Štev. 241
TR8T, v sredo 30. avgusta 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tod! eb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih KtD&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-ičini, Dornber^ru itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 09LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v ži rok osti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. #?tnrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 mm Za oglase v tekstu li.sta do 5 vrst 20 K, vsaka ■ansijna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, n..j-aa»:J pa 10 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek n prave .Edinosti", — PJaraje se i-Jdiačno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tcfljrvo v Trctu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je mod /"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. SaroSnln« u Mdeljako lzdmnjo „EDINOSTI" stana: » oelo l*to Kron 5-30, ca pol lat& Kron 3-60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ee ne sprejemajo In rokopisi se aa vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovrni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T:skarna „Ed'no^t", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Ga'.atti štev. 20.
Poitno-hranllnKnl račun 5t<sv. 841-652. TELFF0N št. 11-57
BRZOJflUNE UESTI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 29. Po otvoritvi seje je zbornica prešla na dnevni red, to je na glasovanje o odkazanju 9 peticij raznim odsekom. Po štirih pomenskih glasovanjih je bila ob 1. uri pop. razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri.
Kralj Peter ne odstopi.
BELIGRAD 29. Srbski listi pravijo, da so vse vesti, da odstopi kralj Peter, brez Tsake podlage in zlobno izmišljene.
Grozen ciklon v Odesi.
PETROGRAD 29. Grozen ciklon je provzročil v Odesi veliko škode. Mnogo hiš je bilo odkritih, hangar letalnega društva je bil razdejan in aeroplani polomljeni. Podrlo se je več dimnikov. V pristanišču so ladije trčile ,ena ob drugo in se močno poškodovale. Strela je ubila deset oseb. Mnogo ljudi je bilo ranjenih.
Zahteve mohamedanskih Albancev.
SOLUN 29. Prvaki, starešine in ulemi v Prištini in Prizrenu so poslali v imenu prebivalstva vladi prošnjo, da bi zvestim mohamedanskim Albancem podelila one ugodnosti, ki jih je priznala Malisorom. Sicer pride do demonstracij, za posledice bo odgovorna vlada. — Ministerstvo je naložilo oblastnijam, naj pomirijo prebivalstvo, ki naj potrpi do otvoritve parlamenta, potem se bo pretresavalo vse opravičene zahteve. Ljudstvo naj se spominja prisege, ki jo je priseglo sultanu. — Vali iz Kosova je izpo-sloval, da gresta v Peć dva batalijona in dve bateriji.
Draginja v Parizu.
PARIZ 28. Splošna draginja je privedla tudi francoske gospodinje do nasilstev. V Chalonsu je prišlo včeraj do resnih nemirov. Velika množica gospa je korakala po ulicah in se podala na tržišče, kjer so zahtevale od branjevk funt masla za eden in pol do dva franka, 25 jajc za dva franka. Ženske so prevrgie košare jajc in so poteptale maslo z nogami. Orožniki so imeli mnogo truda, da so branili branjevke pred ■asilstvi. Mnogo oseb je bilo aretiranih.
Panika v cerkvi.
PLATIGORK 28. (Petr. brz. ag.) Sinoči je med službo božjo v samostanski cerkvi Atos Ustenski eden vernikov nakrat za-klical: Strop se podira I Vsled tega je nastala nepopisna panika. Sedem žensk je bilo v nastali gnječi strtih, okolu 30 drugih oseb je bilo pa ranjenih.
Ladija se potopila.
LONDON 29. Kakor poroča Lloydova agentura iz Antefogaste v Čilu, se je ham-burški jambornik „Tekla" potopil na svoji vožnji iz Cardiffa v Valparaiso v Lemairovi ožini pri Ognjeni zemlji. Devet mož posadke je rešila neka druga nemška ladija. Kje je ostali del posadke, ni doslej znano.
Kolera.
BUDIMPEŠTA 29. Kakor poroča ministerstvo za notranje stvari, je danes izvršena bakteriologična preiskava dognala azijsko kolero toliko pri umrlem delavcu Floria, kakor tudi pri delavcih Tosze in Szabo, ki sta predvčeraj v Novi Pešti obolela za sumljivimi znaki.
PODLISTEK.
Jug.
ZAGREB 29. V Koprivnici se je pripetil sumljiv slučaj kolere.
CARIGRAD 29. Danes je obolelo za kolero 30, umrlo pa 22 oseb.
CARIGRAD 29. V Novem Bazarju Je umrlo za kolero 17, v Prizrenu 8, v Peču 2, v Monastirju 6, v Valoni 17, v Medui 15, v Skoplju 5 oseb.
Poljski marijanski kongres.
PRZEMYSL 24. Poljski marijanski kongres Je bil danes zaključen z resolucijo v svrho povzdige katoliškega časopisja.
Turčija.
CARIGRAD 29. Kakor se doznaje iz dvornih krogov, je cesar Viljem podelil sultanu red črnega orla.
CARIGRAD 29. Glasom verodostojnih poročil je veliki vezir Hakki paša podal danes ostavko, ki je sultan ni vsprejel. Zato se bo v prihodnjem ministerskem svetu zopet razpravljalo o vprašanju vojnega proračuna. Ako vojni minister ne popusti, odstopi baje veliki vezir definitivno.
CARIGRAD 29. Listi poročajo, da je finančni minister napovedal velikemu vezirju svojo ostavko za slučaj, ako ne bo proračun za prihodnje leto izdelan po njegovem stališču. Glasom neke govorice bo sestava novega ministerstva v slučaju, ako odstopi ves kabinet, poverjena Husejnu Hilmi paši.
CARIGRAD 29. Sultan je podelil poslaniku v Parizu, Rifaat paši, ki se je danes podal na svoje mesto v Pariz, briljante k redu Medšidie.
CARIGRAD 29. Požar je upepelil danes v Urluburlu v Anatoliji mnogo hiš, med temi agrarno banko in poslopje „Dette publique". Glasom uradnih poročil je pogorelo v Aidinu 457 poslopij.
CARIGRAD 29. Kakor se govori v dobro obveščenih turških krogih, je malo nade, da vspejo angleško-turška pogajanja glede zadnje proge bagdadske železnice in drugih s tem spojenih vprašanj. Bati se ie, da se pogajanja prekinejo.
Turški prestolonaslednik v Romunski.
BUKAREŠT 29. Turški prestolonaslednik je sinoči odpotoval iz Sinaje. Kralj Karol ga je spremil na kolodvor, kjer sta se prisrčno poslovila. Prebivalstvu je prirejalo prestolonasledniku prisrčne ovacije na vseh postajah. Prestolonaslednik je poslal kralju, ko je zapuščal Romunsko, prisrčno brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za vsprejem.
' Avlatika.
PETROGRRD 29. Sinoči je poročnik Zolotuhin tako nesrečno padel s svojim Bleriotovim aparatom, da je po noči umrl.
131 29. Danes predpoludne je izročil cesar telesnemu zdravniku, dvornemu svetniku dr. Kerzlu svojo fotografijo v krasnem okvirju z lastnoročnim podpisom.
Civitavecchia 29. Danes zjutraj sta japonski ladiji „Kurama" in „Tore" odplule na Reko.
Beligrad 29. List „Pravda" poroča iz Sofije, da je bolgarski car povabil srbskega in črnogorskega prestolonaslednika na velike bolgarske vojaške vaje, ki se bodo vršile meseca septembra.
Historičen roman. Spisal Prokop Cbocholoušek Poslovenil H. V
Mileva.
„TopKčanine!" je dejala s karajočim glasom.
Ta se je udaril s pestjo na čelo: „Kaj sem hotel storiti ?" je dejal temno, skoro žalostno nad svojo vzdramitvijo. „Da 1" je rekel pošteno, „silno sem se pregrešil proti tebi, gosudarka! Pregrešil tudi proti svetemu zakonu, hoteč seči po tujem imetju, in nevrednega sem se napravil tvojega spomina. Toda s svojimi dejanji ti dokažem, gospa moja, da je samo trenotek hrepenenja po davni minolosti, ko mi je bilo svobodno, pritiskati k svojim prsom, k svojemu srcu, tebe, moja svetnica — ha! samo ta trenotek hrepenenja, v katerem sem razun tebe pozabil na vse, na svet in na nebo, na svojo junaško slavo, je bil moj zapeljivec. Govori, gosudarka ! Kaj mi je storiti, da ne umrem v tvojem spominu! Naloži mi dejanja, in vsega se lotim, da izbrišem madež tega tre-notka s svojega imena, in da se boš mogla ti zopet s ponosom spominjati tega moža,
ki je dovel tvoje srce do prvega cvetja, da se je treslo v ljubezni do njega."
Zaslepljenec! On sam se ji ponuja v službo, na kar je ona do sedaj delovala z vso žensko zvijačo, in to dela samo radi tega, da zbriše svojo dozdevno hibo! — Dozdevno ? Nikakor, saj je bil Srb, in še sedaj je pri tem narodu tuja žena in neo-madeževana devica svetinja, katere dotakniti se z drzno roko, je smrten greh. Da je bila sultanka nekdaj njegova ljubica, kaj za to ? Sedaj je bila žena drugega, ki se je izognila izbruhu niegove ljubezni, vsplam-tevšo v njem nehote z vso silo, in ga je karala radi njegove predrznosti; radi tega je ponujal svojo službo, samega sebe v zadoščenje za svojo preg-^ho.
In gospa je, ko ga je čula tako govoriti, odkladala svoj jezni* pogled; njena postava, vzravnana v ponosni nejevolji, se je zopet nagibala k njemu.
„Čujem tvojo izpoved in tvoje obžalovanje, vojvoda," je rekla po kratkem pomisleku, „in nisem se motila v tebi, Milane l Kako sem srečna, da je tako! — Čuj I Znani so mi vzroki tvojega in tvojega pobratima prihoda k dvcru sultanovemu, vem, zakaj sta se mi vi dva zavezala v službo, ko sta do sedaj sama iz nedostopnih gora Balkana z blaznim pogumom vodila boj proti vsej*njegovi državi."
„Hm," je pripomnil Milan, »upam, da
Berolfn 29. Državni tajnik Kiderlen-Wachter je dospel danes semkaj.
KoloSvar 28. V državnih rudnikih v Nagy-Banyi sta dya rudarja ukradla 400 kg zlata. Storilca sta že v rokah pravice.
Karlovi vari 28. Včeraj je bil tukaj v navzočnosti nadvojvode Friderika odkrit spomenik cesarju Fran Josipu, ki so ga dali postaviti zdraviliŠčni gostje iz Nemčije.
Stetin 29. Na Krekovskem vojnem vež-baMšču je bila danes velika vojna parada 2 armadnega zbora, na katero sta prišla razun nemške cesarske dvojice, cesarskih prinčev in princesinj, tudi švedski kralj in kraljica.
Segedin 28. V neki vasi blizu Sege-dina je včeraj popoludne nastal v neki krčmi prepir. Pri tem so orožniki ustrelili nekega kmečkega fanta, pet drugih so pa težko ranili.
Pariz 28. V Arancy-ju so sinoči po stari navadi prižigali pri rimskem slavoloku umetne ognje. Vsled eksplozije dveh mož-narjev sta bila ubita ena ženska in dva otroka, tri osebe so bile pa težko poškodovane.
New-York 29. V Južni Karolini je razsajala grozna nevihta. Nad 20 ljudi je mrtvih.
Odgovor dijaški mladini
v Istri.
Na adreso „Istre".
Številneje krilo naše mladine je v Buzetu zajahalo objestnega vranca. Iskreno bodi povedano, da obžalujemo to našo bodočo nado, ki je naperila, a ni pogodila cilja. Sklenila je namreč tri resolucije, ali resolucijo s tremi točkami, ki jej jako malo povzdignejo čast in ugled doma in zunaj.
Prva točka resolucije našega akademič-nega dijaštva, v kateri se z ogorčenjem opaža, da osobito naše oblasti, a tudi naši narodni ljudje zaposlujejo v svojih uradih absolvirane akademike iz drugih pokrajin, da proti temu protestuje in zahteva, da se •namešča domaČe absolvirane tehnike, to je, da „Istrani ostajajo Istri, diši malo preveč — bodi nam dovoljen ta izraz — po kruhoborstvu. Na to točko resolucije so odgovorili obrazloženo in temeljito tudi drugi hrvatski in slovenski listi Reke, Trsta, Ljubljane itd., a smo povedali tudi mi svojo v zadnji številki.
Kar se tiče druge točke resolucije, to je : premeščenja hrvatskega učiteljišča iz Kastva, menimo, da se to vprašanje jako malo tiče naših akademikov ter da je rešitev istega poverjena možem, ki so že davno nehali biti akademiki.
V eni toček resolucije so konstatirali naši akademiki, da naši poslanci malo skrbe za reciprociteto hrvatskega vseučilišča, da-si je jeden njihovih (akademikov) imel v rokah pismo nekega poslanca, ki mu je pre-dočil stanje stvari — v kollkcr je smel in mogel — in iz katerega pisma je izhajalo, da naši poslanci delajo in ukrepajo vse, kar je v njih moči, za povoljno rešenje tega vprašanja.
• Še eno o poslednji točki resolucije, pak smo gotovi.
Naši akademiki obsojajo najodločneje najnoveji korak naših poslancev, s katerim da so uskočili v Šusleršičev tabor brez pri-
voljenja volllcev ter se zgražajo nad postopanjem vseh treh državnih poslancev.
Hočemo biti kratki, ker smo mi in tudi že drugi odgovorili gg. akademikom na to vprašanje.
Znano je, da naši poslanci niso uskočili v noben tabory torej tudi ne v Šusterši-čev, kar smo dovolj jasno raztolmačili v članku „Hrvatsko-slpvenski klub na Dunaju". Da pa naši poslanci niso dolžni vprašati dovoljenja za kakršen si bodi političen korak, ki ga namerujejo storiti po svojem globokem uverjenju in z najplemenitejim namenom, tega nočemo dokazovati gg. akademikom — ker to vedo tudi politični otroci.
Našim gg. akademikom je svobodno, da se zgražajo radi javnega delovanja naših poslancev — ako so oni, akademiki, v duši uverjeni, da so naši poslanci res grešili, da oni, akademiki, ne bodo v svojem bodočem ■ delovanju bona fide nikdar ničesar zgrešali, j in ako se trdno odločijo, da se ne bodo 1 sploh nikdar več zatekali k tem poslancem za kako stvar.
j Naši poslanci bodo z resignacijo prenašali to grozno obsodbo mladeničev lastnega naroda, istotako, kakor so v borbi za svoj narod vsikdar mirno in potrpežljivo prebijali zlobo in krivičnost mladeničev in mož tujega naroda.
Da ni bilo narodnih poslancev in njihovih sodelavcev, pokojnih in sedanjih, bi ; se gg. akademiki morali morda podtikati po tujih srednjih šolah, • ali pa ne bi danes sploh vedeli, kaj je to — akademik ! j Hrvatska gimnazija v Pazinu, iz katere so — kakor smo že rekli — menda izšli vsi ti akademiki obeh struj, utegne vzgajati same bodoče modre in učene glave; ali bojimo se, da večine nje abiturijentov ne di-čijo najlepše in najplemeniteje kreposti vsake mlade, navdušene, čiste, idealne duše: skromnosti in hvaležnosti. (Zvršetek.)
j Dnevne vesti.
Delegacije se snidejo, kakor poročajo iz Budimpešte, meseca decembra, seveda, ako bosta med tem redno delovala oba državna zbora. Deiegacijsko zasedanje v decembru bi bilo le kratko, samo da se reši začasni proračun. — Glavno deiegacijsko zasedanje se skliče v mesecu januarju.
Kranjski deželni zbor bo baje, kakor poročajo z Dunaja, sklican meseca septembra na kratko zasedanje, da reši nekatere najnujneje stvari.
Češko-nemška sprava. Iz Prage poročajo, da vsprejme cesar danes v Išlu češkega namestnika grofa Thuna v posebni avdijenci. Thun bo poročal o češko-nemški spravi ter o korakih za dosego te sprave. Nato bo imel namestnik zopet konferenco z ministerskim predsednikom Gautschem. Dne 8. septembra se knez Thun vrne v Prago, kjer stopi v stik z vodljivimi osebami v deželnem zboru ter z zastopniki velikega posestva.
Češka državnopravna stranka je odločno proti načinu, kakor se hoče sedaj rešiti vprašanje češko-nemškega spora. Glasilo te stranke, „Samostatnost" namreč piše:
„Vedno se priznava v politiških krogih velika važnost češkega vprašanja ; priznava se, da težko nastane mirnejše in svobodnejše konstitucijonelno življenje v Cislitanski, ako
prizna Bajazet sam, da do sedaj ni imel nepopustljivejših sovražnikov od naju."
„Blaznež," ga je karala Mileva, „mari meniš, da ne bi njegova volja, en edini njegov migljaj zadostoval, da prevrne gore Balkana v ravnino, če bi ne pomiloval tako hrabrih junakov?"
„Naj Ie poskusi," je odgovoril vojvoda ponosno.
,Ne, ne Milane!" je šepetala gospa zopet s svojim sladkim glasom, „ker je upal, da vaju vendar le enkrat uzre v vrstah svojih bojevnikov, zato je vama prizanašal."
„Beži, beži!" je odvrnil Milan porogljivo. „Ker v svoji pijanosti in v objemu mrzkih robkinj ni videl bisurmanskih trupel, s katerimi sva posevala polja in ravnine daleč na jug Balkana notri do Drinopolja, to je pravi vzrok. Saj ni videl niti svetovnega potopa, ki se je s Timurom valil na njegovo državo in obupno zdihovanje njegovega sinu ni prodrlo skozi godbo in razposajeni smeh njegovih polunagih saltim-b&nk do njegovih ušes. — „Kaj je to?" se je naenkrat vstavil, prijel ročaj svojega handžara in skočil proti vratom kioska, glavo samo v hipu obrnivŠi proti gospej: „Ali mi hočeš morda še pripovedovati, da izven naju ne diše nihče v tem vrtu, da ni nikake priče najinega razgovora ? Le iz človeških pljuč je prišel ta vzdih, ki sem ga čul ravnokar!"
Mesto odgovora je stopila gospa proti vratom. Ozrla se je na vse strani. Potem je namignila Milanu, naj stopi bližje, in kazala je s prstom na okoli, kolikor daleč je bilo možno videti, notri do bližnjih grmov, da ni ničesar videti. Na to se je vrnila zopet k oknu, prejšnjemu svojemu mestu. Ne da bi se branil ga je vlekla za seboj. In ko ga je zopet privela na prejšnji prostor, je spustila njegovo roko, se postavila preden j, položila levico na obrobek okna, in povzdignila desnico na pol proti njemu:
rAli si se prepričal, vojvoda, sam na lastne oči, ko nisi hotel verjeti mojim besedam?" je vprašala brez očitanja, skoro nagajivo.
„Ti trdiš to in jaz nisem ničesar videl," je rekel Milan, vrteč glavo v dvomu, „moram torej verjeti, da je tako, da-si ne morem pojmiti, kako je možno, da bi se mi — danes prvič — moj posluh izneveril ?"
„To je radi tega, ker bolj poslušaš prevare svojih notranjih predsodkov, nego pa moje besede; radi tega smatraš tudi moje besede za neresnične," je rekla gospa, ,toda ne čudim se temu," je pristavila čisto mirno, da, skoro pokorno, „po trinajstih letih ne morem zahtevati od moža one goreče vere mladeniča v besede ljubice."
„Sveti Sa*o 1" je vskliknil Milan v goreči nejevolji, „čemu vedno ta očitanja? Žena, kaj hočeš še storiti iz mene?"
Stran II
EDINOST < St. 241.
V Trstu, dne 30. avgusta 1911
se ne reši to vprašanje. Toda pri tem se reševanje tega vprašanja vedno bolj in bolj prevaja na pot, kjer ni-pričakovati vspehov. Iz velikega drzavnopravnega vprašanja se napravlja samo jezikovno vprašanje. Češke dežele, katerim pripada svojepravnostf naj bi postale provincije, gospodarsko in kulturno odvisne od tujih razmer".
List poživlja češkega namestnika kneza Thuna, da naj tedaj, ko stopi pred vladarja v stvari češko-nemške sprave, pomni, da bo letos štiridesetletnica kraljevega reskripta in fundamentalnih člankov, s katerimi je vladar priznal češko državno pravo.
Postajališče Preserje — postaja ? — Županstvo v Preserju pri Borovnici je vložilo pri ravnateljstvu južne železnice prošnjo da bi se postajališče Preserje preuredilo v postajo.
Gališki katoliki proti knezoškofu dr. Koppu. Poljski listi poročajo, da prične v kratkem velika akcija poljskih katolikov v Galiciji in v Šiezlji, da bi se del vratislavske škofije v avstrijski Šleziji odcepil od poslednje in pripojil krakovski škofiji. — Listi ostro napadajo vratislavskega knezoškofa, kardinala Koppa, ki da skuša germanizirati poljsko duhovščino.
Papeževo zdravje menda vseeno ni tako ugodno, kakor poročajo nekateri listi. Graška „Tagespost" prinaša namreč poročilo iz Rima, v katerem pravi, da je neki prelat govoril s papežem in da ni dobil dobrega vtisa o njegovem zdravju. Papež da je v lice rumen in zelo vpal. Hodi zelo počasi, pogled ima moten. Kriza je sicer premagana, a bolezen je ostala. Neugodna poročila so lobila tudi diplomatična mesta. Splošno se boje, da s hladnejšim vremenom nastopijo nove komplikacije v papeževi bolezni.
Izgredi v Dubrovniku, Kakor poročajo reškemu „Novemu Listu", je začel v soboto v Dubrovniku kongres pravaške mladine, na kar se je potem vršil komerz v hotelu „Im-perial". Med komerzom je godba opetovano igrala himno „Lepa naša domovina", ki so jo poslušali vsi stoje. Ker pa je bilo v dvorani vendar-le nekaj ljudi, ki niso hoteli vstati, so se začela prerekanja in končno je prišlo do hudega pretepa, pri katerem jih je največ vjel policijski komisar Hrus. Mir so šele napravili redarji, ki so aretirali več pra-vašev. V mestu vlada vsled tega dogodka veliko razburjenje.
Romuni proti obstrukclji v ogrsko-hrvatskem parlamentu. V nedeljo je imela romunska narodna stranka velik shod v Si-binju. Na shodu se je odločno protestiralo proti obstrukciji v parlamentu, češ, da ob-strukcija zadržuje uvedbo splošne volilne pravice. Končno je bila sprejeta resolucija, ki sicer izraža nezaupanje vladi, ki pa obenem obsoja obstrukcijo in zahteva, da naj pride zakonski načrt o volilni reformi čim prej na dnevni red državne zbornice.
Bosna brez uprave. — Kakor znano, upravlja Bosno skupno finančno ministrstvo, toda po poročilih bosanskih listov, je vsa „uprava" že mesece in mesece na dopustu. Skupni finančni minister Burian je počival mesec dni v llidžah pri Sarajevem, to se pravi, da je „inspiciral" Bosno, potem se je pa odpeljal na nadaljni dopust v Švico, od tamkaj pa odide v Južno Francosko, kjer se že nahaja par mescev njegov namestnik vit. Horowitz. Sekcijski načelnik baron Lazzarini in ministerski svetnik Budin sta sicer že prišla z dopusta, toda na dopustu sta še dvorna svetnika Kalman in Poech in finančni višji svetaik Felkel. Pred par dnevi je to bilo torej vse na dopustu. Potemtakem se pač ni čuditi, da je v bosansko-hercegovski upravi toliko gnilobe, ko visoka gospoda po cele mesece nima pojma o stvareh, ki se dogajajo tam doli onostran Save.
Nove avstrijske bojne ladije. Kakor smo že poročali, zahteva naša vojna mornarica poleg dreadnoughtov tudi še tri križarke, ki jih zgradijo v najkrajšem času. Pravijo, da edina brzovozna križarka „Admiral Spaun" ne zadostuje. V prihodnjem zasedanju delegaciji bo torej vojna mornarica zahtevala novih 30 milijonov za zgradbo omenjenih treh križark. Eno zgradijo v tržiški ladijedelnici, dve v ladijedelnici „Danubius" na Reki. Z graditvijo začnejo Še prej, predno bo dovoljen denar. Nove križarke bodo dolge 125 m, široke 12 8 m in od vodne črte dalje globoke 46 m. Imele bodo stroje z 20.000 konjskih sil in bodo vozile s hitrostjo 26 milj v uri. Na ladijah bo po 7 brzostrelnih topov z 10 cm kalibra in po dve 3*7 mm mitraljezi. Moštva bo štela vsaka ladija po 350 mož.
Torej zopet 30 milijonov novih stroškov za vojaštvo ! Kaj še ni dosti, da breme neprestanega oboroževanja že tako pritiska na davkoplačevalce, da že skoraj dihati ne morejo več, in potem pa Še vedno: daj in daj! In če ne moreš, te rubimo ! Najlepše na vsej stvari je pa to, da že kar začno graditi, ne da bi imeli denar. Je pač res potrpežljivost davkoplačevalcev velika, toda kaj bo, če jim enkrat vendar-le poide ? f
Nemški klub v Moskvi razpuščen. Iz Moskve poročajo, da je oblastnija razpustila klub pripadnikov nemškega cesarstva, ki je že obstojal več let in se bavil s pe-dagogičnim predavanjem ter humanitarno deloval med Nemci v Rusiji. (Ali res samo s tem? Op. ured.) Radi tega da so moskovski Nemci silno razburjeni.
Bolezen bavarskega princa-regenta Luitpolda postaja vedno resnejša. Oficielno
poročilo sicer pravi, da je bolezen le lahkega značaja, toda od dobro poučene strani zagotavljajo, da so se revmatične otekline, ki so izginile vsled uporabe zdravstvenih po-močkov, zopet pokazale in to v večji meri, kakor prej. Z ozirom na to, da je princ-regent v visoki starosti, mu postane bolezen lahko smrtno-nevarna.
Princregent Luitpold je rojen leta 1821, je torej nad 90 let star in vodi vlado Bavarsko od I. 1886. namesto na umu obolelega kralja Otona I.
Cesarja Viljema — samohvala. Znano je, da nemški cesar zelo rad govori; nekateri pravijo, da še prerad in preveč. Te dni se je mudila nemška cesarska dvojica v Al-toni, kjer je Viljem II. ,ob priliki neke pojedine zopet „govoril". Časopisje poroča precej obširno o tem govoru, mi pa podamo le kratek izvadek. Cesar je dejal:
„Cesarica je podala hohenzollernski hiši rodbinsko življenje, kakor je to storila morda edino le kraljica Luiza. Nam je postala vzor za nemške matere, ker je vzgojila šest sinov v resne, krepkovoljne može, ki nočejo izrabljati udobnost svojih naslovov, da bi, kakor toliko in toliko mladih ljudi sedanje dobe, živeli za vživanje, temveč posvečajo v trdem, strogem izpolnjevanju svojih dolžnosti svoje moči domovini, in so, če bi prišlo do resnice, radostno pripravljeni, žrtvovati svoje življenje na žrtveniku domovine. Zato rad uporabljam to priliko, da izrečem svojo zahvalo njenemu veličanstvu, za blagoslov, ki ga je prinesla moji hiši".
V nadaljnem se je cesar spomnil velike letošnje suše ter dejal, da je letošnja suša izkušnja, ki jo je nebo poslalo in kateri se je treba ukloniti. Končno pa je izpil to kupico, ^napolnjeno z nemškim vino.n na pro-cvit Šlezvika in Holštajnske.
Priznavamo prav radi, da je nemška cesarica vzorna soproga in žena, toda zdi se nam, da se dobro blago vedno samo hvali in da ni treba velikega bobna, da se, kakor na javni dražbi, hvali, kar je in kar ni dobro. Če ne druzega, vsaj nenavadno je in ne posebno rahločutno, da soprog tako visoko kuje v zvezde soprogo v njeni navzočnosti.
Ravno zato, ker je nemška cesarica — pametna, jej je moralo biti čudno pri srcu, ko je nje zgovorni soprog vspričo toliko ljudij vihtel kadilnico pred njo I
Domače vesti.
Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je po kratki, a mučni bolezni umrl v tukajšnji bolnišnici Lovrenc G r e g o r i č, oče blagajnika „Ilirije*, g. Jos. Gregoriča, in tast g. Josipa Šorna. Obema rodbinama naše naj-iskrenejše sožalje I
Umrl je v Beljaških toplicah za pljučnico Karol Chaudoux, predsednik italijanske tržaške hranilnice, člen trgovinske zbornice in švicarski konzul. Pokojnik je bil načelnik tukajšnje tvrdke Pariš & Comp.
Sekciji za revizijo ljudskega štetja sta: v šoli Via Fontana, uhod ul. S. Francesco d' Assisi. Telovadnica v pritličju, za sledeče mestne okraje: III. Novo mesto, IV. Bariera Nuova, VI. Sv. Jakob. Nadalje za predmestja: Barkcvlje, Greta, Kolonja, Rojan, Vrdela, Lonjer, Škorklja in vsa Zgornja okolica. V Šoli Piazza Lipsia, pritličje, desno, za mestne okraje: I. Sv. Vid, II. Staro mesto, V. Bariera Vecchia. Nadalje za predmestja: Kjadin, Kjarbola Zgornja, Rocol, Škedenj, S. M. M. Sp., S. M. M. Zg.
Ponavljamo vnovič in najnujneje poziv do vseh, ki bodo pozvani na ti sekciji, naj govore tam izključno slovenski, ker je to najvažnejše z ozirom na dejstvo, da se vrši revizija izključno le za določitev občevalnega jezika.
Revizija ljudskega štetja. Zaman čakam, da bi „Edinost" prinesla malo pojasnila, kako se vrši vladna revizija in kako se mora naše ljudstvo pri tej ravnati. Če je res, kar sem čital te dni v „Edinosti", da bo namreč par stotov naznanilnic revidiranih, potem mislim, da smo zelo malo na boljšem kot prej. Vzemimo, da je na vsaki naznanilnici povprečno pet oseb; imeli bi potem tisoč oseb prirastka, med tem ko bi moralo biti najmanj dvajset tisoč.
Kakor že omenjeno, je gotovo vlada zbrala samo tistih par stotov naznanilnic, ki so bile prvotno izpolnjene s slovenskim ob-čevalnim jezikom ter pozneje od magistrat-nih revizorjev z rdečilom „popravljene" z italijanskim. Kako se bo pa vršila revizija tisočev naznanilnic, izpolnjenih od hišnih gospodarjev ozir. upraviteljev, nadaije tistih in na novo uničenih po magistratovih revizorjih z italijanskim jezikom po njih izpolnjenih? Ako hoče vlada izvedeti resnico, mora vse naznanilnice izpolnjene z italijanskim obč. jezikom radikalno revidirati (s slovenskim jezikom izpolnjenih ni treba, ker jih je že magistrat dobro revidiral) in to na licu mesta, da ljudstvo ne bo imelo vrhu sitnosti še materijalne škode.
Če se že vrši vladna revizija, na) bo tudi res vladna, popolna in ne polovičarska, ker bi bilo res škoda za troške in izguba časa.
Ako se bo vršila revizija v tem smislu, potem Šele bi dosegli po tolikem napornem delu pravičen in tudi zaslužen uspeh. Nasprotno pa bi bilo le pesek v oči, in čakalo bi nas samo razočaranje, da bi se ves svet smejal nam in tudi naši vladi.
Narodni komisar.
Pripomba uredništva. Gospod dopisnik je slabo razumel naš izraz „par stotov", kajti zamenjal je besedo „stot" s „stotino". Da torej ne bo nesporazuinljenja, naglašamo, da smo z izrazom „par stotov" hoteli reči — par centov, ali da se še bolje razumemo: par kvintalov naznanilnic. Po tem pojasnilu upamo, da smo odgovorili tudi na ostala izvajanja gospoda dopisnika, kajti v teh stotih naznanilnic so gotovo tudi vse one, ki jih on posebej navaja.
„Premalo italijanskih odvetnikov!"
Vse, kar se dela v tržaških Slovencih v svrho obrambe naše narodne posesti in našega narodnega razvoja, vse to je italijanskim prenapetežem — „artificiale". Brez šale smemo pričakovati, da bo „Indipen-dente" zapisal nekega lepega dne celo gorostasno novost, da se tržaški Slovenci, tudi tisti namreč, ki so še-le zagledali „luč tega sveta", množe — ^umetno" — „artificialmente" potom — „privandranja", priklicani v italijanski Trst po slovenskih agitatorjih. In verjamemo, da bodo „Indi-pendentovi" čitatelji tudi verjali to novost, saj smo prav včeraj čitali v tem listu velikansko pohvalo za „il nostro buono sto-maco italiano", ki prebavlja vso slovensko „penetrazione artificiale" in — to dostavljamo mi — celo tudi — „Indipendentovo" pisarijo.
„Indipendentov" dopisnik je iztaknil nekje neko statistiko o odvetniških kandidatih v Trstu in tu je dospel do groznega dejstva, da je v Trstu več slovanskih nego pa italijanskih odvetniških kandidatov, in to pomenja — po „Indipendentu" — velikansko narodno in gospodarsko škodo za Italijane, kajti ti odvetniški kandidati postanejo odvetniki, in Slovani bodo potemtakem imeli v Trstu več odvetnikov, nego pa Italijani.
„Indipendente" slika potem v najlepših rožicah življenje slovenskih odvetniških kandidatov, seveda tudi „artificialmente" pri-vabljenih v Trst, dočim pravi, da ima italijanski odvetniški kandidat najslabše življenje, in odvetništvu se more posvetiti le tisti, ki je denarno dobro podkovan. Da bo več italijanskih odvetniških kandidatov in pozneje tudi več odvetnikov, da ne bodo importi-rani odvetniki dajali italijanskemu Trstu drugačnega lica, je treba torej olajšati italijanskim kandidatom odvetniško prakso itd. itd.
Torej premalo italijanskih odvetnikov! Bože moj, ko jih je v Trstu že toliko, da so drug drugemu na poti in da je nekaj celo takih, ki že sami ne vedo, kje bi do-Jjili kaj klijentele, da bi sploh mogli izhajati.
Verjamemo, da je tu težko kje najti prostora za odvetniškega kandidata, marsikateri vidi slučajev, da niti šef sam nima kaj delati.
No, pa tudi italijanski odvetniki sami nič kaj ne hrepene po lastnih odvetniških kandidatih, kajti s človekom, ki je svoj jus Študiral le — po shodih za italijansko univerzo, mu ni dosti pomagano, posebno še, če je tudi gospod šef sam eden tistih odvetnikov, kateremu stranka rada plača, samo da je ne zastopa, ker je sicer stvar gotovo — izgubljena.
In potem še hočejo več odvetnikov, še več odvetniškega — proletarijata I
Če ne bi nasprotovali mi italijanski pravni fakulteti v Trstu iz velevažnih narodnih vzrokov, smo gotovo tisti, ki bi želeli, da se ta fakulteta že takoj jutri ustanovi v Trstu, ker smo prepričaui, da bi spravila italijansko odvetnišvo na tako stališče, da bi se vsak, ki bi imel opraviti tudi le z najmalenkostnejšo stvarjo na sodišču, na kilometre daleč izognil marsikateri italijanski odvetniški pisarni.
„Indipendentu", kateremu gre vedno le za „kvantiteto", priporočamo, da se tudi nadalje drži tega principa, Človeka, pa, ki ima opraviti s sodiščem, je pa pred vsem za „kvaliteto", kajti „kvantitete" je navadno takointako preveč pozneje, in to zlasti pri italijanskem odvetniku, kar je potem za stranko v resnici „brutta constatazione", malo bolj nego pa ona, s katero je „Indipendente" konstatiral, da je v Trstu vse premalo italijanskih odvetniških kandidatov !
Da jih ni sram ! — Italijanski listi se pritožujejo, da slovenski pazniki v koperski kaznilnici grdo ravnajo s kaznjenci; toda ne mislite morda s kaznjenci iz domačih krajev, temveč z — regnikoli! Italijansko ministerstvo z unanje stvari se je baje v tej stvari obrnilo po podatke na Dunaj, kjer so je baje zagotovili, da avstrijsko justično ministerstvo uvede strogo preiskavo.
Ta je pa dobra! Sicer je res vsako grdo ravnanje s kaznjenci vredno obsodbe, toda kar tako zaradi par italijanskih potepuhov tjavendan dolžiti koga grdega ravnanja, le zato, ker je dotičnik Slovenec, to je pa preveč. Mari misli ta pritepena regni-kolska svojat, da ji naša država za njeno človeško mesarjenje, za njene tatvine, rope, posiljevanja in druge take lepe čine preskrbi morda salone v Palace-hotelu „Excel-sior" in da da za postrežbo tem „gospodom" celo tropo natakarjev In hišen, za vsakega zaklanega domačina po par tisoč ;kron ter za vsako tatvino in rop pa še posebno nagrado!
Gospodje potepuhi iz kraljevstva mi-
slijo morda, kaka posebna čast je za avstrijske državljane, da jih smejo s svojimi davki leta in leta vzdrževati in rediti, ter da mora vse kaznilniŠko osebje, kar trepe-tatati same sreče, veselja in spoštovanja ko ga je dohitela nepreredka čast, da more sprejeti tako odlično osebo.
Da jih le sram ni italijanskih diplomatov teh svojih nosilcev dvatisočletne kulture ! Naj rajši skrbe za to, da Italija ne bo leto za letom preplavljala naše kraje s to strupeno golaznijo I Puste naj pa lepo v miru slovenske kaznilniške paznike, ki zaradi regnikolskih zločincev ne bodo kršili svojih službenih dolžnosti, pa naj imajo ti protežiranci tržaške irredente in za „Indi-pendentom" stoječe velike italijanske gospode še tako imenitne zveze z italijansko diplomacijo. — Sicer pa: vsa čast „Indipendentu" na njegovih simpatijah napram regnikolskim razbojnikom v koperskih ječah!
Na sekcijah za revizijo ljudskega štetja urndujejo le od c. kr. namestništva nastavljeni državni uradniki, katerih dolžnost je govoriti s strankami v njihovem materinem jeziku. Zatorej govorite na sekciji le slovensko, da dokumentirate že s tem svoj slovenski občevalni jezik, in to tudi tedaj, ako bi vas dotični uradnik slučajno nagovoril italijanski in bi morda ne govoril gladko slovenski! Ob enem poživljamo vse Slovence, torej tudi one, ki morda ne dobe pozivnice, naj se gredo na dotično sekcijo prepričat, da-li jim je vpisan slovenski občevalni jezik!
In kam naj jih damo ? Prejeli smo: Tukajšnji nemški šoli sta zavrnili nad 50 slovenskih deklic z izgovorom, da nimajo prostora, ali pa, da deklice ne znajo dovolj nemščine. Te deklice so že dovršile večinoma ljudske šole; a ker bi se rade izpopolnile v nemščini, so se zatekle v nemške šole.
Vsega tega bi ne bilo treba, ko bi imeli mi meščanske Šole, kjer bi naše hčerke lahko dovršile svojo šolsko izobrazbo. Tako pa, ko so dovršile 11. leto in ljudsko šolo, in ker morajo do 14. leta hoditi v šolo, smo mi stariši v največjih neprilikah žnjimi. Da se pogovorimo in dogovorimo, kaj nam je storiti, bi bilo dobro, ko bi se sešli skupaj in skušali ukreniti, ako se sploh da ukreniti kaj.
Ali naj oblasti naše hčerke odvežejo šolske dolžnosti, ali pa naj odrede primerno, da jih v državnih nemških šolah — ne bodo odklanjali. V laške jih pa ne damo I Oče.
Občinski proračun za leto 1911 bo glasom določb tržaškega mestnega štatuta javno izložen na vpogled za štiri tedne od
I.	do 28. septembra od 9. ure predpoludne do 2. ure popoludne, (ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure opoldne) v predsobi mestne dvorane v magistratni palači
II.	nadstropje.
Ali so darežljivi ti naši tržaški italia-nissimi. No, pa saj to je tudi prav; vsaka čednost je lepa in darežljivost ni ena izmed najslabših. Toda od resnosti do smešnosti je samo korak, in tako se je zgodilo tudi v nedeljo nekemu, ki je bil prav gotovo najčrnejši med črnimi. V bližini znanega zbirališča italijanske zagrizenosti, na oglu Carduccijeve in Stadionove ulice je namreč stal ubožček, ki je prodajal užigalice. Imel jih je tri vrste: „Legine", socialno-demo-kratične in, bog nas varuj, tudi — Ciril-Metodove družbe. Pa vam pride mimo neki tak Italijan pa pravi: „Plačam vam"20 krajcarjev, če vržete proč one užigalice". Mož je bil tako hud, da ni niti povedal, katere, temveč je samo pokazal, kajti že sama beseda „slovenske" bi bila ognusila njegova pristnoitalijanska usta. Ubožček je spravil v žep 20 krajcarjev in seveda tudi slovenske užigalice ter se vesel zahvalil gospodu na daru, ta pa je odkorakal naprej, ponosen kakor Cezar, pater patriae, češ: „domovina je rešena!"
Bilo pa je tam tudi ljudi, ki so bili radovedni, kaj se bo zgodilo dalje. In glejte: ubožček je segel v žep in položil slovenske užigalice zopet na prejšnje mesto skrbno se ogledujoč, aH se ne prikaže zopet morda odkod kak „Cezar", ki bi zopet hotel „rešiti domovino" za — 40 vinarjev ?! Pa ga ni bilo več!
Bruttura v mestni bolnišnici v Trstu.
Prejali smo : Neki občan je peljal svojo ženo s pravilno od županstva v Dolini opremljeno spremnico v mestno bolnišnico v Trst in naletel je naravnost na 2000-letno brutturo. Ko je namreč čakal v sprejemni sobi je zdravnik vprašal tamošnjega službujočega uradnika kaj da hoče ta-le (in pokazal je na spremljevalca), mu je odgovoril uradnik: „no kapišo njente, že una roba ruša". Nato zdravnik ni hotel vsprejeti bolnice, Češ, ako je bolna, naj gre v Koper. Spremljevalec pa ni hotel oditi in je rekel, da njegova žena je bolna*; zato je prišel ž njo, ker sama ni mogla priti. — Zdravnik je — pa zavrnil dotičnika — zavpil nad spremljevalcem in mu rekel, da ga ven vrže, ako se hitro ne pobere od tod. In iti je moral z ubogo bolnico nazaj v Istro ter jo vnovič peljati v bolnišnico v Trst, kjer so jo pa vsprejeli brez obotavljanja.
Vprašamo voditelje slavne 2000-letne latinske kulture, kje je vaš humanizem, kje vaše latinsko človekoljubje, kje vaša toli proslavljena Dante-jeva civilta latina ? Odgovorite !
V Trstu, dne 30. avgusta 1911.
»EDINOST« št 241.
' Stran II i
Že zopet škandal na c . kr. tele-	bovanja z mlekom posameznih
fonski centrali v Trstu. Prejeli smo: Dne	zasebnikov, kateri ga dobivajo
26. t. m. je hotelo županstvo v Dolini tele-	po naročilu naravnost odkme-
fonirati. Na trikratno klicanje številke v slo-	t o v.
venskem jeziku, je vsakrat c. kr. slovano- Prestopki gornje prepovedi kaznujejo se
žrkinja zvezala z drugo številko. Taki škan-	in sicer prekupčevalci z mlekom po določi-
dali so seveda na dnevnem redu. A, ko je	lih obrtnega reda, drugi pa v zmislu mini-
zopetno zahtevalo št. 1, da se tam pritoži,	sterskega ukaza z dne 30. sept. 1857 drž. z.
veste kaj je odgovorila ta c. kr. slovanožr-	1. št. 198.
!Sinia \ 1 9Ogovorila je, da, ako hočemo Proslava deset-letnice ustanovitve
klicati naj kličemo italijansko ali nemško! 1	Krajne skupine „Zveze c. kr. poštnih
Na ponovno in odločno zahtevanje, naj se	in brzojavnih uslužbencev v Trstu". —
pokliče št. 1, se je končno oglasil g. c. kr.	Da se dostojno proslavi desetletnica obstanka
inšpekcijski kontrolor, kojemu se je vse za-	naše „Krajne skupine", je podpisani odbor
tožilo. Obljubil nam je, da dotična uradnica	skienil prirediti v nedeljo, dne 3. septembra
ne bo imela več tam službe.	t. 1. ob 4. uri popoludne veliko vrtno vese-
Mi ne verjamemo obljubam g. c. kr	nco na vrtu „Društvene gostilne" pri Sv.
inšpekcijskega kontrolorja, da bi res imel	ivanu (pri cerkvi). Vspored te veselice bo
resne volje vpoštevati opravičene pritožbe	naravnost presenetljiv: tombola, šaljiva
davkoplačevalcev. Ponovno se je v „Edin."	po§ta, ribji lov, slikarstvo in muzej, tudi
•n njemu samemu pritoževalo, ali take urad-	fconcert z bogatim sporedom in ples, za
niče so še vedno tam, kjer nas žalijo. Ne	katera bo skrbela rojanska godba. Da pa
verjamemo ze zato ne, ker, ako bi imele	ne bo nikomur žal, da ni šel v Zavije, je
take uradnice — in kakor se je zadnjič pri-	podpisani odbor poskrbel, da bo tudi nad
petilo, da je c kr. uradnik nesramno za-	našim veseličnim prostorom krožil Bleriotov
klical v obraz, da v Trstu zadostuje, da	aeroplan. Zvečer se bodo prižigali krasni
znajo nemško, italijansko in francosko, a	umetalni ognji. Višek vsega pa bo nekaj,
slovenskega da ne potrebujejo — službeno	česar se v Trstu sploh še nikdar ni videlo
disciplino, bi gotovo ne odgovarjale tako	jn ki iznenadi vsakega že na poti k veselici,
odurno in zahtevajoče.	i	Vstopnina h koncertu 50 stotink. Otroci v
Priporočamo našim gg. poslancem, naj	spremstvu starišev so vstopnine prosti. — spravijo na kompetentnem mestu stvar v Ker je čisti dobiček te veselice name-' red, in naj povedo avstrijski vladi, da av-lnjen podpornemu fondu naše Krajne skupine,!
strijski davkoplačevalci nočejo z avstrijskim	Se podpisani nadeja najobilnejše udeležbe.
Odbor.
Najdeno. Na poti iz Rojana proti Op-! činam je bil najden zastavljalni listek srebrne
ZAHVALA.
Za mnogovrstne dokaze iskrenega sočutja povodom britke smrti naše ljubljene in nepozabne soproge, matere, oziroma tašče in stare matere
iuflne Soc roj. Sirca
izrekamo vsem prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. DUTOVLJE, 29. avgusta 1911.
Žalujoča rodbina.


denarjem rediti iredentizma na c. kr. poštni direkciji v Trstu.
Lepo porcijo predrznosti je imela ta c. kr. slovanožrkinja da je na tak uduren in u're7"'Listek* jtTshranjen" v "SiValkT g7 AIo]zija ukazujoč način odgovorila županstvu občine Goriupa na Opčinah kakoršnja je Dolina ! Misliti si pa moremo sedaj, kako more šele gospodariti ta c. kr. pašinja nad posamičnimi davkoplačevalci!
Tudi na medmestnem telefonskem uradu so postavljeni večinoma taki uradniki, ki ne umejo našega jezika. A kaj govorimo o Trstu! V Ljubljano se je telefoniralo v slovenskem jeziku, a veste kak odgovor je prišel od c. kr. telefonske centrale v Ljubljani?! „Es ist niemand da'!"
Slovenci, Slovani Trsta in izven Trsta ! Storite vedno tako, kakor županstvo v Dolini ! Pri telefonu govorite le slovenski in potem bodo uradniki in uradnice morali znati slovenski.
Je-11 slap Savice na slovenski
zemlji?! Ako stopaš po ravni cesti, ki se vije ob srebrno čisti Savici iz Bistrice do Bohinjskega jezera, ter neprenehoma dohitevajo, oziroma srečavajo prenapolnjeni vozovi in kočije izletnikov, kakor tudi večje in manjše družbe pešcev, ki hite k enemu najdivnejših prizorov, kar jih nudi krasot polna naša domovina; k opevanemu in od vseh občudovanemu izviru in slapu Savice.
Lahko trdimo, da roma letno na tisoče tujcev iz bližnjih in daljnih krajev in dežela k tej čudoviti sliki narave, kjer se hipno kar omamljeni divijo prirodni krasoti, o kateri potem navdušeno pripovedujejo sorojakom v svoji domovini, katerim ni bila še prilika, da bi bili sami gledali ta vsakomur nepozabni prizor.
Na čisto slovenski zemlji se nahaja ta prirođen biser in po vseskozi slovenski zemlji vodi pot do njega. — Ali kakšni so kažipoti, kakšne table, ki vodijo izletnike do Savičinega slapa ? ! Od hotela „Zlatorog", pa do slapa naletiš na kakih pet šest tabel, ali niti ena ni mej njimi slovenska, marveč so vse od nemškega planinskega društva, na katerih se — samoobsebi umevno — na prvem mestu blesti nemški nadpis. Niti diven prizor slapa — ako imaš kaj slovenskega ponosa in domoljubja v sebi — ti ne more ublažiti grenkega čuvstva vspričo dejstva, da smo Slovenci res sužnji na svoji zemlji. — Ako povprašuješ po vzroku temu, dobiš jednostaven odgovor, da je pot, ki te vodi do slapa, nemškega planinskega društva. — Ali zemlja po kateri vodi ta pot, menda ni — vsaj jaz mislim tako — nemška in na tej zemlji bi se ver-dar-Ie — ni vraga! — dobil prostorček tudi za slovensko tablo, ki bi pričala tujim in domačim izletnikom, da se nahajajo na slovenski zemlji . . . Opravičeno dvomimo, da bi kak drug narod trpel kako tako sramotno zapostavljanje na lastni zemlji!
Vsekakor priporočamo nujno to stvar osrednjemu odboru „Slov. plan. društva", Radovljiški podružnici tega društva in tudi Bohinjsko-BistriŠkemu županstvu. Poklicani faktorji naj že vendar enkrat narede konec temu škandalu, pa vodijo tisoče izletnikov k enemu najlepših prizorov, kar nam jih je narava naklonila, samo tujinski kažipoti. — Kako bodo nas spoštovali tujci, ako se ne spoštujemo mi sami na svoji zemlji 1
Tržaški izletnik.
Obletnica za pok. cesarico Elizabeto. Dne 10. septembra bo obletnica smrti cesarice Elizabete. Ob tej priliki bo dne 11. septembra ob 9. uri dopoludne v baziliki sv. Justa slovesna zadušnica.
Prodaja mleka po hišah. C. kr. na-mestništvo v Trstu je izdalo z dne 24. t. m.j sledeči razglas:	j
Na predlog občine tržaške prepoveduje! c. kr. namestništvo v zmislu § 60 odst. 4 obrtnega reda prodajanje mleka od hiše do. hiše in po javnih ulicah in cestah v Trstu in predmestjih za dobo od treh let.
Ta odredba stopi v veljavo dne 1. septembra t. 1.; toda ne zadeva oskr-
Potrtim srcem javljamo pretužno vest, da je ljubljeni soprog, oče, oz. tast in ded
Lovrenc Gregorič
vrtnar
v starosti 71 let, včeraj zjutraj po kratki in mučni bolezni v tukajšnji bolnišnici v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 5. uri iz mestne bolnišnice v cerkev Sv. Jakoba in od tam na pokopališče. TRST, 30. avg. 1911.
Žalujoči ostali.
Tržaška mala kronika. Trst, Corso 2. Telef. i 071.
Linoleum Haas
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
,ALLA ČUTA' Dl TRiESTE"
Trst, nlica Giosne Cardacci Jt. 40 (prej Torrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2-14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' Dl TRiESTE i
Trst, ulica Giosne Carfincci Ste?. 40 (prej Torrente)
Aretacija razvpitega mednarodnega tatu in njegovih tovarišev. Dne 13. t. m.
je bila nekemu Bačiću, ko je s parnikom
„Panonia" Ungaro-Croate potoval iz Rekej Pristni linoleum......K 2 50 ms
v Zader, ukradena Ustnica, v kateri je bilo j Podolgaste preproge 67 cm. . . 180 met. 600 kron. Neka gospica, ki je potovala Preproge v vseh velikostih z
z istim parnikom, je naravnost obdolžila te tatvine nekega pasažirja, imenom Antona Horwatha iz Zadra. Poveljnik ladije je dal preiskati tega pasažirja, ali ničesar niso našli pri njem. Tedaj je on oklofutal ono gospico.
Ko je parnik priplul v Zader, je bil Horwath, izročen tamošnji policiji, kjer so opravili zopet telesno preiskavo. In glej 1 Sedaj so pri Horwathu našli onih 600 kron, katere je skrival tam, .... kjer hrbet zgubi svoje pošteno ime.
Istega dne pa so bile na parniku „Pa-nonia* izvršene tudi druge tatvine, in sicer na Škodo veletržca g. Ivaniševića za 290 kron in gospe Elize Račić iz Cavtata.
Tudi teh dveh tatvin Je obdolžen Hor-wath. Ladijska natakarica Štefanija Decorti pa trdi, da ga je videla, ko je zlezel v kabine oškodovanih pasažirjev.
Dva člena moštva „Panonia" sta pa navedla, da je bil tekom enake vožnje, dne 29. junija vkraden nekemu pasažirju, in sicer g. KremŠir Dworschu znesek K 600 in da se je tedaj tudi vozil isti Horwath.
Tudi na parniku Ungaro-Kroate „Go-dollo" je bil v noči od 14. na 15. julija pasažirju Karlu Rudecke ukraden znesek K 200 in neki neznani potnici so bili ukradeni dragulji. Ob Horwathovi aretaciji so zares našli pri njem nekaj draguljev, o katerih je kapitan Possen, poveljnik „Go-dollo-a", izjavil, da so lastnina one pasažirke.
Dne 20. julija je pa bila na Lloydovem parniku „Prinz Hohenlohe", ko je vozil iz Splita v Zader, izvršena tatvina, in sicer za nedoločen znesek na škodo gospe Gine Peršić.
V	noči od 15. na 16. julija je LIoydov parnik „Baron Gautsch* plui med Splitom in Dubrovnikom. Tedaj je bil pasažirju Josipu Kotovitzu ukraden znesek K 1500, pasažirju Rudolfu Inchiostri znesek K 100 in zlata ura z verižico v skupni vrednosti K 320. Konstatiralo se je, da se je tudi tedaj nahajal na ladiji isti Horwath.
V	noči od 11. na 12. avgusta je bila pasažirju, ki je z brzovlakom potoval iz Reke v Zagreb vkradena listnica s 300 kronami in z istim vlakom je potoval tudi Horwath.
Nekega dne min. meseca je bila Jakobu Klemene, stanujočemu v ulici G. Carducci, vkradena v lastnem stanovanju denarnica, v kateri je bilo 10 kron. Domneva se, da jo je vkradel Horvath.
Dne 15. avgusta sta prišla h g. dr.u Božu Maričić-u, poštnemu koncipistu, dva individua, ki sta prosila podpore. Eden od njiju je moral biti Horwath. Dva dni kasneje sta ista prišla h g. Marijanu Zucca, • finančnemu uradniku, in sta mu pod pretvezo
varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2 50
Mamizni prti 85/115 cm....... 2 80
, 65/150 cm...... 1 80
Površniki Iz sumila od R 20 dalje.
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... „50 „ Manšete iz kavčuka..... „60 „
Pošilja se tudi na deželo.-136
POZOR!I 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 k 50 st.
Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodana veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, nsDje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljatev po povzetju
H. SPIN6ARN, eksport čevljev
Krakovo il. 240
Sme se zamenjati in se vrne denar.
Poktorica :i Klara Kukovec
ima
: SVOJ AMBULATORIJ :
za ženske in otroške bolezni
Sv. Ivan pri Trstu štev. 1049.
Ordinuje od 3—4V2 ure pop.
TELEFON 19-86. TELEFON 16-86.
■ ■ a a ■
r
HOTEL TRATNIK
„ZLATA KAPLJA" Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
(v bližini kolodvora)
Lepe zračne sobe. Električna luč. Priznano dobra kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo - - urejen velik senčnat vrt. - -
Zobotehniški :: atelje
Josip Eonigf
koncesionovani zobni tehnik, diplomo van dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, nI. Farneto 86, II. n. «<
4	k
Prodajaln, ur in dragocenosti
G-. BUCHER
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst S3&55SS Corso itev.36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
ODVETNIŠKA PISARNA
D? FERDO ČERNE-ta
se je preselila
v Trst, ulica della Zonta štev. 9
(pri cerkvi sv. Antona novega).
Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTE1N „Ali'Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY I	MLUVl ČEŠKI!
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo -
tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV:
vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI PO Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene.
Parketna tvornica K^uTpa^K
Sčice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I
StngarsC oddelek nudi tsg t strngarsto stroko spadajoče izdelke. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka -Interesentom brezplačen.	_ 329
Stran IV.
»EDINOSTc Št. 241.
beračenja ukradla z veliko spretnostjo list-■ico, v kateri je bil znesek K 180.
Dne 19. avgusta je neki individuj, čigar znaki odgovarjajo popolnoma zunanjosti Horvvatha, prišel v stanovanje g. arhitekta Costaperaria, kjer je z veiiko spretnostjo vkradel zlat kronometer v vrednosti K 200. Sploh je dotičnik prihajal tu v Trstu pod eno ali drugo pretvezo k raznim slovanskim ličnostim v našem mestu, predstavivši se za akademlčnega slikarja, vseučillščnika ali pa žurnalista, kakor je pač najbolje kazalo, in kazal tudi razna ponarejena priporočilna pisma znanih gospodov. Prosil je za podporo in rabil tudi priliko, da izvrši tatvino. Naš list je, ni dolgo temu, posvaril občinstvo pred tem individuom.
Predvčerajšnjem sta bila v Trstu aretirana Josip Stiiler, star 20 let, iz Zagreba in Kari Leiter, star 22 let, iz Celja, vagabunda, ki sta bila bržkone pomagača Hor-wathova pri raznih tatvinah.
Sala, ?ali kaj ? ! Predvčerajšnjem zvečer okolo 10. ure se je Ines Lucchini, petnajstletno postavno dekle, stanujoče v ulici Farneto 12, podalo skupaj s svojo sedemletno sestrico Normo v ulico dei Gelsi po vodo k tamošnjemu vodnjaku. Med tem ko je zajemala vodo, se je neznanec približal, ki je Normo vzel v naročje in se oddaljil žnjo. Ines jf zavpila na pomoč in tekla za neznancem. Pritekel je redar, ki ga je aretiral. Nabralo se je tudi mnogo občinstva, ki je hotelo dozdevnega roparja kar linčati. Na policiji je izjavil, da ni imel namena — kar se mu je predbacivalo, prisiliti na tak način Ines, naj mu sledi, da jo v pripravnem kraju posili, marveč da si je dovolil le — šalo. Za vsak slučaj pa so ga pridržali v zaporu. Dotičnik je Josip Mock, star 26 let, iz Welsa, in stanuje v ulici | Gelsi št. 3.
Kolera. Predvčerajšnjem ste bile vspre- i jete v bolnišnico dve osebi, ki ste oboleli za sumljivimi znaki. Gre za 26-letnega brivca j Jurija Mikjevič, stanujočega v ulici Chioggia : št. 5, in za 24-letnega dninarja Silvija Pie-< rini, stanujočega v ul. Ghiaccera št. 11. j Bakteriologična preiskava še ni dovršena. j
Od nekaj dni sem se italijanski traba-kelj „Candido" nahaja v kvaranteni pred pomorskim lazaretom. Včeraj je bilo konsta- ■ tirano, da je v isti ladiji vkrcani mornar Ranzatto bakcilonosec.
V Fikonih pri Dekanih je nekdo zbolel za sumljivimi^ znaki kolere.
Franica Škrbec, stara 48 let, stanujoča v ul. Sv. Nikolaja štev. 3, dekla pri neki rodbini, se je podala sinoči, ker se je čutila slabo, v spremstvu svoje sestre Marije v mestno bolnišnico. Ko sta bile v veži je začela bruhati in se je pojavila tudi diareja, sploh zelo sumljivi znaki kolere. Obe sestri so takoj spravili v Magdalensko bolnišnico.
Rudolf Pavšič, star 20 let, stanujoč v ljudskem prenočišču G. Gozzi je bil tudi včeraj vsprejet v Magdalensko bolnišnico, ker je obolel za sumljivim znaki kolere, isto tako Tereza Jankovič, stara 56 let, dekla, v službi pri rodbini Segre, v ul. A. Canova.	j
Tatvina v vlaku. Milan Benko, stanujoč v ul. Belvedere Št. 35, je potoval v nedeljo po istrski ozkotirni železnici. Med postajama Monte Castiglione in Plavži mu je drug potnik ukradel omot, ki je bil položen na klop. Ko je opazil tatvino, je dal poklicati redarja, ki ob nedeljah vedno potuje s tem vlakom. Redar je pozval tata, naj vrne omot. Ta pa je rajši vrgel omot skozi okno ven. Bil je aretiran. Tat je 51-letni dninar Josip Macole iz Trsta.
Nagla smrt. Rudolf Mattuzzl, star 29 let, stanujoč v ulici S. Giacomo in Monte, je včeraj ob 12.20 nenadoma umrl. Došli zdravnik z rešilne postaje ni mogel drugo, nego konstatirati smrt.
Požar. Sinoči ob 7.25 je pričelo goreti v stanovanju Antona Fonda v ulici Giorgio Vašari št. 18, III. nadstropje. Hišni gospodinji se je namreč prevrgla sveča, ko je šla nekaj iskat v omaro, kjer se nahajajo ženski klobuki perilo itd. Došli gasilci so ogenj kmalu udušili, škode je okolu 300 K.
Padel na ladiji. Roman Lonzar, star 24 let, tesar v ladijedelnici v Tržiču, stanujoč v Trstu v ulici Vittorio Alfieri štev. 2,
je včeraj popoludne padel na ladiji 6 metrov globoko in si je ob padcu zlomil tilnik in zadobil še druge težke poškodbe na telesu. Prepeljali so ga v tukajšnjo mestno bolnišnico.
Otrok padel s prvega nadstropja.
— Bruno Peruzzi,* star štiri leta, stanujoč v ulici S. Giacomo in Monte, se je včeraj igral na oknu stanovanja v prvem nadstropju, nakrat je zgubil ravnotežje in je padel na tla. Zadobil je ob padcu veliko rano na čelu in druge poškodbe po vsem telesu. Spravili so ga v bolnišnico. Težko da bo okreval.
Padel s kripice. Andrej Obrsnel, krčmar iz Divače, star 50 let, se je včeraj odpeljal iz Divače v neko sosedno vas. Blizu Divače pa je kripica zadela ob kup grušča, se prevrnila in Obrsnel je padel na tla. Zlomil si je pri tem levo ramo. Prepeljali so ga v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer se zdravi.
Koledar in vreme. — Danes: Roža Lim. dev. — Jutri: Rajmund Non. sp.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne f- 29 ® Cels. — Vreme včeraj : lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko : Večinoma jasno. Vroče. Lokalni vetrovi.
Društvene vesti.
Čevljarska zadruga vabi vse odbornike v zelo važno sejo, ki se bo vršila jutri v četrtek, točno ob 8. uri zvečer v novih prostorih, ul. Caserma, v „Trž. podpornem in bralnem društvu" (nad Gorenjčevo knjigarno).
Slov. akad. fer. društvo „Balkan".
Danes, v sredo, sestanek ob 8. in pol uri zvečer. Pred sestankom odborova seja. — Vabim tovariše, da se sestanka udeleže polnoštevilno. _ Predsednik.
Vesti iz Goriške.
Smrtna kosa. V Gorici je umrl v ponedeljek mons. Alojzij Tomsig, dekan me-tropolitanskega kapitelja. Minuli teden je šel v Trbiž na letovišče. Bolehal je za srčno hibo že več Časa, a v Trbižu se je na sprehodu zgrudil na tla. Vojaški zdravniki so mu nudili pryo pomoč. Ko si je opomogel, se je vrnil v Gorico. V četrtek je legel in v ponedeljek ob 5. uri zjutraj je umrl. Pogreb je bil včeraj popoludne. — Pokojnik je bil rojen v Gorici, v duhovnika je bil posvečen leta 1869. Služboval je večinoma v Gorici. Po smrti stolnega dekana Mrcine je bil imenovan njegovim naslednikom. Po rodu je bil Italijan, ali zelo koncilijanten mož.
D**HI ion glasovir se išče. Ponndbe na naslov na Kl II ts II I Kožlin, pošta Dobrava v Brdih.
1467
V novi trgoviniDobro iutro! Kam Pa kam?
nI. Carlo ghega 2 (bivša mirodilnica)
je dospela :: partija porcelanaste
Posode
po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni I
„Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(„Al buon Opera io*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od nfyfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
Nova : čevljarska : delavnica
Ignac Žiberna
Piazza S&nsovino 8 (na zgornjo stran
predora Montuzza)
Izdeluje in popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri.
DELO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
V?/ Af/^vt/^"
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tisočeri cvet" (Mllleflorl)
Čiatl kri ter Je irnstno areditvo proti onim alučvjim, će peče v ielodcti, kakor proti slabemu prebavljanju in hemoroidam. - Jeden omot za tdniTljenje ataue 1 K. ter se dobiva r odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI '
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
Poitne poiiljatve se IzvrSujejo takoj in franko, ako se dopcSlje Kron 1 10.
r
ii
M TEODOR KORN u
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA ■ DELA IN POPRAVE = PO NIZKIH CENAH. :: Delo dobro in zajamčeno. :: TBlBl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.

3E
Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrionov
^pri Batjel-u
= = GORICA = = Stolna ulica Štev. 2—4.
Mladi
Mehanična delavnica. - Prodaja na obroke. - Ceniki franko. - Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev „Motosacocbe" na navadnem kolesu'. — Kupuje se Btara dvokolesa. 5iv. a troje, gramofone itd.
Penama OEKOSLAO GOL
TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13.
Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po zmernih cenah.
Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste.
POSEBNOST: vsakovrstni likerji in ———. vino v steklenicah.
Pekarne in sladščičarne
Josip Pahor-Trst
Centrala: Via Mađonnlna št. 39.
PODRUŽNICE :
Via 6inseppe Parini 12. in Via S. Jfarco 25
Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — Biško-tinov vsake vrste. — Moka iz ::	prvih mlinov.	::
—— PGSTBEŽBA NA DOM. --
Telefon št. 11-90.
Na novo sezidana
bor. Lewetzow-o» pekarna apna .Klementlneus-sesen'
v Rihembergu
započne ta teden svoje delovanje in izdeluje I.a sveže pečeno belo apno v velikih kosih po najnižjih dnevnih cenah.
Prijazna vprašanja naj se obrnejo na ravnateljstvo v Rihembergu.
Poskusite FI- Gr%Uiitrt« ki je naj-GOVO KAVO fj^^tlllllll finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. 0000
I prašiči lepe pasme so na prodaj pri Rudolfu Pekavmu v Skopem	1468 •
p.nr|A te hiša za 3 družine v bližini Sv. Ja- j ■ rUlIct koba. Pojasnila daje Miha Hervatin, Konsumno društvo pri Sv. Jakobu.	1469
liSČQ Da °P2inal1 st> J® na prodaj- Ima 3 Ml Od aobe, 1 kuhinjo, vrt pred hišo in vodnjak. Zglasiti se istotam.	1471 [
Slovanske igralne karte 86 p-rod-^ajo-v
ulica Caserma 16.
Trstu v knjigarni J. Gorenjec,;
1472 i
PrflfiS) Be °der* Društva, ki prirejajo zabave in I lUlldL predajanja po različnih krajiD, morejo si prav po ceni, skoraj zastonj, nabaviti velik, raz- ! tezljiv in skrčljiv oder iz železa in platna, ki nosi • 160 oseb pevcev in je širok 6 m, najožji pa 3 in j pol m, visok 43 m, najnižji pa 2 in pol m, torej za vsak proBtor in vsako priliko vporaben. — Pojasnila in ogled v Čitalnici v Kopru.	1473
PffiHo Qp 23 hektolitrov najboljšega vipav r K U Ud ots skega belega vina v Šmarjah pri Ajdovščini ter 16 hektolitrov črnega v Istri. Pojas- i nila daje gostilničar pri Francu ul. Geppa 16, kakor ' tudi Josip Samec, Šmarje pri Ajdovščini.	1459
poslovodja išče gostilna BalanČ
1451
0 priliki birme na Krasu
naznanja urar in zlatar
BOGOMIL PINO
(bivši urar v Sežani)
s.vojim cenjenim odjemalcem, da se bo nahajal v nedeljo dne 3. septembra t. 1. v Sežani
z veliko izbero verig, uhan, prstanov itd. itd. in sicer od 9. ure predpoldne do 6. ure pop.
(BISS55ISS35SEH5S9ISBBSBI 39					
	1	N • •> . • . V..;. "V		/ . 1	i
Spretnega na Prošeku
No7noniom slavnemu občinstvu, da sem: HCS£IlaUJalll odprla dne 28. t. m. s*ojo go- i stilno v ulici S. Francesco d'Assiai št. 17. — Točila ' bodem vedno svežo Mareno Dreherjevo pivo, istri-jansko in dalmatinsko vino. Vedno sveža kuhinja z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. — Priporoča se gostilničarka Marija Albrecht. 1463
Mnrana Je priznano najboljše sredstvo za ITI UI dl I d uničevanje stenic in druzega mrčesa. Prodaja se v glavnih mirodilnicah. Zaloga Skrinjar, via Ferriera 37, L	1381
= lofo pogrebno podjetje =
Trst, Corso št 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon St. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31.
Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. - po najnovejšem praktičnem sistemu. -
Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zaročence, birmance in druge slučaje.
SIMGe voščenih sveč prve odliiovaie rcSCarne gosp. J. Kosač-a i Gorici.
Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov:
J. MRZEK,	A. JAMŠEK in F. BERNETIĆ,	T VITEZ,
Opčina št. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu	NabreŽina, glavni trg pri
(Noghere).
ceste.
cerkvi.
I Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji, CENE ZMERNE.	K. Blecha.
Hotel Balkan
Ob priliki selitve 24. avgusta
priporoča tvrdka
R. Ditmar, Gebruder Brunner, ak. dr.
filijalka v Trstu, trg Ponterosso št. I
svoje potrebščine za razsvetljavo vsakega modernega načina razsvetljave
v vsakem štilu in po nizki ceni.
Priporoča se tudi cenj. občinstvu za vpeljavo elektrike bodisi za razsvetljavo ———-ali pridobivanje moči. —