Pravila
za
Zgodovinsko društvo za Slovenijo
j

t M
§ 1.
Ime in sedež društva.
Društvo se imenuje »Zgodovinsko društvo za Slovenijo«. Sedež društva je v Ljubljani. Območje društva je Ljudska republika Slovenija.
Društvo je pravni naslednik »Muzejskega društva za Slovenijo«.
§ 2.
Namen društva
Namen društva je:
a)	raziskovanje zgodovine slovenskega naroda in slovenske zemlje, študij splošnih in specialnih vprašanj zgodovine ostalih narodov Jugoslavije, slovanske in obče zgodovine, pomožnih zgodovinskih ved lin teorije zgodovine;
b)	študij problemov zgodovinskega pouka in izobrazbe;
c)	povezovali je zgodovinarjev iz vseh krajev Slovenije, organizacijsko podpiranje strokovne izobrazbe in znanstvenega udejstvovanja svojih članov;
č) dajanje pobude za zbiranje in ohranitev zgodovinskih, arheoloških, umetnostnih, narodopisnih in obče muzejskih predmetov; v kolikor obravnava in pospešuje spomeniško varstvene in muzejske naloge, deluje društvo v skladu z določbami spomeniško varstvene in muzejske zakonodaje;
d)	vzdrževanje zvez s sorodnimi društvi v Sloveniji, v ostalih federalnih enotah Jugoslavije in v inozemstvu.
§ 3.
Kako dosega društvo svoj namen.
Društvo dosega svoj namen:
a)	z izdajanjem društvenega glasila in strokovnih publikacij;
b)	z zborovanji, strokovnimi predavanji, ekskurzijami, razstavami in sličnimi prireditvami;
c)	s strokovnimi nasveti pri organizaciji in ureditvi arhivov, strokovnih knjižnic, zgodovinskih spomenikov itd. ter s sodelovanjem pri učnih programih, knjigah in njihovih ocenah.
§ 4.
Društvena sredstva so: članarina, podpore, volila itd.
§ 5.
Člani.
i
Člani so redni in častni. Redne elane veljavno sprejema odbor na predlog dveh članov. Sprejem članov potrjuje občni zbor. Častne elane voli občni zbor na predlog odbora za izredne zasluge za društvo ali znanost. Častni elani imajo vse pravice rednih članov, ne pa denarnih obveznosti.
§ 6.
Pravice članov.
Vsak član ima pravice:
a)	uporabljati društvene knjige in vse strokovne pnipomočke društva po društvenih določilih;
b)	stavljati predloge, razpravljati, glasovati o vseh društvenih zadevah, voliti in voljen biti;
c)	prejemati društveno glasilo.
§ 7.
Prenehanje članstva.
Članstvo preneha z izstopom ali izključitvijo. Izstop iz društva je naznaniti društvenemu odboru. Kdor dolguje članarino nad eno leto in je ne plača na dvakratni pismeni opomin, ali ise ne op ra vici, se po sklepu odbora izbriše iz članstva, toda zaostalo članarino mora plačati. Zadevo člana, ki se je hudo pregrešil zoper ugled ali bistvene namene društva, mora odbor prepustiti' v razpravo razsodišču in člana po njegovem sklepu izključiti. Proti kakršni koli izključitvi je dopusten priziv na občni zbor, ki razsodi dokončno. Vse izključitve mora zaradi pravne veljavnosti potrditi občni zbor. Izvzete so izključitve iz podružnic.
§ 8.
Društveni organi.
Društveni organi so: a) občni zbori
b)	odbor
c)	pregledniki č) razsodišče
§ 9.
Občni zbor.
Občni zbori so redni in izredni. Redni občni zbor mora biti vsaj enkrat na leto. Izredni občni zbor pa se skliče, ako se društvenemu odboru zdi potrebno, mora pa ga sklicati, ako to zahte-
vajo pregledniki računov ali najmanj 20 članov izven odbora z navedbo razlogov. Pregledniki računov ga morejo sklicati tudi sami, če se jim zdi to potrebno.
Kadar se vrši društveni občni zbor, so podružnice dolžne vsaj po enega zastopnika poslati na društveni občni zbor.
Občni zbor je najvišji organ društva in
a)	sprejema poročilo o odborovem delu in njegovem gospodarjenju v pretekli poslovni dobi ter ga potrjuje ali odkloni;
b)	določa smernice društvenega dela;
c)	voli predsednika in osem odbornikov; pri podružnicah se število funkcionarjev more znižati na število, ki ustreza potrebam podružnice.
č) voli računske preglednike za tekočo poslovno dobo in sprejema njihova poročila;
d)	voli člane razsodišča in sprejema njihova poročila, ki jih potrjuje, kadar je to potrebno;
e)	potrjuje sprejem novih članov in sklepa o izključitvi članov;
f)	sklepa o članarini in predlogih, ki se tičejo gospodar jenja z društveno imovino;
g)	izpreminja društvena pravila in sklčpa o razdružitvi v smislu člena, ki govori o izpremembi pravil.
Za sklepčnost občnega zbora je potrebna navzočnost 50 članov. Ako ob napovedanem času še ni občni zbor sklepčen, sme biti čez četrt ure kasneje nov občni zbor, ki je sklepčen, če je navzočih vsaj 15 članov. Sklepa se na občnem izboru z navadno večino navzočih razen v primerih, ki jih posebej določijo ta pravila (izpre-memba pravil in prenehanje društva).
Čas in kraj občnega zbora mora odbor razglasiti vsem članom na način, ki ga določi odbor.
§ 10.
Društveni odbor.
Odbor sestoji iz predsednika in 8 članov.
Poslovna doba odbora traja 1 leto.
V	področje odbora spada izvolitev odborniških funkcionarjev z absolutno večino glasov. Na tak način izvoli odbor izmed odbornikov, izvoljenih na občnem zboru podpredsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja, načelnika uredniškega odseka itd.
V	področje odbora spada neposredno izvrševanje sklepov občnega zbora, kolikor občni zbor ne ukrene drugače. Odbor sklepa in odloča tudi o vseh tistih društvenih zadevah, ki ne spadajo neposredni) pred občni zbor. Za sklepčnost je potrebna navzočnost dveh tretjin članov. Za glasovanje je potrebna navadna večina.
Če odbornik izostane od seje trikrat po vrsti brez opravičila, se smatra, da je odstopil. Na njegovo mesto kooptira odbor drugega člana. Kooptacija je mogoča na dvoje odbormiških mest. Če
odstopijo trije ali več članov, se morajo izvršiti nove volitve nadomestnih članov ali celotnega odbora.
Proti odborovim sklepom je mogoča pritožba na občni zbor. Proti njegovim sklepom ni priziva.
§ 11.
Posli društvenih odbornikov.
Predsednik vodi občni zbor in odborove seje. Vezan je na njiju sklepe in odgovoren za njih izvršitev.
Predsednik zastopa društvo nai zunaj. S tajnikom podpisuje društvene dopise, z blagajnikom društvene račune in obvezne listine.
Po potrebi ga nadomestuje podpredsednik.
Tajnik vodi zapisnik o odborovih sejah in občnih zborih ter oskrbuje društveno dopisovanje. Tajnik hrani tudi društveni arhiv.
Blagajnik vodi denarne zadeve društva.
Knjižničar upravlja društveno knjižnico in skrbi za izmenjavo publikacij.
Društvene publikacije urejuje uredniški odsek, ki mora imeti vsaj tri člane. Uredniški odsek se mora ravnati po smernicah občnega zbora in društvenega odbora.
§ 12.
Računska preglednika.
Račune pregledujeta dva na občnem zboru izvoljena preglednika, ki sta dolžna pred letnim občnim zborom pregledati račune za poslovno leto in o uspehu poročati občnemu zboru.
§ 13.
Za podrobnejšo strokovno organizacijo in pospeševanje znanstvenega dela lahko odbor ali občni zbor osnujeta posebne stalne ali začasne odseke ter določata njih sestavo in področje, n. pr. muzejski, arheološki, numizmatski, za narodno-osvobodilno borbo itd. Načelniške funkcije teh odsekov poverita, če je le mogoče, posameznim članom odbora.
Zaradi čim širšega razmaha zgodovinske organizacije, pospeševanja in populariziranja znanstvenega dela v pokrajinah LRS, moreta odbor ali občni zbor osnovati v pokrajinah avtonomne podružnice z določenim področjem. Za njihovo delo veljajo smiselno določila teh pravil. Kdor je član pri podružnici, je istočasno član Zgodovinskega društva, toda če izstopi iz podružnice, ne pomeni, da istočasno izstopi tudi iz Zgodovinskega društva.
Najmanjše število navzočih, ki je potrebno za sklepčnost podružničnih organov, določi občni zbor podružnice.
§ 14.
Organ za zborovanje zgodovinarjev.
Da se doseže v § 2., toč. c), določeni namen društva in se čim bolj povežejo zgodovinarji iz vseh krajev Slovenije, se ustanavlja kot predstavnik vseh zgodovinarskih organizacij v Ljudski republiki Slovenijii razširjeni odbor Zgodovinskega društva Slovenije s sedežem v Ljubljani. Sestavljajo ga člani odbora Zgodovinskega društva Slovenije, po en zastopnik podružnice in po en zastopnik, ki ga iz članov Zgodovinskega društva Slovenije določi posamezno zgodovinsko in muzejsko društvo v Ljudski republiki Sloveniji.
Razširjenemu odboru slovenskih zgodovinarjev predseduje vsakokratni predsednik Zgodovinskega društva Slovenije. Njegovo poslovanje se vrši po poslovniku, ki mu ga izdela Zgodovinsko društvo Slovenije in potrdi skupno zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Naloga razširjenega odbora je, da v skupnem predstavništvu združi zgodovinarje iz vseh krajev Slovenije in v splošne zgodovinske probleme slovenske zemlje vključi njihova krajevna in organizacijska prizadevanja, da smotrno usmerja znanstveno izobrazbo in organizacijo slovenskih zgodovinarjev ter znanstveno in ekonomsko naravna, podpre in razmeji njih znanstveno delovanje. V ta namen prireja vsako leto skupno zborovanje slovenskih zgodovinarjev.
Razširjeni odbor se po možnosti sestaja trikrat na leto in pretresa v zvezi z organizacijo letnih zborovanj porajajoče se tekoče zadeve ali druge na vsakoletnem zborovanju odrejene mu naloge.
§ 15.
Razsodišče.
O nesoglasjih, ki izvirajo iz društvenega razmerja, odloča razsodišče treh članov, ki jih izvoli občni zbor. Razsodišče predstavlja pred začetkom poslovanja po članstvu najstarejši član razsodišča. V razsodišče pošlje vsaka stranka po enega prisednika. Ti prised-niki in člani razsodišča izvolijo za predsednika razsodišča enega od izvoljenih članov razsodišča. Razsodišče sklepa z navadno večino. Predsednik ima glasovalno pravico. Proti razsodbi je dopusten priziv na občni zbor.
§ 16.
Izprememba pravil.
Izpremembo pravil more predlagati odbor, podružnica kot celota ali vsaj 20 članov izven odbora. Vsi morajo predlog razložiti in izročiti odboru, da ga postavi na dnevni red prihodnjega občnega zbora. Sklep o izpremembi pravil obvelja, ako zanj glasujeta dve tretjini navzočih članov.
§ 17.
Prenehanje društva.
Prostovoljen razhod društva sme skleniti samo v ta namen sklicani občni zbor, na katerem mora 'biti navzoča vsaj ena tretjina vseh članov. O razpustu veljavno sklepa le z dvetretjinsko večino navzočih.
Ako se društvo prostovoljno razide ali oblastveno razpusti, upravlja njegovo premoženje univerza v Ljubljani za namene historičnega seminarja na univerzi, dokler se ne ustanovi v Ljubljani novo društvo z istim namenom.
Ako bi se tako društvo sploh ne ustanovilo v treh letih, postane lastnik premoženja univerza v Ljubljani, da ga uporablja za namene historičnega seminarja na univerzi.
Vlada Ljudske republike Slovenije Ministrstvo za notranje zadeve št. IV. — 921/1 — 48
Ljubljana, 29. februarja 1948.
Z odločbo ministrstva za notranje zadeve LRS št. 921/1 z dne 27. februarja 1948 je odobreno delovanje Zgodovinskemu društvu po teh pravilih.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Pomočnik ministra:
Zorko Peter 1. r.
Slovanska knjižnica
6K M
E 811
illllllllll^ ^	COBISS ®