Razen zvezno koordiniranega vrhovnega štaba, osnovne organizacijske strukture hi standardizacije orožja ni videti, na primer, da naj bi bilo še kaj več v zvezni upravi skupne obrambe. Tako preurejena obrambna pripravljenost bi ne le bila mnogo bolj učinkovita, ker bi jo vsak narod zares čutil kot svojo, temveč bi tudi onemogočila vznemirljive možnosti in sumničenja kakega novega oficirskega puča za restavracijo beograjskega centralizma in diktature. (Ciril Žebot, SD, april 1968) sLoDenslcA FOR A. FREE SLOVENI A Vsekakor se bo treba dogovoriti za sorazmeren medrepubliški ključ za zasedbo diplomatskih položajev, poleg tega pa bi si morali Slovenci izgovoriti, da jim redno pripadajo ambasadorska mesta v Avstriji in Italiji, kjer žive slovenske manjšine. Republike naj bi tudi imele dogovorjeno pravico da lastnih republiških atašejev v državah, kjer bi to zanje bilo posebej koristno. (Ciril Žebot, SD, april 1948) LETNIK XIX — VOLUME XIX 1. JULIJ 1968 Pgblished monthly by : Sloven ian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 7. — NUMBER 7. "Nekateri vidijo stvari, kakor so, in vprašujejo, zakaj. Jaz sanjam o stvareh, ki še nikoli niso bile in vprašam, zakaj ne." Robert F. Kenncdy V počastitev spomina pok. senatorja in kandidata za predsednika ZDA Roberta F. Kcnnc-dyja prinašamo nekaj odlomkov iz njegovega govora mladini Južne Afrike 1. 1966. Govor je vključil njegov brat senator Edvvard Kennedy, ko jc govoril pred pogrebno mašo v katedrali sv. Patricka v Nevv Vorku. "Na tem svetu doživljamo diskriminacijo in suženjstvo hi pobijanje in stradanje. Vlade zatirajo svoje podanike. Milijoni so zajeti v bedi-med tem ko se narod bogati in se bagostvo povsod velikodušno porablja za oboroževanje. "To zo različne vrste zla, vse pa so skupna dela človeka. Ta dela izražajo nepopolnost človei-kove pravičnosti, nezadostnost človekovega usmiljenja, pomanjkanje naše občutljivosti za trpljenje sočloveka. "Morda pa se vendarle lahko spomnimo, čeprav le začasno, da so ti, ki žive z nami, naši bratje, da delijo z nami isti kratertrenutek življenja, da ne iščejo — enako kot mi — nič drugega kot možnost živeti dni svojega življenja smiselno in srečno in doseči zadoščenje in izpolnitev, ki jo zmorejo. ''Ta vez skupne vere, ta vez skupnih ciljev nas more vseka-Vor *!»r«»ti tudi kaj uči ti. Vsai tega se moramo naučiti, da bomo videli v osebah okoli nas soljudi. Brez dvoma lahko začnemo tudi nekoliko resneje delati, da povežemo rane okoli nas in da postanemo zopet bratje in sodeželani v naših lastnih srcih. "Odgovor je v naslonitvi na mladino — ne v smislu obdobja življenja, ampak v usmerjenosti duha, v značaju volje, v kvaliteti domišljije, v prevladovanju poguma nad preplahom, želje po tveganju nad ljubeznijo do ugodja. Krutosti in ovire tega hitro se spreminjajočega planeta se nc bodo udale preživelim dogmam in izrabljenim geslom. Ne morejo jih premagati tisti, ki še oklepajo sedanjosti, ki že umira, in ki dajejo prednost pretvezi sigurnosti pred nemirnim upom in nevarnostmi, ki spremljajo šc tako miren razvoj. "Svet, v katerem živimo, je revolucionaren svet in sedanji generaciji doma in po svetu je naloženo težje breme odgovornosti kot kateri koli generaciji, ki je živela deslej. Nekateri so mnenja, da "en mož ali ena žena nc moreta ničesar storiti spričo | izredne grmade zla na svetu. Kljub temu so mnoga največja gibanja sveta tako v idejah kot dejanjih izvirala od dela ene Osebe. "Mlad menih je začel protestantsko reformacijo, mlad general je razširil imperij ocl Macc-donije do mej sveta. Mlada žena je zopet osvobodila področje Francije in mlad italijanski raziskovalec je odkril Novi Svet, in 32 letni Thomas Jefferson je razložil, da smo vsi ljudje ustvarjeni enaki. "Te osebe so premaknile svet — in isto zmoremo tudi mi. Maloštevilni bodo sicer dosegli veličino, da bi sami usmerili zgodovino, toda vsak izmed nas si more prizadevati, da spremeni majhen del dogodkov, in skupnost vseh teh dejanj bo pisala zgodovino tc generacije. "VsakikraK kadar nekdo zastopa kak ideal ali dela za izboljšanje usode drugih ali se bori proti krivici, izžareva majhen val upanja. "Ko se ti valčki križajo, izvirajoč iz milijonov različnih središč energije in tveganja, ustvarjajo tok, ki more pomesti z najmočnejšimi zidovi tlačenja in upora. Le maloštevilni so dovoli junaški, da prenesejo neodo-bravanje tovarišev, obsojanje kolegov in jezo družbe. Moralni pogum je bolj redek kot pogum v bitki ali inteligenca. In vendar je temeljna življenjska kvaliteta za tiste, ki si prizadevajo spremeniti svet, kateri se udaja le z največje muko spremembi. "Prepričan sem, da se bodo tisti ocl sodobne generacije, ki imajo pogum sprejeti ta moralni konflikt, znašli s tovariši v vsakem koncu zemlje. "Za tiste od nas, ki smo bolj obdarjeni, obstoja velika skušnjava, da t)i sledili po lahkih in znanih poteh osebnih ambicij in finančnih uspehov, ki so tako velikodušno na razpolago tistim, ki uživajo privilegij vzgoja. Toda to ni pot, ki nam jo jc namenila zgodovina. "Hočeš nočeš živimo v časih negotovosti in nevarnosti. Toda ti časi nudijo tudi več možnosti za ustvarjalne energije človeka kot katera koli druga doba v zgodovini. Vsak od nas bo končno podvržen sodbi in ko bodo potekala leta, bomo gotovo sodili tudi sami sebe, koliko smo prispevali k grandji nove svetovne družbe in koliko so naši ideali in cilji oblikovali ta dogodek. "Naša bodočnost leži morda za našo vizijo, toda ni popolnoma izven naše kontrole. Oblikovalna ideja Amerike je, da naše usode nc določa niti vera niti narava niti valovi zgodovine, ki se jim ni moči upirati, marveč delo naših rok obenem z razumom in principi". —fs. UREDNIKO SPOROČILO: Julijska številka vsled počitnic odpade vsled pomanjkanja prostora pride' preostali materjal prihodnjič na vrsto! Prosim oproščenja in razunevanja. Urednik. "SLOVAKS IN CANADA" Kanadski zunanji minister g. Mitchell Sharp, M.P. sprejema knjigo Slovaks in Canada" od autorja Dr. J. Kirschbauma ob pnliki sestanka z uredniki etničnih listov 30. maja letos v Torontu ("Tiroler House Tavern"). (Poročilo o kniiri prihodnjič). • SLOVIVSKA VEST. V Avstraliji ~ŠcT zaceli izuajati nov slovenski mesečnik — razmnože-nina Slovenska vest, književni magazin za kulturo in družbena vprašanja. Uredniki so H. Pri-bac, Jože Kapusin in Lev Dctcla (v Avstriji — za kulturo). V uvodu izjavljajo uredniki: "Slovenska vest ni konkurenca nobenemu slovenskemu listu v emigraciji ali domovini. Skromno bomo poskusili povedati čisto in glasno, kar morda v domovini ne smejo. Obsojamo pa vsako enostransko mišljenje, posebno na podlagi izkušenj v tujini, in seveda tudi vsak ekstremizem.... Je pa le žerjavica novega duha, povojno odrasle in misleče generacije, kar nas ni sram priznati, ampak smo na to celo ponosni. Ponosni, ker smo tudi mi, bodisi, da živimo v domovini sami ali kjerkoli v svetu, ostali zvesti sinovi in hčere svojemu narodu — narodu brez —izmov!" —fš. Knjige in revije Maksimilijan Jezernik, Ph.D., L.L.D., FREDERICK BARAGA — a protrait of the first Bishop of Marquette based on the archives of the Congregatio de Propaganda Fide. Nevv York-Washington: Studia Slovcnica VII, 1968. Za stoletnico Baragove smrti je izdala zbirka Studia Slovenica v ZDA svoj sedmi zvezek — razpravo dr. Jezernika o Baragi, kakor ga kažejo dokumenti v Vatikanu. Čeprav jc slika iz Vatikanskih virov nujno nepopolna, ker obsega samo nekaj točk iz bogatega življenja slovenskega misijonarja in civilizatorja ob Gornjem jezeru, pomenja dragocen prispevek k osvetlitvi Barage, ker temelji na virih samih. Delo je razdeljeno na dva dela — prvi slika Barago kot misijonarja s kratkim opisom njegove mladosti in odločitve za misi-jone, njegovo delovanje med Indijanci in stike z Rimom v zvezi s škofom Resejcm ter svojim ka-tekizmo v jeziku Ottavva Indijancev; drugi je posvečen Baragi kot škofu. V tem delu je opisana ustanovitev apostolskega vikarijata in njegovo imenovanje, dvig vikarijata v škofijo in prenos sedeža iz Sault Ste. Ma-rie v Marquette ter njegovo smrt. Kot zaključno mnenje Propagande citira dr. Jezernik frazo, ki jo jc uporabil apostolski delegat v Kanadi in jo je Propaganda vključila v svoje poročilo: „Msgr. Baraga, ki je umrl v sluhu svetosti. v uouaiicu »o oojavijciii , v celoti spremno pismo, ki ga je' dal Baragi škof Rese za prefekta Propagande, kriticizem Thavene-ta, ki jc odkril nekaj napak v otavski izdaji katekizma ter Baragovo pismo papežu v zvezi s temi napakami. Poleg slike škofa Barage sta v knjigi dva zemljevida Bragovega misijonskega področja. —dreš Škof F. Baraga, učitelj in apostol indijancev Nova leposlovna dela: Lev Dctela, Izkušnje z nevihtami. Kratka proza. Izdala Sodobna knjiga, London 1967. Cena $2,— USA. Milena Merlak, Beseda brez besede. Pesmi. Izdala Sodobna knjiga, London, 1968. Cena $1.50 USA. Vyacheslav Chornovil, The Chornovil Papers. Introduction by F.C. Barghoorn, Scarborough: McGraw-Hill Canada. $5.95. GOVERNMENT OF CANADA Začne 30. junija 1968. važne izpremembe v brezposelnem Nove dajatve za brezposelne. zavarovanju Nova vplačila od delodajalcev in delojemalcev. Nova zaščita za delojemalce z višjo plačo. Za popolne informacije se obrnite na najbližji urad vaše: UNEMPIOVMENT INSURANCE G0MMISSI0N NATO ZBOROVANJE V REYKJAVIKU Zunanji ministeri držav, ki so povezane v. N.A.T.O., so zboto-vali letos koncem junija v Reyk-javiku p res to lic i Islandske. Zaradi kanadskih volitev se sestanka ni udeležil zunanji minister Mitchel Sharp, ampak pod-tajnik zunanjega ministrstva M. Cadiux. Kanadsko časnikarsko zastopstvo je vključevalo tudi dva predstavnika etničnega tiska: sodnik W. Lindal iz Winni-pega in urednik Slovenske države Vladimir Mauko iz Toronta. Središče razpravljanja so bili poleg nadaljnje usode NATO (po I. 1969 sme vsaka članica izstopiti po enem letu od prijave take odločitve) sodobni politično zapletljaji: nove napetosti v Nemčiji (ovire potovanja med obema Nemčijama), napetost na Srednjem Vzhodu ter Vietnam kot tudi prizadevanja za omejitev nevarnosti atomskega spopada med sovražnimi bloki. Zunanji ministri vseh držav članic so povdarjali še nadaljnjo potrebo po medsebojni povezanosti za utrditev miru v spre-minjajočem se svetu ter so pozitivno ocenjevali razvoj v smeri, širjenja zahtev po demokraciji ter prizadevanje mladega rodu, da ne sprejema umetnih drža« vnih mej za ločilnice. Kanadski zastopnik M. Ca-dieux je omenil, cla je prožna politika zapadnih zaveznikov omogočila omiljenje režima v Ceško-Slovaški. Berlinski zaplet je živ opomin, da je treba biti vedno pripravljen tudi na razvoj v napačno smer, vendar pa to ne sme biti razlog, da bi obupali nad resničnim napredkom v mednarodnih odnosih. Zavzemal se je za postopno znižanje oboroženih sil in izjavil, da je Kanada pripravljena podpisati pogodbo o omejitvi atomske vojaške sile. Kanada tudi podpira prizadevanja UNO za mirno ureditev napetosti med Izraelom in Arabci ter upa, da bodo pogajanja v Parizu končno privedla do zaželenega miru v Aziji. —lš. MI5LI IN POGOVOR! Vaša mnenja o člankih objavljenih pod "Misli in Pogovori" pošljite na: g. P. Cekuta c|o S.D. 646 Euclid Ave., Toronto 4 Ont Canada. Zanimiva pisma bomo objavili. Mož za vse čase! Povsod, kjer se pojavi, množica ljudi navdušeno pozdravlja in občuduje moza, kanadčana "L'esprit des lois" Za današnje čase pravi politični pojav! Ime mu je, Pierre Elliot Trudeau naš novi kanadaski voditelj, s ve t s ki, miren, intiligenten, prožen v angleškem in francoskem jeziku, spreten s peresom v roki in pogumen v športu. Med volilnim gibanjem po Kanadi je odločno govoril o eni državi, (čeprav sta dva uradna jezika, francoski in anglelški) in ie potrjeval svojo zamisel enako v Quebecu, kot tudi v Britanski Kolumbiji. w Penosno se oziramo vanj, ki je v ljudstvu vzbudil tolikega zanimanja. Mladina ga navdušena sprejema, mnogi državljanf na se celo prvič zanimajo za državne probleme svoje domovine Nekateri v strahu gledajo, češ, kako bo zmogel mlad predsednik voditi tako veliko državo, zasedeno z 20 milijonov ljudi? Čas je tak da se je tudi v Kanadi prebudil narodni ponos zato smo dolžni da trezno sodelujemo z novim kanadskim voditeljem cla zdruzi dva kulturna naroda v eno močno državo, in io vodi zaupno v bodočnost. J * SLOVENSKA DRŽAVA For a free Slovenia Published monthly by* 5lo»»nian National Federstien of Canada, Edlted by: Rditorial Board Addrett: 646 Euclid Ave., Ter©nto( Ont. ^ISIt^PC Member of C.E.P.F. Subscription rates: J4 per year, 30 darovala za vse- žive in mrtve Slovence Popoldanska prireditev bo pa posvečena 20 letnici našega prihoda v Kanado. Društvo Slovencev" , __ _______ "Baraga'' Večer so naslovili "Sen kresne noči", ker so med sporedom, ki je sledil večerji, predstavili odlomek iz te Shakespearejeve komedije, pa tudi pa datumu večer ni bi ldalče od kresne noči. Po sporedu pa je igral za ples orkester "Tivoli" iz Chicaga. Šentviško dvorano so "Savani" za to priliko lepo okrasili in večer je bil resnično prijeten. • Otvoritev Slovenskse pristave. V nedeljo popoldan 16. junija je bil na Slovenski pristavi prvi piknik letošnje sezone. Odslej naprej bodo na pristavi prireditve sleherno nedeljsko popolne skozi vse poletje. Tudi kopališče bo odprto vse dni poletja. Mnog6 jih bo prišlo na pristavo preživet vsaj nekaj dni svojih počitnic. • Dan Ilinka Lobeta. V nedeljo popoldan 23. junija je bil ha Slovenski pristavi "Dan Hinka Lobeta", ki ga je priravil Odbor za spominski sklad Hinka Lobeta. Prireditev je bila velik uspeh. Ob krasnem vremenu je dan lepo poteka) v zadovoljstvo udeležencev in prirediteljev. Najsrečnejši so bili seveda tiski, ki so na tomboli zadeli lepe dobitke. Za ples so igrali "Veseli Slovenci". Odbor zbira denarna sredstva, s katerimi bo mogel dokončati "Dom Hinka Lobeta", novo poslopje na pristavi, ki ga že gradijo. Chicago • Vile rojenice . so bile prav pridne. Kar štirim slovenskim družinam so prinesle prirastek. Najprvo so se oglasile pri Jožetu in Ivici Pecharich in pustile za spomin sinka Tomaža, prav tako pri Lavriševih, kjer so dobila sinčka Daniela, pred kratkim so pri Tonetu Gabru dobili sinčka Franceta, potem pa skoro v isti sapi pri Merkunovi dru-žinici, kjer je Milica, hčerka Mr. & Mrs. Toneta Medveda dobila hčerko prvorojenko. Vsem sta-rišem, starim starišem in sorodnikom iskrene čestitke! * Slovenska doktorica. Go-' spodična Angelca Chemazar je I položila doktorat iz socialnih I ved. Gospodična Angelca je sestra p. Blaža, ki je prokurator v Lemontu ter je zelo aktivna pri socialnem skrbstvu. Uslužbena i je v tej stroki na nadškofijskem uradu. Čestitamo! • Materinska proslava je bila v spodnji cerkveni dvorani. Rekli so, da bo domača intimna proslava. Pa je bila mnogo več. Vsa pohvala gre gospej Ani Gaber, ki je pri Slomškovi sobotni šoli res neumorno delavna. Slavnosti govor je imel župnik p. Tomaž. Nastopili so učenci sobotne šole, ki so svojim nami-cam izrekli čestitke, nato pa zapeli pesmice: "Zajček dol-goušček", "Jaz imam pa goslice" in "Jaz pa grem na zeleno trav-co". člani dramskega odseka Veselo alelujo želimo in se priporočalmu POZOR ROJAKI ! Sprejem na letališču ali železnici, og-POTUJETE SKOZI 'ed prenočišče, domača hrana n,■ ■ it«i. vse te skrbi bodo odvtč, čc se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel 'BLED' Metel-Penzijeti 'DANILA' Via S. Cioce In Gesuralemme 40, Via L. Luzzattl 31 Roma, Tel., 777—102 koma, Tel., 750—587 CARL VIPAVEC obenite 8e z zaupanjem v venca nepremičnin sejlh, obuzinbkjh SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: |fvj NOTAR - 278 Bathurst St., Roem 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 Lige so recitirali črtice pok. Ivana Cankarja, ki jih je posvetil svoji pokojni materi: "O mati, zdaj vem!", "Tuja učenost" in "Njena podoba". • Graduacija. Na praznik Pre-svete Trojice je 22 graduantov prejelo potrdila, diploma, da so konali osnovno šolo. Odprta jim je pot do višje izobrazbe. Bo gdaj, da bi se ne izneverili naukom, ki so jih dobili v katoliški osnovni šoli! • Vlomilci so prišli v šolske prostore farne šole. Razbili so vrata in odnoseli 4 televizijske aparate, ki jih šola rabi pri pouku. Sporazum „ISKRA"-„BOSCH" „Iskra" iz Kranja je sklenila sporazum z nemškim industrijskim podjetjem „Bosch" o licenci za proizvodnjo električne opreme za avtomobilsko in strojno industrijo. Po tem sporazumu bo „Iskra" lahko krila kvalitetno in kvantitetno vse potrebe jugoslovanske proizvodnje avtomobilov in traktorjev. Pogodba je podpisana za dobo desetih let. • Spominska proslava. Letošnja proslava posvečena spominu vrnjenih domobrancev in vseh žrtev komunistične revolucije in vojske na Slovenskem, ki jo je pripravilo krajevno društvo ZSPB "Tabor", se je pričela z večerno prireditvijo v soboto zvečer 8. junija pri spominski kapeli na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. Lepo število zbranih je molilo za pokojne in prižigalo svečke na posebnih stojalih v obliki križa ob kapelici, ki so gorele pozno v noč. Kapelico in Orlov vrh pa so lepo razsvetlili z žarometi. V nedeljo dopoldan 9. junija pa je sjvvpSn^ka sv. maša, ki jo je darova! duhovni vodja Zveze č.g. F. Gaber. K sv. maši so se pripeljali Slovenci iz Clevelanda in okolice v dolgem avtomobilskem sprevodu devetdesetih avtomobilov, ki so bili okrašeni z ameriškimi in slovenskimi zastavicami in vozili z prižganimi lučmi. Veliko udeležencev pa je že čakalo na pristavi. K sv. maši so marsikateri prišli tudi v narodnih no- j šah. Spominsko proslavo so zaključili popoldan s petimi lita-nijami. ^ • Prireditev "Save". V soboto zvečer 15. junija so elevelandski "Savani" pripravili lep večer v šentviški dvorani. Ontario Hospital Insurance naznanja NOVE UGODNOSTI v veljavi od L julija 1968 Dosledno z dolgoletno prakso, da zviša ugodnosti, kadar je to le mogoče, naznanja Ontario Hospital Commissioa n/w. Ug~.«Ih»*#*«S svnanjim pacientom in nujno sm^olanč.no siuibo v veljavi od 1. julija 1968. Te ugodnosti so odslej na razpolago vsem prebivalcem, ki so zavarovani pri Ontario Hospital Insurance, za katere so take služnosti za zunanje bolnike ali ambulančna službo zdravniško potrebne. Nove ugodnosti za zunanje paciente Dodatno k služnostim za zunanje paciente, ki veljajo že sedaj (nezgodna služba; nadaljnje zdravljenje zlomov; radio-terapija; fizio-terapija; poklicna in govorna terapija) nudi zavarovanje sedaj nove ugodnosti za rabo bollnišničnih naprav za zdravljen je zunanjih bolnikov po zdravnikovih predpisih. To pomeni, da bo plačala Ontario Hospital Insurance odslej mnoge obiske bolnišnice, ki preje niso bili zavarovani-kot rabo operacijske sobe za manjše operacije in rabo bolnišničnih naprav za zdravljenje obolenj. Rentgenske preiskave in laboratorijski testi, ki so našteti kot ugodnosti v Ontario Medical Services Planu (OMSIP) ne bodo vključeni v novih ugodnostih bolniškega zavarovanja. Vendar pa bodo te diagnostične služnosti še nadalje nudene v zvezi z nezgodnostnimi služnostmi za zunanje bolnike v teku štiriindvajsetih ur po nesreči, ali pa, če je to del službe bolnišnice za zunanje bolnike za dokončanje zdravljenja zloma. Nove ugodnosti NE BODO obsegale računev zdravnikov ali dentistov za profesialne služnosti, ki jih nudijo v bolnišnici; za rabo bolnišničnih naprav za redno dajanje injekcij ali za zobozdravniško oskrbo, ki jo redno nudijo v zobozdravnikov! pisarni. Nujna ambulančna služba Ontario Hospital Insurance bo sedaj plačala tudi večji del ambulančnih stroškov, kadar je treba prepeljati bolnika v bolnišnico ali iz nje. Rabo ambulance mora smatrati za potrebno licenciran zdravnik, osrednja ambulančna razpečevalna služba, za to določeni uslužbenec bolnišnice ali kaka druga oseba, ki jo je pooblastila Komisija. V primeru prometne nesreče sme odobriti rabo ambulance policijski uradnik. Ambulančno slžubo mora opraviti priznana ambulanca (občinska bolnišnična, in odobrene zasebne in dobrovoljne ambulance.) Stroški zavarovanemu prebivalcu. Znesek, ki ga bo moral plačati bolnik za odobreno ambulančno vožnjo za 25 milj ali manj, bo omejen na $5.00 Za daljšo vožnjo po suhem bo dodaten strošek 15 centov za vsako miljo preko 25 milj, toda bolnik v nobenem primeru ne bo plačal več kot $25.00 za katero koli vožnjo po suhem. Kjer bo Direktor of Emergency Health Service of the Ontario Hospital Services Commission ali oseba, ki jo bo on določil,posebej odobrili rabo zračne ambulance, bolniku ne bo treba plačati več kot $100.00, kar bo vključilo tudi stroške ambulančne službe po suhem, v kolikor bo potrebna za zvezo. Bolnik plača bolnišnici. Bolnik bo plačal svoj del ambulančnih stroškov bolnišnici, ki ga sprejme ali ga pošlje na njegov dom — ne pa ambulanci. (Nezavarovana oseba bo morala plačati polno ambulančno vsoto $25.00 za vožnjo po suhem 25 milj ali manj, in dodatno 60 centov za vsako nadaljnjo miljo. Stroški za zračno ambulančno službo bodo znašali običajno polno ceno za te vrste službe). The Ontario Hospital Services Commission NE BO odgovorna za opravljanje ambulančne službe ali za njeno razpečavanje. To bo še naprej odgovornst ambulančnih podjetij, ki bodo v nekaterih primerih javne bolnišnice. Namen novih ugodnosti za zunanje bolnike, je, da bi se izenačila zaščita bolniškega zavarovanja z onimi, ki jih nudi OMSIP in drugi celostni zdravniški načrti. Ugodnosti za ambulančno službo ne bodo samo olajšali finančno breme za bolnika, ampak bodo tudi pomagale razviti dobro organizirano ambulančno službo v celi provinci. Onfario Hospital Mm (lonimission Toronto 7. Ontario Jf/L VCE k vufciŽJi? nadaljevanje nove "3 strani" SLO- DRŽAVE, namenjeno sistematični analizi tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod r jhl i« . BA l , ..v.,,t — t . .. J raav silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza pisan strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem pri- ^^isnr x Ob umoru Roberta Kennedija NASILJE, UPORNIŠTVO IN RAZVOJ Umor ameriškega senatorja in predsedniškega kandidata Roberta Kennedyja dne 6. junija v Los Angelesu — komaj nekaj let po umoru njegovega brata-predsednika in dva meseca po umoru Martina Lutra Kinga — je v svoji ponovljeni tragiki dramatično opozoril na sodobne pojave političnega nasilja, ki so se razširili po vsej Evropi in Ame- riki. Ta simbolično-psihološki u-činek umora že drugega izmed treh bratov te čudovite ameriške družine se je spontano uveljavil vkljub dejstvu, da je Roberta ustrelil vseljenec arabskega porekla, čigar motiv po vsej priliki ni imel življenjske zveze s problemi in pojavi nezadovoljstva in uporništva v današji a-meriški družbi. Skoraj ni dežele v zahodni Evropi, kjer v zadnjem letu ne bi bilo večjih študentovskih nemirov. Do izbruha majskega nasilja v Parizu je študentovsko u-porništvo bilo najbolj razsežno in nasilno v zahodni Nemčiji. V Franciji pa so se študentovskim nemirom deloma pridružile delavske organizacije in politična opozicija. De Gaulle-u ni uspelo vpostaviti zanesljivega reda in miru niti za ceno novih parlamentarnih volitev. Ali bo do teh volitev sploh prišlo in kaj jim bo sledilo, ob času tega pisanja ni moč predvideti. V Ameriki se v vročih poletnih mesecih že nekaj let nasilno upirajo skrajneži v črnskih „ghe-ttih" severnih mest, pa tudi v nekaterih manjših naseljih. Poleg tega je nekaj večjih in manjših ameriških univerz doživelo nasilno prekinitev znanstvenega dela in pouka ter zasedbo univerzitetnih poslopij. Nasilju in uporništvu črnskih in študentovskih skrajnežev je potrebno do- Nemiri na Zahodu dati še razne oblike sicer aktivno nenasilnega, toda organiziranega pasivnega odporništva črnskih skupin na ameriškem jugu pod vodstvom pokojnega Martina Lutra Kinga in njegovih naslednikov ter podobne demonstracije proti vojni v Vietnamu. Skrbno pa je od navedenih pojavov masovnega in javnega političnega nasilja in uporništva treba razlikovati pojave osebnega in zasebnega nasilja, ki so v Ameriki številnejši kot drugod že zaradi ogromne količine in proste prodaje strelnega orožja in streliva ter zaradi izrednih pravnih varščin, ki jih ameriški ustavni in sodni sistem nudita> osumljenim, obtoženim in celo obsojenim storilcem kaznivih dejanj. V kolikor so ti kriminalni pojavi osredotočeni v črnskih naseljih, jih je do neke mere sicer moč razložiti s posebnimi družbenimi in gospodarskimi problemi teh naselij, toda nikakor ne tako enostavno in splošno kot jih razlagajo površni opazovalci. njena niti po Stalinovi smrti. Poleg tega so nekatere teh dežel še danes pod sovjetsko vojaško zasedbo, vse pa so vezane na Sovjetsko zvezo prek Varšavskega pakta in gospodarske odvisnosti (SEV). Vkljub počasnosti liberaliza-cijskega razvoja v vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi pa uporniške težnje tudi v teh deželah niso zatrte. V Romuniji se je na pritisk ljudstva partijski režim postavil po robu sovjetski nad-oblasti in zunanji politiki, zadnje čase pa se je pritisk k liberalizaciji tam pričel uveljavljati CIRIL ŽEBOT tudi v domačem razvoju. V ostalih deželah vzhodne Evrope in v Sovjetski zvezi so v glavnem čislali pri gospodarskih reformah, ki so jih razglasili leta 1965. Lani pa je prišlo do večjih študentovskih nemirov na Poljskem. Toda režim je te obnovljene pojave odprtega uporništva, kot prejšnje, neizprosno zatrl. Zunanjepolitična in vojaška odvisnost Poljske od Sovjetske zveze še vedno onemogoča pomembnejši uspeh uporništva in aktivne razvojno-sti v tej sicer tradicionalno pro-tiruski in verni deželi v vzhodni Evropi. Preobrat na Češko-Slovaškem Drugače se je razvilo na Češko-Slovaškem. Čeprav je režim tam ohranil stalinistično tradicijo in oblike, mu vendar ni u-spelo zatretl izredne kulturne razgibanosti mlajših rodov in narodno*-polltlčne odločenosti Slovakov. Vkljub stalinističnemu vzdušju v deželi sta ti dve sili ohranili toliko življenjske moči, da sta ob prvi dani priložnosti povzročili pravcati politični preobrat. Priložnost se je razvila, ko je lani prišlo do študentovskih nemirov tudi v Pragi. Sledeči politični preobrat januarja i tega leta je bil tako močan in I globok, da je kazalo, da bo prišlo do resnične demokratizacije. To se doslej ni zgodilo. Upanje pa obstaja, da bo vsaj izsiljena večja svoboda tiska ostala nepreklicna pridobitev intelektualno-študentovsko-slovaškega uporništva, da bodo rehabilitirane ne le partijske, temveč tudi nepar-tijske žrtve dvajsetletnega stalinizma, Slovaška pa si bo izvo-jevala politično samostojnost v novem zveznem okviru. Čeprav je tudi na češko-Slo-vaškem partija odločena, da o-hranl svoj politični monopol, je le-ta pri njih manj direkten kot Nemiri v vzhodni Evropi Politično nasilje in uporništvo nista omejena na sedanjo zahodno Evropo in Ameriko. Po smrti tiranskega Stalina se je vkljub nadaljevanju totalitarnega sistema oblasti uporništvo najprej pričelo javljati v deželah vzhodne Evrope in celo Sovjetske zveze same. Upori so izbruhnili v vzhodnem Berlinu leta 1953, se razširili na Poljsko in dosegli višek v splošnem uporu na Ogrskem leta 1956. Toda de-stalini-zator Hruščov je ta prvi izbruh uporništva po Stalinovi smrti neusmiljeno zatrl s sovjetskimi lanki. Razkroj patoloških oblik totalitarnega oblastvenega zatiranja, ki so označevale prvotni stalinizem, je omogočil obnovitev aktivnega nezadovoljstva po vsej vzhodni Evropi. Partijski režimi so poskušali naraščujoče nezadovoljstvo pomiriti s zamenami partijskih oblastnikov, s preračunano mero liberalizacije na področjih umetnostnega izražanja in drugega kulturnega udej- stvovanja ter z oznajanjem širših gospodarskih „reform". Ker je v tem trojnem popuščanju od partijskega totalitarizma Jugoslavija zaradi svojega zgodnejga preloma s Stalinom prednjačila pred drugimi vzhodnoevropskimi deželami pod partijsko oblastjo, je Titovemu režimu še najbolj uspelo uporniške težnje zadrževati v ohlapnej-šlh okvirih »samoupravnega socializma". Pod stopnjevanim pritiskom tako utesnjenega, a ne zlomljenega uporništva se je partijski sistem v Jugoslaviji rahljal in neprestano ..reformiral". Vendar je partija uspela ohraniti kontinuiteto svojega političnega monopola. Z vidika partije je postopna liberalizacija zadobila značaj cene, ki jo režim plačuje za ohranjanje partijskega političnega varuštva. V drugih deželah vzhodne Evrope in Sovjetske zveze zadrža no uporništvo ni doseglo toliko koncesij kot v Jugoslaviji, ker v teh režimih kontinuiteta s stalinizmom ni bila radikalno preki- "SAMO ISKRA . . ". .. Večina drugih študentskih zahtev, ki zadevajo probleme zunaj univerze, pa s prstom kažejo na najtežje deformacije, ki so se nakopičile v naši družbi in pogajajo ter vzrdžu-jejo tisto posebno stanje pri velikem delu mladih ljudi, ki mu pravimo brezperspektivnost in apatlja. Resnično, če kritičen mlad človek živi v družbi, v kateri se razraščajo neupravičene bogatitve, v kateri se mnogokrat zelo kratkovidno gospodari z družbenimi sredstvi, v kateri kultura, prosveta, zdravstvo in socialno varstvo nenehno životarijo v krizi, v kateri se širi brezposelnost Itn. .. resnično, v takšni družbi mislečemu mlademu človeku konec koncev ne preostane drugega, kakor reslgnacija aH pa revolt. Velik del naših študentov je, kot kaže, izbral to drugo možnost. To, da segajo korenine zdajšnih študentskih stisk in tegob globoko v našo globalno družbo, izhaja ne nazadnje tudi iz načina, kako skuša družba izravnavati že v manifestni spopad vzplamtele napetosti, izravnava jih tako, kakor v drugih podobnih primerih (ki se zadnje čase že kar vznemirljivo kopičijo): z gašenjem nastajajočih požarov. Mogoče pa je avtomobilska brizgalna, ki so jo uničili beograjski študentje, svojevrstni simbolični namig za to, da gasilska politika ni več učinkovita.... In naposled, pa ne nazadnje: revolt naših študentov je toliko bolj delikaten, ker se je sprožil v prostoru, nabitem z naraščajočimi napetostmi močno diferencirane družbe. Samo iskra naj preskoči s področja današnjih študentovskih nemirov na katerokoli drugo napeto področje, pa utegne priti do zelo neprijetnega dogajanja. Zaradi tega smo vsi, mladi in stari, pred težko odgovornostjo..." (Jože Goričar, NAŠI RAZGLEDI, 8. junija) "SAMOUPRAVLJANJE" Samoupravljanje stoji ali pade z odgovornostjo........ V razvoju teorije in pa prakse samoupravljanja je bilo veliko utvar, romantičnosti, mitologije, namesto da bi s kritičnim umom razvijali zmeraj nove rešitve. In tako se je zgodilo, da smo sicer razvijali samo — upravljanje, ne pa obenem ustreznega sistema odgovornosti", je podobno, le da bolj izdelano zvenelo na posvetovanju o odgovornosti v naši samoupravni družbi. Posvetovanje sta priredila jugoslovansko združenje za politične vede in zveza združenj pravnikov".... .... odgovorne družbe ni, odgovorni so ljudje.... Odgovornosti moramo natanko razmejiti mora vsak politični sistem imeti tudi sebi ustrezen sistem odgovornosti. .. Volivci pa naj izbirajo med kandidati in njihovimi zamislim!.. ....na beograjskem posvetovanju je bilo očtno, da politične odgovornosti nismo dovolj razvili.... moramo v kadrovski politiki samoupravne demokracije graditi sistem, v katerem ne bo odločala "zestoba navzgor", temveč sposobnost ob odgovornosti samoupravni osnovi družbe. Več ko organizirana socialistična opozicija lahko stori na tem področju na primer Socialistična zveza... proti socialističnemu razvoju. Težava je v tem, da politične organizacije pri nas niso dovolj avtonomne.... Samoupravna demokracija pa neizogibno potrebuje svoj notranji kritični sistem.... (DELO, 21. maja) Vzrok za kopičenje težav so pogosto neurejeni odnosi v kolektivih. Gre za pojav, da si posamezne neformalne skupine jemljejo samoupravljanje v zakup in ga podrejajo svojim ozkim interesom. V takšnih delovnih organizacijah so družbenopolitične organizacije premalo dejavne, premalo ofenzivno se spoprijemajo z raznimi tehnokratskimi, v bistvu apolitičnimi težnjam, ki podcenjujejo vlogo samoupravijav-cev ter jih poskušajo omejiti le na formalnega pritrjevalca že vnaprej pripravljenih sklepov. Ko pa se zaostrijo težave in pride do prekinitve dela, takrat tehnokratske birokratske metode odpovedo, samoupravljanje pa se tudi ne more — potem ko so ga prej izigravali in podcenjevali — čez noč utrditi in uveljaviti. Uveljavljanje samoupravljanja pri nas je tudi izrednega mednarodnega pomena, zato je treba biti še toliko bolj občutljiv ob pojavih, ki škodujejo ugledu samoupravnega sistema. Prav sedaj smo priča dogajanju v svetu, ki zelo očitno razkriva krizo starih metod in vladajočih struktur, ki z monopolnih pozicij urejajo družbo, najsi bo kapitalistično ali socialistično. Delovne množice na vzhodu in zahodu zahtevajo utrditev takšnih proizvodnih in družbenih odnosov, ki jim bodo omogočili aktivno vlogo pri urejanju družbenih zadev in jih ne bodo potiskali v položaj pasivnih volivcev. (DELO, 2. junija) I v Jugoslaviji. Na Češko-Slovaškem namreč nekatere nekomunistične stranke v začetni stalinistični dobi vsaj formalno niso bile odpravljene. Čeprav so te stranke bile prisiljene v okvir partijsko obvladane „Ljudske fronte" (češka verzija „Sociali-stične zveze"), je le-ta imela o- bliko večstrankarske koalicije, ki jo je januarski preobrat vsaj delno uresničil. Ako toliki znaki zadnjih mesecev ne varajo, je sedaj poglavitna ovira na poti k dosledni demokratizaciji na Češko-Slovaškem gospodarska in vojaška odvisnost od Sovjetske zveze. Odmev v Jugoslaviji Režim v Jugoslaviji je protista-linistične nemire in uporništvo v vzhodni F.vropi (z izjemo mad- žarskega upora 1956) spremljal bolj ali manj simpatično kot pojave liberalizacije po vzgledu Ju- goslavije. Nemire v zahodni Evropi in Ameriki pa je tudi jugo-partija v glavnem tolmačila po moskovskem zgledu kot simptome razkrajanja ..kapitalizma" in ..klasične demokracije". To marksistično propagando pa so slabile številne stavke (..prekinitve dela") delavstva križem Jugoslavije, junijski nemiri na beograjski univerzi in njih odmevi po drugih republikah pa so jo razblinili. (dalje na 4. strani) "KRIZA BURŽUAZNEGA SISTEMA...." Globoki procesi hi trenja, ki prihajajo na dan organizirano in stihijsko v vseh koncih sveta, v najrazličnejših oblikah, z vrsto novih značilnosti, govore o globini krize starih odnosov in institucij.... ti globoki procesi izražajo krizo buržoaznega družbenega sistema, posebno političnega sistema buržoazne države, v teh gibanjih postajajo ideje socializma, neposredne demokracije in družbenega samoupravljanja čedalje privlačnejše. (Izjava predsedstva in IK CK ZKJ, DELO, 22. maja) . ..obstoja nevarnost, da bi šablon sko prenašali k nam nekatere oblike tega boja, ki so karakteristične za neki drug družbeni sistem in jih naenkrat začeli fetišizirati kot edino možno in "zveličavno" pot za naš nadaljnji razvoj.... Trdno sem prepričan, da bi oblike nastopanja in boja. .. ki koketirajo z eventualnimi anarhičnimi ali neobvladanimi nastopi nezadovoljstva, če bi se razrasle in zavzele širši obseg, potisnile stvari nazaj, ne pa naprej. Prepričan sem tudi, da bi to znižalo intenziteto naših demokratičnih odnosov ne pa jo povečalo. Zdi se mi, da je v tem trenutku to zelo realen politični pogled in da pomeni treznost, katero bi komunisti morali vnašati v vsakodnevno politično življenje. (S Kavčič na plenumu CK ZK Slovenije, DELO, 5. junija) "V zadnjih tednih so posamezne stavke, nekateri protestni pohodi in protestna zborovanja pri nas znova povod za načenjanje starih ugotovitev in starih vprašanj, s katerimi se tako ali drugače srečujemo že ves čas, odkar smo priznali protestne ustavitve dela kot realno dejstvo., se ukvarjamo z razglabljanjem, kaj v sedanji samou-pravljavski in organizacijski strukturi delovnih in drugih organizacij preprečuje, da bi stalno, sproti in brez pretresov zaznavali in razreševali tudi najbolj kočljiva vprašanja v okviru obstoječih in vsekakor širokih demokratičnih institucij, ne pa na ulici ali pa v protestnih ustavitvah dela. (DELO, 4. junija) Pred Domom kulture so se hudo stepli brigaridji in študenti.... V sprevodu je potem kakih 2000 študentov okrog polnoči krenilo od študentskega mesta po Ulici Pariške komune proti podvozu Beograd. Tu jih je pričakala milica.... V splošnem pretepu je bilo precej poškodovanih. V tem trenutku — bilo je okrog pol dveh zjutraj — so odjeknili streli.... Po hudem incidentu, ki se je pripetil sinoči bi nocoj v Novem Beogradu, so se davi ob osmih nadaljevale demonstracije študentov v študen-tovskem naselju.... Na zborovanju so sklenili, da bo več kot tisoč študentov v sprevodu odšlo v Beograd, na Trg Marxa in Engelsa. Miličniki so pred podvozom v Novem Beogradu zaustavili dolg štu-dentovski sprevod.... itd. (DELO, 4. junija). Iz kombinata "Šport" v Beogradu so poslali tole brzojavko mestnemu komiteju ZK Beograda: "Ob neljubih dogodkih v Novem Beogradu obžalujemo način in metode neodgovorne skupine študentov, ki so hoteli škodovati ugledu našega socialističnega razvoja". V Beograjskem bombažnem kombinatu so delavci danes.... V brzojavkah izrazili privrženost politiki ZK in objubili, da bodo delavci znali obračunati z "vsemi, ki hočejo ogroziti pridobitve naše revolucije" Tudi mestni in republiški forumi menijo, da so zahteve študentov sicer v bistvu upravičene, saj se v osnovi ujemajo s smerjo našega družbenega sistema. Torej jih je mogoče uresničevati v okviru samoupravnega sistema, čeprav so demonstracije spontana zahteva po pospešenem, hitrejšem in močnejšem razvoju samoupravnih družbenih odnosov. Zaradi tega opozarjajo na nevarnost, da bi se lahko vsakršen poskus nasilnega reševanja teh zadev sprevrgel v prid destruktivnih elementov tudi izven študentskih krogov, ki bi zlorabili sicer up-ravične zahteve študentov v povsom nasprotne namene. S takšnimi elementi pač moramo računati, ker so med nami. Zlasti zato, ker so njihove akcije naperjene proti sedanjemu sistemu v celoti. (DELO, 5. junija) Po mojem občutku je večina študentskih zahtev realistična. Drugo pa je vprašanje, kako se te probleme rešuje in kako se ta vprašajna zastavlja. Pripomnil bi, da je bila pred kratkim seja predsedstva in izvršnega komiteja CK* ZKJ. Tovariš Tito je dal tudi tisti kratko izjavo. In seja in izjava tovariša Tita odražata zahtevo in potrebo za hitrejšim in bolj odločnim reševanjem niza žgočih problemov. Vzemimo samo primer zaposlitve. ' Zdaj bi nekaj rekel v zvezi z metoda. Maloprej sem rekel, da sta pred nami dejansko dve možnosti za akcijo: ali razvijati demokratske odnose in demokratičen način dogovarjanja, razvijati demokratične razgovore, ali pa iti po drugi poti, ki razbija ves sistem socialistične demokracije. Mislim, da je sedaj tudi pred študenti alternativa in to resna alternativa. Sem za uporabo vseh demokratičnih metod, sem pa proti nasilju, naj prihaja s katerekoli strani. Mislim, da je to eden od odlobilnih trenutkov, pred katerimi smo ml, študentsko gibanje in mlada generacija, pa tudi vsa naša družba. (V Vlahovič, vodja beograjske ZK, po DELU, 5. junija) Protestna zborovanja so se nadaljevala po vseh delih univerze. Čeprav se je mnogo pritožb tikalo študentovskega življenja, so študentje zahtevali tudi demokratizacijo komunistične pratlje, svobodo tiska in odpravo družbenih privilegijev. Izgledalo je, da so študentje zahtevali reformo podobno demokratizaciji v Ce~ ško-Slovaški, ki jo mnogi v Jugoslaviji sedaj smatrajo za bolj liberalno kot njihovo lastno.... Odkar so študentovski nemiri začeli v nedeljo, so se gibanju pridružili tudi študentje v Zagrebu, Skoplju, Sarajevu, Ljubljani in Novem sadu.... Nove študentovske zahtev^ so izražene v resoluciji gozdarske visoke šole, ki je zahtevala da predsednik Tito razpravlja o študentovskih zahtevah s študenti in profesorji na radiju in televiziji.... Že prej so študentje zahtevali odpust policijskih šefov Beograda, Srbije in federacije. M. Dulovič, ravnatelj dnevnika POLITIKA se je snoči sestal s študenti, da odgovori na njihovo pritožbo, da so POLITIKA in druga obveščevalna sredstva potvorila študentovske zahteve in akcije. Univerzitetni akcijski program, ki je bil sprejet včeraj, je zahteval odpust direktorjev vseh obveščevalnih sredstev, ki jih nastavlja partija. .. Študentovske straže, ki so osem dni držale zasedeno beograjsko univerzo, so po vče rajšnji obljubi predsednika Tita, da bo odstopil, če ne bo mogel ugoditi študentovskim pritožbam, so danes zapustile svoje položaje.... Vendar je ostalo nekaj opozičije proti Titovi obljubi univerzitetnih, političnih in gospodarskih reform.... Predsednik Tito je v svojem včerajšnjem govoru priznal, da sta vlada in partija bili odgovorni za nemire med 40,000 stavkajočimi študenti. Tito je izjavil, da bo partija očiščena, policijski organi, ki so vodili napad na študente, pa bodo kaznovani.... Med študentovskimi zahtevami je bila najbolj delikatna tista, ki se tiče zaposlitve diplomirancev, med katerimi je 70,000 nezaposlenih ali pa so emigrirali na delo na Zahod. (The NEW YORK TIMES, 5., 7. in 11. junija) i. juuj ms "SLOVENSKA »WAV£H i C. ZEBOT: A NASILJE, UPORNIŠTVO IN RAZVOJ (dalje s 3. strani) Tako jc spričo naraščujočih delavskih in nameščcnskih stavk ter novih študentovskih nemirov Jugoslavija sama postala neke vrste „mala Francija" v srednje-vzhodni Evropi. Poslej se režim ne more več zanašati na to, da bo stopnjevano in mnogolično u-porni.štvo ostalo še vnaprej utesnjeno v ohlapnejših okvirih zgolj nepolitične razvojnosti. Tito sam je moral javno zastaviti svoj o-sebni prestiž kot jamstvo, da se bodo izvedle večje spremembe v šolstvu in gospodarstvu. Pospešitev dosledne preureditve zveznih odnosov in politična demokratizacija (prenehanje partijskega političnega monopola) sta v Titovi zavezi študentom sicer ostali neomenjeni, toda ni videti, da bi že davno začeti pritisk v ti dve smeri sedaj popustil. Nasprotno, prav gotovo bo kmalu prišel do vidnejšega izraza. (Ni pozabiti, da je že znana „nočna diverzija" na filozofski fakulteti ljubljanske univerze a-prila 1967 vsebovala gesla za politično demokratizacijo prek o- Darujte za slovenski zavod SLOVENICUM v Rimu! Darujte za SLOVENSKO KAPELO v VVashingtonu ! samosvojitve Socialistične zveze.) V razliki od Češko-Slovaške se namreč režim v Jugoslaviji v zaviranju pospešenega razvoja k dosledni konfederalizaciji in demokratizaciji ne more sklicevati oz. molče izgovarjati na pritisk in nevarnost s strani Sovjetske zveze. To pa je na sedanji stopnji razvoja bistvene važnosti. Pospeševalci konfederalnega in demokratičnega razvoja v Sloveniji in drugih republikah to dobro vedo in zato režimu ne bodo dali miru, dokler ta dva cilja ne bosta dosežena. NEINFORMIRANI POROCEVALEC Študentje so (v beograjskih demonstracijah, C.2) odločno zavrgli očitke, da je njihova borba vzdolž nacionalnih črt in so dokazali, da je najlepše Titovo geslo "bratstvo in enotnost" globoko zakoreninjeno. Mladina je poudarila, da so resnični problemi Jugoslavije politični, družbeni in gospodarski, ter očitala, da so napetosti med narodi delo starejših politikov, ki niso sposobni, da bi se spoprijeli z bolj zapletenimi problemi. (A. Sliub, ameriški dopisnik v Evropi, na poti skozi Beograd, THE VVASHINGTON POST, 12. junija) BEOGRAD, 31. maja. Sinoči se je po dveh dneh končala 14. seja CK ZK Srbije, ki jc bila posvečena obravnavanju nalog Zveze komunistov v uresničevanju politike nacionalne enakopravnosti. Že prvi dan pa se je po razpravi Jo-vana Marjanoviča in Dobrice Cosiča razvila polemika, v kateri so nekateri govorniki ocenili nastop Marjanoviča in Cosiča kot politično diverzijo. , Jovan Marjanovič jc med drugim postavil vprašanje "Ali je Zveza komunistov enotna organizacija ali pa zveza šestih republiških organizacij?" Marjanovič je omenil, da je v statutu ZK Slovenije "celo zapisano, da je Z K nacionalna organizacija"- Dobrica Cosič pa jc med drugim dejal, da v naši družbi delujejo vse močnejši birokratski nacionalizmi, kar ustvarja egoizem in mržnjo med ljudmi... "zaskrbljujoče antisrbsko razpoloženje, ki se na široko in v najrazličnejših oblikah odraža v določenih sredinah, še zlasti v Hrvatski in Sloveniji... " Podobno kot Marjanovič se je tudi Cosič posebej dotaknil Kosova in Metohije. Govoril je o šovinističnem razpoloženju in psihozi v šiptarski narodnosti. Mirič je menil, da je v tej obravnavi odnos do Šiptarjev in do položaja na Kosovu in Metohiji eden izmed osrednjih vprašanj. Ob tem se je spomnil Marxove navade, da je takrat, ko se je srečaval z revolucionarji in jih preverjal, zmerom postavil vprašanje, kako gledajo na pravico narodov do samoodločbe. O govorih Cosiča in Marjanoviča je Stambolič navedel nekaj osnovnih reči, v katerih se omenjena razhajata s ple-numom. Zlasti je govoril o nevdzržnosti "teze" da komunisti nimajo nacionalne pripadnosti. Obstajajo narodi in narodnosti, je poudaril Stambolič, in vsakomur, kdor je poskušal to zanemariti, se je maščevalo v praksi. Glede na Cosičeva in Mar-janovičeva izvajanja se jc Marko Nikežič (zunanji minister, C.Z.) dotaknil Itez o ogroženi enotnosti in je opozoril na to, da naša formula v tem pogledu ni edina. Je tudi enotnosti zaradi enotnosti. Toda naši narodi se niso vojc-vali zaradi enotnosti. Združili so se zaradi svobode. Dobrivoje Radosavljevič pa se je dotaknil še nekaterih stvari iz govorov Cosiča in Marjanoviča in jc poudaril, da je izvor nacionalizma samoumevno v vseh tistih, ki so bili v stari Jugoslaviji zatirani. Pri njih se razvija težnja po nacionalni enakopravnosti, ko pa naletijo na kakršenkoli birokratski in centralistični odpor, potem se pri njih razumljivo poraja tudi nacionalizem (DELO, 1. junija) Predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar je sinoči govoril v polni dvorani doma družbenih organizacij v Mariboru o slovenskem nacionalnem vprašanju na povabilo tukajšnje delavske uiverze. Vidmar dejal, da je ideja slovenskega nacionalizma stara okrog 150 let in da je njen prvi zavestni dokument po vsej verjetnosti deklaracija dunajskih študentov o zedin- jeni Sloveniji v okviru Avstrije v revolucionarnem letu 1848. Ideja o Sloveniji v skupnosti jugoslovanskih narodov pa se je uveljavila pred prvo vojno in pripeljala do današnje Jugoslavije. Današnji položaj je Vidmar definiral takole: Poudarjamo samostojno Slovenijo v okvi-ruJugoslavije z vsemi atributi samostojne države, ki se svobodno odloči prenesti potrebne pristojnosti zvezni državi. Ta ideal pa še ni ost-varjen. Tega nam ne preprečujejo posamezniki, ampak nekatere državne institucije, ki še niso preurejene v duhu nove zveze jugoslovanskih narodov. (MARIBORSKI VEČER, 13. junija) Nekateri smatrajo, da bi že na zasedanju zvezne skupščine konec maja "morali" zvezna administracija in zvezni izvršni svet dobiti večja pooblastila, in polno odgovornost. Dimenzije pooblastil niso sicer še precizirane, vendar bi to mogla biti predvsem pooblastila da zvezni izvršni svet lahko predpisuje razne takse uvaja in menja stopnje prometnega davka, menja carinsko zaščito. Morda celo, da bi lahko menjal stopnje obresti na poslovna sredstva, ker.... Vendar je potrebno reči.... da današnja pooblastila zvezne administracije in zveznega izvršnega sveta niso majhna. Vzemimo: skoraj celotno področje zunanje trgovine in deviznega režima, predpisovanje čarinskih kontingentov in druga pooblastila na področju zaščite, pretežni del urejanja odnosov v cenah, osnovni instrumenti uravnavanja denarno-kreditne mase. Tudi ne gre prezreti, da je zvezni izvršni svet.... skorada izključni predlagatej ukrepov in predpisov gospodarske regu-lative... gre za stvari, ki niso v naši gospodarski zakonodaji neznane, vendar so bile z novo ustavo iz leta 1965 odpravljene. (DELO, 18. maja) stvenost cilja dosledne integracije v enotno ameriško družbo tako različnih ras kot jih ima Amerika. Izvesti tako integracijo je neprimerno težje kot pa na primer vzdrževati enakopravno sožitje in sodelovanje ozemeljsko razmejenih narodnostnih enot kot jih pozna Evropa. Tega a-meriškega problema nima nobena evropska država, vzhodna ali zahodna. Evropa še ni rešila niti svojega problema enakopravne suverenosti vseh narodov in njih pogodbeno-zveznega sodelovanja. Vkljub označenemu obrobnemu značaju ameriškega uporništva in vkljub edinstvenosti problema njene rasne integracije, pa Amerika pojave uporništva jemlje resno in jih rešuje, ne s tanki in zapori, temveč z zdravljenjem pri koreninah. V tej zvezi jc dejanski pomen političnega u-mora Roberta Kennedyja prav nasproten od njegovega začetnega psihološkega učinka. Poleg drugega jc namreč prav senator Kennedy bil iskren tolmač in priznani zastopnik tistih obrobnih problemov in teženj v sodobni a-meriški družbi, v imenu katerih sa manjšine skrajnežev razvile u-porništvo proti ameriškemu „si-stemu". Robert Kennedy je bil predsedniški kandidat predvsem tistih ameriških črnskih plasti in drugih skupin, katerih pripadniki so čutili ali se bali, da sta jih a-meriška družba in oblast namerno pustila ob strani. Predsedniška kandidata Nelson Rockefel-ler in Evgen McCarthy izrecno poudarjata, da hočeta po Ken-nedyjevi smrti nadal jevati to njegovo poslanstvo. Hubert Hum-phrcy pa je že 20 let poznan kot borec za enakopravnost in večje možnosti za črnske in druge manjšine. Francoski primer je drugačen. Ne le v tem, da v Franciji ne gre za podoben problem rasne integracije, kot ga ima Amerika glede svojih rajnih manjšin, temveč tudi zato, ker je francoska demokracija pod De Gaulle-om v svojem prilagajanju spreminjajočim se problemom bolj okorna, ker jc centralistična in zato manj participatorna. Vendar pa imajo vkljub De Gaulle-u tudi Francozi vseh vrst in prepričanj možnost pluralističnega demokratičnega uveljavljanja in svobodnih volitev. Uporništvo v vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi ima globlje vzroke in širši pomen. Kdor po logiki zdravega čuta in zgodovinske izkušnje ne more verovati v mistično vsevednost monopolne partije, mu pod partijskimi režimi ne preostane drugega, kot da se javnemu udejstvova-nju odpovej ali pa se uporniško angažira. Pri tem pa je slednje toliko težje, kolikor nasilnejša je diktatura partije. V Jugoslaviji je nekaj stvarnih možnosti za spretnejše uporniške pritiske v ohlapnejših okvirih „samouprav- Roman Albreht: Gospodarska problematika. .. že nekaj časa v žarišču našega političnega življenja. Eden bistvenih problemov .... je sistemsko protislovje med veljavnim srednjeročnim družbenim načrtom ter družbenimi in gospodarskimi težnjami reforme... Pomemben del investicij, ki so konkretno določene v veljavnem načrtu, se ustvarja s tako imenovanim državnim kapitalom. (t.j. denar, ki ga federacija davčno pretaka za investicije v Beogradu in na jugu. C.2.) To.... konzervira nekatere etatistične elemente v odnosih gospodarjenja.... V takšnih objektivnih materialnih pogojih sta se pokazali v naših političnih gibanjih dve skrajnosti... Prva skrajnost se kaže v stališču, da je plan nedotakljiv in da se morajo prav vse obveznosti na podlagi načrta v celoti uresničevati, ne glede na tekoča gospodarska gibanja, možnosti za uresničevanje reforme in spoznanj, do katerih prihajamo med izvajanjem reforme. Druga skrajnost se je pokazala v stališču, da je treba bistveno povečati sredstva gospodarstva in s tem omogočiti hitrejši proces modernizacije, in to za ceno neizpolnjevanja bistvenih planskih obveznosti.... ki se financirajo prek tako imenovanega državnega kapitala.... srečujemo se s tako imenovanim radikalnim vzstrajanjem pri doslednem izvajanju reforme. Dri katerem se pravzapi~av samo ponavljajo fundamcntalnc KORENINA PROBLEMA postavke družbene koncepcije reforme, da je treba zagotoviti povečanje dela dohodka, s katerim upravljajo samoupravne delovne skupnosti... in to v takem obsegu, da bi bilo onemogočeno izpolnjevanje obveznosti iz srednjeročnega načrta.... glavna značilnost tega radikalizma je. da gleda odnose delitve samo kot družbene odnose in popolnoma nič ne misli na materialno realnost, ki obstaja za temi odnosi.... se iz tega izvajalo sklepi, v katerih se v imenu samoupravljanja, reforme iu življenjskih koristi delavskega razreda grozi s stavkami, prihajanjem delavcev na ulice itd.... pozivati delavski razred na ulice pomeni.... odtegovati ta razred s kraja njegovega boja. Delavci se morajo boriti v delovnih organizacijah in v vseh samoupravnih strukturah in tam zmagati. Na vse te teze se zelo pogosto naveže kot posebno sa-mopravno odkritje stališče* da je moč splošno potrošnjo prilagajati gibanjem v gospodarskih organizacijah.... vsaki ki resno razmišlja v družbenih insituacijah, organizaciji družbe, lahko takoj vidi popoln nesmisel takšne zahteve. Kdo lahko trdi, da se vsa struktura šolanja, zdravstva, izobraževanja, varnosti itd. vsak dan po svojih obsegih funkcij prilagaja gibanjem gospodarstva.... Mislim, da zadaja takšno, dejal bi kvaziradikalno vztrajanje pri reformi, pravzaprav najhujši udarec reformi, ker se pojavlja, kot neka čarobna palica, s katero je treba re- šiti vse težave in probleme. Makso Bace je poudaril.... da je Albreht dilemo — srednjeročni načrt na eni in reforma na drugi strani — šema-tiziral in obe ali pa eno od teh dilem pripeljal do nesmisla. Tako je, je dodal Bače, sebe in ne samo sebe, ampak tudi vse nas tukaj spravil v pozicijo, da s polno pravico obsoja vse tiste, ki se borijo za reformo.... Bače meni. da Albreht podcenjuje deianske težave in da podcenjuje kritiko na račun zveznih organov tako v delavskem razredu kot med vsem ljudstvom. (Debata v Zveznem zboru. DELO, 2. junija) Ker so obveze srednjeročnega plana ostale čvrste, gospodarstvo pa ni napredovalo s tistim tempom kot je bilo predvideno, je začel seveda nastajati razkorak in od tod razumljivo tudi politične in ekonomske zahteve za diskusijo o bilanci federacije, za diskusijo o izpopolnjevanju srednjeročnega plana itd.... nasloniti se je treba na lastne sile, usmeriti se moramo na nao domačo hišo, ker se mi zdi, da so tu najvažnejše rezerve in da jc to edina realna pot našega bodočega napredka.... Na koncu bi želel reči še to, da bi morali nadaljevati z vsem tem, kar vsebuje predloženi statut oziroma preambula statuta, namreč s poudarjanjem prisotnosti nacionalnega momenta tudi v Zvezi komunistov Slovenije. .. (S Kavčič na seji CK ZKS, DELO, 5. junija) nih" ustanov in Socialistične zveze. Na Ccško-Slovaškcm jc sedaj možno razvijati in zagovarjati vsaj nekatere alternativne rešitve prek svobodnejšega tiska in zrahljane „Ljudske fronte". V Sovjetski zvezi in ostalih deželah komunistično vladane vzhodne Evrope ni niti teh omejenih političnih možnosti. Medtem ko se obrobni uporniki na zahodu bodisi iz nepočaka-nosti ali pa iz dvomov v lastne zahteve prostovoljno odrekajo razpoložljivim demokratičnim možnostim v prid nasilnemu u-veljavljanju svojih teženj, se zajeti uporniki v deželah vzhodne Evrope, vključivši Jugoslavijo, borijo, da bi izsilili vsaj minimalne pluralistične pogoje za demokratično udejstvovanje in politično soodločanje. To razloži, zakaj je Tito mogel (ko jc že moral) sprejeti skromne zahteve beograjskih študentov. In to je velika razlika. • Po statističnih podatkih za 1. 1967 je prestopilo mejo na slovenskih mejnih prehodih 9,423.-220 jugoslovanskih in 29,793.715 tujih državljanov ter nad 10,-000.000 motornih vozil. — fš. BREZPLODNO ČAKANJE Srbska tovarna avtomobilov "Crvena zastava" je prek Jugoslovanske investicijske banke dala v prosto prodajo 500-dinarske (ND) obveznice v skupnem znesku 100 miljonov ND, s 6-odstot-nimi obrestmi in s posebno garancijo Jugobanke. Da bi nakup obveznic bil še bolj privlačen, so prodajo obveznic povezali z loterijo, ki ima avtomobile za dobitke, in pa s hitrejšo dostavo avtomobilov, ki bi jih kupili kupci obveznic. Le na kaj čakajo podjetja v Sloveniji, ki jim tako silno manjka novega kapitala za modernizacijo, kaj šele za nove investicije? Saj vendar vedo, da "federacija" v Sloveniji samo pobira davke, ki jih Jugobanka investira v ceste, železnice in politične tovarne na jugu. Je pa po izjavi predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča v Sloveniji nad 35 miljard zasebnih hranilnih vlog. t.j. toliko kot "federacija" pobere prisilnih "obresti" od starega slovenskega kapitala. Zakaj slovenska podjetja ne začenjajo tekmovati za ljudske prihranke z lastinimi obveznicami in z garancijo slovenskih bank oz. vlade? Verjetno bi možnost zasebnega nakupa' privlačnih podjetniških obveznic še povečala varčevanje slovenskih ljudi. Morda bi celo delavci bili pripravljeni vlagati del svojih zaslužkov v obveznice sposobnih podjetij? Poleg tega je zaradi neuspeha zvezneka zakona o zunanjih naložbah v podjetja v Jugoslaviji tudi že čas in razlog, da slovenski parlament sprejme privlačnejši slovenski zakon z zunanje naložbe v slovenska podjetja. Ni čakati. Treba je začeti z lastnimi sredstvi in z lastnimi odlo» čitvami. Le iznajdljivi, pogumni in vztrajni napredujejo. Naj sedanja slovenska vlada svojo hvalevredno besedno borbenost za pravice in napredek Slovenije podpre s potrebnimi lastnimi odločitvami, t.j. s samoupravljanjem. C.A.Ž. • Zapadno nemška država bo izdala spominski kovanec za 5 nemških mark, ki bo počastil 150 letnico rojstva pionirja kreditnega zadružništva — Friderika VVilhelma Raiffeisena. —fš. SVOBODA TISKA V JUGOSLAVIJI Na številnih sestankih so študentje ostro obsojali prepoved Usta STUDENAT in so zahtevali pojasnila. Dopisnik TANJUG-a se je zato obrnil na urad pokrajinskega državnega tožilstva v Beogradu, kjer so mu povedali, da je list STUDENAT bil začasno prepovedan na osnovi člena 52, 2. odstavek zakona o tisku. V smislu uradne razlage omenjeni člen zakona določa, da je moč prepovedati razširjanje lista, ki objavlja in razširja neresnične, spremenjene ali alarmantne vesti, ki bi mogle motiti umirjenost državljanov ali javni red in mir. (BORBA, Beograd, 6. junija) Razlika med Vzhodom in Zahodom i Pred študentovskimi nemiri na Poljskem, Češkem in v Jugoslaviji jc partijska propaganda pojave uporništva na Zahodu škodoželjno slikala kot nekako potrdilo pravilnosti marksistične kritike „kapitalizma" in „klasič-ne demokracije". Sedaj, ko so podobni nemiri ponovno zajeli tudi dežele vzhodne Evrope in Jugoslavije samo (da o Kitajski nc govorimo) ,pa čujemo glasove, kakor da gre za „težnjo po samoupravljanju" ter za podobne ..anarhistične", „nihilistične" in „maoistične" aberacije na obeh straneh. Take in drugačne podobnosti vsekakor obstajajo. Toda v bistvu gre za globoko razliko. Na Zahodu se nemiri in uporniki pojavljajo ob robovih družbe in oblasti. Zahodni uporniki, pa najsi bodo to študentje, skrajneži med ameriškimi črnci ali druge radikalne manjšinske skupine, imajo na razpolago nenad-zirani tisk ter maksimalno svobodo zborovanj in organizacij; svoja nezadovoljstva in zahteve jim je mogoče uveljavljati ne le pred neodvisnimi sodišči, če so zahteve tožljive, temveč tudi prek samostojne ali povezane politič- ne akcije in volitvene izbire programov, kandidatov ter novih zakonov. V kolikor se nasilne skupine na Zahodu ne poslužujejo teh zajamčenih svoboščin in pluralističnih možnosti „klasične demokracije", delajo to po lastni izbiri bodisi zato, ker so preveč nepočakane, ali pa zato, ker ne zaupajo v utemeljenost svojih lastnih zahtev kot podlage za iskanje širših koalicij, ki jih demokratični postopek omogoča, politična modrost pa nalaga političnim manjšinam. Tako prostovoljno odtujevanje demokratičnemu postopku je u-porniškim manjšinam na Zahodu olajšano zaradi tega, ker se ti obrobni uporniki dobro zavedajo, da je ta „klasični" sistem političnega udejstvovanja v pluralističnih okvirih, posebno v Ameriki, skrajno prizanesljiv tudi do nedemokratičnih oblik manjšinskega nezadovoljstva in uporništva. V tem smislu je aktivno in pasivno uporništvo v Ameriki posebno zgovoren simptom čirokih ljudskih svoboščin v okviru a-meriške demokracije. Poleg tega je pri presoji obrobnih pojavov uporništva v A-meriki treba upoštevati tudi edin- STALINISTIČNA DIVERZIJA Ko na Ceško-Slovaškem navkljub nevarnosti, ki lamošnjim reformatorjem preti s strani sosedne Sovjetske zveze, z veliko resnostjo in hitrostjo rehabilitirajo žrtve nekdanjega stalinizma, bi pričakovali, da bo to odlagano in zamolčano vprašanje končno rešeno tudi v Sloveniji in Jugoslaviji, kjer nepolitična liberalizacija prednjai pred drugimi državami pod partijsko oblastjo in kjer ni nevarnosti vposeganja s strani oddaljene Sovjetske zveze. Namesto tega pa so osamljeni lokalni stalinisti na Dolenjskem prek DOLENJSKEGA LISTA in pozneje celo prek nekaterih drugih slovenskih časopisov začeli grdo napadati Vinka Levstika, bivšega interniranca v Italiji, poznejšega domobranca in sedaj uglednega hotelirja v Rimu, ker je želel podpreti zidanje nove šole v svojem rojstem kraju in mu pomagati v gospodarski prenovi. Po PETINDVAJSET letih sedaj Levstiku očitajo razna neizpričana in nepodprta MEDVOJNA dejanja proti partiji in partizanom. Neki "poslanec Cene Matičič" je celo uradno vprašal v ljubljanski skupščini sekretarja za notranje zadeve v Ljubljani "zakaj se vojni zločinec Vinko Levstik sprehaja pri nas". Z zanimanjem pričakujemo sekretarjev odgovor na to neresno provokacijo. Pri stvari pa ne gre za Vinka Levstika in ne za druge posameznike. Gre za nekaj mnogo bolj važnega: Kako dolgo bo vlada v Ljubljani še dopuščala, da se pereče in nujno vprašanje rehabilitacije slovenskih žrtev stalinizma še naprej odlaša z novim zastrupljanjem od strani zakrknjenih lokalnih stalinistov, ki ali imajo slabo vest ali pa ne morejo pozabiti, da so se jim za likvidacijo zbrane žrtve drznile upreti. Po lastnem priznanju je partija tako imenovani osvobodilni boj od vsega početka usmerjala z vidika revolucionarne "zadnje etape", t.j. nasilne eliminacije vnaprej označenih nasprotinkov prisilne boljševizacije (t.j. stabilizacije) Slovenije v času njene najhušje narodne stiske. Zaznamovane žrtve in veliki del slovenskega ljudstva se je tistemu bratomorilstvu in napovedani boljše-vizaciji uprl. Odtok Vaške straže in poznejše domobranstvo. Vse drugo je bilo postranskega pomena. Kar pa se tiče resničnega okupacijskega preganjaja Slovencev, je vsem znano, da je največ teh žrtev bilo iz vrst nepartijcev, posebno na Štajerskem in Gorenjskem. Pa tudi pod italijansko okupacijo so nepartijski študentje, dijaki in ljudstvo tvorili ogromno večino internirancev v Gonarsu, na Rabu in drugod. Kot je nacizem s Slovenijo imel genocidne namere, tako je stalinizem takratne partije vnesel v razkosano in preganjano Slovenijo še bratomorno Uničevanje kot sredstvo svoje "zadnje etape". In tako je v medvojni Sloveniji prevladala strahotna dvojna tragedija, ki je dosegla svoj višek po zaključku vojne g pokoljem 12,000 razoroženih domograncev, z dejanskim partijskim zasužnjenjem "osvobojene" Slovenije in z zaigran jem narodnega cilja Zedinjene Slovenije. Tako je bilo pred 23. leti. Danes je drugače. Rane pa še niso zaceljene, ker slovenske žrtve stalinizma še niso bile rehabilitirane. Dosledna rehabilitacija je pogoj za slovensko narodno spravo, ki jo v tem času slovenskega osamosvajanja slovenski narod tako zelo potrebuje. Predsednik slovenske vlade Stane Kavčič in predsednik slovenskega parlamenta Sergej Kraigher, bi morala v interesu Slovenije po vzgledu Ceško-Slovaške tudi v Sloveniji izvesti toliko zavlačevano rehabilitacijo. C.A.2. 3 "SLOVENSKA DRŽAVA" — TORONTO, ONT. CANADA n»r"*« 1. JULIJ 1968 JML VCE ES na