.„¦pijona strmita väme dve okameneli Iüci. Zdrznem se. Plamen na postelji se je premaknii in neprodiren je na- smeh lune —. Zazeblo me je. Vzel sem suknjo in klobuk. Na cesti sem gledal Tvoje oči; toda srečeval sem samo vlačuge. Strau 2. »NOVA DOB A* S'-ev. 73. Pravo varuje Vase drago perilo. Pri nakupu pazite na ime »SchiCllf" in na znamko „J61«H" Schichtf Rohrman, Kostanjevica, Dr. Josip Zdol- šek, Dr. Milan Gorišek, Sv. Lenart v Slov. Goricah, Dr. S. Ješe, tu, Dr. Leo- pold BoštjančiČ, Maribor, Ferd. H. Zins, tu, P. B.Küssel, Črnomeij, Dr. Karl Ko- derman, Maribor, Dr. Fran Sabec, Vih- nika, Fran Trampuš, Kamnik, Dr. San- dor Hrašovec, Šrnarje pri Jelšah. An- dre; Jakil, Karlovac, Dr. Ivan Gregorek, Rajhenburg, Karl Jezernik & dr., Celje, Tovarna cementa, Zidanimost, J. Knez, tu, Ivan Jelacin, tu, Milan JenČič in drug, Mengeš. Po Din 40 sledeči: Tv. Vojnovič & Cie., tu, L. Mikuš, tu, Dr. Josip Krevl, Litija, Dr. Ivan Hogler, tu, Janko Vizjak, Brežice, Dr. Gostiša Jože, tu, Dr. Alojzij Rakun, Celje, Dr. Ferdo Trenz, Celje—Dobrna, Dr. Ivan Jenko, tu. Dr. Ivan Virant, tu, Dr. L. Jenko, Ptuj, Žemlja Jakob, Selo. Po Din 35 sledeči: Jože Vimpoljšek, Kranj, Dr. Fran Jurtela, Ptuj, Dr. J. Rudolf, Konji- ce. Po Din 30 sledeCi: Marija Go'tel, tu, Dr. Emil Stare, tu, Rado Jereb, Koniice, Fran Piesečnik, Vransko, Juro Detiček, Celje, A. Roblek, Radovljica, Fr. Primic, Logatec, Dr. Vlad. Ravnihar, tu, Dr. Papež, tu, Mr. Lovro Jurše, Podčetrtek, Dr. Fr, Mayer, Šuštani, Dr. Premrou, L:tija, Dr. Juro HraSovec, Celje, Dr. Bo^zio Lenart, Gor. Radgona, Dr. Karel Wisinger. Litija, Dr. Josip Leskovar, tu, Jos. Šerbec, Orrnož, Dr. Fr. Poje, tu, Dr. Josip Globevnik. No- vomestu, Jos. Lorber & drug, Žalec, ' Tv. Iv. Buzzolini, tu. Tv. Hanke & Stroinigg, ŠoŠtanj, Plahutnik Anton, Zabusa, Dr. Juro Stampihar, Kranj. Manjše zneske radi pornanjkanja pro- stora v Časopisu ne mor&rno priobčiti. Podporno riruštvo slepih v Ljubljani. GlasbenaMatica v Celjn. j Na Glasbeni Matici v Celju se zaključi pouk v pondeljek, 30. t. m., vendar se razdelijo izpričevala že 28. t. m., na Vidov dan, ob 11. uri dopoldne. V tern poslovnem letu je zabeležiti na Glasbeni Matici marsika.k uspeh in splošen napredek. Videti je, da je zavod prišel v prave roke in da ima v osebi svojega. ravnatelja, g. Karla Sancina umetnika, pedagoga in organizatona visoke kvaütete in bogatih zmožnosti. G. ravn. Sancin je prevzel takorekoč razvaline Glasbene sole, ki je imela v septembru 1923. komaj eno tretjino današnjega staleža gojencev. V teku tega šolskega leta se je na zavodu vpisalo 132 gojencev in gojenk, večinoma za gosli in giasovir. Sola se dokaj naglo izpcpolnjuje. Ravnateljstvo se ravno te dni pogaja s profesorjem solopitja, ki naj bi v prihodnjem Solskem letu price! s te- meljitim poukom v tej stroki. Če bi užival zavsid kakšno državno podporo, bi bili že letos iahko imeli učitelja za solopetje- G. ravnatelj Sancin je. dal inicijativo, da se ustanovi koncertna posredovalnica (v rokah in referatu #. b'agajnika dr. Sajovica), ki je v le- tošnji sezoni ornogočila v Celju petero odličnih koncertov : vijolinski koncert g. ravn. Sancina s soprogo, klavirski koncert Trost, komorni večer Zikovega kvarteta, vokalni koncert dr. Rigo- Ravnik in cerkveni koncert g. Premrla iz Ljubljana. Smetanova proslava s sodelovanjem mariborskega vojaškega orkestra v »Unionu« pa je žal morala vsled razmer, ki so celjski koncertni publiki itak znane, odpasti. Ravna- teljstvo si je dalje nadelo velevažno vzgojno nalogo, aa prireja mladinske koncerte, od katerih so se prvi trije v visoki meri posrečili in izvrstno uspeli. Žal, da je moral IV. mladinski koncert (vokalni koncert ge. P. Lovšetove) radi epidemije škrlatice izostati. Da je bilo delo na Matični posredova'.nici v resnici intenzivno, priča dejstvo, da je Glasbena Matica omegočila operetne predstave v mestnem gledališču s tem, da mu je dala svoj orkester na raz- polago. Sad požrtvovalnega deia se je pa v največji meri pokazal na obeh javnih produkcijah, ki sta se vršiii 11. in 12. t m. v mestnem gledaližču. Nastopili so gojenci nižje, srednje in vi§je stopnje iz Sole g. ravn. Sancina, ge. M. Sancinove in gdč. L. Novakove. Imeli smo priliko opazovati razvoj in- strumentalne tehnike od začetniške stopnje do nekaterih primerov moj- strskega podajanja skladb. Med go- jenci smo spoznali nekaj izrazitih ta- lentov, ki bodo dosegli z vztrajno in smotreno vajo visoko stopnjo muzi- kalnega prednašanja in finega okusa. Vsakemu gojencu se je poznala zmi- selna, temeljita in moderna Sola vseh treh učnih moči Glasbene Matice, ki pomenijo za glasbeno vzgojo naSe rnladine prvovrstne muzikalne in vzgojne moči, na katere smemo biti v resnici pcnosni. Biti pa jim moramo tudi hvaležni za njihov idealni trud in za nesebično požrrvovalnost, s ka- tero dvigajo naš muzikalni žolski hram do vedno večje višine in po- j polnosti. , \ Pri II. javni produkciji is prvič \ nastopil veiik godalni orkester, katerega ie g. ravnatelj Sancin ustanovil v teku šolskega !eta. Sodelovali so gojenci in gojenke MatiČne Sola in nekatari pri- jatelji instrumentalne glasbe. Orkester je izvajal tri Griegove skladbe: lijer- tesar (Srčne boli), Varen (Pornlad) in Smrt Ase. Vs? trije komadi so bill te- meljito predelani in našcudirani. lz- vaianje je bilo v očigled kratki dobi orkestrovega obstoja naravnost moj- strsko. Izpeljava motivov in torn, di- J nsmika, notranja poglobiiev in skupna, enohia igra —- vse to se je pod t:-ik- \ tirko g. ravnatelja zbralo v čisto,'.lmet- niško harmonijo prednaäanja liričnega Griega. Pnčakovali sino, da se udeie- žijo teh produkcij vsaj oni krogi, ki se prištevajo med glasbene — toda ni iih bilo: razven godbenikov, ki so sami sodelovali v orkestru, nismo vi- j deii skoraj nobenega onih, kljub teinu, i da se je veiiko število vstopnic raz- ! delüo brezpiačno. Med drugirni smo po- grešali tudi učiteljstvo. Tako lahko re- čemo, da sta se obe produkciji vršili neopaženo, popolnoma ignorirani in bagatelizirani. Uspeh pa ie bil kljub- temu popoln, globok in neizbrisen. Mislimo, da ni dobro, da se naša jav- nost sistem.?.tično vzdržuje poseta vseh sličnih prireditev. Če pa že mora biti v resnici tako, potem naj raje molčimo, in je bolje, če ne nosimo umetnosti samo na jeziku. Na ta način nikakor ne bomo vzpodbujali naših resnihumet- nikov, ki jih imamo itak nrav malo, marveč jim bomo ubili vsako veselje. Posledica tega bo, da si bo vsak raje premislil in ostavil svoj dom. Glasbeni Matici želimo k njenemu bodočemu, nadaljnjemu kulturnemu delu Še mnogo uspehov in naraščajoČega razumevanja s strani celokupnega občinstva. Isto želimo tudi trojici njenih vrlih učiteljev — ker smatramo, da je bistvo in de- lovanje zavoda tesno spojeno z nji- hovimi idejami, cilji in prizadevanji. Še imamo v Celju hvalabogu ljudi, ki imajo dovolj srnisla za umetnost, in veseli smo, da jih imamo, kajti ne vemo, kako bi drugače bilo. Vsa cast tudi onim krogom, ki so v lepem 5te- vilu gmotno sodelovali pri zbirki za Glasbeno Matico. G. ravnatelj Sancin je v CsSju le zaüasno, toda upajmo, da si ga bomo Celjani vendarle znali pridobiti za stalno. Pokažimo malo več zanimanja za velevažno institucijo Glasbene Matice ! Potem se bodo njeni uspehi še hitreje množili in lahko bo- mo vsi ponosni na razrnah in procvit naSega celjskega muzikalnega hrama! Srbska pravoslavna obctna pri- redi na Vidovdan, 23. t. m. ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma Vi- dovciansko prosiavo. Narodna društva in korporacije se vabijo, da s polno- stevilno udeležbo počastijo spomin padüh borcev za narodno in državno ujedinjenje. Proslavimo vse one ne- številne junake, ki so na Vidovdan 1. 13S9. padli na Kosovem polju za svobodo naroda, in vse brezkončne vrste herojev, ki so da!i svoje življenje za velike narodne in državne ideale! Iz njihovih kosti in njihove krvi je vstala naSa osvobojena moč, pomlajena v sijaju Vidovdanskih žrtev. Ta dan nam bodi svet, kakor nam je sveta naša domovina, ki je videla veliko zgodovino tragedije in poveličanja na- . šega naroda. Proslava Vidovdana u Karodnom domu. U subotu, 28. o. m., na Vidovdan u 10. Časova u Narodnom domu pri- redjuje ovdašnja srpska prvaoslavna op- Stina parastos (zadušnice) palima za za narodno oslobodjenje i ujedinjenje. Posie crkvinih obreda održače mestni župan g. dr. Juro Hrašovec svečani govor. Proslava Vidovdanau Narodnom j domu bila je prošlih godina spontana manifestacija nvih n?rodnih i naprednih gradjana, pa se to očekuje i ove godine. Proslava Vidovega due. (Raz- glas). Na Vidov dan, dne 28. t. m., ki se praznuje po celi državi kot spo- minski dan preminulih boriteljev za vero in domovino, se bo darovala v tukajšnji župni cerkvi Sv. Daniela ob 9. uri dop. slovesna zaduSnica. Ob- Činstvo se vabi, da se udeleži žalne službe božje, hišni posestniki pa se pozivajo, da okrase svoje hiše z drzavxiims, odnosno narodninii za- stavami. Vse delavnice in trgovine morajo biti na Vidov dan eel dan za- prte. Mestni magistral ceijski, dne 24. jiinija 1924. Župan : dr. Hra- šovec s. r. Sokolsko društvo v Celju vabi člane in članice, da se polnoštevilno udeleže zadušnice za padlimi Kosov- skimi junaki, katero priredi tukajsnja pravoslavna občina na Vidov dan ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Na- rodnega doma. Kakor pred 10 letl. Pred 10 leti so c. kr. klerikalni denuneijanti žejni slovenske krvi zasledovali in ovajali naše narodne ljudi — Avstriji. Danes je Avstrija preslaba, na teh naših tleh je vstala iz morja krvi srbskih bratov svobodna Jugoslavia. In klerikalni de- nuneijanti so zopet na delu, danes nas denuncirajo — lraliji. S tem geslom slavijo l. 1924. naš nacijonalni Vidov dan vsi oni, proti kojih volji je vstala naša narodna svoboda in naša narodna država. Zločinci se ne izognejo kazni, izdajstvo bo maščevano, ker silneiša je resnica kot laž in kleveta, silnejša je ljubezen do svebode in vera v do- movino, kot sovraštvo onih, kojih po- kvariene du.^e ne poznajo ljubezni. Odlikovanje žiipana g. dr. Hra- šovca. Kralj je odiikoval celjskega župana g. dr. Juro Hrašovca z re- dom Sv. Save 111. razreda. Odlično de- lavnemu možu na narodnem in gos- podarskem polju na5e iskrene čestitke! Reaktlvlranje» V državni politični službi je zopet reaktiviran okrajni j glavar g. L. P i n k a v a, ki je služboval I nazadnje pri okr. glavarstvu v Celju. Iz državne službc. Za pisarja pri upravnem sodišču v Celje je imenovan g. Ivan P o k o r n, doslej vladni kon- cipist pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. Promoclja- Promoviral je dne 27. junija 1924 na dunajski univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Davorin F 1 i s, rodom iz Celja. Čestitamo! Zaključek šolskega leta na oko- HSld deški osnovni šoli v Celju. Na sedemrazredni okoliški deški osnovru Soli v Celju je delovalo ob koncu sol- skega leta 1923/24 13 učiteljev, ozir. učiteijic. Šola je imela 5 vzporednic ter je štela 461 učencev. NajmočnejSi Curiška borza vP8tek 27. iunija Zagreb: 6*40 razred (1. b) je štel 49, našibkejši (VII. r.) 15 učencev. Llčni uspeh je sledeči: za prestop v višji razred je sposobnih 365, neredovanih in nesposobnih je 96 učencev. Odpustnico je dobilo 40 učen- cev. Nekaj razredov je bilo nastanjenih v stari gimnaziji. Vsako leto se vsled naraščajočega števila učencev vtdno bolj občuti naravnost skrajno poman- kljivo in nehigijenično sta.nje šolskih prostorov, ne j;!cde nato, da nima tako obsežna okoliška občina svoje lastne dekliške osnovne šole. Novi občinski zactop se bo moral z vso vnemo po- prijeti važnega šolskega vpraSanja in bo moral končno, če tudi z veükimi žrtvami priti do ugodne rešitve, ker mora biti dobra vzgoja dece paČ srčna želja vsakega naprednega občana. Železničarska godba priredi iz prijaznosti v nedeijp, 29. junija od 11. (5o 12. ure koncert v mestnem parku. Vstop p ost. Olepševalno društvo. Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Celju prosi vse stranke, ki imajo čez poletje sobe na razpolago, naj to naznanijo društvu ali pa tvrdki GoriČar & Leskovšek. Oglaša se vedno več letoviščarjev in društvo si Steje v dolžnost, da ustreže preblvalstvu in 'letovišČarjem. Deveta carlnska konferenca v Celju. Po obvestilu tukajšnje carinar- nice naznanja Gremij trgovcev v Celju, da se vrši deveta carinska konferenca dne 30. junija ob 20. uri v prosturih Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju. Nabavljalna zadruga javnih na- rneščencev v Celju ima v pondeljek 30. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniš- kih prostorih Narodnega doma svoj izredni občni zbor, na kar g. javne nameščence opozarjarno. Ženo zabociel iz Ijubosumnostl. 30letni posestnik Jurij Kozar iz Jar- manovca pri Dramljah je Sei v petek, 20. t. m. s svojo ženo v Celje, da na- kupita potrebnih stvari. Po končanern opravku sta popivala po mestu in nato popoldne krenila proti Bukovemžlaku, kjer sta se vzopet ustavila v neki go- stilni. Od tarn sta nadaljevala svojo pot proti domu. Kozar je priČel svojo ženo zbadati in psovati, čeS da je iniela predno se je žnjim poročila, ijubavno razmerje z nekim orožnikorn, ki ga je pred 1 letorn povozil vlak. Med pre- rekanjem je Kozar polegnil nož in za- bodel svojo ženo v desna rebra. Ona, mu je nato odvzela nož in ga zagnala v bližnji oves. Ko mu je pokazala svojo okrvavijeno obleko in ga vprašala, za- kaj je to storil, je on pričel jokati in jo prositi odpuščanja. Svetoval ji je, da gresta v mesto k zdravniku. Ko sta se odpravila nazaj, je žena v Bu- kovemžlaku vsled krvavljenja opešaia. Naložiii so jo na voč in oddali v celj- sko javno bolnico. Kozar, ki'se izgo- varja s popolno pijanostjo, je bil od- dan v zapore celjskega okrožnega so- dišča. Mesto sladke kamrice — v ce- Ilco. 20. t. m. je čakal v temnem kotu za neko gostilno v Kralja Petra cesti mlad, navdušen Ijubimec S. svojo Dul- cinejo, brhko natakarico. Ker se pa je zdel fant nekemu sosedu sumljiv, ga je javil stražniku, ki je »osumljenca« seveda takoj izsledil. Pričelo je pre- rekanje, ker se je čutil fant docela ne- dolžnega — konec pa je bil ta, da je moral z neizprosnim očesom postave v policijske »sobane« prenoCevat. Pri- hodnje jutro je bil seveda zopet iz- puščen. Dva bratca. Anton Učakar se je vrni! pred 14 dnevi iz Nemčije. V Celju je poiska! svojega tovariša Jos. JazbinSka, ki ga je bil spoznal pred 10 leti v tujini. Po veselem svidenju sta se podala v neko malo gostilno sredi mesta, da proslavita ta izredni dogodek. Pričela sta igrati karte, se med igro sprla in končno stepla. Ja- zbingek je udaril tudi natakarico in jo poškodoval na obrazii. Stražnika, ki je prihitel na lice mesta, sta istotako dejansko napadla. V zaporih celi. okrožnega sodiSča premišljujeta sedaj o posledicah preveselega svidenja. Obleko je potreboval. V četrtek, 26. tm. okrog 4. ure pop. se je spla- Zil v stanovanje g. Krofliča na Sp. Hu- dinji drzen tat in odnesel kompletno obleko, uro z verižico, čevlje in druge »premičnine« v vrednosti 2500 Din. O storilcu še ni sledu. Beograjski tehniki v Celju. O priliki zadnjega poseta beograjskih teh- nikov v Celju ie prenočevalo 14 aka- Štev. 73 »NOVA DOB A« St ran 3. demikov v hotelu g. Rebeuscheka, ki jim je z ozirom na njih študijsko po- tovanje da! dve noči brezplačno pre- nočišča. Za ta velikodušni čin gre g. Rebeuscheku prisrčna zahvala. Računskl zakl.ju.cek mestne ob- Čine celjske za I. 1923. Mestni magi- stral celjski opozarja v smislu § 52. zak. z dne 21. Jan. 1867. dež. zak. št. 7, da je računski zaključek mestne občine celjske za upravno leto 1923. razpoložen obČanom na vpogled v času od 23. junija do 8. julija ob navadnih uradnih urah pri rnestnem knjigovodstvu. V navedenem roku je vložiti tudi event. pritof.be proti računskem zaključku. Policljske vests. lzs?ube v času od 1. do 31. maja 1924: 1 ruta (Sal) rumene barve. 1 ruta (Sal) roza in pe- peinate barve. 1 načrt trga Vojnik. 1 rujava usnjata listnica z manjšo svoto denarja. 1 črna usnjata denarnica z manjšo vsoto denarja. 1 rujava usnjata denarnica z manjšo svoto denarja. 1 usniata listnica z večjo svoto de- narja in nekaj računov in beležk. 1 črna usnjata denarnica z večjo svoto denarja. 1 usnjata denarnica z večjo svoto denaria. 1 naočnik, obrobljen z rumeno kovino. 1 srebrna zapestna ženska ura. 1 srebrna moška ura z ni- kljasto verižico. 1 zelenkaste hlače in 1 jumper modre barve. 1 črna usnjata denarnica z manjšo svoto denarja. , 1 rujava usnjata ročna torbica z žepnim robcem. 1 naočnik, obrobljen z double zlatom. 1 črna usnjata ročna torbica z manjšo svoto denaria, 1 naočnik, 2 ključa in 1 žepni robec. Najdbe: 1 bela rutica z rudečim napisorn »Guten Morgen«. 1 otroška čepica. Manjša svota denarja. 1 dežnik. 2 poslovni knjigi. Manjša svota denarja. 1 mali Pleteni košek in otroška lopatica. 1 črna usnjata denarnica z manjšo svoto de- narja. 1 moški klobuk. 1 svileni ženski jopič. 1 rujava usnjata listnica z manjšo svoto denarja in nekaj listin. 1 bela kovinasta verižica. Točenje vina lastnega pridelka. Minister Financ je z rešenjem z dne 7. iunija 1924, St. 27.759 odredil, da se vinogradnikom odobri tcčenje vina lastnega pridelka, toda najdalje 3 me- sece v letu in da so ti točilci dolžni plačati točilno takso po t. p. 62. taksne tariff in sxer najnižje predvidene takse iz te tar. post, napram številu prebi- valstva, katerernu Točijo kakor to iz- recno odreja 2. odstavek 4. pripornbe iz t. p. 62. Onim vinogradnikom. ki vina ne točijo dalje nego 3 mesece v enem letu, ni treba plačati takse iz t. p. 63. taksne tarife, ker to ni pro- 1esi;one!no točenje pijač. Nasprotno pa, ako izvršujejo točenje dalje od 3 me- secev v letu, morajo imeti še osebno pravico, in ako način tcčenja to zahteva, tudi krajevno pravico. Iz tega sledi, datočenje vina lastnega pridelka nesme trajati dalje od 3 mesecev v letu. Kdor toči v letu dalje od 3 mesecev, si mora pridobiti še osebno pravico, in ako toči v lokalih nudečim gostom po načinu kavarne ali gostilne, tudi krajevno pravico. — Kr. finančno okrajno ravna- teljstvo v Mariboru. Ne tratlte z vodo ! (Razglas.) V zadnjem času se zopet pogosto dogaja, da se voJovodni nabiralnik na Mi- klavskem hribu ne napolni z ono mno- žino vode, kot bi se moral napolniti tedaj, če bi se vsi iztoki mestnega vo •• dovoda po uporabi skrbno zapirali in bi se nikjer ne vršila zloraba vode. Večkrat se zgodi, da je nabiralnik, da- siravno se je napolnil preko noci z zadostno množino vode, že v teku po- poldneva skoro popolnoma izpraznjen. Ta okoliščina zadostno dokazuje, da se z vodo trati. Vsled tega obstoji ne- varnost, da vode zmanjka in da v slu- čaju požara ne bi bilo dovolj vode na razpolago, kar bi zamoglo imeti kata- strofalne posledice za naše mesto. Ob- Činstvo se v lastnem in javnem inte- resu poziva, da vsak defekt na mest- nem vodovodnem ocevju, osobito tedaj, če čuje ponoči v večji množini teCi vodo iz mestnega vodovoda, kakor tudi vsako zlorabo vodovoda nemudoma javi mestnemu magistratu, odnosno ne- posredno organom mestnega vodovoda. Končno se opozarja občinstvo na § 17. vodovodnega reda za mesto Celje. ki med drugim veleva: »K posameznim hišam se Iahko z uredbo mestnega urada zapre začasno v sledečih slučajih vodovod: (3.) Ako se je tratilo pri hiš- nem vodovodu z vodo iz hudobije ali malomarnosti ali pomanjkljivosti in- stalacije«. — Mestni magistrat celjski, 17. junija 1924. Župan: dr. Hrašovec, s. r. Drazbü občinskega lova v Sv. Pavlu pri Preboidu. (Razglas.) Ker poteče zakupna doba za občinski lov v Sv. Pavlu pri Preboidu s 30. 6. 1924, se razpisuje v smislu § 13. zakona z dne 21. 9. 1906, de?.. zak. in ukaz štev. 5 iz leta 1907. v svrho oddaje lova v zakup za bodočo zakupno do- bo, t. j. od 1. 7. 1926. do 31. 5. 1929, javna dražba na dan 4. julija 1924. ob 9. uri in sicer pri sreskem pogla- varstvu v Celju, soba St. 9. Predmet- no lovišče obsega 2.148 ha, izkliena cena znaša 5000 Din, vadij 5000 Din. Ako bi pri dražbi nihče ne ponudil označene vzkliene cene. si pridrži s-;e- sko poglavarstvo, da takoj pri dražbi vzklieno ceno primerno zniža in lov dodeli onemu, ki bi stavil najugodnejše ponudbe, upoštevajoč pri tem določbe § 16. štaj. lov. zak. Na dražbi dognana zakupm'na se žviSa ali zniža, ako sa vsled končrie odločitve morebitnih pri- zivov ali v smislu nadaljnih določb citiranega lovskega zakona občinsko loviSče poveča ali zmanjša, in sicer v ra;:merju rr-iz?.e2nosti povefanja iAi zrnanjšanja. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami na sreskem pogiavaistvu v Celju, en teden pred dnern razpisane dražbe med obi- čajnimi uradnimi urami ali na dan dražbe pol ure pred napovedanim ča- som dražbe. Sreski pogiavar v Celju, dne 18. junija 1924. ¦ Kirso Gabßrje. Nedelja 29., pon- deljek 30. junija in torek 1. julija: »Maksova najstarejša noč.« IPiairaifiiastvo» Savinjska podružnJca SPD nam javlja: Kdor hoče v Piskernikovem zavetišču v Logarski dolini bivati čez 3 dni, mora imeti zato dovoljenje od podružničnega odbora. Za nečlane je prenočnina trikrat višja. Otvorltev planlnsklh koč. Ale- ksandrov dorn, Erjavčeva kol'.a na Vr- [>iču in Češka koča na Ravneh se otvo- rijo v soboto dne 28. junija. Koče bodo dobro preskrbljene z jedjo, pijačo in razglednicami. To in omom \'l\AVIi.1 i CA O .POM LAJ.EVAL- (IT VORCNOVEM. V Tanzn kroži .slo- do('a nnokdota o Voronovu: .Noki stiiri tfosporl i)i bil rad fionilajt'ii od glnso- vitoga profosorja. --- Co liocotc postati 30 \?i siar«, jo rokcl Voronov, > stano to 3().(KK) frankov, ako hoeeio biti 25 lot, stano 50.000 frankov in 20 let 70.000 frar.kov.« -- > Bil bi rad star 18 1(4«, ;jo odvrr.il .slarec. — Dobro! To staue 100.000 frankov.- -- Operacija je uspola.. Staroc je izskdal kot eil nila- donu". Proiesor Voronov .so je naravno vesolil svojega nsi)ohy, ir. prodlo/il mn je svoj rac-uii. -- MJadenič je preseno- t'Gii obsial. — >Sem Yam li obljubil 100.0"!, [rankov? To so je moralo do- goditi v ln.oji starowii, ko sein bil so. do- cela otroeji.« — --Fogodba je tu. Jasna in razloonas je odvrnil kirurg. —• ¦ -Meni ,jo vseono«, je rokel lnladenic smejo. >To mo ne hriga prav nie. Obr- nito se na rnojega ooeta. jaz nisem pol- noloten.« THIKRAT^J. UMüli UN SAMO- MOß DIJAKA. Ripoter.ni kontrolor Astenffo je bii zupuslil svojo družino. Njeffov sin, dijak, ga je poivskal z na- mouoni, da ga spravi zopet k materi nazaj. Ko je Astengo to novoljen od- klonil, ga je sin \iswirtil z dvonii streli iz samokresa v glavo, ustrelil dva pri- liilola slraznika, nato pa šo samega .°.ebe. ŽENSKA V EOLGARSK1H PBE- (jOVORIH. Kakih petsto let so živeli Holgari pod turskini jarinom. Od dru- ,U"ih narodov so bili odrezani, obeeva- nja s Turki in Grki pn «o so ogibali. !>adi tega se je pri njili razvila neka Posebna modrost o stvareh, ki se tiee- ¦i° njih domaeoga xivljenja. Prezgodaj »imrli hol^arski pesnik P. R. Slavejkov je zbral col zvezok bolgarskih pregovo- rov. Iz njegovG • zbirke navajamo par pregovorov o bolgarski ženi: Prevoo okraskov naredi ženo staro. — Deklo, ki no ljuhi nobenega mladeniea, obvisi na kakoni starou. — Pri konju vrat, pri dekletu hoja. —- Kdor sprejme od kake žene denar, ga treba samö vleči, da bo pogažen. — Udari kožuh, pa po- stane mehkojši, ndari žensko, pa po- stane lepsa. — Zena obvlada moskega. ne da bi Ma morala premlatiti. — JVloz j'..1 glava, zena pa duša hiše. — Na hče- ri se spozna mater. — Voda in ženska gresta, kamor ju polješ. — Ženska sc smejo, kadar se more, in joee, kadar se horo. — .lezik ženske ;je ostrejši kot turska sablja. — Vrag /ene je denar, vrag tnoza pa. zena. --- Zimsko solnce in žensko sree sta. slabo zavetišče. — Žensko sreo jo kakor nogavica: viere se na dolgo. lUmOÜNaSTl NJMA: 1. Lonuli. 2. Nfisanioslojnož. '5. Strahopetnik. 4- Xoodlocnez. 5. Tisti, ki um je vsoono. (i. Tisti, ki ni pripra\ljen. 7. Neprak- lie.ni teorotik. 8. Tisti, ki steje nre. 0. Tisti. ki nv ljubi redn in se za nie ne briga. 10. Mladi inoz brez naeel. 11. Clovok, ki se boji ovir. 12. fllovek, v ei- gar krvi ni železa. 13. Tisti, ki se nm v(>dno mudi, da bi dovrsil delo, ki ga je zo imei dovrsiti. 14. Tisti, ki misli, da ni vredno brigati so za to, kako bi dvignil svoje misli k vzvisenojšim precl- metoin. 15. Mladenie. ki lenari pri nee- nju ali pri nalogah. H>. Človek, ki skn- ša varčevati pri tomeljih in ki je mne- nja, da, se ?ie izplaea liobena priprava. — (0. 8. Mardon.) BANANE! . . . Mlada. plavalka. 20-letna miss Harrison ki je že pre- plavala Rio de la Plata na mestu, kjer je roka siroka \'l leilometrov, hoee to lolo proplavati tudi Kanal la Manche. Miss Harrison je vegotarijanka in sr bo ves eas plavanja iiranila v vodi 7. banananii. OGROMEN GOZDNI POŽAR. V knnaclski provinei Alberta se je nzgal gozd v doizini 1G0 kiloinetrov iztoeno in zapadno od inesta Mao Marray. So- di se, da so gozd zapalill neoprezni lov- ci. W niso pogasili ognja v svojih labo- rišeili. Skoda zna>v :¦¦• ^daj vor jniTi- jonov dolarjev. Solnce ima razpokline. David Todd, profesor na Amherst zavodu v Per.silvaniji je opazov?i) solnce z veli- kim teleskopom in dognal, da se je začelo solnce deliti na dva dela. Na vzhudni strani solnca je opazil veli- kanske količine madežev, ki zavzema- 30 prostor okoli 100,000 mtlj. Ti ma- deži gredo narazen in tako se vidi razpoklina na samem solncu. Razne zanimlvostf. Vse ribe, ki žive v globinah ixpod 150 met.rov, so ribe ropance. — V ilovnato zomljo udari strela 22 krat več nego v apneno. — Kitajska oblačila nimajo žeoov. — Zemeljska viSina meri !08 rnilijard kvadratnih metrov. — V mestu Havani na otoku Kubi ni dbičajno, da se v gledališču ploska z rokami. Vsak obi- skovalec dobi pri vstopu v gledališče leseno deSčico in leseno kladivo; s tem orodjem Iahko da potem izraza svojim čustvom, kolikor mu drago. Za smoh in kratek gas., Prekosil ga je. Z vseh strani Kalifomije so prihajali ljudje k farmi živinorejca Jima Reeda, da se divijo najiepSemu biku vseh dob. Nekega dne se oglasi neki spoštovani gentleman in povpraša lastnika : »Ali bi Iahko videl Vašega slavnega razploditelja?« — »Seveda«, je odgovori Jim, »stopite notri! Cena posetu je en dolar.« -^ »En dolar? NemogoČe! Vedite, gospod, da sem jaz Mormonec : imam 8 žen in 34 otrok. Lahko si predstavljate, da so moja sredstva omenjena. Zame je en dolar — en dolar! Ne morem si pritrgati te vsole.« — »Vi imate 8 žen in 34 otrok? Stopite notri!« — »Toda ne bom plačal!« — »Ne, ne! Pridite, Vam rečem. Meni je absolutno mnogo na tem ležeče, da Vas moj bik vidi!« (»Le Rire«)- Navihanec. Jurček vpra5a učitelja: »Ali je človek lahko kaznovan tudi za stvar, ki je ni naredil?« »Nikakor ne«, pravi učitelj. »Potem je pa dobro«, se odreže Jurček, »jaz namreČ nisem na- redil domače naloge.« Ne5ramnost. »Kako pa vi pridete do tega, da tožite tega človeka, ki vam je samo dejal : Jaz vas zavarujem ?« »Ravno zato«, se je zadrl tožitelj, »ker je to največja nesramnost! On je nam- reč agent zavarovalne družbe žaživino.« Družabnlk?. »Ali je res, da je pravnik gospod M. kompanjon svojega očeta?« »Da, oče vodi knjigo prejem- kov, gospod sin pa knjigo izdatkov.« S katedra. Profesor med preda- vanjem: »Predno gremo k vragu, si ogiejmo podrobneje vice.« SüOLA. Slražnik: »Vi stu pa pi- jani — kar zibljete se!« Ponoenjak: >Ne, no, gospod, ravnotczja ni vee. V desnoiii žopu imaiti veliki kljue, a v le- vern zepü nie veL donarja, pa mv za- nasa.«' JZHOI). A.: Zdravnik mi je pro- povedal kajenje! — 13.: In kaj boš sto- ril sedajV — A.: Drugega zdravnika vzamem. MED POSTEN,T AK J. Tolovaj: »Donar ali življenjeU — Planinen (otozno): ^Oli, clragi prijatelj, vidite, prod pol ure ine je Vaš sodrug popot- noma ohral, tako da nimam sedaj niti toliko, da bi doinov brzojavil, da mi nekaj posljejo.« -- Tolovaj: »Tu ima- te tedaj 2 dolar ja, da lahko brzojavi- te. r —.Ta dogodljaj je tolovaj povedal na veeer svojemn drvsgu, kateri je ves ogoTven vzklikniJ: > To jo bil nesramen lump in goljnf tatinski. Oba naju je nabrisal. Weni je tudi tako dejal in tudi jaz sem 11111 dal 2 dolarja!« Odqororni nndnili: Rado Pecnik. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celte. flazširjajte „Novo Dobo"! Pazite na razfiko med kožnimi potplati in Palma Kaaičuk potptati in petamL Prcdnosti proti fcožnimi potptati i so večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastiČJia1 <» in ugodna hoja, ter nizka «enä. Zafitcvajtc edino ie »Palma«. Tehača sprejme Slavenska banka d. d, podr. Celje. Oziralo se bode le na ponudnike, ki imajo dobra šolska izpričevala in so nad 15 let stari. 3-3 St ran 4. »NOVA DOBA* Stev. 73 ^ Sfanjelwonllnttt^loa HSlFO(lni CiOTffl (fill OC|lU U'DFltllCil]) Stonle iwonSawHu-viof, «SCY3T. IC 12O,C»€tf>.00Q-.- 1 r 3 ' L©«; K**20,000.0ao--1 Ofworitveno naznanilo. Splrarsna grad ben a produlrtivna zadruga v CeLfia naznnnja, da je otvopifia ob$*atov&nje. P. n. hiSni posestniki se naproSajo, da se pri vsakovrstnih stavbenih delih a'i popravilih poslužujejo te tvrdke. Za strokovno in solidno i7vr^evanjp iam«!i t.ehnično vodstvo. S spoštovanjern Splošna gradbena prcduktivna zadruga r. z. z o. z. v CELJU, pri hotelu >Krona«,j Ljnbljanska cesta 10, desno. LASTNIDOM r«glstror*ana kredKn» fat w&mmh. jurirug« » oraejeao xiaveco »pvejema hranilne . stfl/ ö5^01 od sto — proH vloge tndl od nečlanot « / ©dpovcdlpofiO0/« — ia jlh obrestoje po "**/0 od sto — na lcto. Pisama: CELJE, Prešernova uL 15J[. HHiBOLMZCi, Pozo^n H B n n frdno se odiociie za V bribs, cgiejie 5i V manufaifftirni ist tnocäm irgeVini ttattoVo došlo praVö ti^cttafco ^ukno (lodcn) in si*aj&e za hri- bo'azcc %l 36 do kk n zelo tiizHitt («nah. V zalogi sokoLsko polrebšeine! Postrežbe solidna! H B ibolovski predmeti L'SiSirbtaM f Pepissich, [elje, SlomsKov frg V Darila za sv. birmo: ¦¦¦¦ami«aiKiim »>¦¦¦¦¦ caavxoitaaii« u ¦¦¦«¦¦¦ • ¦¦¦¦¦¦¦«» uctf, zlatsmi^a, ss* eh prang* a iŽcJ. »F- Ysled ogromne zaloge globoko znižane cene. -»n Narodni dorn. Molitveniki za birmo ¦ BBBBaB«f*t^l.«kaBSBBBBBB«Bti««»BBffla:PSBJa»EBlü«OiaaBMlÜiafflUW-:BBBaBlfl«BBPI od naipriprostejše do najfinejše vezave se dobi- vajo v knjigarni s papirjem na clebelo In drobno Goričar & Leskovšek, Celje. Trgovcem in preprodajalcem znaten popust. .Zahtevajte zbirke 20 do 30 knjis za poskuSnjo proti povzetju. 10-8 Oblastv. koncesijonirana posredovalnica za promet 2 realitetami A. P. ARZENŠEK IN DRUGOVI d. 20. z. CELJE 1: Kralja Petra cesta 22 s: CELJE Posreduje pri prodaji ozlr. nakupu zemljiSö, his, vil, gradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij ltd., itd. ve&tno in točno. fi^.tJ ^A V sezoni ribolova na postrve in lipane v zalogi vse umetne muhe, MÜI kakor tudi palice, vrvice, navijaki, obtežilnice in trnki. 5—1 V gostiini „Pri mostu" na Bregu se vrši v siučaju lepega vremena aa Vidov dan ob 8. uri zvcčer ^vrtrti konceri brez vstopnine. — Zagotavljajoč dobro postrežbo vabi vljudno k obilni udeležbi gostilničarka. Trboveljski premog iz rudnikov: Laiko9 Hrastnik in TrhowBje in f^boveljski prima porttland cement dobavi iz tukajšnjega skladiš&a ali pri cslih vagonih == od vagona po najnižjih dnevnih cenah == Premog se dostav ja n«s Loljo tudi na dom. ZVEZA SLOVENSKIH TRGOVCEV Cvcnkel, Elsbacher 5n Ravnikar pri podružnici Ljub-janske kreditne banke v Celju. Oglejte si manufakturno trgovino J. KUDIS s(gostilna PievČak) nasproti Mestnega mlina BabBFJB St. 3 NA DROBNO! 50-28 j PRIPOROČA I. NA DEBELOS svoilm oenjenSm odjem»lcem weliko mnoiino Ino- zemskega blaga kakor sukno m moške in 2en- ske obleke, oeflr, si son, vse kroja&ke potrebsči- ne ter raznovrstno manufakturno blago po zelo nExkih oenah* Pupilarnovaren in javnokoristen denapni zavod celjskega mesfa Ustanovlfena Jeta 1864. — Pod trujnim državn/m nadzorstvom. 11 lastni palaoi ;pz»i kolodvox»u. Vsi bransMičra* posli se lzvršn9e|o naflsLtilantnel«», tiltro in toi> no. Ugodtno ot>r©»iovan|«. Pofasnlla in ncsveil brezp&^čzso. Vrednost rezsrvn/h zakladov nad Itoosa 2S.OOO.OOO*—. \ Za hrarrilne vloge jamöi mesto Ceijo s celim svojim premozsnlem in z vso svojo davcno mocjo. j! Štev. 73. »NOVA DOB A« Stran 9, Pobiranje občinske cestne doklaüe na ceijskem kolodvoru. RAZGLAS. Veliki župan mariborske oblasti je z naredbo z dne 31. V. t 1. St. 168, Ur. 1. ljubljanske in mariborske oblasti z dne 5. VI. t. 1. št. 50. dovolil mestni občini celjski pobiranje občinske cest- ne naklade v prid mestnemu zakladu celjskemu po nastopnem pravilniku: ČLEN I. DavČna dolžnost. Občinska cestna naklada se pobira od blaga, natovorjenega in raztovorje- nega na ceijskem kolodvoru, če presega njegova teža 100 kg. ČLEN II. Oprostltve. Občinske cestne naklade so opro- ščeni: 1. Tovori državnega erarja. 2. Tovori za račun mestne občine celj- ske. 3.Pošiljatve soli. 4. PoSiljatve mesa, ki je zavezano užitnini. 5. Pošiljatve vina, vinskega mošta, piva, navadnega in poslajenegažganjain likerjev. 6. Oseb- na prtljaga. 7. Blago, ki se v treh dneh reekspedira. V ta rok se ne štejejo nedelje in prazniki. Za reekspedirano blago je smatrati ono blago, ki pride na celjsko kot namembno postajo ter se s te odpošlje ali v istem vagonu, v katerern je došlo, ali pa se zaradi od- poSiljatve pretovori na drug vagon. 8. BlagOi ki prihaja na celjsko carinar- nico ali javno skladišče in druge spe- dicijske firme zgolj zaradi ocarinjenja ali reekspedicije. 9. Blago, prihajajoče in odliajajoče po industrijskih tirih, ki so jih zgradili prizadeti obrati z last- nimi stroSki. ČLEN 111. Vlslna cestne naklade. Občinska cestna naklada znaša : 1. za brzovozne in sporovozne vagon- ske pošiljke, t. j. pošiljke, za katere veljajo vagonske tarife, od vsakega kg 0"50 par; 2. za brzovozne in spo- rovozne kosovne pošiljke od vsakega kg 075 par. 3. Teža biaga se zaokroža kakor pri železniški tovornini pu pred- pisih, veljavnih za železnico. ČLEN IV. Odmera In plačevanje cestn^ naklade. Cestna naklada se odmerja in po- bira na podstavi železniSkih tovornih listov za sporovozno in brzovozno bla- go po lastnih organih mestne občine celjske. Ta naklada jy plačljiva takoj ob natovoritvi blaga, zavezanega cest- ni nakladi, v uradu mestne občine za pobiranje cestue naklade na ceijskem kolodvoru; za to jamči uvoznik ali odvoznik z blagom in eventualno pri- prego. ČLEN V. Povračilo vplačane cestne naklade. Že vplačana cestna naklada se vrne samo, čeje dokazano, daseje po- motoma previsoko odmerila; v tern primeru se seveda povrne le presežek. Cestna naklada se vrača v uradu za pobiranje te naklade. ČLEN VI. Kazenska določllu. Kdor se kakorkoli odtegne plaČilu te naklade, temu sme mestni magistrat, ne da bi uvedel zoper njega kazensko postopanje, predpisati dvajsetkratni iz- nos prikrajšane davščine. Zvišek v smislu te določbe je izterljiv z izvrSbo šele po pravnomočnosti prcdpisa. ČLEN Vll. Prlzivi. Z zadevah te naredbe odloča na pryi stopnji mestni magistrat. Zoper odloki mestnega magistrata je dopusten pnziv ali pritožba na mestni občinski svet, zoper sklepe občinskega sveta pa na velikega župana mariborske oblasti. Priziv je vložiti v vsakem pri- meru pri mestnem magistratu v 14. dneh od dne, ko se vroči stranki od- lok magistrata, odredba ali obvestilo o sklepu občinskega sveta. S pobiran- jem te naklade se začne v sredo dne 25. tm., s tern poslom je poverjen ob- činski uradnik, ki ima svojo pisarno v skladiščnem poslopju celjskega ko- lodvora. Cestna naklada se odmerja in pobira v smislu čl. 4. zgoraj cit. pravilnika na podlagi železniškili to- vornih listov za sporovozno in brzo- vozno blago. Stranke morajo torej ce- stni nakladi podvrženo blago prijaviti z navedenimi dokumenti v pisarni mestne občine celjske v skladiščnem poslopju celjskega kolodvora. Kdor se kakorkoli odtegne plačilu te naklade, temu sme mestni magistrat, ne da bi uvedel zoper niega kazensko postopan- je, predpisati 20-kratni iznos prikraj- Sane davščine (člen 6. pravilnika). Me- stni magistrat celjski, dne 23. VI. 1924. Župan : dr. HraŠovec s. r. Vojnik- Ravnateljstvo meščanske sole v Vojniku se tern potom najpri- srčneje zahvaljuje g. J. Vrečerju v Vojniku in Gasilnemu društvu v Škofji vasi za prevoz učencev ob priliki izleta. MežČanska sola v Žalcu. Vpiso- vanje učencev in učenk v I. razred se bo vršilo dne 29. in 30. junija in 1. julija t. I. v dopoldanskih urah. Spre- jemajo se le učenci in učenke, ki so dovršili 5. šolsko leto z dobrim uspehom. Slovenjgradec ima čudne pojave in razmere. Bližajo se tudi v tej me- tropoli mislinjske kotline občinske vo- litve. Še predno se je uradoma kaj ukrenilo glede volitev, se je izrazil krajevni predsednik SLS, g. dr. Alojzij Bratkovič, odvetnik v Slovenjgradcu, javno, da njegova stranka ne gre z demokrati, temveč se veže z Nemci; nemškutarji imajo namreč v Slovenj- gradcu procej somišljenikov in si ne dajo izbiti iz glave, da niso več v bla- ženi Avstriji, kamor jih še sedaj vleče srce, ostanejo pa vendar v Jugoslaviji, kjer imajo boljši kruh in kjer smejo vzlic svojemu zaslužku in kruhu za- bavljati čez državo. Glavni agitator poleg bivšega kandidata za narodno skupščinske volitve Hansa Schullerja je Josip Zepitsch, ki je sicer zdrav in komaj nekaj nad 30 let star, ki pa dobiva kot bivši avstrijski mornarski komisar pokojnino od Jugoshivije, menda za svojo »lojalnost«. Povdarjal je prav te dni, da pridejo sedaj v Slo- venjgradcu Nemci na krmilo. Ko se ga je opozorilo, da temu ne bo tako, je odvrnil, da se bo v nasprotnem slučajn vrnilo milo za drago Slovencem v Avstriji, kjer se bo z njimi pometlo in jih izgnalo. Zepitsch je nadalje trdil, da je dr. Bratkovič pravil, da ne gre z Orjunaši, in demokrati so samo Orju- naši. Dr. Bratkovič je pustil po Franju Zemljiču, tobačnem založniku, izrekla- mirali skupaj 20 oseb, med temi tri mrtve (torej po nepotrebnem, ker so znani in tudi ne morejo več voliti), nadalje dva druga, vpisana kot volilca, ki res ne spadata v listo, in 15 takih volilcev, ki najbrž ne trobijo v njegov rog. Slednji so prijeli vsled tega Franja Zemljiča, ki je zatrjeval, da ga je za prepis danega mu listka in vložitev v občinsko pisarno naprosil dr. Bratkovič, češ da ne more sam podpisati in vlo- žiti, ker je clan reklamacijske komisije. Zemljič je zatrjeval, da ne bi bil tega nikdar storil, ako bi bil prej opozorjen na dalekosežnost in da je vlogo na- pisal, podpisal in vložil nepremišijeno in le, ker se je zanesel na dr. Bratkoviča. Za slednjega kot župana bodo, kakor je že marsikateri nemškutar v zadnjih dneh pripovedoval, glasovali nemSku- tarski odborniki. Menda pa vendar ne bo iz te moke kruha in se že sedaj lahko reče : »In zopet oglasi se sto: Le-ta nam županil ne bo I« Sokolsko druSti'O v Šmarju prl Jelšah priredi v nedeljo, dne 29. junija 1.1. javno telovadbo z jako bogatim sporedom. Začetek ob pol 4. uri pop. Vabimo vsa sosedna sokolska druStva, da se te prireditve zanesljivo in v ve- likem številu udeleže. Zveza z vlaki popoldne in zvečer na vse strani jako ugodna. Dopust uradnikom za sokolski sabor v Zagrcbu- Ministrski svet je dovolil vsem uradnikom, ki se hočejo udeležiti pokrajinskega zleta v Zagrebu dne 15. do 18. avgusta, izredni dopust. (P. br. 5888 z dne 20. VI. 1824.) Vsesokolski zlet Ieta 1926. se bo vrSil v Pragi. Jugoslovensko Sokolstvo se bo udeležilo zleta v kar največjem številu. Jugoslovensko Sokolstvo na OHmpljadi v Parlzu. Jugoslovensko Sokolstvo se udeleži z eno vrsto Olim- pijskih tekem, ki se vrSijo meseca julija v Parizu. Olimpijskih tekem se udeleži — kolikor je dosedaj znano — 7 narodov ter bo tekma zelo ostra in težka. Vrsta jugoslovenskega Sokolstva se pripravlja za tekmo od meseca maja v Ljubljani ter pričakuje z najboljSimi upi tekmo. Jugoslovensko Sokolstvo se je po prevratu že udeležilo med- narodne tekme v Ljubljani, kjer si je pridobilo častno drugo mesto med tekmovalci. Sedaj stopa drugič pred svetovno javnost, da ponese ime jugo- slovenskega naroda daleč čez meje naše kraljevine. S pripravami za to olimpijsko tekmo so zvezane ogromne žrtve v financijelnern oziru. Jugoslo- vensko Sokolstvo je poklicano, da stori svojo dolžnost ter pripomore z denar- nimi prispevki našim tekmovalcem do popolnega uspeha. Požrtvovalnost onih bratov, ki se udeležijo tekme, mora spremljati požrtvovalnost onih, ki ne sodelujejo aktivno. Jugoslovenski Sok. Savez nima toliko denarnih sredstev, da bi mogel kriti vse izdatke, Izdat- nejših podpor ne more pričakovati od nikoder. Vsled tega je dolžnost Sok. samega, da žrtvitje, kolikor more. Vsem društvom smo razposlali srečke olim- pijskega odbora. Izkupiček za te srečke je namenjen samo za kritje stroškov te vrste. Vlečenje srečk je odgodeno za nedoločen čas. Vsled tega je omo- gočeno vsakemu društvu, da jih raz- proda, kolikor jih je dobilo. Vsa bratska društva, ki imajo že srečke, pozivljamo, da jih takoj razprodajo ter odpošljejo denar na Jugoslovenski Sokolski Savez, Ljubljana. Bratje in sestre, va5a dolž- nost je, da zbirate ob vsaki priliki prispevke za kritje teh stroSkov. Denar je pošiljati na Jugoslovenski Sokolski Savez v Ljubljani. Olimpijskih prire- ditev v mesecu juliju (25.—30. julija) se lahko udeleže tudi drugi bratje in sestre, ki hočejo potovati na svoje stroške. Vendar ne svetujerno udeležbe večjemu številu. Potne Hste si mora preskrbeti vsak sam. Članl Jugoslovenskega Sokol- skega Saveza, ki se nameravajo ude- ležiti olimpijskih iger kot gledalci, naj si prcskrbe vse potrebne informacije pri Jugosl. olimpijskem odboru v Za- grebu (Mikoličeva ulica 14) oziroma pri Olimpijskih pododborih v poedinih mestih. —¦ Za prenočišča v Parizu, ki jih je dosti na razpolago, delu]e pose- bni stanovanjski odsek : Services Offi- cials du Logement du Comitč Olym- pique Francais, 19., Boulevard Hous- mann Paris (9e). Žrebanje olimpijskih srečk je pre- loženo na poznejši čas. Druätva, ki so dobila srečke, naj jih razpečavajo na- prej. Ona druStva, ki so vrnila neraz- pečane srečke Savezu, jih dobe zopet nazaj. Srečke morajo biti razprodane, ker od tega zavisi udeležba sokolske tekmovalne vrste na Olimpijadi v Pa- rizu. Dan žrebanja bomo javili na- knadno. Gospodarstvo. lzvoz vina v Češkoslovaško. Na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen med našo kraljevino in češkoslovaško republiko, je v Ceškoslovaško dovoljen iz naše kraljevine uvoz 110.000 hi vina v sodih proti plačanju carine 210 Kč. na 100 kg in 10.000 hi vina v stekle- nicah proti plačanju carine 48750 KČ. ža 100 kg. Po konvenciji je dovoljen uvoz vina iz grozdja, ki je jugoslo- venskega izvora in provenijence, in sicer a) vino v sodih, ki ima nad 13% volum.alkohola, izvzemši koncentrirana vina, b) vseh vin v sodih iz župsko- negotinskega, sremskega, vrSackega, mostarskega, dalmatinskega, maslo- vačko-zagorjanskega in slovenskega področja, brez ozira na alkoholno vse- bino, in c) vina v steklenicah iz ma- riborskega in ljutomerskega okrožja, L Visa v Dalmaciji ter Žilavke in Bla- tina izmed mostarskih vrst. Naznačeni kontingenti so razdeljeni na posamezna podroČja na sledeči način : 1. vino v sodih iz župsko-negotinskega področja 8000 hl, iz vršačkega 16.000 hl, iz sremskega 18.000 hl, iz mostarskega 4000 hl, iz dalmatinskega 46.000 hl, iz maslovačko-zagorskega 61.000 hl, iz slovenskega 12.000 hl. 2. Vino v steklenicah : iz ljutomerskega in ma- riborskega okraja 7000 hl, iz Visa (Dal- macija) 1500 hl, Žilavka in Blatina 1500 hl. skupaj 120.000 hl. Uvoz naših vin v Češkoslovaško je dovoljen samo na podlagi izvornih potrdil, s katerimi se dokazuje, da je vino po izvoru iz- med enega naStetih področij. Le na podlagi takih potrdil se bo dopugčal uvoz naših vin po znižani carini. Po- trdila bodo izdajale pristojne trgovske in obrtniške zbornice na podlagi uve- renja, ki ga bo izdala pristojna kon- trolna enoloSka postaja. Za izdajanje uverenj za izvoz vina iz Slovenije je pristojna trgovska in obrtni§ka zbor- nica v Ljubljani, za strokovno kontrolo pa kemična preizkuševališča za kme- tijstvo v Ljubljani odnosno v Mariboru. Taksa za zbornično potrdilo znaša 30 Din. Ženitna ponudba. Mlad in priden žagar želi znanja v svrho ženitve s pridnim kmetskim dekletom v starosti od 19 do 24 let; dobrodošla je tudi slika. Tajnost zajamčena. Izve se v upravi tega lista pod »Žagar I«. 1 !Mlie spalno sobo. Naslov v upravi lista. 2—1 Iščem sJu >hi za mladcga klobučarskcgči in čevljarskega pomočnika na deželi. Sta pridna in poštenA ter zmožna tudi pii vsakem ekonomskem delu. Ponudbe na Matija BukovČan, brivec, Celje Use Doliedelsbe ssf oie fn Dluae dobavlja po znierni cenah, mlatilnice za ročni in vitelni pogon po 10.500 K F. Smolo, zaloga poijcdeislilh strojeu Sv. Jurij ob j. žel. Posojiio do Din 50.000'— dam onemu, ki mi odda stanovanje, obstoječe iz dveh sob .n kuhinje s pritiklinami v mestu ali v 'bližini mesta. Naslov v upravniStvu. Kupim vsako mnoiino Irzpsiti drop od 7 do 13 m dolgih, 14 do 22 cm na tankem koncu debelih, na vseh po- stajah Slovenije. Obvezne ponudbe fran- ko vagon proti promptni do'^avi na naslov: Korošec Dragotin, Rečica ob Paki. 3—1 Za naSo ključavničarstvo in žič- no pletenje sprejmeta se po dva učenca Prosilci, ki se lahko izkažejo z dobrimi spričevali, naj se med obratovanjem predstavijo: »Prva jugoslovanska žična industrija« Celje. 3—1 4" Leharna -|- ,Pri križu4 Mag. FfZDOR GRADIŠNIK 2-1 Celje, Cankavieva cesta 2, nasproti Rakuschevega skladiSCa, po- leg »Ljudske posojilnice« in davkarije priporoča svojo zalogo domačih In tujih 5pe- cijalitet, zlastt: izvrstno sredstvo proti rev- matizmu »Protinski cvet«, 2eleznato Kina- vino, redilni čaj za otroke »Sladin«, najfi- nejše ribje olje, redilni prašek za živino, sttup za podgane »Ratol« ltd. — Oddaja zdravila na račun vsehbolniških blagajn. Kuharica in nalakarica dobri, se sprejmeta v gostilni KAR- LOVSf:K, Lava St. 21. 2—1 Stran 6. ______________;_____________»NOVA POBÄ«_______________________________Stev. 73. Ant. Lečnik O w^ai* in juweflig* O Ceije9 Blsuni spy It V (S9Pej Pacctaiaffo). 103 Vsaka gospodinja naj rabi za konserviianje sadja in sočivja le kozarce, ki so pr- vovrstni izdelek, zelo praktični in po nizki ceni. Zaloga v veletrgo- vini stekla, porce- lana itd. Franc Strupi Celje 15-5 Striženje samo Din 5 — vbrivnici Ko&tomaj, PreSernova ul. fi9. Postrežba Izvrstiia! Preprlčajte se! Proda se po nizki ceni dobro ohranjen, kompletni sokolski kroj- Izve se v upravi »Nove dobe«. Knjigovodja bilance zmožen, išče primernega mesta za takoj ali poxneje. Na- slov v upravi listn. Brusimowsca brilve, Skarje, nože, gilette (zdravnikom, brivcem, krojačem, liotelirjem itd.). Za delo se jamči. 12 Elefcti»« brasaraii Celjc, PreSernova ulica St. 19 Vsakovrstna ročna dela vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslati na »ATELJE ROČN1H DEL« Nika Zipser, Kranj (telefo" 3D Gospodinie« pozor 11 Prispoll so kozarcl za vkuliavanjo sa- dja, zelcnjave, mesa ltd. U lino svotov- noznano znauiko cyii jaincl za liajvefijo solidoost, trpožnost In yztrajuost. Ogled Inprcdvajanjobroz- obvezno y veletr- siovlnl slekla in porcolana __ 10-4 (VI. Hauch, CgIje, Prcsernayn ul. ^ Znnania naročila se izvrsuielo naiknlantneie. da so Savinja-testenine nojboljše. CeljsHä posojilnica d. d. v Celju (v lastni palači Narodni dom v Celju) naznanja da je dobila od minjstrstva financije kralj. SHS z odlokom od 13. junija 1924 št. 17147 Našim uvozničarjem in izvozničarjem se priporoča za nakup in prodajo deviz in valut ter k'temu potrebnih uyerenjzza- gotovilom stroge točnosti v izvrševanju naročil in kuiantnih pogojev ob pol- nem varstvu interesov p. n. komitentov. Celj&ka posojilüica d> d> v Celju (Narodni dom) Podi«usiiica v Sosf anju (na Glavnetn trgu) Kleparstvo9 vodovodste lnšta« laclje in naprava strelovodov Franlo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Spreletna Vsa (Ida zgoraj oinenjcmh stroH Hatjor M\ popraVila Postfcžba fočtia. (etic ztnerae. Solidna izVrsi^v. 477 -24 Pietiizmüipnjiiiiiililpi PHODAJA PHEMOG IZ5 Sr^OYESJSrSKIH PREMOGOYNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premo^ovnikov za domačo vporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpeCava na debelo vsake vrste in vsakegs izvora ter priporoča češko- slovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. 22 10 Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljnnl, Miklošičeva cesta 5t. 15/11- S. drzavnö raz- Prvo žrebanje 3. in 9. julija 1924 5 premij 100.000 srečk 50.000 dobitkov Absolutna sigurnost in državna garancija Tekom petih meseccv bo ^iiwjaUODiD L tž^ebajsah in v ^otovini izplačanih lirez hatiPsnegaHali odbitha. NajveČji mogoči dobitek z eno srečko je: 1 milijon 500.000 dinarjeu OaBjni dobiiki po: Din 500.000, 400.000, 300.000, 150.000, 140.000,130.000,100.000, 90.000 80.000,70.000, 60.000, 50.000 itd., itd. Cena srečkam za vsako žrebanjc Cela srečka Pol srečke Din 80-- Din 40»- Četrtinka srečke Din 20-— Seinam izž^ebanih 8iP>eLk takoj po wa&em žts*ebsinjul Hitra,točnainstrokovnapostrežbal Naročila iz vse dižave riajsepo- Siljajo na: Uradno glavno kolekturo drž. razredne Ioterije Bančno homanditno ürustwa fi. REIH IN DRUB (oddelek razredne loterlje) Zagreb Pic^tlouiceuaul.Z. Bsjeuaul. 8. Telefon 17-03 in 20-26. Poštni predal 380.