Mana. Nato je opisoval: •e dolgo in široko dogodljaje, ki so se mu
odigrali na hribu sv. Lenarta ob kupčiji s svojo raznovrstno drobnarijo. — Bregar-jcva Lenča je kupila tri rdeče rute po najvišji ceni. Drogar je izbral pet metrov najbolj pisane tkanine, ne da se je pogajal za ceno, Brezarjeva Milica je vzela svileno ogrinjalo, kakršnega ne bo imela nobena njena tovarišica. Plenic in povojev mu je bilo zmanjkalo, kar znači, da se bo število prebivalcev po hribih zopet pomnožilo. Za zlate uhane sta se Ribčeva Tončka in Kobiličeva Pavla pošteno skregali; dobila jih je slednjič Tončka in Pavla ji tega še danes ni pozabila. Prstan z zelenim kamenčkom pa je kupil Kopačev Tine iz Planjave za svojo zaročenko, pravijo, da bo še ta mesec poroka.
Cunjarjeva pripovedovanja so bila čedalje bolj obširna in neslana; manjkalo pa tudi ni šaljivih pripomb od strani dovtip-nih vaščanov, katere je Miha znal tako spretno zavrniti, da se je vse smejalo. »Kdor zna, pa zna,« — si je mislil samozavestno, — »in radi ga imajo.« Poznal je le svojo spretnost, prezrl pa norčevanje in posmeh, ki je odmeval na njegov račun.
Slednjič so se ga vaščani le naveličali, celo Kurentu, ležečemu v mehki travi, se je pričelo vsled dolgočasja zdehati. Na zapadu je pojemala večerna zarja. Vo-ščeč si lahko noč, so se počasi razhajali.
vLahko noč, lahko noč,« — je od-zdravljal Miha odhajajočim, zadevajoč na hrbet leseni košek. — »Hej, Mana in Cilka, kam se vama pa tako mudi? Mani1, slišiš, na žegnanje pridem nocoj!«
»Pridi, vrat ne zapiramo nikomur,«
—	odvrne prisiljeno Mana, hiteča s Cilko proti domu.
»Mana, čuješ, vprašal bi te nekaj,*
—	kliče cunjar, sopihajoč za deklicama, ki se pa nista hoteli ustaviti. Spoznavši, da ju ne more dohiteti, je pričel počasneje korakati.
Malinova Cilka in Kosova Mana sta izginili v polmraku. V stolpu zakrižke cerkvice je zazvonilo zdravo Marijo.
Cunjar je počasi stopal proti svoji koči. Na prijazni opomin zvona se je odkril in pričel moliti, a razmišljcnost, ki je baš ta večer prekoračila vse nleje, ga je ovirala. Njegov duh, ki je begal v mračni daljavi za Cilko in Mano, se kar ni hotel povspeti kvišku, pod zvezde, ki so se ravnokar prikazale na nebesnem stropu. Trudil se je na vso moč, da se iz-nebi neljube raztresenosti. »Angel Gospodov je oznanil Mariji...« je pričel, kolikor mu je bilo mogoče zbrano, a izkušnjava mu je šepetala na uho: »Krasna dekle je ta Malinova Cilka...« Jezno je zamaiinil z roko po zraku, kakor da je hotel odpo-diti nadležno peklensko nagajivko ter nadaljeval pobožno: »Češčena Marija .. .« Toda izkušnjava se ni dala odgnati. »Kosova Mana bi bila zate,« je pričela z drugim bolj mamljivim glasom, cunjar pa se je zopet otresel nadležnih misli in nadaljeval: »Glej, dekla sem Gtospodova , . .« Hudoba pa ni mirovala. »Mani ni daleč okrog enake,« — ga je motila zapeljivo, cunjar pa^ je pobožno dostavil: »Češčena Marija , . .« »Mana je zate ustvarjena,« r— je sitnarila usiljivo, cunjar pa je goreče in vedno glasneje izgovarjal »In beseda je
meso postala . . .« »Mano moraš dobiti, mu je prigovarjala zvito, kakor za stavo-cunjar bi bil skoraj podlegel laskavosti peklenske nadlegovalke, vendar pa ;e zbral jjoslednjo moč in zmagovito končal zadnjo češčeno Marijo,
Ponosno se je pokril in si globoko od. dahnil pred svojo kočo, kamor sta že v trdem mraku dospela s Kurentom. Vežnih vrat pa dolgo ni mogel odpreti, ker je nekdo v njegovi odsotnosti zabil klin v
prostorno luknjo ključavnice.
* * *
Cunjarjeva bajta je čepela na ravni-niči pod hribom sv. Lenarta; mimo je vo-diia o*ka, slabo posuta cesta iz Zakrižjs po gozdih črez hribe v kresniško dolino, Majhen potoček jo je spremljal do vznožja gozdnega brda, prilivajoč rodovitnim travnikom in sadonosnim vrtovom. Koča je bila last bogatega Malina, ki je iz usmiljenja trpfel pod streho ubogega starega cunjarja, Mihovega očeta, ki je bil prav do sive starosti čvrst, kakor hrast, slednjič pa je tudi njemu dogorela svetilka življenja. Malin ga je našel nekega večera v objemu neizprosne smrti. Lc še s težavo je mogel govoriti. Zadnja beseda mu je bila prošnja za nepreskrbljenega sina, naj mu Malin nikar ne zapira vrat njegove rodne hišice. Sosed je to ganjen obljubil in stari cunjar je mirno izdihnil. Pokopali so ga na občinske stroške, Miha pa' je pospravil dedščino — ličen košek, spleten iz vrhovih mladik, lastnoročno de'o pokojnega očeta — ter ga zaprl v podstrešju v leseno omaro. Poslovil se je od Zakrižanov, šel je iskat steče v prostrani svet.
Čez dvajset let se je vrnil. Našel je mnogo sprememb: stari Malin sc je p.e^ selil v večnost, doma je gospodaril sin, ki je.kmalu po njegovem odhodu prišel od vojakov. Osemnajstletna Cilka in šestnajstletni Tonček sta mu ponos in edino veselje. Tudi Kosova Mana, takrat petletna deklica, se je med teip časom razvila v krasno dekle. Pa tudi sain se je bil izpremenil. Tujina mu je pobelila lase in posušila lica. Le zgovornost se mu je podvojila, ki je ljudem večkrat celo presedala.
Prva pot ga je peljala do Malina, prosit za stanovanje v koči, ki ga je čakala prazna. Mladi Malin jo je odprl z velikim zarjavelim ključem in Miha so po dolgem času zopet objele črne, že deloma črvive stene,. Ko si je sobo primerno uredil, je poiskal v podstrešju očetov koš, ki ga je v nežnih spominih na mlada leta oprtal na rarco. Lotil se ie krošnjaršjtva in nabiranja cunj, vsled česar so ga dovtipni sosedje imenovali cunjarja.
O Mihu so bili Zakrižani različnega trnenja. Nekateri so trdili, da si je na tuiem prihranil dokaj denarja, drugi so vedeli, da je preprost siromak, brez najpotrebnejših sredstev, kaj gotovega pa ni vedel nobeden, ker svojih tajnosti Miha ni nikomur razkrival.	. ,
Prodajanje drobnarij in nabiranje cunj je takrat neslo in cunjar se je preživljal z lahkoto- Trpel je le ob misli, da je za njegovo mizo prostora še za drugo osebo, ki naj bi'rtu bila tovarišica v samotni koči.
pričel jc torej resno misliti na ženitev. Pa
6 imel smolo, kamor se je obrnil. Pirčeva eta, ki jo je zrsnubil, ga je tako osorno aavrnila, da je izgubil za enkrat ves pogum. Kmalu se je zoret ojunačil ter se boječe bribližal Klinčevki, mladi vdovi, katere mož se je ponesrečil v Ameriki; ta pa si je kar pred njegovim nosom izbrala drugega, kar je cunjarja strahovito ujezilo. Celo vrsto iraščevalnih naklepov mu je radi tega vzrojilo v razburjenem srcu, a samo enega je mogel izpeljati.
KKnčevka se je zaročila z Urbanovim Lovretom, njena zaroka pa je bila zelo neljuba sorodnikom, osobito teti mlade neveste. Hotela ja je razdreti na vsak na-<in in cunjar jo je požrtvovalno podpiral.
Klančarjeva teta je pridno obiskovala »vojo vnukinjo, slikajoč ji v najlepših barvah lepoto samskega stanu. Z govorniško ametnostjo je pritiskala nanjo, ter ji pripovedovala, kako se njen pokojni mož ozira iz večnosti proseč jo, naj mu ostane zvesta tudi po smrti. Cunjar pa sc je, ogrnien v belo rjuho, plazil po noči okrog Klinče-vega poslopja, tarnal, cvilil in plakal, ho-teč zbegati ubogo vdovo, ki naj bi mislila, da jo svari in opominja njen umrli mož, trpeč radi nje na onem svetu.
Pa je nista premagala, Klinčevka in Lovro sta se poročila in strahovi so okrog njene hiše pojenjali. Tetina nevolja dj ne-icrčne trdovratnice se je izpremenila v ostuden srd, cunjar pa se je jezil in klel, ker mu je zopet izpodletelo. Dolgo ni mogel pozabiti sreče, katero je bil že tako-rekoč držal z obema rokama.
Zakrižkim fantom se je ubo;<i cunjar sasmilil. Obljubili so mu poiskati nevesto. Vodii' f o ga po hišah in gostilnah, ga ženili in se zabavali. Cunjar je plačeval in lantje so pili na njegov račun; na pcpel-nično sredo pa je moral vleči hlod, ker je •stal samec. Obupal je nad prijaznostjo svojih sosedov, bolj kot kedaj prepričan, da je človek samemu sebi najbližji, ki si sam najlažje pomaga, vedoč, kje ga najbolj srbi.
Cunjar je odslej sam izbiral nevesto. Pričel je kar v domači vasi; Malinova Cilka mu je že od nekdaj dopadla, Ie da se mu je zdela preresna, da bi jo zasnubil. Več npanja pa mu je zbudila misel na Kosovo Mano, ki je bila splošno bolj prijazna in je •— ne da je zato vedela — postala kraljica njegovega srca.
Skrbelo ga pa ie, da bo Mana odklonila njegovo ponudbo, kajti petinštiride-letleten mož ni več zal mladenič in tudi bogastva ji on ne more pokazati. Sklenil je, da se ji prikupi a drug način in dvigne svoj ugled pred sosedi. Kupil je nekje na Hrvaškem mladega konjiča z ličnim vozom ler se pripeljal ponosno v Zakrižje, Ker pa ai imel potrebnega hleva, ga je privezal pred kočo za kljuko vežnih vrat. Klasova Ančka se je tistega večera hudo prestrašila, Opazila je pred bajto čudno žival, ki le v temi izgledala kakor sam peklenšček. Pomirila se jc komaj drugi dan, ko je videla, da se cunjar vozi po vasi. — Vaščani ■o mu nagajali, kje bo zidal hlev in odkod jemal krmo, česar se je Miha res šele domislil pozneje. K sreči konjiček ni bil vajen voziti; ko je naložil blaga, da ga pelje prodajat, se mu je trdovratno uprl Ne-
usmiljeno ga je obdeloval z bičem in s pestmi in uboga živalca si ni znala drugače pomagati, kakor da je krenila a ceste pod mejo, kamor se je prevrnil voz s cunjarjem vred. To je nepokornemu konjiču tako zameril, da ga je z vozom vred še isti dan prodal.
Zopet so imeli Zakrižani gradiva za nove šale. Celo Mani niso prizanesli; ta pa je molčala in prezirala prazne govorice, pozneje pa je sklenila, da bo ob priliki s cunjarjem temeljito obračunala, *
Pri Kosovih so se pripravljali na žeg-nansko zabavo. Povabljeni so bili Maluio-vi: oče, Cilka in Tonček, Klasova Ančka ki je s seboj prinesla vina in umetno okrašeno pogačo in še nekaj drugih vaščmov in vaščank. Pojedina se je pričela, zadone-la je tista priljubljena domača pesem;
»Lepa j zakrižka fara, daleč, daleč nima para, v prsih nam srce skaklja ker v Zakrižju smo doma.«
Komaj so izpeli do konca, ko so se za -čuli težki koraki. Cunjar je prišel. Klasova Ančka mu je hitela odpirat,
»Miha, dobrodošel,« — so mu klicali vsi obenem ter ga vabili, naj prisede, Ni mu bilo treba veleti dvakrat, še manj se je branil jesti in piti. Potem se mu je razvezal jezik.
»Zdaj nam bo pa Miha kaj povedal,« — je namignil Malinov Tonček, — »Kaj ne, Miha; vi veste več, kakor vsi Zakrižani skupaj.«!
»Tega nisi ti prvi povedal,« se je bahato odrezal cunjar, izpraznil kozarec vina ter prigriznil kos pogače.
(Dalje.)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ponovno opozarjamo dopisnike, da vsi dopisi brez podpisa romajo v koš. — Mnogo daljših dopisov ne more priti na vrsto radi pomanjkanja prostora.
Ako se piehladimo, nastopajo v udih „stru-pi prehlajenja", ki nam povzročajo bolečine. Odstranijo se, ce masiramo roke in noge s Fel-lerjevim bol lajšajočim, mišice ln kite krepil-nim „Elsa"-tluidom. 6 dvojnatih ali 2 Specialni steklenici ra 24 K pošlje lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg St 18 (Hrvatsko). Priporočajo ga številni travniki in nad 100.000 zahvalnic. Omot invpoštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroČi več obenem, mnogo prihrani, (u)
hiava Glede na \ reklic 11 posestnikov v št. 19 »JOTO. Vašega cen j. lista prosim za bbjavo,
da zadnjeimenovanagospodarja: Janez Vrtačnlk in Jote JnvanSIfi pri tem preklicu nista prizadeta.	9823 Na Vačah, dne 13. 6. 1919. F. črtanec.
Lovskega psa-braka
ki vstrajno išče in spodi, lepe zunanjosti, knplm ali dam v zameno zanj dobro puško, lankaster-dvocevko c 20 naboji. — Ponudbe na naslovi P. Vifinjan, poŠta Višnjagora. 3859
Priporočamo edino tovarniško zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Istotam se dobijo potrebščine sa Šivilja, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manuiakturno blago. Blago za obleke.	""""
»s, MM, i\mm8 sa vedo desno.
Krffl Iral V0 9 FrančiSek Košir s Pristave prt RUU tU) IC f Borovnici se pogreša le od oktobra i. 1914. Bil je takrat v Galiciji pri 27, polku, 14. kompr voj. p. 65. Kdor ve kaj več o njem, naj obvesti Franiliko Košir na Pristavi pit BorsvBi6J,ki poravna vse morebitne stroške.
Vajenec
se sprejme takoj za dimnikarsko obrt fn sicer zdrav in pošten deček od 14 do 15 let star pri Ant. Urbas, dimn. mojster v Cerknici pri Rakeku,
Mlinarji!
4 tečaje celotne mlinske oprave in 4 stop« takoj na prodaj.	3825
Elektrarna v Br*4ak pri Vranskem.
Hlapca
v starosti okoli 40 let, kl bi znal vsa kmetijska dela in samostojno vodil srednje veliko kmetijo v Vel. Laščah, sprejmem takoj v službo. Ostane lahko pri hiši do smrti. 3865 Fr. Žužek, iupnlk, Krpanj, p. Grosuplje.
Naznanjam, da sem otvoril v Kranju
medicinalno drogerijo
parlomerljo m loiomoDulokturo
in se slav. občinstvu priporočam za nakup vseh v mojo stroko spadajočih predmetov. 3854
Bogomir Šinkovec, med. drog., Kranj.
Pravo lolto
domaČe milo >a prani«
1 kg K14*-, - 1 laboKck okoli 3>/. kg traoko K «9-, poiilja po povzetju m«4 n ektport
M. JOnkER, Zagreb It. 1. Patrinjaka 3.
Z naročilom i* proti poslati tadi polovico znfilka.
Toaletno milo
po dnevnih cenah JKllo^za britje K 1 kg K SO*-. Krema »akrltle porcelan, lonček K 6*-, I ducat K M*-.
mm - podg stenice - Scnrkl
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim milim K 5'—, za podgane in miii K 5-—; sa Mark« K 6—; posebno močna tinktur« za stenice K 6*—; uničevalec moljev K 3—; praiek proti mrčesom K 3*— in 6—; mazilo proti uicm pri ljudeh K 3—; mazilo za uii pri iivini K 3—; praiek za uii v oblaki in perilu K 3—; tinktura proti mrčesu na ladfu in aa zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3—; praiek proti mravljam K 3—. ,
Poiilja po povzetju Zavod za eksport JVL Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
Drago vam plačam
lepo, suho
lipovo cvetje!
Zblralta ga in javite, kojo množino ga imate I Vreče Vam pošljem in prevzamem blago po povzetju I
VINKO VABIC, ŽALEC pri Celju,
3815
Ponudbe trgovcev prosim le z navedbo cene I
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nudomestna sredstvaza krmilo. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se pri-me«a 2 krat na teden krmi, ena pest polna Uničili" t0 ie dr- pi. Trnk6czy-a rodilni prašek. ..IHCSIIII Paket velja 3 K, 5 paketov 15 K poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se zreu., Dobiva se pri vsakem trgovcu.
Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v LJubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali In rabi „MastIn".
MvnozDano najboljšo
»Gorenjsko koso"
najllnejše brusne kamne nndi PRVA GORENJSKA RAZPOŠILJALNA IVAN SAVNIK, Kranj.
Cene kose so:
cm 50 55 60 65 70 75__80 85 90
pesti 5~~ 5Va 6 6'/a 7 7'/a 8 8'/2 9 kron 16-- 16-50 17-- 17 5018'- 18 60 19-- 19-60 20--
Razpošilja se tudi vsakovrstno manufakturno blago, kot: štofi za moške obleke, šifon, belo platno, cefir, oksfort, kamrik, klot, hlačevina (cajg) itd. po najnižjih cenah. 3070
a. a. deželne življenjske In rentne nezgodne In Jamstvene zavarovalnice
t Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tnd. z vojnim rizlko, otroških dot, rentna in Ijndska nezgodna m Jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna vernost. Nizka premija.
Najplodnejši pogoji ra vojno EaVarovsnje.
Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnine prosto, fipoiobni zastopniki se sprejemajo pod najngodnojšimi pogoji. 183:
|NERVOZNE
VII
£
boli, pritisk krvi, pomanjkanje spanja, migreno, prenapetost, migljanje pred očmi, slabe oči, šumenje v ušesih odpravlja Fellerjev
Elsa-flufd
6 dvojnatih ali 2 specijalnl steklenici 24 kron. — Staro preiskušeno odvajalno, tek vzbujajoče in zaprtje odstranjujoče sredstvo so Fellerje-ve rabarbarske
Elsa-krogljice
6 škatljic 12 K — v. Edino prave pri lekarnarju E. V. Peller, Stnbica, Eisa trg št 16 (Hrv. Zag.). Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani.
Leopold Fon
delikatesna trgovina Ljubljana, Stari trg štev. 6
nudi cenj. odjemalcem raznovrstno špecerijsko blapo, čaj, pecivo, kakor tudi južno sadje, limone, fige itd.; rum, konjak, slivovko, vino v stekl. in sodih na drobno in debelo. Blago se razpošilja v poštnih zavitkih od 5 kg naprej in po železnici. 30G5
Pralni: m račtmsfei
fi a.
"I s.
tudi pokvarjeni se kupijo. Ponudbo pod ,,Pisalni stroj" na „Anonfino ekspedicijo A.. Urnlellc, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Kazširfa te JDOiOLJliBA"!
MiMU iia IM—illlM h Hi lil^SM—IS—i
SS3
Edin! slovenski zuvofl brez tujega kapitala je:
proti požarnim 5kD(!Sati! in poškodbi cerkosniii zoonoo
Ljubljana, Dnnajsfra il9 Ljubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam : i. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med ('-asom zgradbe. 2. vse premično blago, mobilije. poljsko orodje, stioje, živino, zvonove in onako, 8. vse poljsko pridelke, žita in krmo, i zvonove proti preltmu, 6. Bprejema tudi zavarovanja na živ.jenje, oziroma doživetje in drugo kombinacije in proti nozgodam. vsakovrstna podjotja, obrti fcakor tudi f oBamozne osebe za deželno
niž|eavstri|sko zavarovalnico, (d katero ima tudi (ležola Kranjska podružnico. Varnostni zaklad In stolne, ki so znašale 1. itl<> K scc.sst-dl. sr j oskočile koncem 1. 1017 na 1,081.838-64.
Tedaj, čimvečie zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo raste) zaklad Ponudbe in poJasnUa daje ravnateljstvo, glavno poverjenlštvo v Celja in na Proseka, kakor :udl po vseh farah nastavljeni povtrjenlhi.	Cone primorne. Uitia ceniiov in takojšnjo izplačilo
rezane in mešane ku-pnje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajšek brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32.
najbolj trpežne vrste ee dobi pri tvrdki
Boan Jclačln, LfnbSfana
Emonska cesta 2. 47U2
Ko pridete v Ljubljano
oglejte si na novo urejeno trgovino
H. SUTTNER V LjUUljODi si. i, seij Mesmi (ro SI. 23.
Največja izbera in svetovnoznana raz-pošiljalnica ur, zlatnine in srebrnine.
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!

tt-JMVMUMM O !P«m.TIT» Jt 0 »Kr,f -mil
LKlbSKd POSOJILNICA
v LJubljani, v lastnem domu Miklošičeva ccsta št, R
obrestuje hranilne vloge po čistih
3
0
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Izdala konzorcij »Domoljuba«, 1»
Odgovorni urednik Josip Gostinčar v Ljubljani.
Tiska Jugoslovanska tiskaraa.