cAMENLJIVOSTJr* irene so življeuje naše, Rahlo se vzdignjejo, — Ko bi trenil, zopet v vodi Se zgnbe, poniiuejo. Listje smo jesensko velo, — Cvet, ki slaini «-a mori, — Dim, ki v zraku se razide, — Glas, ki v »'ojzdu po.šniiii. Knj pomaga bliš iu sreča, Knj stori uiuia vsa? To minljive so ijrrače, Ki jih z liiiini svel i«ra. Torej voljno križo nosi, Sol/n mo(i iiaj oko! Hiponia bo vsc niiiiulo, Iu življeuje bo nov6. — Jakoslav.