Inserati Be sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
12 15
3
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno »manjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Btarem trgn h. »t. 16
Političen list za slovensKi narod.
Po poŠti	prejeman velja:
Z a celo leto	. . 10 gl.
za pol leta	. . o —
za četrt leta	. . 2 „ 50
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10
V Ljnbljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolnem trgn hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden inaieer v torek , četrtek in saboto.
Zastran omiko".
Kakor znano, zapisal je Vošnjak tudi „omiko" na svojo zastavo. To je prav hvale vredno; kajti tega smo vsi prepričani, da nam je treba omike posredno in neposredno; posredno zato, ker le z omiko pridemo do samo-svesti, in brez samosvesti naša emancipacija ni mogoča. Vprašanje je zdaj samo, kaj je ,,omika"? Plitvo liberalstvo je z odgovorom hitro pri roci: kdor po farjih maha, kdor se iz vsake pozitivne vere norčuje itd., ta je „omikan". Tako razume „omiko" tudi Vošnjak, in po njegovem mnenji je vsak „omikan", kdor zabavlja čez „farje", .,mračnjaštvo" in „nazad-njaštvo". Kdor ima še kaj verskega čutja v sebi, je „mežnar", „farški hlapec", „klerikalec", „ultramontanec"; pa škoda, ko bi te lepe izraze „omikancev" naštevali: berejo se tako vsak dan v „Tagblattu", „S1. Narodu" in enakih listih.
Človek ne ve, ali bi se jokal ali smejal nad plitvostjo teh modrijanov, vsakako bi moral nad človeško pametjo obupati, ko bi ne vedel, da lahka roba vedno vrh vode plava.
K sreči so bili in so še vedno pametni možje, kterim ni „brezverstvo" ideal in zapo-padek „omikanega" človeka. Sokrat, eden najimenitnejših modrijanov, je svoje dni raz-mišljeval o veri, o bogovih in razmeri človeka proti Bogu. Ciceron je pisal ,.de natura deorum"; oba ta modrijana sta se bližala s svojimi nazori — krščanstvu.
Dante in Petrarka, prva talijanska pesnika, bila sta oba verna kristijana. Dante
je pisal o peklu in nebesih, Petrarka je pisal bolj posvetne stvari, vendar se iz njegovih pisem vidi, da je bil trdno oklenjen od krščanskih nazorov. Ko bi ta dva moža danes živela, brez dvombe bi ju Vošnjak (!) vvrstil med neumneže, mračnjake in farške hlapce". Shakespeare, prvi pesnik sveta, stoji v svojih spisih zgolj na krščanskem stališču.
Gothe in Schiller postavila sta se sicer na panteistično stališče, a vendar v svojih spisih dostikrat pokažeta, kako globoko vko-reninjeno jima je bilo versko Čutstvo; in ko bi danes vstala in videla, kako se njuue ideje zlorabijo za razširjanje najostudnejšega mate-rijalizma, gotovo bi ju zgrabila sveta jeza. Tudi naš Prešeren je v več pesmih, kakor ,,Krst pri Savici", „Sveti Krištof", pokazal svoje spoštovanje do krščanstva. Vsi ti možje, ki so, se ve da, sami reveži in bedaki proti Vošnjakovi učenosti, niso skazovali svoje „omike'- v hujskanji na „farje", v zasmehovanji cerkvenih naprav in obredov, v „brez-verstvu" in vsem tem liberalnem humbugu. Se ve da, zdaj so prišli časi „svetlobe" in ,,vednosti"; pametni možje, kakor Bleiweis, Herman, IIohenwart, Palacky, Rie-ger, Šuselka itd. so sami „mračnjaki", ,,nazadnjaki", ,,reakcijonarji" itd., le Vošnjak, Jurčič, Zarnik, Šuklje itd., to so nove zvezde, ki bodo razsvetile celi svet s svojo modrostjo. Kdor ima še kaj verskega čutstva v sebi, ta je „sovražnik omike, ki hoče ljudstvo v nevednosti ohraniti"; vsi pametni ljudje smo ,,ekskomunicirani" iz družbe „omikancev", in smo le omilovanja in zaničevanja vredni .,kle-
rikalci". Kdor ne piše besede „Bog" z malo črko (bog), kakor „S1. Narod", ta je neumen farški hlapec, ki ga še solnce Vošnjakove razsvitljenosti ni obsijalo.
To je „omika" novošegnega liberalizma; komur se dopade, mu voščimo dober tek!
Veronauk v naših srednjih šolah
Profesor Hezilo: „V poslednjem sestavku iz navedenih dejanj (Thatsachen) sklepam naravno, da veronauk v naših srednjih šolah po tvarini svoji dvome nareja, po napačni učitvi nravnosti učencem nič ne koristi ter naučenje ostalih tvarin opovira."
Katehet Istinič: Dejanja, kar si jih po svojem dozdevku navedel v dosedanjih treh sestavkih, se ne razlagajo iz deti-dejati facere, ampak iz deti-dejati dicere, ponere, kajti iz-snovala so se iz tvojega srca in iz glave tvoje, kakor tudi naslednja sklepovanja, ki so ti toraj naravno dokazati, predno ti jih človek zdrave pameti more verjeti. Kolikor veronauk po tvarini svoji dvomov vzbudi, jih tudi pojasni in razloži.
H.	„Pa tudi drugačni vpliv katehetov na mladino za njihovo učenje ni nikakor blagovit, ker le malokteri so za veroučitelja imeli moža, kterega se z občutkom otroške vdanosti in hvaležnosti morejo spominjati. Namesti da bi bil najmilejši učitelj in svetovalec, najdobrotljivši razsojevalec naših pregreškov, je katehet največ le ostri, strašni sodnik."
I.	Toraj vsaj nekteri so za kateheta imeli moža, da se ga spominjajo z vdanostjo in hva-
g^listefc,
Prosveta.
1. (Monumenta spectantia historiam Sla-vorum meridionalium,) knj. IV. (str. XXIII, 480, cena 3 for.) knjiga izdana po jugoslovan-skej akademiji prišla je te dni na svitlo. V tej knjigi so listine o odnošajih izmed južnega Slavenstva in benečanske republike za 1. 1358 do 1403. Tudi se v njej nadaljuje zbirka listin, prepisanih večjidel iz benečanskega arhiva. Vseh skup je 641; ter že samo to število listin, koje obsegajo le 45letno dobo, potrduje bogastvo povestne tvarine. Knjiga III te zbirke se je sklenila z mirom izmed republike in hrv.-ug. kralja Ljudevita I., po kterem je bila llrvaškej Dalmacija zopet pridružena. Z listinami v tej IV. knjigi se ne razjasnujejo samo notranji odnošaji hrvaške države, nego tudi vnanji celega juga, ter kažejo, kako se od ene strani začenja borba s Turčinom, od druge pak razširjanje meje benečanske republike na iztočnej obali jadranskega morja. Poslednja listina spominja kronanje kralja Ladislava v Zadru (1503), ki je prodal Dalmacijo Beneča-
nom. Ta knjiga je vredna, da jo nabavi vsak slovensk zgodovinar, ki se hoče bolj natanko podučiti o jugoslavenskej zgodovini.
2. Drugo delo, ki je tudi te dni na svitlo prišlo, so: Stari pisci hrvatski, knj. VI. (str. I—XLVIII, 1—298), v kterej so pesni Petra Hektoroviča in Hanibala Luciča. V obširnem predgovoru sta opisala življenje obeh pesnikov akademika S. Ljubic in Fr. Kački, za tem je navedel prof S. Žepič svoje primetbe o izdanju teksta, ktera je on vredil, konečno je raztol-mačil Fr. Kuhač napeve narodnim pesmam, ktere je Hektorovič sostavil, in napeve njego-vej drami. Tekst je popravljen po načelih, ktera je akademija ustanovila; a za kritiko so porabljena prva izdanja, pa tudi rokopisi. Od Hektorovičevih proizvodov o tem izdanju je prvikrat na svitlo spravljeno po treh rokopisih „prikazanje života sv. Lovrinca". Prvemu in drugemu pesniku so dodane njune latinske in talijanske pesme, kar služi dobro za spoznavanje njihovega uma.
Posebno so lepi talijanski soneti II. Luciča. Članek Fr. Kuhača zaslužuje, da ga tudi slovenski skladatelji in glasbarji proučč. Ile-i ktorovičevi napevi na „bugarščice" so, kolikor!
se ve, prvenci pri nas v tej struki. Kuhač jih ni samo raztolmačil, nego tudi vredil za glaso-vir in za moški zbor. Note so dodane temu izdanju. Naj bi tedaj tudi Slovenci segli po tej zanimivej knjigi in to posebno naši pevci.
3. Tretja prav zanimiva knjiga, ki je tudi te dni na svitlo prišla, je prva polovica že zdavnej prčakovanega „Rječnika znanstvenoga nazivlja, osobito za srednja učilišta od dr. B. Šulka". V tej prvej polovici (str. I-XXVI, 1—G77) se je prišlo do slova Nj. Kolikor se iz predgovora vidi, bil je ta rječnik (besednjak) začet po bivšem kr. namj. vieču, dokler je bil dr. Fr. Rački nadzornik šol. To delo se je dolgo odlašalo, zatoraj je želeti, da pride druga polovica tim poprej na svitlo. V vvodu razlaga pisatelj o hrvaškem ločbenem imenoslovju. Besednjak je pisan hrvaški, nemški in talijanski ter sostavljen tako, da hrvaško zna-menovanje naziva moreš najti v vsakem teh jezikov. Mi bi želeli, da se nahaja tudi slovensko nazivlje v njem, ali za zdaj je prekasno. Ako pa hočemo, da se naša terminologija enkrat uredi, treba je našim prirodosloveem te knjige, ktero naj bi marljivo rabili pri sostav-ljanji naših šolskih knjig.
težnostjo. Kako da sodč o sedanjih katehetih govoriš v času preteklem? Ni treba, da bi veroučitelj bil najmilejši in najdobrotljivši; le pravičen naj bo vselej; in ker si ti, kar se iz vsega tvojega opravljanja more posneti, do gim-nazijalcev svojih premil in predobrotljiv, nič ne de, ako je do vaših pregreškov njih katehet časih nekoliko ostreji. Ker se tebe nekdanji učenci tvoji gotovo vsi spominjajo z otroško vdanostjo in hvaležnostjo, kaj se ti mara!
H.	„V najnovejšem času, ko je škofovsko po konkordatu jim podeljeno nadziranje profesorjev odpadlo, si nekteri katehetje prilastu-jejo v nalogo, da po učencih za ovaduhe (zu Spionen) nalašč izurjenih poizvedo vse, kar se v šoli godi in govori. Ovajeno se po vkusu Sionskega čuvaja (des Zionsvviichters) še nado-polni in potem kot pokrivoverčujoč napad (als verketzernder Angriff) priobči v listih klerikalnih. Nasledki so glede mladine kot glede države enako obžalovati. Učenci se drzno postavljajo za soduike čez svoje profesorje, s tim se vni-čuje spoštovanje do teh in polagoma do vsake gosposke ter se vzgaja duh državi nevaren (eine staatsgefiihrliche Gesinnung grossgezo-gen)."
I.	Brž ko ne je škofovsko nadziranje po konkordatu tebe hudo imelo! To se ti je takrat skala odvalila — kaj ne? Katehetov pa sedanjih, o kterih si pisaril ti, učencev za ovaduhe ne izurja in jih nima nobeden. Ako so jih imeli nekdaj, kako se drzneš obrekovati veroučitelje sedanje? Nasproti pa bi se moglo natolcevati, da jih imaš ti ovaduhov in dokaj izurjenih; od kod bi sicer izvedel, kar si doslej že nakvasil ? Da kateheta pripoznavaš za čuvaja Sionskega, čast mu ! Pač mora čuti zvesto vzlasti sedanji čas, kedar je zgrabljivih volkov v ovčjih oblačilih tolikanj. Za krivoverca te razglašajo po klerikalnih listih; tipa—nedolžen in krotak kot jagnje — voljno trpiš in ne odpreš svojih ust. Oj kako se mi smiliš! Obžalovati je le, da ta izgled tvoj je nevaren, jako nevaren ne tolikanj katehetom trem na gimnaziji ljubljanski, marveč bolj mladini naši, nevaren narodu slovenskemu, cerkvi ka toliški, pa tudi državi avstrijanski, kajti ni še in menda nikdar ne bode prusakovska.
II. „Pa mladina zgubiva tudi v vednostnem oziru, kajti naposled ohromi po večnem njer gljanji (erlahmt durch die evvigen Nergeleien
4. Važna za naše zdravnike je tudi knjiga: ,.Opisna anatomija illi razbudbarstvo čovječjega tiela, napisao dr. Antun Schvvarz, žup. fizik varaždinski. Svezak II. Opis droblja, živčevlja
i žilja. Zagreb. Tisak dioničke tiskarne. 1874." S tem drugim delom Schwarzove „opisne (de-seriptivne) anatomije" je dobila hrvaška literatura v svojej struki v dveh zvezkih popolno izvrstno delo. V prvem delu se nahaja spis človeškega okostja, mišic in čutil in v drugem zopet opis droblja, živcev in žil.
Sclnvarzovo delo je prav važno iz več ob-zirov za Hrvate in sploh za Jugoslovane. Pred tem literarnim pojavom mora zamolčati zasmehovanje ptujcev, da nič nimamo, ali pa da ne mortmo imeti znanstvene medicinske knjige, prenehati mora jalovo pregovarjanje domačih modrijanov, ki pravijo, da pri nas ne more biti medicinske fakultete. Vse se more, če se le hoče. To knjigo priporočujem vsim našim mladim zdravnikom, posebno pa našim vseuči-liščnikom v Beču in Gradcu, da se marljivemu spisatclju poplača vsaj nekoliko neizmerni trud, ki ga je imel pri sostavljanju te izvrstne knjige
J. St.
slednji učitelj, tudi najpoštenejši in najpogum-nejši, in pusti, da se ongavi kakor že (lasst das Ding gehen, wie es eben geht)."
I.	Oho! kaj pravite na to, vi pošteni in pogumni učitelji? Kdaj je kteri katehetov nagajal vam ali godel zoper vaše pošteno učenje in delovanje? Kako bi pošten učitelj mogel v nemar pustiti svoje učiteljske dolžnosti vkljub še tolikemu zopervanju? In tako se tvoja hro-mota in tvoje ongavljenje vjema z geslom, da .endloses Streben ist alleiniges Leben?" —
II.	„Celo sprehodi (Excurse) iz najboljšega namena namdrjani v olikovanje src, kterim vzlasti naravoslovne vede dajo tolikanj prilike, se kot vtikovanja v pravice duhovnov osmeh-jujejo; zoper dovode (Resultate) vednosti, kakor jih njen zastopnik razlaga v šoli, nosi ali bori se naslednjo uro katehet (zieht zu Felde). Tako postane šola terišče duhovnega bojevanja, v eterem se mladostni duh po sovraštvu in stran-karstvu okrha ter poslednjič nihilizmu zapade. Ko bi javno življenje ne vzgajalo značajev, jako slabo bi stalo o rodu bodočem."
1. Sprehodom v olikovanje src ter pospeševanju znanja naravoslovnega se ne posmehuje noben duhoven, nikar še katehet; da pa dija-kovski taki sprehodi — dasi namerjani, vendar velikrat niso v olikovanje src, vzlasti ako jih vodi profesor tvojega duha, spričuje žalostna skušnja. Zoper nauke ali plodove prave vede, resnične znanosti se nikdar ne nosi noben katehet; to bi se mu tudi posvetilo, ko bi si cedaj drznil kaj tacega! Zoper dovode neprave, ažnjive ali celo sovražne vede pa veroučitelj molčati ne sme, sicer ni več čuvaj Sionski. V tem smislu je gimnazija prav res terišče duhovnega bojevanja. Kdo mladostne duhove po sovražnosti in straničnosti topi in krha, in kdo je toraj profesor nihilizma, je iz tega, kar se je nama nasnovalo, doslej pač le preočitno. ltad bi vendar vedel, jeli tvoj značaj iz šole, jeli iz javnega življenja, kajti prav v srce bi se mi smilil prihodnji rod, ako bi tvojega značaja mnogo jih že bilo tudi med našo mladino.
Politični pregled.
V Ljubljani 21. sept.
Avstrijske dežele.
Bližclsii vAnifl bodo neki 15. oktbr. sklenjeni iu precej potem se snide državni zbor, o kterem se ministerstvo nadja, da bode budgetne predloge rešil še pred Božičem.
5}iiiiaj*ki frajmavrarji so že v tretje prosili, da bi smeli napraviti ložo „Zukunft", pa cesarsko namestništvo spodnje-avstrijsko jim je to prošnjo odbilo.
^fil»4l»ei'hi. ki so vstopili v deželni zbor, so v „Nar. L." trdili, da Mor a v ci odo-brujejo njihovo ravnanje. ,,Moravska Orlice1 to mnenje zavračuje v ostrem članku, kterega končava z besedami: »Spravite se nam s pota, Moravska z vami noče imeti nič opraviti". »Politik" od 19. t. m. naznanja, kako so „N L." še meseca junija pisali tako-le: »Zarac narodne edinosti vsim svojim sodeležanom naznanjamo, da v deželni zbor ne bodemo vstopili, razun če vstopijo vsi; in krivi bi bili narod nega razpora, če bi kot manjšina ljudskih zastopnikov hoteli pričeti parlamentarično delo vanje." Kdor se tako lastnoročno obsodi in domačinom laže, ne da bi ga bilo sram, je v resnici zrel, da se mu trebuh prereže, pristavlja „Politik"; spoštovanja res ni vreden.
V JPešSi so cesar 18. t. m. predsedovali ministerskemu svetu, ki je pretresoval odpravo žitne eolnine. Ogerski ministri so pripoznali,
da bi bilo dobro odpraviti to eolnino, a iz po-itičnih vzrokov, rekli so, je to zdaj nemogoče in zato eolnina ostane, kakor je bila doslej.
Vitanje države.
Pruski višji predsednik na Poznan-skem je pričel sodnijsko preiskavo proti dekanu Rzezniewskemu, ki je „prošta" Kube-czaka izobčil.
Na Francoskem bodo dopolnilne volitve za narodno skupščino vse ob enem dnevu meseca oktobra. Če se legitimisti ne bodo bolj podvizali, bodo malo opravili. Odkar vlada Mac Mahon, je bilo 20 takih volitev, pri kterih je bilo izvoljenih 17 republikancev.
Španjska. Ruski car je Don Karlosu pisal jako prijazno pismo, v kterem ga zago-tovlja svojega sočutstva ter obžaluje vedne mnte in vojske, ki deželo stiskajo, in izreka željo, da bi bilo trpljenja na Španjskem že konec. To pismo je tem važnejše, ker Ruska ni bila pripoznala nekdanje Izabeline, sedaj pa tudi Serranove vlade ne. Sicer se pa tudi avstrijski in pruski poslanec posebno ne poganjata za Serranovce, in pruski se bo le ne-caj dni mudil v Madridu, potem pa bo šel nazaj na Nemško na odpust. Za 17. t. m. se ; e pričakovalo, da se bodo Karlisti in repu-jlikanci pri Estelli zgrabili; Karlisti so tako izvrstno razpostavili svoje čete, da je skoro nemogoče premagati jih. Če zdatno potolčejo republikance, nameravajo kar naravnost vdariti nad Madrid, kteri se jim ne bo mogel dolgo ustavljati.
V	Švici je svet soloturnskega kantona s 70 glasovi proti 30 sprejel vladin predlog, da se odpravi samostan »Mariastein" in še nekaj drugih samostanov. — V Bernu zboruje poštni kongres.
V	Veu-Orleaiisii v Ameriki so te dni nekaj rogovilili; beli prebivalci so se namreč sprli zoper gouvernerja »Kellogga"; pri boju, ki je vsled tega po mestu nastal med puntarji in policijo, je bilo okoli 30 policajev ranjenih in ubitih. Ko so vojaki prišli gouver-nerju na pomoč, so se uporniki kmalo pomirili in Kellogga za gouvernerja zopet sprejeli.
Deželni /.bori
Deželni zbor kranjski je imel včeraj 21. t. m. tretjo sejo. Izročile so se dotičnim odsekom sledeče predloge: Poročilo deželnega odbora o volitvi poslanca g. Mat. Lavrenčiča, Poročilo dež. odbora o volitvi poslanca g. Ed. Schafferja. Vladna predloga z načrtom postave, kdaj je divjačine varovati. Vladni načrt pogodbe za vravnavo razmer med zakladom kranjske zemljiščne odveze in državo. Poročilo dež. odbora, ali naj se kaj ukrene za pobolj-šanje ljudskega šolstva in učiteljskih plač na Kranjskem. Poročilo dež. odbora, koliko stroškov za realko naj bi prevzelo ljubljansko mesto iu koliko kranjska dežela. Poročilo dež. odbora o zahtevanji c. kr. vlade, da bi se 20% priklada od vžitnine pobirala za zemljiščno-odvezni zaklad Poročilo dež. odbora o osnovi kmetijske šole na Dolenjskem.
Ivonečno je bila volitev odbora za posvetovanje preselitve okrajne sodnije iz Planine v Logatcc. V ta odbor so bili voljeni dr. Costa, Dežman, Razlag, Kotnik, Gariboldi, Mat. Lav-renčič, Murnik. Tu se je pripetilo nekaj, kar se je vsem najmanj — čuduo zdelo. Da-si je bilo namreč nazočih le 29 poslancev, je bilo oddanih 33 glasilnih listkov, toraj so hoteli nekteri iz manjšine 4 listke več oddati, kakor je bilo volilcev, da bi potem menda nemškutarji
dobili večino v odseku. Pa dr. Poklukar je zapazil to nepristojno zvijačo, in tako se je moralo vnovič voliti. Hilf, was helfen kann!
Četrta seja bo v sredo.
Najvažnejše poročilo je to, da deželni zbor predarelski je 19. t. m. sprejel s 13 glasovi proti 4 predlog, da naj se preiskujejo nasledki volilne reforme za blagor dežele. Deželni glavar je temu hudo nasprotoval ter zahteval, da naj se predlog vzame nazaj, pa večina ga je izročila posebnemu odseku. Ta sklep je tem važnejši, ker je Predarelska čisto nemška dežela, ki pa s tem priča, da pravi Nemci niso nasprotniki federalistične sisteme, ktero nameravamo Slovani in po kteri naj bodo vsi narodi v Avstriji enakopravni.
Izvirni dopisi.
Trsta 16. sept. (Deželni zbor. — Mestni očetje.) Našemu deželnemu zboru se nič kaj ne mudi zborovati, ker še le za danes zvečer je napovedana tretja seja, ktera pa bode gotovo viharna, kajti zadnja točka, o kteri se bode debatiralo, je poročilo o prena-redbi volilne reforme; o ti reči seje že mnogo govorilo in pisalo. Kaj bode manjšina in posebno okoličanski poslanci v tem slučaju po čeli, in kako bode vlada postopala, bomo kma lo videli.
Naši mestni očetje ne morejo prestati, da ne bi sem ter tje proti vladi bobnali, in tako so preteklo saboto v seji mestnega zbora zopet po vladi vdrihali, da je bilo joj. — Kakor je bil že „Slovenec" ob svojem času bralcem naznanil, je vlada že meseca junija imenovala kot okrajnega šolskega nadzornika za mesto in okolico okoličanskega poslanca dr. Lozarja in to imenovanje je bilo mestnemu zastopu od namestništva 26. jun. naznanjeno s pristavkom da nadzornik prične svoje delovanje s 1. julijem. To imenovanje pa je bilo strela iz jasnega neba za lahonsko stranko, ki je sicer pričakovala nadzornika, pa v osebi glasovitega Timeus-a, čegar imenovanje so imeli kot dovršeno stvar.
Lahko si toraj vsakdo misli njihovo po parjenost, ko je bil imenovan mož, na kterega še mislili niso. V seji mestnega zbora dne 17. julija je bil oni namestniški reskript pre bran, in zbor ga je izročil šolskemu odseku v poročevanje. Kakor omenjeno, preteklo saboto je svetovalec Consolo v imenu odseka poročal, da minist. odlok 10. feb. 1869 (na čegar podlagi se je ono imenovanje nadzornika vršilo) je protipostaven in žali deželno avtonomijo, toraj je protipostavno tudi imenovanje iiad-zornikovo, iu zatoraj svetovalstvo to imenovanje zavrže in ga ima kot da bi se ne bilo vršilo. Prvi poprijel je besedo vladni komisar in ugovarjal svetovalstvu pravico soditi, pretresovati in razsojevati ministerijalne odloke, očital odseku malo poznanje šolskih razmer, ker bi moralo vedeti, da ministerstvo ima najvišo nadzorstvo nad vsemi šolami in tudi pravico imenovati nadzornike, in čudi se, kako se v poročilu more imenovanje nadzornika odvisno staviti od postave izdelane v deželnem zboru, ker v Trstu ni še deželnega šolskega sveta. Ugovarja mu znani Ilermet in pravi, da, ako bi svetovalstvo ne imelo te moči, bi mu bila odvzeta pravica, ktere nima le zbor ali ktera si bodi korporacija, ampak vsaka posamezna oseba — namreč protestovati proti ministeri-jalnim odlokom, ako se ti imajo za protipo-stavne.
Ako se toraj zboru zdi to imenovanje protipostavno, ima pravico protestovati, in če
protest ne zda, rekurirati na državno sodnijo; in ko ga potem še dr. Luzzato podpira, sklenjeno je bilo s 25 proti 5 glasovi, da se prote-stuje proti imenovanju šolskega nadzornika. Ako bi bila vlada njih kreaturo Timeus-a jim za nadzornika imenovala, nobeden ne bi bil rekel, da je imenovanje protipostavno; ker je pa imenovan mož strokovnjak, ki le v njihov rog ne trobi, — hinc illae lacri-mae —!
Pa naši očetje niso vselej tako dobrega spomina, da precej staknejo kako postavo, ako jim ta ali una reč ne ustreza, da potem lože po svetu kričijo: glejte, kako nas zatirajo, glejte, kako nas vlada tlači! Naši očetje, rečem, so tudi včasih prav slabega spomina, to so pokazali, ko so „pozabili" (tako nedolžno jih je namreč njihov bog „Cittadino" zagovarjal) postaviti cesarskega orla v mestni grb na novozidani mestni hiši. Ta grb, kakor ga sedaj ima, datira od leta 1464. Prvotni grb je bila tako imenovana sulica sv. Sergija, pomočnika tržaškega mesta. Potem ko se je mesto avstrijski hiši podvrglo, dobilo je nov grb, in sicer avstrijske barve, na kterih leži star grb namreč sulica sv. Sergija. Leta 1463 je Trst hudo vojsko imel z bližnjimi benečanskimi mesti, ki je mestu silo škode napravila; v pripoznanje hrabrosti je cesar Friderik III. 1. 1464 izročil mestu pohvalni diplom in zaukazal, naj se prejšnjemu grbu pridene še cesarski orel, in tako je nastal grb, kterega mesto še dandanes ima. Na novi hiši so pa bili v zgornjem delu grba na orla pozabili (morda so pa menili, da bodo kmalo mesto orla križ postavili) in ker je pa vlada boljega spomina nego naši očetje, je bil mestni zastop zarad te pozabljivosti poklican na „redde rationem" in res čez par dni je zopet orel svoje odločeno mesto zasedel.
I* goriške »kolice 17. septemb. (Nepristranjenost (?) in vredniška tajnost (?) pri „Soči<>.) — Kako res resnicoljubna pa ne pristranska je liberalušna „Soča'1, nam kaže njena poslednja listnica, (št. 37.), v kteri se izgovarja, zakaj ni hotla sprejeti nekega opra-vičenja nasproti g. J. P., županu v It., kteri, ali prav za prav njegov 22 letni sin, ker oče pismene slovenščine nezmožen na infamni način obrekuje č. g. M. Valesa. Kako je mogel g. V. oni dopis navdihniti, ko je vsim Renča-nom in drugim obče znano, da g. V. je bil od 1. do 10. septembra na daljnem potovanju v Zagrebu, Karlovcu, Reki itd. ter mu pač ni bilo mogoče od ondod kakega dopisnika navdihniti! Ono opravičenje je bila lastna inici-jativa nekterih resnicoljubnih Ilenčanov, kakor to jaz za gotovo vem. Se ve, da obrekovanje duhovščine, posebno pa g. V., kteri je lansko leto razkril „Soče" pogubouosna načela za slov. narod, spada prav za prav v liberalušno mavho majke „Soče", ktera bi hotla slov. duhovščino, — to črno gardo, kakor jo „S1. Nr." imenuje — kar iz sveta popihati, ali pa iz nje napraviti zvesto služabnico novošegnega liberalizma a la Iteinckens, Dollinger in Alojz Anton. Iz tega Sočinega ravnanja je razvidna njena liberalna nepristranost (?) in resni-coljubje.(?)
Nihče ni varen pred Sočiniini napadi, kdorse z njenim liberalnim mišljenjem ne vjema, bodi si še tak poštenjak. Kakšen je pa g. V. v svojem javnem življenju kot duhovnik in kako ga je pred milovanja vrednim pa neizogibljivim razporom ista „Soča" čislala, je obče znano, kakor tudi to, zakaj ga ona potem ob vsaki priliki z blatom obrekovanja ometuje; znan je pa tudi značaj njegovega nasprotnika g. J.
P., kteremu njegov še ne polnoletni sin strupene dopise za „Sočo" pisari. Tudi hoče g. župan s tim občinstvo slepiti, češ, da drugi z njim drže; za to je njegov sin v 37. št. zopet skoval dopis s podpisom: En Renčan, kteri pa ni nihče drugi, kot v istini le njegov sin France, kakor se je g. V. 10. t. m. sam prepričal, ker je v Paternollijevo tiskarno pri-šedši slučajno videl in prečital njegov rokopis. Se ve, da njegov sin to taji, po pregovoru: „Si fecisti, nega" če si storil, taji! Pa g. V. njegovo pisavo tako dobro pozna kakor svojo astno. Da bi pa g. Pahorja sin še bolj v liberalizmu in sovraštvu do duhovščine napredoval, se je pretekle dni naročil na „Slov. tednik", iz kterega bo zanaprej zajemal liberalno modrost. Ker pa g. J. P. ne bo hotel ali prav za prav ne bo mogel s pričami dokazati onih obrekovanj, k čemur ga g. V. v 37. J. „Soče" javno izpoziva, bo prišla stvar pred sodnijo. Tiste pa, ki z g. J. P. drže, lahko na prste ene roke soštejem, in še ti so le taki, ki imajo z njim iste interese. Vsa ta pravda prihaja odtod, ker se dandanašnji ne sme več javno resnica govoriti, ker ona nekterim ljudem res oči kolje, kakor nekdaj hinavskim farizejem.
Naj vrlemu „Slovencu" še sporočim, kako zna „Soča" vredniško tajnost hraniti in varovati. Pod tim opravičevalnim dopisom, ki je branil g. V. proti županovim perfidnim napadom, je bil podpisan neki J. Lukežič, kterega imena jih je pa mnogo v Renčali. Opraviče-valni dopis je spisal neki človek, ki je sam tudi Renčan. Brž je vrednik g. V. D. povpraševal Renčane, čeravno ni hotel istega dopisa sprejeti, kdo bi bil oni g. J. Lukežič. Pa pri vsem povprašanju niso mogli dosihmal niti pravega dopisnika niti podpisnika uganiti. Je li od Sočinega vredništva to pošteno? Kdo bo zamogel še kako skrivnost Sočini žlobudri izročiti? Iz tega naj častiti čitatelji sami sodijo, koliko je vredniški tajnosti „Soče" zaupati!	X. Y.
Iz ■•rnjEt* 13. septembra. (Po odhodu Nj. Vel. cesarja in kralja.) Po pravici je neki češki list imenoval stovežato Prago zakamnelo solzo naroda češkega, na kteri so vtisnjene vse muke in vsi boji za pravo in samostalnost. Toda malo drugači je bilo tu v minolih dneh. Zakamnela solza se je čarovno oblekla v slavnostno haljo iu pri mestnih vratih so ljudje na tisuče in tisuče iz vseh čeških pokrajin, kot mravljinci vkup vreli, da bi pozdravili in videli svojega kralja. Pozdrav in sprejem je bil prekrasen in popis njegov, če bi bil tudi le skromen, bi presegal objem današnjega dopisa.
Zdaj, ko so slavnosti končane in se Praga zopet vrača v svoje prejšnje stanje, poprašuje na ulici prijatelj prijatelja, kaj bode zdaj v političnem oziru osoda Čehom prinesla. Usta-voverne novine še zdaj ne prenehajo svojih priveržencev "zabavati s pikantno tvarino o Čehih in Pragi, ki je naenkrat postala središče političnih uganjk, ter prav potuhnjeno in s posmehom razglašajo svetu, da je češka opozicija preverjena v svojih nadejali, ktere je stavila v kralja. Čehi so od kralja svojega pričakovali samo približanje njegovo k narodu češkemu, to se je zgodilo, zatoraj so potolaženi. Vladar se je sam prepričal, da češko čutje in zvestoba k habsburškemu prestolu ni omajana, kljub grenkim skušnjam poslednje dina-stične dobe. Zatoraj je narod češki le — kralju svojemu postavljal slavoloke, veselo iz tisuč in tisuč grl klical „Slava", prisezal vdanost in zvestobo, ne pa — ustavovernim
pašatom dunajskim, in kralju na fast se je razlegal glas zvonov po zlati Pragi" iz več nego 100 turnov; vladarju na čast so gro-meli topovi in možnarji, so se topile praške ulice in palače v tisočerih plamenih, z veličastnimi Hradčanv, v znamenje, da narod življenje in kri v miru in vojski žrtvuje za prestol, — ne pa za svinčene podplatnike, .,Biz-markovih" pastirjev. Največjo ceno ima za Čehe okolnost, da je cesar sam prišel med nje, brez Androšija in kočevskega kneza. Videl je cesar, da narod za kralja svojega in domovino stori vse, da pa le od kralja samega tudi pričakuje vse!
Domače novice.
Ljubljana, 19. septembra.
(F ljublj. bogoslovje) so sprejeti ti-le gospodje : Bajec Jakob, Gornik Franc, Ferčej Matevž, Kregar Franc, Laznik Jožef, Molj Janez, Šmidovnik Anton, Svetličič Janez, Vilman Gašper, Zaman Andrej, Zupan Anton. Gospodom bogoslovcem se naznanja, da naj se 5. oktobra zbero v Ljubljani, G. se oglasijo pri č. g. profesorjih, in 7. se začno predavanja.
(Mrtvo) so našli preteklo nedeljo fieko žensko v Ljubljanici. Ker je bila v prazniški obleki, se sploh misli, da je hotela zjutraj iti v cerkev in se šla k vodi umivat, pajeva-njo padla.
Razne reči.
—	Bogoslovje mariborsko prične svoje leto 1. oktobra.
—	Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji: G. Puc pride iz Križa za kaplana v Staroloko; g. Anton Rihar novopos v Križe; g. Pipan novoposv. v Polhov gradeč; g. Vidrgar iz Svibna v Vipavo, g. Orehek novop. pa v Svibno.
—	Premoga so začeli te dni podvzetniki iz Češkega in Saksonskega iskati blizo želez-nične postaje v Trstu.
—	Očeta zaklal. 31. avgusta pride posestnik Jenibek v Kosicih na Moravskem domu h kosilu. Med kosilom se prične kreg s sinom, ki je v togoti metal na tla ploščeke, sklede itd. Oče prime za palico, ter sina našeška, ki pa v ljutosti popade na mizi ležeči nož, ter ga očetu globoko v prsa porine. Čez pol ure je oče v strašnih bolečinah umrl, sina pa, ki je še le 18 1. star, so sosedje zvezali, ter k sodniji odpeljali. —
—	Največji „fabrikant sira," na celem svetu je nedvomljivo Amerikanec S. K. Smith; on ima 4700 krav in prideluje v enaj-sterih tovarnah na leto 14.000 centov različnega sira. —
—	Zgodovina Indijanov. Baneroft Hove, izvrsten učenjak v Sant. Frančišku, se že od 1. 1859 peča z zgodovino severno- ame-rikanskih Indijanov, ter je poslednje dni dal na svitlo prvi zvezek, ki obravnava zgodovino divjih narodov.
Poslano.
P. n. delničarjem v pojasujenje.
Iz mnogih osebnih in pismenih vprašanj smo prevideli, da p. n. delničarjem ni po vsem jasen, niti končen namen doplačevanja na delnice niti nasledek nedoplačanja. Tudi so se vsled vednega kričanja naših narodnih protiv-nikov pojmi in nazori o naši banki bistveno a neopravičeno spremenili. Zdi se nam tedaj ravno zdaj prilično, da nekoliko pojasnimo
naše stanje in da v tem navdihnemo našim sodružnikom nove nade in nov pogum.
Neutajljivo je res, da je osnova banke, prodaja delnic, draga režija, zdatne škode po ognji in razue poskušnje banki prizadelo množili stroškov, res je pa tudi, da bi banka veliko na boljem stala, ako bi ji slovensko občinstvo bilo priskočilo z večjim zaupanjem in z večjim požrtvovanjem. Vsled tega je sedanj opravilni svet vpeljal ves drugi novi red v svo jih opravilih in se ogiblje vsih kolikor toliko nepotrebnih stroškov, zboljšuje osnovo banke in si na moč prizadeva prejšnje škode in zgube kakor najhitrejše mogoče poravnati.
Ker je pa v to svrho razun mnozega časa tudi denarja treba, se je s sklepom storjenim v občnem zboru delničarjev dne 17. avg. t. 1 temu pritrdilo, in vse dvomhe o dobri prihodnosti banke bi se imele tembolj razpršiti, ker prejšnje zgube niso imele hujih nasledkov, nego da se kupon za mesec julij ni izplačati mogel, brez da bi se premijne reserve dotaknili.
A ravno ta reserva mora ostati nedotakljiva, da se zavarovanjcem pri slučajni škodi zadostiti zamore. In to smemo konštatirati, da se je tega načela vsigdar strogo držalo, da najdejo zavarovanjci popolno pokritje v reservi blizo 100.000 gold., in da je vse, kar se nasproti tej resnici piše, grda, nesramna laž. Pravoveljavno sklenjeno 15% doplačanje za daljno razvitje banke, je pa dalje tudi v hrambo pravic delničarjev potrebno, ker bi delničarji sicer našo banko v nevarnost pro-padstva spravili, in ker bi sicer, če bi pravi čas doplačevanja prezrli, po § 221. kupčijske postave svoje pravice do banke zgubili. Če se temu pravoveljavno sklenjenemu doplačilu le nekteri delničarji podvržejo, ostanejo tedaj le ti pravoveljavni sodružniki, in njim na korist pripadejo vsa prejšnja vplačila in pravice tistih delničarjev, kteri so zamudili ali niso hoteli doplačati. Iz tega uzroka je tudi razvidno, da se banka po svojih postavnih načelih ne more pečati z nakupovanjem delnic za ktero koli ceno, ker kot banka ne more biti ob enem delničar in sodružnik. To zadnje naj bo v po jasnilo tistim, ki svoje delnice banki ponujajo v prodajo ali doplačilo.
Ako tedaj kdo ne bo hotel zadostiti 15°/0 doplačanju, je njegova delnica po preteklem zadnjem obroku brez vsake vrednosti. Obža lujemo sicer, da je večina p. n. delničarjev prezirala razmatravanje o stanji banke pri občnih zborih in po naših časnikih, in da se je raji dala izneveriti po protivnih dopisih. Potrjujemo tukaj, da imetje, opravilno stanje banke „Slovenije", in cela njena osnova nikakor ni taka, kakor jo popisujejo iz različnih, večjidel hudobnih namenov, narodni protivniki, ali zavodi enake vrste, ki se konkurence boje Poglavitno so pa zarad zlobnega značaja in zarad nezmožnosti odstavljeni bankini uradniki tisti, ki banko iz maščevanja zasramujejo po časnikih, in njenemu kreditu škodovati skušajo, in kteri mislijo, da morejo banko končati, ker so bili iz nje iztirani. Ne moremo zamolčati, da so tisti uzroki, ki so banko napotili, Treuen-steina izpustili iz službe, nas navodili tudi od Blašketa se ločiti, in da nam ne bo treba tujih nezanesljivih moči iskati, ker imamo Slovenci, hvala Bogu, še dosti bistrih glav.
Doplačevanje se pa sicer marljivo vršuje, in se je v ta namen precejšno število znamenitih delničarjev oglasilo.
Z odličnim spoštovanjem ravnateljstvo banke „Slovenija".
Za nesrečne Dolenjce:
G. J. 7 gl. ; g. I. 1 gl.; radoliška fara po svojem duh. past. 10 gl.
Z« pogorelee na Vrhniki:
Radoliška fara 7 gl.; g. J. 3 gl.; g. I. 1 gl.; Neimenovan 1 gl.
Eksekutivne dražbe.
23.	sept. Ant. Berčan ovo iz Brezja (3289 gl.),
—	2. Fr. Gažnik-ovo (8800 gl.), — 1. Ivane Bergant ove iz Prevoj (350 gl.), vse v Ljubljani.
—	3. Jan. Pavsič evo iz Jame (230 gl.) v Novo-mestu. — 1. Mat. GrimšiČ-evo iz Iirustij (745 gl.) v Krškem.
24.	sept. 2. Jan. Frice-vo iz Nemške Loke (440 gl.), — 1. Mih. Jonke tovo (573 gl.), — 1. Tom. Pogorelec-cvo (120 gl.), vse v Kočevji.
'IVi'H(l('iit* tl<*tmrit<* rut'«*
18. aeptembra. Papirna renta 71.30. — 8rebrna renta 74.75. — 18601etno državno posojilo 110 —. — Bankine akcije 994 — Kreditne akcije 248 50. — London 109 75. — Srebro 103 90 — C. s kr. cekini —.—. — Napoleon 8.78 '/,.
DeiiarKtvene t-ene.
20. septembra.
Državni fondi.			Denar.	Blago.
5% avstrijska papirna renta .	.		71.30	71.40
5'/o renta v srebru . . . .			74 55	74.65
Srečke (loži) 1854. 1. . . .			101.70	102 25
„ „ 1860 1., celi.	,	# ,	110,—	110.25
„ „ 1860. 1., petinke	,		113.75	114.—
Premijski listi 1864. 1., . . .			137.25	137.75
Zemljiščine odvezuice.				
Štajarske po 5'/,.....			93.50	94.—
Kranjske, koroške in primorske po 5"0			86 60	—.—
Ogerske po 5%.....		# #	78.-	78.50
Hrvaške in slavonske po 5% .			80.-	—.—
Sedmogradske po 5% ■ ■ .			76.-	76 50
Delnice (akcije).				
			990	992
				_•__
Kreditne akcije.....			247,-	247.25
Nižoavstr. eskomptne dražbe .	•		920.-	—.—
Anglo-avstr. bank« ....			165 25	165.75
Srečke (loži).				
Kreditne po 100 gld.	a.	v. .	165.75	166 25
Tržaške „ 100 .,	k.	d. .	106.—	106.50
„ ,. 50 „	M		52.—	5 J.—
Budenske ,, 40 gld.	a.	v. .	26__	25.50
Salmove „ 40 „	n	,» •	30.50	31.50
Palffi-jeve „ 40 „	»»	H *	25 50	26.50
Clary-jeve ,. 40 „	n	1' •	23—	24,—
3t. Genois ,, 40 „	II	M •	24.-	25.—
Wiudischgri»tz-ove „ "JO „	•i	It •	19 —	19.50
Waldstein-ove „ 40 „	ii	»» •	20.75	21.20
Srebro in zlato.				
Ces. cekini ...*...	#	# .	5.26	5.27
Napoleonsd'or......		• .	8 81%	8.82
			104.10	104.25
Definitivna služba
nadučifelja
v Dobrepoljah (Gutenfeld) z letno plačo 500 gold. in funkcijalno doklado 50 gold. je z dopisom kočevskega okraj n. šolskega glavarstva od 30. avgusta 1.1. razpisana. Farno predstoj-ništvo v Dobrepoljah naznanja, da zamore novi nadučitelj prevzeti tudi službo
organista in pevca,
in da bi za to opravilo imel ravno tisto plačo, ki je bila do sv. Jurija 1874 v navadi. Opomni se, da je bila zvezana služba nadučitelja in organista v Dobrepoljah ena najboljših na Kranjskem, in bo tudi še zanaprej. — Toraj se bo na prosilce v orgljanju in petju zvedene poseben ozir imel.
(45-1) Farno predstojništvo.
Sposobni in vajeni	^
| agenti in inšpektorji 1
£ se iščejo za trdno	^
zavarovalno Imuko. £
Ponudbe z nadpisom „Reell" naj se ^ pošiljajo v Trst, poste restante. (43-2) ^ B6 6 6 6 6 6 6 6 & 6 6 6 6 66 66 66666666 66 6666B