Poštaina plačana t gotovini Cena 1.50 Din Izhaja vsak petck ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 Din, za inozetnstvo 10 Din // UredniStvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Štev. 3. Celje, petek 15. januarja XO37 Leto XIX. Celjska mestna knjižnica Celje, 15. januarja. Med kulturnimi institucijami v Celju je pač treba na prvem mestu imenovati Javno mestno knjižnico, ki bo obhajala prihodnje leto svojo desetletnico. S to knjižnjico pa bo zrla na to svojo u- stanovo z vsem upravičenim ponosom njena knjižničarka strok. učiteljica gdč. Vera Levstikova ; ona je pravzaprav knjižnico ustanovila, še več, ustanovila in množila je knjižnico celjskega Žen- skega društva, ki je tvorila jedro novo ustanovljene mestne knjižnice. Žensko društvo je namreč leta 1932. kupilo 250 knjig ter pričelo z izposojevanjem vtem- ni dvoriSčni sobici Zvezne, tiskarne. Obisk knjižnice je neverjetno naraščal zlasti iz delavskih vrst, tako da tudi zaloga knjig, ki je medtem v treh letih narasla že na 1350 knjig, nikakor ni zadoščala. Zaradi prevelike potrebe in preskromnih sredstev je moralo Žensko druŠtvo opustiti misel na razširitev knjiŽ- nice) in na pobudo narodnega poslanca g. Ivana Prekorška so se pričele pri- prave, da ustanovi celjska mestna ob- čina javno knjižnico in prevzame knjiž- nico ŽenskegaJ društva. Knjižnica se je preselila v pritlično sobo na magistratu, kjer je ostala 4 leta, ter pričela poslo- vati leta 1927. Že leta 1928. ji je pri- padla tudi knjižnica celjske Čitalnice, ki je imela nekdaj krasno knjižnico, a |i je preko vojne ostalo komaj okoli 700 knjig, ki jih je kakor rečeno pre- pustila mestni knjižnici. Občinski svet je izbral za knjižnico poseben kuratorij, ki mu predseduje vsakokratni župan, čigar namestnik je magistratni ravnatelj. Vprvem kuratoriju so Se bili: ravn. Brinar, učitel ja Kramer in Ro5, poslanec PrekorSek, dr. Skoberne in Mar, v sedanjem pa so člani učitelja Kramer in Ro5, dr. VorSič, dr. Skoberne, veroučitelj Lukman in Kranjc. Dotacija mestne občine je znaSala prvotno 20000 Din, a sedaj znaSa komaj 10000 Din; iz te dotacije pa se plačuje mestni obCini najemnina za dve sobi v mestni elektrarni, kamo se je knjižnica leta 1930. preselila, na leto 6000 Din, enako kurjava in razsvetljava, tako da ostane za nabavo novih knjig silno malo na razpolago, kar je tern usodneje, ker bi knjižnica rabila celo poseben fond, da se izpopolnjuje zlasti takrat, kadar so kake antikvarične knjige na ponudbo. Sedanji prostori so sicer ugodnejSi od onih na magistratu, a so s knjigami že natrpani prav do stropa že tudi ob vmesnih stenah, da se knjižničarka in njene pomočnice že ne morejo več gi- bati med knjigami. Knjig je že nekaj nad 10000. Knjižnica se deli v pet od- delkov, in sicer v slovenski oddelek (s pododdelki: romani in povesti, drame, pesnitve in mladinski spisi), srbohrvatski oddelek, ki ima okoli 500 knjig, nemško leposlovje, znanstveni oddelek in revije. Slovenski oddelek ima novejSe knjige večinoma v več izvodih, da more ustre- či obiskovalcem. V gornji razdelitvi pa je žetudi podan program bodočega razvoja. Predvsern je treba pač izpopolnjevati znanstveni oddelek, zlasti historično in jezikoslovno skupino, kajti ravno za znanstveno delo je Celje tako neugodno kakor malo- katero mesto s srednjo šolo v banovini. Seveda je poleg denarja za to treba Se posebnega studijskega prostora, kajti često je tieba \r kako knjigo le pogle- dati, da se ugotovi citat, često je kaka knjiga toliko rabljena ali takodragocena, da je ni priporočljivo posojati na dom. Posebno pozornost zasluži tudi mla- dinski oddelek, ki bi naj nadomestil slabo dotirane šolarske knjižice na o- snovnih, meščanskih in srednji soli, Čemu trositi in drobiti itak skromna sredsNa, da leže knjige brez koristi po orrurah, ko lahko vse opravi ena knjiž- nica, ki je na razpolago in ima stro- kovno nad vse usposobljeno izposoje- valko in svetovalko. Pravi nasvet v knjižnici pa je Često, pri mladini celo vedno več vreden, kakor knjiga sama. V Celju je več knjižnic, med njimi sta tudi dve, ki izposojujeta knjige proti izposojevalnini, ena vživa celo subven- cijo mestne občine. Ali bi se dalo vse združiti v mestni knjižnici, ne morda zaradi konkurence, marveč zaradi boljše uporabe razpoložljivih sredstev. V knjiž- nico pa nedvomno spadajo vse knjige iz učiteljskih knjižnic osnovnih in me- ščanskih Sol, za katere mora itak skr- beti mestna občina, ki tako kupuje isto knjigo za vsako solo posebej, ko bi lahko za to kupila centralni knjižnici več knjig. V to knjižnico bi pa spadala tudi sicer še precej bogata, a iz no- vejšega časa pač slabo založena knjiž- nica drž. gimnazije. Res, da bi bila uprava zaradi različnih lastnikov težja, vendar bi se mogle knjige pustiti v lasti drž. uprave, a bi bile knjižnici le izposojene. Knjižnica bi zanje tudi od- govarjala, kar bi bilo tern lažje doseči, ker je banska uprava nadzorni organ nad državno kakor nad občinsko imo- vino. Enako bi pod varstvom lastinske pravice lahko prepustili svoji knjižnici mestno in sresko učiteljsko društvo. Kar neverjetno se čuje, da je obrtna nadaljevalna sola začela ravnokar usta- navljati si lastno knjižnico, ko ima pri- lično bogato mestno na razpolago, viri pa prihajajo iz istega žepa davkopla- čevalcev... Mestna knjižnica je prvotno poslovala trikrat, pozneje Stirikrat in sedaj po- sluje že petkrat na teden po dve uri. Vpisanih obiskovalcev je okoli 3200, a v knjižnico jih pride povprečno 80 na dan, vsak pa dobi 2-3 knjige ter plača obrabnine 1-3 Din; dijaki plačajo le polovico. Iz teh obrabnin se nabere 2500 do 3000 Din na mesec, pozimi več, poleti manj. Knjižnrca namreč tudi v poletnih mesecih posluje iz sledečih razlogov: Knjige, ki bi ostale izposojene preko celih počitnic, bi se pokvarile ali izgubile ; dijaki, ki se že po dveh tednih navadijo lenarjenja, iščejo knjig in imajo za čitanje ravno v počitnicah največ časa in bi nikakor ne bilo prav, če bi takrat knjig ne mogli dobiti ; v poletnih mesecih pa se zatekajo tudi letoviSčarji v knjižnico. V letu 1936, je bilo v 244 poslovnih dneh izposojenih 29391 knjig 14713 obiskovalcem. Izposojenih knjig je bilo 17.919 jugoslovenskih, 9857 nemSkih in 1615 znanstvenhi. Posebno zanimivo pa je, da Ivorijo delavci, obrtni in trgovski vajenci kar polovico obiskovalcev knjižnice, in za- radi njih obratuje knjižnica šele od 6. do 8. zvečer. Skoraj četrtino obisko- valcev tvori mladina celjskih šol in komaj četrtino daje celjska inteligenca... Vmes pa prihajajo v knjižnico tudi kmet- ski* ljudje iz, Nove vasi, Dobrove, Škofje vasi, Levca, Petrovč in celo iz St. Jurija... Tako vrSi javna mestna knjižnica celjska veliko kulturno delo. Treba ji je le novih, večjih in ugodnejSih pro- storov ter denarnih sredstev, da se razmahne po svoji zasnovi in tako res zadosti kulturnirn potrebam Celja. Uči- teljica gdč. Levstikova, ki je znala do sem, bo vedela pot tudi naprej. St. ? 6. II. 1937? Delovanje celjske policije Iz statistike predstojništva mestne policije v Celju za leto 1936. posne- mamo sledeče zanimive podatke: V Celju, ki ima okrog 20.000 pre- bivalcev, so lani narasli zločini in pre- stopki iz koristoljubja za 100 odstot- kov. Tatvin je bilo lani 428 s skupno §kodo 226.555 Din, dočim jih le bilo predlanskim 255 s škodo 176.747*50 Din. Med tatvinami je bilo lani 18 vlomnih tatvin s Skodo 80.350 Din, 26 žepnih tatvin s Skodo 10 640 Din, 70 tatvin koles s škodo 70.200 Din in 314 manjSih tatvin s skodo 50.251 Din, prevar je bilo 89 s škodo 40.700 Din (predlanskim 83), poneverb 35 s škodo 18.380 Din (predlanskim 83). Prestopki zoper življenje in telo so narasli lani od 11 na 26; med temi je bilo 13 tež- kih telesnih poškodb. Celjska policija je izsledila lani sto- rilce v 278 primerih tatvine in reSila blaga in denarja v vrednosti 152.300 Din, v 56 primerih prevare in rešila 31.320 Din ter v 29 primerih poneverbe in reSila 13 480 Din. Kriminalni odde- lek je nadalje uspešno obravnaval 260 prestopkov zoper javni mir in red, 270 primerov vlačuganja in potepuStva, 3 primere tihotapstva s saharinom, 1 uboj, 6 prestopkov zoper življenje in telo ter odprave telsnega plodu, 10 prime- rov poškodbe tuje lastnine, 13 prestop- kov zoper osebno prostost in varnost, 3 posilstva, 3 javna posilstva, 12 ne- sreč in 148 raznih prestopkov. Poža- rov je bilo lani v Celju 9 s skupno Skodo 20 300 Din, samomorov 9 in smrtnih nesreč 7. Policija je izročila sodiSčem 114 oseb zaradi kaznivih dejanj. Odgonski po- staji v Celju je bilo oddamh 162 oseb, iz Celja pa je bilo izgnanih 8 oseb. V policijskih zaponh je bilo lani 1161 oseb (843 moških in 318 žensk). Po licijska straža je napravila lani 3528 prijav nasproti 1427 v 1.1935.Izgub je bilo lani prijavljenih 120 s škodo 29.114 Din, od teh pa je bilo strankam vrnjeno izgubljeno blago v 96 prime- rih v vrednosti 20.600 Din. Na|dbe so bile prijavljene 103 v vrednosti 12.750 Din, blago pa je bilo vrnjeno lastnikom v 85 primerih v vrednosti 10.000 Din. DruStev je v Celju registriranih 109, vštete pa hiso pristine organizacije trgovcev in obrtnikov. Stevilo druätev je za Celje pač malo previsoko. V Celju so 4 tiskarne. Tu izhaja 12 Casopisov in sicer 1 dvakrat "na teden, 1 enkrat na teden, 1 dvakrat na me- sec, 8 pa po enkrat na mesec. Registriranih koles je v Celju 3083, osebnih avtomobilov 80, tovornih av- tomobilov 37, fijakarskih in polfijakar- skih voz pa 48. Inozemcev, ki živijo v Celju stalno ali pa krajSi fas, je 785. Največ je avstrijskih, italijanskih, čeSkoslovaSkih in nemških državljanov. Navedeno Ste- vilo tujih državljanov je za Celje go- tovo veliko. Lani je obiskalo Celje 13.542 tuj- cev (10.143 Jugoslovenov in 3399 ino- zemcev) nasproti 13.199 (10 252 Jugo- slovenom in 2947 inozemcem) v letu 1935. Obisk tujcev je torej lani razve- seljivo narasel. Policija je lani izdala 184 novih potnih listov in 3 izseljenske potne liste ter vidirala 738 potnih listov. Celjska policija je opravila lani za- res ogromno dela in dosegla lepe u- spehe, za kar zasluži osobje priznanje in pohvalo. Political pregled Skofovska konferenca v Zagrebu S plenuma Skofovske konference, ki je bila v Zagrebu od 8. do 14. t. m., je katoliSki episkopat izdal sledeče sporočilo : KatoliSki episkopat je vsestransko proučil raznovrstno delavnost komu- nistične propagande v naSi domovini, navdahnjeno od Moskve po plačnncih, ter le o tern vpraSanju izdal spomenico na svoje vernike. KatoliSki episkopat bo Se nadalie z naivečjo pozornostjo spre mljal komunistično propagando ter storil vse potrebne ukrepe, da to stiaSno nevarnost za vero in civilizacijo od- strani in reSi vernike. KatoliSki episkopat soglasno zaklju- čuje, da se v vsaki Skofiji izvaja Skofijska KatoliSka akcija po načelu: »Nil sine episcopo« (»Ničesar brez Skofa«) po kanoničnih predpisih, smernicah sv. očeta in posebnih Sko- fijskih pravilnikih. Razen tega se po- verja posebnemu odboru Skofov, da sestavi načrt in pripravi vse za končno ureditev medSkofijske katoliSke akcije za vso državo. KatoliSki episkopat je vsestransko premislil resolucijo, ki je bila sprejeta na katehetskem kongresu v Splitu ter storil potrebne korake pri merodajnih državnih oblasteh. KatoliSki episkopat ugotavlja, da se v Stevilnih Solskih knjigah izpodkopa- vajo temelji katoliške vere in morale. Vera se postavlja zasmehu in potvarja se resnica katoliSke cerkve, s čemer se težko žali čut katoliških vernikov. Tudi v tej smeri je storil katoliSki e- piskopat potrebne korake pri merodajni državni oblasti. KatoliSki episkopat ugotavlja, da se je velik del naSega naroda v borbi za kruh raztresel po Sirnem svetu in da v diaspori, kjer je brez svojih duhov- nikov, ki bi razumeli njegovo duSo, mnogokrat pada kot žrtev zablod da- naSnjega časa in propada časno in veüno. KatoliSki episkopat bo storil vse, kar je v njegovi moči, da mu priskoči na pomoč z organiziranjem dušnega pastirstva, ki bo razumelo njegov jezik. V zvezi s posvetitvijo oltarja na cast našega rojaka Nikole Taveliča, ki je bil zgrajen v CeSki cerkvi v Jezuza- lemu, bo organizirano romanje na to svečanost po odboru Dru5tva sv. Je* ronima, ki je prevzelo pokroviteljstvo nad to svečanostjo. Njegova želja je, da se vsi katoliSki verniki tega dne v obhajilu združijo v duhu z onimi, ki bodo sodelovali pri posvetitvi, da bi s skupnimi molitvami po njegovi priproSnji izprosili vztrajnost v veri naSih očetov. KatoliSki episkopat z zgražanjem ugotavlja, da se je javna nemorala v ietnem času na obalah naSega morja, na žalost tudi na obalah naSih rek, razSirila tako zelo, da so po pravici v skrbeh vsi prijatelji našega naroda. Žalostno in bridko je, da vecji del na- Sega tiska ni znal razumeti svoje dol- žnosti in ne samo, da ntčesar ni storil, da se prepreči to zlo, marveČ ga je celo aktivno podpiral bodisi zavestno ali podzaveslno. KatoliSki episkopat ugotavlja, da je poleg takSnih razmer brezuspeSna borba drfavnih oblasti proti prodiranju kumunizma. Komuni- zem se namreč najlažje Siri tarn, kjer so izpodkopani temelji morale. Kato- liSki tisk bo storil vse za pobijanje tega zla kakor tudi zablod, ki Se Sirijo v tej smeri med narod. Za svetovni evharistični kongres, ki bo letos v Manilli na Filipinih, poziva katoliSki episkopat vse vernike na du- hovno sodelovanje, da se tako pouda* rijo zveze med katoličani vsega sveta. KatoliSki episkopat je delal na spre- membi pravil Misijonske družbe du- hovnikov in imenoval voditelja DruŽbe za Sirjenje vere v naSi domovini. KatoliSki episkopat toplo priporoča katoliSkim vernikom, ki imajo možnost, da si ogledajo veličastno razstavo ka- toliSkega tiska v Vatikanu. KatoliSki episkopat je proučil izredno težko materialno vpraSanie katol Skega klera v vseh Skoftjah in bo delal na to, da se mu zagotovi dostojna eksi- stenca, da bo lahko svojo težko in naporno službo vrSil v korist cerkve in svojega naroda. p Izjava Vladimira RadlČa o hrvatskem vprašanju. »Vreme« je obiavilo 6. t. m zanimivo iziavo Vla- dimira Radica, sina pokojnega Stjepana Radca. V tej izjavi naglaSa Vladimir Radič med drue;im • »Moie prepričanje je, da je polo*aj zelo usoden zaradi gospodarske stiske, v kateri živi kmečko Stran 2. »NOVA DOBA« Stet. 3. Ijudstvo. Prehodil sem peš zagrebški okraj do Marije Bistrice in se na svoje oči prepričal, kako stragna beda je vsepovsod. Zato je razumljivo, da ves hrvatski narod z nestrpnostjo priča- kuje, da se že enkrat reši hrvatsko vprašanje, ker je globoko prepričan, da bodo po pravični rešitvi naSih na- rodnih zahtev začeli reSevati tudi velika socialna vprašanja, ki tako tišče ob tla naSe kmečko Ijudstvo. Vprašujete me, kako gledam v bodočnost. Vse pojde svojo pot. To zadevo vodi dobro dr. Maček. Samo naj hitro rešijo hr- vatsko vprašanje, ker nas v to sili ne samo naš notranji, marveč tudi zunanji položaj. Ko se izvedejo svobodne vo- litve, kakor to zahteva dr. Maček, se bo najbolje videlo, kdo ima enodušno zaupanje vsega naroda za seboj. Ta* krat se bo ponovno pokazalo, da je Radiceva kmečka stranka edini zako- niti zastopnik hrvatskega naroda sploh. To, kar zahteva dr. Maček, je zares zahteva hrvatskega naroda. Ako bi dr. Maček, kar pa je nemogoče misliti, spremenil svoj program, odnosno od- stopil od svojih osnovnih zahtev, bi postavil na tehtnico svojo sedanjo moč in veljavo med narodom.« p Posvetovanja med dr. MaČkom in predstavniki JRZ se bodo, kakor izgleda, v kratkem pričela. Kdo se bo v imenu JRZ posvetoval z dr. Mačkom o rešitvi hrvatskega in drugih vpra- šanj, še ni znano. Jugoslovenski na- clonalisti bodo spremljali pogajanja z dr. Mačkom z velikim zanimanjem, ker vidijo v teh pogajanjih velik korak naprej k razčiščenju naših notranjih prilik. p V času zakonltostl In reda. (Do- pis iz Zibike). Kakor je znano, so bile pri nas obfinske volitve razveljavljene z naročilom, da se morajo razpisati v teku enega meseca nove volitve. — Odločitev upravnega sodi5Ča v Celju se je izvrSila 3. decembra, a o razpisu volitev Se ni duha ne sluha. Kedaj le bodo nove volitve? (Opomba uredni- Stva : Zakon o občinah ima zadevno jasna določila, ki jih Izvolite preCitati). p Novoletna amnestlja. »Službene novine« z dne 11. t. m. so objavile ukaz kraljevih namestnikov, kl je bil podpisan 5. t. m. in kl proglaša amne- stijo v sledečem obsegu : a) Splošna amnestija se izreka za kazenska de- janja po čl. 5., 6., 7., 8., 9., 19. in 20. zakona o zaščiti javne varnosti ter za kazenska dejanja po § 302. kazenske- ga zakona, ki so bila izvrSena do dne- va tega ukaza. Amnestija velja neglede na to, ali se je sodni postopek že pri- čel ali ne, ali je bila sodba že izrečena ali ne. b) SploSna amnestija se izreka za vse prestopke po zakonu o tisku ne glede na to, ali je sodni postopek le začet all ne In ali je sodba že izre- čena ali ne. c) Kazen se briSe osebam, ki so bile od civilnih sodlšč obsojene na zapor do največ enega leta a!i na globo do 500 Din. Ako je zapor delo- ma že prestan ali globa deloma že plačana, se brise ostanek. Izvzete so obsodbe, izrečene na privatno tožbo zaradi žalitve ali klevete. Amnestija je pogojna za dobo treh let, ako v tern času pomiloSčenec ne izvr§i nobenega zloCina in nobenega prestopka ali pre- krSka iz koristoljubja. Osebam, ki so poleg zaporne kazni obsojene tudi na denarno, se briSe samo zaporna kazen. d) Delno se oprostijo in zmanjSajo za- porne kazni osebam, ki so bile obso- jene po civilnih sodiSčlh na več ko 12 mesecev zapora. Odpust kazni znaša največ polovico in je večji pri osebah, ki prej Se niso bile obsojene zaradi kakšnega zločina, in razmeroma večji tudi pri osebah, obsojenih na lažjo ka- zen, kakor pri onih, ki so obsojene na daljSo kazen. Onim, ki so bili obsojeni na dosmrtno robijo ali jim je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno robijo, se jim kazen spremeni v robijo 20 let, pri čemer se vračuna že pre- stana kazen. e) Od pomilostitve pod točko a) so izvzete osebe, ki so bile obsojene tudi na izgubo državlianstva ali javne službe, od amnestije po to- čkami a), b), c) in d) pa osebe: 1) ki so bile obsojene, ker so kot državni, samoupravni ali drugi javni organi sprejemale podkupnine ; 2) ki so po- begnile v inozemstvo fcli se skrivajo v notranjosti države in se do dneva tega ukaza še niso vrnile, odnosno se niso prijavile oblastem ; 3) ki so bile ob- sojene zaradi vohunstva. Od pomilo- stitve po točkah r) in d) so izvzeta kazenska dejanja po čl. 1. in 2. zako- na o zaSčiti javne varnosti ter po § 307., 308., 309. in 310- k. z. Nadaljnje odredbe ukaza določajo način, kako se ima znižanje kazni izračunati in iz- vesti. p Članskl sestanek sreske organf- zacije JNS v Mariboru. V četrtek 7. t. m. se je vršil v hotelu »Orel« clan- ski sestanek JNS za mesto Maribor. Bil je zelo dobro obiskan in razpolo- ženje udeležencev je bilo izredno ži- vahno. Sestanek je vodil namesto slu- žbeno odsotnega predsednika sreskega odbora g. senatorja dr. Ploja podpred- sednik g. dr. Lipold. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek iz Celja, ki so ga zborovalci že v začetku iskreno akla- mirali, je podal zanimivo in izčrpno poročilo o poliličnem položaju, o no- vem proračunu ter o raznih drugih za- konskih predlogih, ki so predloženi Narodni skupščini, zlasti tudi o kon- kordatu s sveto stolico, o občinskih volitvah itd. Zborovalci so njegova iz- vajanja že med govorom ponovno bur- no odobravali, zlasti pa se ni hotelo odobravanje poleči po zaključku poro- čila. Gosp. narodni poslanec je na žel- jo zborovalcev izjavil, da bo z vese- ljem vedno rad pripravljen priti na sestanke mariborskih pristašev JNS. Pri slučajnostih se je obravnavalo vpra- šanie poglobitve strankine organizacije v Mariboru, zlasti tudi vprašanje njene mladinske organizacije. p Pastirski list proti komunizmu. V četrtek je izšlo obširno, tiskano pastir- sko pismo, ki so ga izdali katoliški škofje po končani škofovski konferenci v Zagrebu. Pastirsko pisrao obsega 29 strani in govori o današnjih socialnih razmerah in njihovih vzrokih, o odpad- ništvu od Boga, kapitalizmu, o zablo- dah komunizma in socializma, o takti- ki komunistov, komunistični družbi, o prisilnem gospodarskem in socialnem Sivljenju, o Človeštvu, o božjl pravici dela, o pravičnih zahtevah delavcev, o korporativni ureditvi družbe, o moralhi obnovitvi itd. Na koncu se zaključuje pastirsko pismo z besedami: »Sveti o8e se boji za človeško družbo. Zdi se mu, da gre človeštvo v časno in večno pro- past. Reši ga lahko samo prava notra- nja in zunanja obnovitev. Posebno po- udarja sveti oče potrebo enotnosti, da bi pod vodstvom cerkve bili vsi zdru- ženi, da bi vsi složno delali: vsak po svojem daru, vsak po svojih močeh, vsak po svojem položaju — za krščan- sko obnovitev družbe. Naj nihče ne vsi- Ijuje svojih posebnih misli, čeprav se mu zdijo še tako dobre, če pa so v na- sprotju z naukom katoliške cerkve in s smernicami svetega očeta in škofov,« p Predsednik češkoslovaške repu- blike dr. Edvard Bene§ namerava spo- mladi službeno obiskati Jugoslavijo. Ta obisk visokega gosta se bo izvršil naj- brž meseca maja, ko se skoraj redno vrSijo sestanki zunanjih ministrov Male antante. p Dve ofenzivi generala Franca. Nacionalisti so pričeli v zadnjih dneh dve veliki ofenzivi pred Madridom in pri Malagi, a so jih vladne čete na obeh fron ah odbile. Nacionalisti se se- daj pripravljajo na nove akciie. Včeraj se jim je posrečilo zavzeti Estapono pred Malago. p Goring v RImu Pruski ministr- ski predsednik in nemški državni le- talski minister general Goring je pri- spel v Rim, kjer je bil zelo slovesno sprejet. Kakor zatrjujejo, bo Goring v svojih razgovorih z Mussoiinijem raz- prävljal o sredozemskem problemu, ker se Nemčija boji, da ji ne bi italijan- sko-angleški džentlmenski sporazum zaprl »sredozemskih vrat«. Görinfcov obisk utegne biti tudi v zvezi s sred- njeevropskim položajem, ker se je po- javila težnja Nemčije in Italije po zbliža- nju snekaterimi državami Male antante. Osnovni problem, ki se v tej zvezi po- stavlja, je ureditev jugoslovensko-mad- žarskih odnošajev, ki so se v zadnjem času zelo zboljSali na istočasno berlin- sko in rimsko ipobudo v Budimpešti, tako da je računati v kratkem s po- zitivo ureditvijo tega osrednjega podu- navskega problema. Goringov obisk v Rimu je posvečen tudi španskemu pro- blemu. Domače vesti d Nj. Vei. kraljica Marija je v to- rek ob 18.30 obiskala angle§kega kralja Jurija VI. in kraljico Elizabeto, ki sta jo sprejela v svoji sedanji re- zidenci. d Akcija za ustanovltev ministr- stva za pomorstvo. Jadranska straža namerava začeti akcijo, da se ustanovi pri nas novo ministrstvo za pomor- stvo. d Djordje Vajfert f. V torek je u- mrl v Beogradu znan industrijec Djor- dje Vajfsrt v starosti 86 let. Pokojni Vajfert se je rodil v Pančevu. Po rodu je bil Nemec, a že v svojih mlajših letih je krenil čez Dunav v Srbijo, kier je razvil izredno veliko gospodarsko delovanje, zlasti kot pionir industrije in rudarstva v Srbiji. Bil je tudi med ustänovitelji nekdanje srbske Narodne banke ieta 1883. Prihodnje leto je bil izvoljen za viceguvernerja in je to tiinkcijo opravljal šest let. Polnih 26 let je bil guverner Narodne banke vse do leta 192(6., ko je prostovoljno od- stopif. Takfat je bil izvoljen za prvega ČaStnega guvernerj» Narodne banke v znak zaslug, ki si jih je stekel za to našo najviSjo kreditno ustanovo. d PrdizVoduja jugoslovenskih öpe- karn je lani narasla tako, da so mo- gle opekarne izkoristiti že 50 do 60 odstotkov svoje kapacitate, to je o- kroglo 15 odstotkov več kakor leta 1935, Lanska proizvodnja je že do- segla ono iz leta 1931. Tudi cene so se v nekaterih krajih dvignile in sicer za 6 do 10 odstotkov. d PrerazdeHtev nekaterih občin. »Službeni list bänske uprave« priob- čuje tri ukaze kraljevih namestnikov z dne 9. decembra. S prvim ukazom se iz občine Metlike okolice izloči biv§a občina Čre§njevec in se priklju- či občirti Semiču. V drugim ukazbrh se ustanavlja nova občina Golnik s sedežem v Goričah v kranjskem srezu. V občino spadajo kraji Golnik iz ob- čine KriŽ in kraji Trstenik, Povlje, Bubni vrh, Žablje, Čadovlje, Panger- §ica, Zg. TenetiSe, Sp. TenetiSe, Go- rice, Letence, Kamnjek, Srednja vas in Svarje-Zalog iz obČine Preddvora. S tretjim ukazom se izpreminja ime ob- čine Brega v ptujskem srezu v občino Hajdino in se hkrati prenaša sedež občine z Brega na Zg. Hajdino. d Vlnski sejem in razstava v Ivanj- kovcih bo v torek 19. t. m. v dvora- ni tik kolodvora. Sejem tra|a nepretr- goma od 8. do 18. Na razpolago bodo izvrstna vina iz ormoSko-ljutomerske- ga okoliša iz leta 1936. in 1935. Cene zmerne. d Odplačilnl načrt Hranilnice me- stne občlne v Brežicah. Omenjena hranilnica, ki spada med naše najsta- rejše denarne zavode, je objavila svoj prvi odplačilni načrt. Proste so vse sta- re vloge do zneska 500 Din, kar se nanaSa na 1300 starih vlagateljev. Na- dalje se izplačujejo za vloge od 500 do 10000 Din celoletne obresti za I. 1936., za vloge od 10000 do 30000 Din tri- četrtletne obresti za I. 1936. in za vloge nad 30000 Din polletne obresti za 1.1936. Poleg tega izplačuje hranilnica brez o- mejitve vse nove vloge, ki so narasle v kratkem času že nad 1,100000 Din, kar je za zavod, ki ima okrog 9 mi- Ujonov Din vlog, zelo lep znesek. .Dunajska vremenska napoved za soboto 16. t. m.: Pretežno oblačno, od časa do časa padavine, toplejše, pone- kod morda poledica. Celje in okolica c Celje — mesto prireditev. Nase mesto je letos izredno obogatelo na raznih prireditvah, ki se vrstijo druga za drugo, po navadi kar po dve na en večer, da je tako resnično vsakomur omogočeno, da se na svoj način med svojimi razveseli in napleše. S temi pri- reditvami pa so navadno združene tudi zbirke za pomoč in podporo tern prire- ditvam. Naši gospodarski krogi in tudi privatniki so v resnici radodarni in za- služijo v imenu društev in prirediteljev največje priznanje in pohvalo. To lepo celjsko navado znajo upoštevati tudi razna društva iz širšega okrožja, ki nikdar ne zamudijo, da tudi za svoje prireditve potrkajo na celjska vrata. Zadnje dni pa so se poleg teh domačih tako rednih in požrtvovalnih obisko- valk s polami nenadno pojavile neke redovnice, ki pobirajo za revne misi- jonskc otroke na Kitajskem. To pobi- ranje je v današnjih časih v Celju pač pojav, ki kaže, da pri nas ni bede in ne pomanjkanja, ne brezposelnosti in ne siromaštva, da lahko zbiramo in daje- mo za revne otročičke na Kitajskem. Smo pač Slovenci dobrodušen narod, ki je tako srečen, da v preobilici svojega bogastva še lahko daje podpore v dalj- ne misijonske dežele. c Gostovanje ljubljanske drame. Po dališem presledku bo gostovaW ljubljanska drama v torek 19. t. m. ob 20. zopet v celjskem gledaližča in u- prizorila Zerkaulenovo ljudsko veselo- igro »Korajža velja I« v režijo g. Bratka Krefra. Predstava je za abonma. c Predavanje o berllnski ollmpladl, ki ga je imel v ponedeljek na Ljud- skem vseučilišču radiofonski poroCe- valec ljubljanske oddajne postaje g. Ciril Šoukal, je bilo zelo dobro obi- skano. Predavalnico je seveda napol- nila predvsem naša sportna mladina, ki je z veseljem sledila zanimivemu predavanju. Žal, da ni predavatelj do- bil pravočasno ravno onih slik, ki pri- kazujejo slovenske tekmovalce, tako da je vprav tukaj bila majhna vrzel, ki je nekoliko motila sicer lep večer. c Moderna medicina v borbi proti tuberkulozl. So stvari, ki jih mora vedeti tudi nestrokovnjak. Najbolje pa je, da ga pouči o njih tisti, ki je za posel najbolj poklican. Ime g. dr. Ro- berta Neubauerja, primarija zdravilišča na Golniku, je znano vsakomur, ki pri nas zasleduje prizadevanja, ki gredo za tern, da se tuberkuloza, morilka na- fiega naroda, zatre. Gosp. primarij se ie odzval vabilu krajevne protituber- kulozne lige in bo pod okriljem Ljud- skega vseučilišča predaval v ponede- ljek 18. t. m. ob 20. v predavalnici na meščanski šoli o gornji temi. Zaradi pomena, ki ga ima to predavanje prav za vse sloje prebivalstva, se vstopninä ne bo pobirala. c Rojstni dan pokrovjtelja jugo- sloven^kega g^siistva Nj. Vis. kralje- viča Tomislava bodo proslavili celjski gasilci v nedeljo 17. t. m. Ob 8. bo maša v opatijski cerkvi, nato pa bd zborovanje v gasilskem domu. 0T06RAFIRANJE PLESNIH TOALET — V SOBOTO 16. T. M. DO 10. ZVEČER FOTO PELIKAN-CELJE ATELJE TOPLO ZAKÜRJEN Kino METROPOL Celje ,,„,¦„ Januar Petek 15. Sobofa 16. Nedelia 17. Ponedelj. 18. Konfeti V tern izredno zabavnem filmu z razposajenim hu- morjem, neprestanimi ko- mičnimi konflikti nastopajo: kralji smeha Leo Slezak, Hans Moser, Homanovski Friedl Czepa itd. Januar Terek 19. Sreda 20. Pygmalion Odlicen gledališki komad najduhovitejšega satirika sveta — Bernarda Shawa — o mladem uličnetn d -kletu, ki postane popolna dama. V glavni vlogi : Jenny Jugo, Gustav Gründgens in drugi. Januar Četrtek 21. Petek 22. Ljubezen in jazz Tanzmusik Herman in Hans T h i m i g, Liane Haid Leo Slezak itd. V soboto 16. januarja ob 16. v nedeljo 17. januarja ob 10.15 in 11. Arena krwi in ljubezni Vsi prostori po Din 350 in 4'50 SteV. 3. »NOVA D O B A « Stran 3. c Pravoslavna služba božja na Bo- ¦. gojavljenje v torek 19. t. m. bo v celj- j ski pravoslavni cerkvi ob 8.30, blago- ' slovljenje vode pa ob 9.30. V ponede- ljek 18. in torek 19. t. m. popoldne bo blagoslovitev stanovanj pravoslavnih vernikov. c StarokatoIIŠka služba božja od- pade vnedeljo 17. t. rn. zaradi slo- vesnosti v Mariboru. c Celjani so lanl mnogo pokadlH. Poraba tobaka, cigaret in cigar je zna- šala !ani v Celju 13,640.207.50 Din, poraba cigaretnega papirja pa 148.062.50 Din. Med cigaretami prednjačijo ciga- rete »Drava«, ki so jih lani pokadili kar 29,190.500 komadov. Poraba toba- ka, cigaret in cigar je bila lani največja v maju, juniju in avgustu. naimanjSa pa v januarju in februarju. Na vsakega prebivalca celjske občine odpadeta za tobak in tobačne izdelke po 2 Din ali po 700 Din na leto. To je vsekakor zelo visok prostovoljni dävek. c Invalid} so zborovali. Krajevn! odbor UdruŽenja voinih invalidov v 'Celju je imel dne 6. t. m. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma reden občni zbor ob zelo lepi udeležbi čla- nov in članic. Občni je otvoril s po- zdravnimi besedami predsednik major v p. g. Orel. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da krajevni odbor z vsemi razpoložljivimi sredstvi skrbi za vojne invalide, vojne vdove in sirote, I da bi izboljšal njih bedni položaj. Šte- | vilo članstva narašča in tudi stanje blagajne je povoljno. Ponovno je bil izvoljen stari odbor z majorjem v p. g. Orlom na čelu. Občni zbor je tudi sprejel in poslal ministru za sociafno poiitiko in narodno zdravje resohicijo, ki vsebuje zahtevo po izboljšanju in- validskega v smislu zahtev invalid- ske organizacije. c Ižredno Iep uspeh celjskih ša~ hfstov. V nedeljo popoldne sta igrala Ce!)ski iz Mariborski šahovski klub v Celjskem domu revanžno semifinalno lekmo za banovinsko prvenstvo. Celje, ki je v prvi tekmi z Mariborom v jWariboru zmagelo v razmerju 6 :2, ie 4 drtf^i teWift! po napeti borbi zopet zmagalo in sicer v razmerju 4 in pol : 3 in pol ter bo po doseženih u- spehih sedaj igralo dve finalni tekmi z Ljubljanskim Sahovskim klubom, ki je državni prvak. V drugi tekmi so !bili doseženi sledeči posamezni rezu!- tati: prof. Stupan (M.) : inž. Sajovic (C) 0:1. MeSiček : Modic 1 :0. LeSnik: Cijan 1 :0. Kukovec: Krulc 0:1. Ko- niČ : mag. Hočevar 0:1. Ostanek : 'Skitek 0:1. Dr. Lippai : Graser pol: po!. Bien : Šmigovec 1 :0. Celjskemu Šahovskemu klubu in njegovim igral- cem čestitamo k zares lepemu uspehu! c »Celjski karneval« se bliža! Priprave za »Celjski karneval«, ki ga bo priredil SK Celje na pustno so- boto 6. februarja v vseh prostorih Na- rodnega doma, so že v polnem teku. Za prireditev, ki bo prvovrstno aran- žirana in v vsakem pogledu privlačna, vlada 2e sedaj živahno zanimanje. c II. Akademskl pies »Sloge« v Celju. V dkusno po načrtih akademika J. Di- deka prirejeni veliki dvorani Narodnega doma in vseh stranskih prostorih so priredili na§i nacionalni celjski akade- miki svojo letošnjo plesno prireditev, ki je nad vsako pričakovanje lepo u- spela. Nacionalno Celje je poCastilo to animirano prireditev z vso ono naklo- njertostjo in pozornostjo, ki jo naša nacionalna omladina zasluži. Prireditev se je vr§ila pod pokroviteljstvom celj- skih nacionalnih dam, ki so z vso lju- beznijo in požrtvovalnostjo oskrbovale prireditvene Sotore. Ob zvokih aka- demskega jazza Ronny se je razvilo živahno plesno rajanje, ki je trajalo do ranih jutranjih ur. c StareŠinska organlzacija »Sloga« v Celju se celjskim gospodarskirn kro- gom in privatnikom javno zahvaljuje za pomoč, podporo in naklonjenost, ki so jo izkazali naši organizaciji pri naši letošnji prireditvi. Izrekamo ob- enem tudi zahvalo častnemu damske- tnu komiteju, ki je v visoki rneri pri- pornogel k temu, da je na§a prireditev gmotno in moralno tako lepo uspela. Odbor. c Osebna vest. Gosp. dr. Marjan Bregant, sekundarij na kirurgičnem oddelku javne bolnice v Celju, je na- pravil 11. t. m. pred komisijo banske uprave savske banovine v Zagrebu državni strokovni izpit z odličnim u- spehom. Čestitamo ! c Iz učiteijske službe. Prosvetni minister je odredil za inspektorja Sol v kamniškem srezu Franca Erjavca, znanega referenta v ministrstvu pro- svete. Razrešen je Solski upravitelj Alojz Lušin v Braslovčah, za šolske- ga upravitelja v Veliki Pirešici pa je irrienovan šolski upravitelj Anton Brat- kovič iz Št. Janža pri Velenju. c Imenovanje Častnih sodnikov. Z odlokom ministrstva pravde so po- stavljeni na podlagi člena 8. uredbe d častnih sodnikih za leto 1937. za častne sodnikf* pri okrožnem sodišču v Celju trgovec g. Fran Lukas, drogerist g. Josip Kramar in trgovec g. Karl Loibner. c »Pianlnsk! sejem«, običajna po- mladanska plesina prireditev Savinjske podružnice SPD, bo letos v soboto 6. marca v Narodnem domu v Celju. Ta datum si dobro zapomnite ! c Vremensko poročilo SPD. Mozir- ska koča in Smrekovec, 15. januarja : —8.jasno in mirno, 40 cm sreža, smuka prav dobra. Logarska dolina, 15. janu- arja : —10, jasno, 20 cm snega. c Prvovrstne koline v soboto in nedeljo v gostilni K o 1 e n c, Zagrad. c Knjlgovodsko predavanje. Tr- govsko društvo v Celju bo priredilo v Četrtek 21. t. m. 20.30 v dvorani O brtnega doma v Vodnikovi ulici pre- davanje o kartotečnem kopirnem knji- govodstvu. Predaval bo zastopnik tvrdke »Kartoteka« iz Ljubljane. Ker se bo ta moderni sistem knjigovod- stva predvajal tudi praktično, bo pre- davanje vsekakor zanimivo in lažje razumljivo. Sistem je uporabljiv za največje pa tudi za najmanj5e podjetje. c Primorski ptes. DruStvo »Soča« ob- vešča, da bo tradicionalni »Primorski pies« kakor vsako leto tudi letos 13. februarja v vseh prostorih Narodnega doma, na kar vse prijatelje društva že sedaj opozarjamo. Vsem, ki so pose- tili našo lansko prireditev je še go- tovo v spominu, kako prijetno in ne- prisiljeno so se zabavali. Poskrbeli bomo tudi letos, da pridejo prav vsi na svoj račun, tako Ijubitelji modernih plesov, valčkov kakor tudi prijatelji pristnega dolenjskega cvička, dobrega dalmatinskega ali belega ljutomerčana. Kaj več o tern bomo poročali pozneje. — »Soča«. — • c Društvo »Soča« obvešča svoje članstvo, da bo letni občni zbor dru- gtva v nedelio 28. februarja ob 15. v gdrnjih prostorih Narodnega doma v Celju. c »Jadranskl večer« bo priredil podmladek Jadranske straže na drž. realni gimnaziji v Celju v soboto 10. aprila. Vsa celjska društva prosimo, da bi upofitevala ta datum. c Podružnica Sadjarskega in vrt- narskega druätva v Celju je imela v nedeljo dopoldne v okoliSki desk» narodni Soli v Celju redni letni občni zbor ob skromni udeležbi članstva.Po- družnica ima 129 članov. Stanje bla- gajne je prav zadovoljivo, Z malimi spremembami je bil izvoljen dosedanji odbor. c Mojstrski izptt so napravili pri Okrožnem odboru obrtniških združenj sledeči kandidati: steklar Ivan Rezar iz Leskovca pri Celju, tapetar in de- korater Rajko Nikolič iz Celja ter kro- jača Alojz Kovačec iz Celja in Ivan Reš iz Gornje Radgone. Čestitamo! c PlaČilo občlnsklh davščin. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike in lastnike motornih vozil, da so 1. t. m. zapadli v plačilo na- jemninski vinar in kanalska pristojbina za letoSnje prvo četrtletje, vodarina in števnina za lansko zadnje četrtletje in četrti, zadnji obrok davščine na mo- torna vozila. Stranke se pozivajo, da plačajo zapadle obroke zanesljivo do 10. februarja pri mestni blagajni celj- ski. Po preteku tega roka se bodo za- računale zakonite 6-odstotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo po preteku 6 tednov od dneva dospelosti zaostala, pa bodo izterjana z izvrSbo. c Soseda je zabodel v prsi. Pred malim senatom okrožnega sodiSča se je zagovarjal v torek 53-letni poses- tnik Jože Nunčič iz Sodne vast pri Pri- stavi v šmarskem srezu zaradi težke telesne poškodbe. Med posestnikoma Jožetom NunčiCem in Francem Otorep- cem v Sodni vasi je vladalo že dalje časa sovraštvo zaradi neke poti preko Otorepčevega travnika, glede katere trdi Nunčič, da jo je že priposestvoval, Otorepec pa mu jo brani. Nunčič je že večkrat grozil, da bo Otorepca poStenb naklestil in makar tudi ubil. Dne 24. septembra proti večeru je Nunčič na Otorepčevem spornem travniku napadel Otorepca in ga z nožem zabodel v levo prsno stran blizu srca, pri čemer mu je prerezal žile in ga smrtno nevarno poškodoval. Otorepcu je samo hitra zdravniška pomoč rešila življenje. Nun- čič je trdil, da se je na travniku 2 O- torepcem sprl, pri čemer ga je Oto- repec napadel in ga z nožem neznatno ranil nadi levim kolenom, nakar je Nunčič v silobranu zabodel Otorepca v prsi. Franc Otorepec in njegov ne- čak Peter pa sta izpovedala, da je Nun- čič izzizal Franca Otorepca. Ko je sto- pil Otorepec proti N^ncicu, ga je ta z odprtim nožem naskočil in zabodel. NunČič je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, poleg stroškov kazen- skega postopanja in izvršitve kazni pa mora plačati Otorepcu 1000 za bolečine, 125 Din za zdravniški honorar, 52 Din za zdravniško spričevalo Jn 36 Din za zdravila. c Za spjtnenlk bla^opokojnemu kralju Aleksandru I. v Celju so da- rovali: občinski urad Topolšica 100 Din, uprava veleposestev grofov Jurija in Aleksandra Thurna v Čmi 250 Din ter gozdna uprava Urškin dvor Slo- vetijgradec 500 Din. c Vs« proizvajalce svilsnih tkanin in svilenega predJva za prodajo na drobno in trgovce opozarjamo na raz- glas 0 prijavi tega blaga, terjatev itd. davčni upravi, ki je nabit na uradni deski v veži mestnega poglavarstva. c Brezposelnost. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 861 oseb, delo je bilo ponu- jeno za 9 oseb, posredovanji sta bili izvrSeni dve, odpotovalo je 9, odpadlo pa 791 oseb. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 849 brezposelnih (664 mo- ških in 185 žensk)nasproti 790 (571 mo- Skim in 219 ženskarn) dne 31. decem- bra. Delo dobijo : po 1 oskrbnik, čev- ljar, viničar in hlapec, 2 gozdna delavca, po 3 kuharice in kmečke dekle, 2 go- stilniSki služkinji ter po 1 gostiln. ku- harica in natakarica. c Prfjavite svofa vozila ! Opozar- jamo vse lastnike koles, motornih vo- zil in fijakarskih voz, ki stanujejo v mestni občini celjski, da morajd do konca tega meseca prijaviti svoja vo- zila pri predstojniStvu mestne policije. Oni, ki stanujejo v območju sreskega načelstva, pa morajo prijaviti vozila v iStčrh röku na sreskem načelstvu. V nasprotnem primeru bo treba plačati trikratno prijavn'o takso. c Pozlv dobrim družinam glede sprejemä zapuši"enih revnih otrok v brezplačno oskrbo. Po naročilu kr. banske uprave daravske banovine z dne 23. XII. 1936, VI. No. 33816/1 objavlja mestno poglavarstvo v Celju: Kr. banska uprava oskrbuje in vzgaja v svojih zavodih in pri rejnicah na deželi znatno število otrok, ki so osi- roteli, odnosno so zaradi velike bede ali zaradi brezvestnosti staršev oziro- ma svojcev zapuščeni. V sedanjih tež- kih gmotnih razmerah je pričelo šte- vilo teh usmiljenja vrednih malčkov tako naraSčati, da kr. banski upravi s svojimi omejenenimi krediti ni mo- goče veČ nuditi vsem tem sirotom po- trebne oskrbe. V mnogih primerih že- lijo zakonci vseh slojev, ki sami ni- majo otrok, in taki, katerim so lastni otroci odrasli ali pomrli, pa tudi sta- rejše samostojne osebe, ki se iutijo osamljene, sprejeti iz ljubezni in so- futja kakega otroka po vsoji lastni iz- biri (tudi Soloobveznega) v brezplačno oskrbo ali za svojega. Na te družine ali osebe se obrača s tem kr. banska uprava z apelom na njih ljubezen in usmiljenje do osirotelih in zapuščenih otrok in jih prosi, da bi sprejeü ka- tero teh sirot in jim nudili trajen dorn. oskrbo in vzgojo in s tem nadomestili starše. Dobrotniki, ki bi bili priprav- ljeni sprejeti kakega teh otrok, naj sporočijo to preko svojih občin u- pravam banovinskih dečjih domov in sicer oni iz srezov Maribor desni in levi breg, Slovenjgradec, Prevalje, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Len- dava in Sl. Konjice" banovinskemu dečjemu domu v Mariboru, Stross- mayerjeva ul. 30, iz ostalih srezov pa banovinskemu dečjemu domu v Ljub- Ijani, Streliška ulica št. H.Vzadevnih prijavah naj navedejo: Ime in priimek reflektantov, natančno bivališče, odda- ljenost od kolodvora in od Sole, dru- žinske, premoženjske, pridobitne in nravstvene razmere, število in starost lastnih otrok, povod za sprejem re- jenca in ali se natnerava obdržati rejenec stalno ali samo začasno; dalje kakšne starosti in spola naj bo rejenec (re- jenka). Občinska uprava naj potrdi prejete prijave glede navedenih po- datkov in naj se izjavi 0 nravstvenem zadržanju dotične stranke s pristavkom, ali je upati, da bo otrok pri njej do- bro oskrbovan in vzgotpn. c Sahovski klub Lovšin iz Ljubljane bo igral v nedeljo 17. t. m. dopoldne in popoldne v gostilni »Amerika« na Sp. Hudinji prijateljsko tekmo s Sa- hovskim klubom Gaberjem. Prijatelji šahovske igre vabljeni! c Celjsko pevsko društvo bo imelo pevsko vajo za mešani zbor drevi; pri- hodnji teden pa bodo vaje v ponedeljek za ženski zbor, v sredo za moški zbor, v petek pa za mešani zbor. Vse in vsi točno! c Pri plesnih in drugih /abavnih pri- rcditvah se je v Celju razpasla čudna navada, da prihajajo mnogi obiskoval- ci na te prireditve netočno, često celo z zamudo ene ali kar dveji us. Ker tä- ka netočnost kvari razpoloženje točniti obiskovalcev in povzroča upravičene kritike, pozivamo obiskovalce, da bi se končno otresli nelepe navade in v inte- resu prireditöv upošievali točnost. c iradicionalna maškerada Ofepse- valnega in tujskoprometnega društva v Celju bo na pustni torek 9. februarja zvečer v Celjskem domu. Za maske je določenih več lepih daril. Pripravite se za to priljubljeno in lepo prireditev! c Trgovinski register. Iz trgovinske- ga registra sta se zbrisali sledeči tvrd- ki: A. Drofenik, trgovina 2 modnün, manufakturnim, galanterijskim in kon- fekcijskim blagom v Celju, zaradi o- pustitve obrata in »Prehrana«, družba 2 o. z. v Celju, zaradi razdružitve in izvršene likvidacije. c Sprememba posesti. Hišo trgovca g. Franca Karbeutza na Kralja Petra cesti je kupil te dni veletrgovec g. Rudolf Stermecki. c Sorodnika je okradcl. V četrtek je 22-letni delavec Josip F. iz Kozjega ukradel svojemu sorodniku Ivanu M., posestniku na Vranskem, oblek in de- narja v vrednosti 1200 Din. Storilec je krenil z ukradenimi predmeti v Celje, kjer ga je policija še isti dan aretira- la. Izgleda, da ima F. na vesti še več tatvin. c 2t?tev smrti. Na Glavnem trgu štev. 1 je umrla v torek 53-letna hišnica Ma- rija Osekova, v mestnem zavetišču pa je umrla v četrtek v visoki starosti 87 let mestna reva Neža Kodelova. V celj- ski bolnici je umrla v ponedeljek 50- letna občinska reva Antonija Juharto- va iz Podgrada pri Öplotnici. N. p. v m.! c Kronika nesreč. V Veračah pri Podčetrtku je vreteno pri vodnjaku u- darilo 18-letno občinsko revo Jožefo Uršičevo in ji zlomilo desno roko. V Zlaboru pri Rečici ob Savinji si je 34- letna delavčeva žena Amalija Rotova pri padeu zlomüa desno roko. Ko je hotel 27-letni, pri zdravniku g. dr. Ho- čevarju uslužbeni šofer v soboto pogna- ti avtomobil, ga je udarila ročica s ta- ko silo, da mu je zlomila desno roko. Na Poljanah pri Rečici ob Savinji je padel 59-letni drvar Anton Venek pri delu in si zlomil desno nogo. V nedeljo je padel 30-letni sodni pripravnik An- ton Majdič v Celju na drsališču tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. V ponedeljek se je 25-letni dninar Jože Pačnik z Velike ravni pri Novi cerkvi pri sekanju drv v gozdu vsekal v levo nogo in se težko poškodoval. Ko je 43- letna kleparjeva žena Elizabeta Košto- majeva s Teharja v četrtek nabirala v gozdu pri Storah drva, je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bol- nici. c Urejeno knjigovodstvo Vam pri- hrani mnogo truda in neprijetnosti, za- to se obrnite tozadevno ob novem letu na tvrdko Karl Goričar vdova, Čelje, kjer boste med bogato izbiro trgovskih knjig, amerikanskih žurnalov, rednikov in brzovezov gotovo našli Vašim po- trebam odgovarjajoče. c Celjska koea vabi na koline v ne- deljo 17. t. m. c Dijaski kuhinji v Celju je darovala Stavbna zadruga drž. uslužbencev v Celju iz čistega dobička za 1. 1935. zne- sek 300 Din, za kar se ji odbor Dijaške kuhinje najlepše zahvaljuje. (§c Nočno lekarnlško službo ima oä 16. do 22. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska In reSevalna četa Celje. Od 17. do 23. t. m. ima službo HI. vod, inspekeijo častni predsed. g. Jellenz. Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 3. c Kino Union. Petek 15., sobota 16. nedelja 17. t. m.: »Duše pod bičem«. Velefilm po romanu F. Andreasa. Kra- sni posnetki iz Napolja in Hamburga. V glavnih vlogah Lida Baarova, Albreht Schönhals, Willi Birgel. Predigra : zvoč- ni tednik. — V nedeljo ob 10. in 14. tnatineja ; »Kri ni voda«.—Ponedeljek 18., torek 19., sreda 20. t. m.: »Junak dneva«. Sijajna komedija. V glavnih vlogah Heinz Rühmann.Gina Falkenberg Gustav Waldau, Hans Junkermann. Predigra: zvočni tednik. — Četrtek 21. petek 22., sobota 23. t.m.: »Boheme«. Roman velike ljubezni. V glavnih vlo- gah slavna pevka Getruda Lawrence, Douglas Fairbanks ml., Diana Napier. Glasba: G. Puccini. Predigra: zvočni tednik. Velika Pirešica. V torek 12. t. m. je tukaj umrl po daljši bolezni ugledni posestnik g. Jože Doler v visoki staro- sti 72 let. Pogreb se je vršil v četrtek 14. t. m. dopoldne ob veliki udeležbi so- rodnikov in ostalega občinstva na po- kopališče v Galiciji, kjer so pokojnika položili v rodbinsko grobnico k večne- mu počitku. Bodi preminulemu ohra- njen easten spomin! Sport t Pričetek tekmovanja za nogo- metno prvenstvo. Prvenstveno tekmo- vanje v mariborski skupini I. razreda se bo pričelo 28. februarja. Tekma Atletiki: ŽelezniČar je po sklepu LNP uvrščena s poslednjega na drugi ter min. Za prvenstvo so zavzeti vsi ne- deljski termini razen praznikov od 28. februarja dalje, ker bi sicer ne bilo mogoLe izvesti prvenstva do konca maja. Spričo dupliranih tekem v Ma- riboru v prvem, tretjem in četrtem terminu poziva LNP prizadete klube, da se sporazumejo glede odigranja po ene tekme od vsakega termina na kak praznik ali pa na termin pred 28. februarjem. Sporazume je treba javiti podsavezu do 2. februarja. Ljubljanska skupina I. razreda bo odigrala preostali cjve tekmi 7. in 14. marca. V II. raz- redu bodo pričele tekmovati 7. marca skupine Ljubljana, Domžale - Kamnik, Gorenjska in Trbovlje Zagorje, 8. aprila pa skupine Celje, Maribor in Posavje. Prvenstveno tekmovanje pomladka v vseh skupinah se bo pričelo 4. aprila. t Turnl smuškl tečaj na Smrekov- cu In Mozlr8kl planlni. V izvedbi Smučarskega kluba Celje bo od 7. do 14. februarja na Smrekovcu in Mo- zirski planini tutni smuški tečaj, je namenjen samo dokaj izvežbanim smu- čarjem. Dohod do koče na Smrekovcu kjer je glavni stan tečaja, dne 7. fe- bruarja z jutranjim savinjskim vlakom do Šmartnega ter preko Mozirja in Mozirskih planin. Dnevna penzija (iz- vrstna oskrba in kurjene sobe) 30 Din, tečajnina 100 Din. Tečaj vodi savezni uiitelj g. Ervin Gračner, tvrdka V. Wogg, Celje, ki sprejema prijave in daje vsa potrebna pojasnila. Prijatelji zimske narave in smučarji, pridite! Že sedaj Vam nudijo tereni na Smrekovcu in Mozirskih planin najlepšo smuko in razvedrilo. t Bedni letni obcni zbor SK Atletik bo v ponedeljek 25. t. m. ob 19.30 v klubski sobi Smučarskega kluba pri ^>Zelenem travniku« v Celju. Po svetu s Skrivnostni umori. V Braovu v Ru- muniji je neznan zločinec v času od Božiča izvršil tri skrivnostne uniore in trupla popolnoma razmesaril. Vse ka- že, da je storilec umobolen. V okolici Braova je zavladal zaradi teh zločinov velik strah. s Doktorski naslov bodo odvzeli v Nemčiji vsem Nemcem, ki so v Nemči- ji položili doktorat, a so se po prevze- mu oblasti po Hitlerju odrekli nem- škega državljanstva ali jim je bilo dr- žavljanstvo iz političnih razlogov od- vzeto. a Vojaške svetovalce so dobile an- gleške radijske postaje. Svetovalci so bivši oficirji, ki imajo nalogo, da pri- pravijo in organizirajo radijske posta- je za primer vojne. s Zapor Saint Antoin je bil po poro- čilu lista »Journal de Geneve« spreme- njen vsako noč v kavarno, celice pa v separeje. Ko so se kavarne v mestu za- prle, so prihajali gostje v ta zapor in prirejali tu pravcate orgije. Upravnika zavoda Isaca so sedaj zaradi tega od- stavili. s Duhovi rumenega listja. Tako se imenuje prastaro pleme, ki sta ga na svojem potovanju med Siamom in Ana- mom odkrila dunajski raziskovalec Ber- natzik in njegova žena. To pleme je eno najprimitivnejših piemen na svetu. Njegov jezik sestoji samo iz nekaj de- setin besed. »Duhovi rumenega listja« živijo globoko v pragozdu, ker jih so- sedna plemena ne smatrajo za ljudi in jih neusmiljeno preganjajo. s 100.000 vreč kave bodo pometali v morje te dni v Braziliji. Brazilska vla- da se je odločila za ta ukrep zaradi ne- sorazmerne razlike med letošnjo žetvi- jo kave in povpraševanjem, da bi tako preprečila velik padec cen kave. Mili- joni revežev na svetu bodo morali še nadalje piti drago kavo odnosno je ne bodo mogli piti, ker jim lastniki kav- nih plantaž tega ne privoščijo. s Zeppelinova podjetja pripravljajo za letos še več potovanj z zrakoplovi nego lani. Letos je predvidenih 18 do 20 potovanj na progi Frankfurt-Zdru- žene države in enako število potovanj na progi Frankfurt-Brazilija. s Skrivnosten avion. V sredo po- poldne je pristal na letališču Maillol pri Amiensu avion tujega, doslej še neugotovljenega izvora. Pilotu tega a- viona je uspelo pobegniti še pred priho- dom predstavnikov oblastev. Policija je pregledala avion, ki je bil nepoškodo- van. Našli niso nikakih dokumentov. s Pogreb 48-umega delovnega tedna so priredili stavbinski delavci v Mar- seillu. Pred skupino demonstrantov so nosili mrtvaško krsto, na kateri je bil pritrjen lepak »48 ur dela«. Za tem nenavadnim sprevodom je korakala godba. s Odredbe proti hripi. V Kopenhag- nu, kjer se je pojavila hripa v zelo ve- likem obsegu, je sedaj prepovedano javno kašljati in kihati. Vsakdo si mo- ra pokriti nos in usta z robcem ali ro- ko. Kdor se pregreši proti tej naredbi, mora plačati denarno globo. s Stoletnico iznajdbe stenografije in štiridesetletnico smrti njenega iznajdi- telja, angleškega profesorja Izaka Pit- mana bodo proslavili letos v Angliji. s Angleščina je uvedena kot obvezni predmet v srednjih šolah v Nemčiji. Obenem je zmanjšano število učnih ur za romanske jezike. Prijateiji našega lista pridobivajte v zacetku novega /eta nove naročnike in inserente in agitirajte medsvojimiznanci za »Novo Dobo«! Književnost k Jakoba Grčarja zapiski iz Sibirlje. Mohorjeva družba v Celju je ravnokar izdala v Mohorjevi knjižnici to Grčar- jevo knjigo pod nekoliko neokretnim naslovom »Deviška zemlja v krvi«< Knjiga obsega 236 strani in opisuje av- torjev križev pot od Galicije do daljne- ga Vzhoda v zelo lepem slogu in s pri- jetnim pojasnjevanjem dogodkov tistih dni in let. (Popis nadaljne poti je na- povedan za prihodnje leto). Prav za prav je cudno, da izhaja vojna litera- tura — vsaj sibirska — pri nas šele sedaj, kajti gotovo so neposredni do- življaji piscu pred leti še vse bolj živo silili pero v roke, na drugi strani pa so se ljudje še bolj zanimali za vojne do- godke; a vendar smo šele dobili pri Vodnikovi družbi Mucovi knjigi » Skozi Sibirijo« in sedaj Grčarjevo knjigo! Pa je res bolje tako: v oddaljenosti let je dobil opis potrebno perspektivo, tudi za čitatelje je tako bolje, bodisi da so sami preživeli to dobo in na njo pola- goma pozabljajo, bodisi da si jo mora- jo iz teh in takih spisov šele naslikati v. svoji fantaziji. Zato je prav, da izi- dejo, in treba jih je Čim najbolj širiti med narod. Grcarjeva knjiga nam kar najtočnejše slika doživljaje čeških in jugoslovenskih legionarjev pri umika- nju skozi Sibirijo, Cesar drugje ne naj- demo tako nazorno opisanega. Le ško- da je, da ni knjiga tudi ilustrirana; vsaj skromna zemljepisna karta poti skozi Sibirijo bi opis oživila in zelo u- strezala čitatelju. Prav priporočali bi, da jo založnica se naknadno vlepi v iz- vode, kajti knjiga bo s tem pridobila mnogo na svoji vrednosti. Ta želja pa nikakor ne more zmanjšati priznanja, ki ga avtor v največji meri zaslužL — P. Stu Radio znamke Hornypfon ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Dvojno stanovanfe vsako z 1 sobo, kuhinjo in pritiklinami, sc odda takoj. Naslov v upravi lista. Dvokolesa se sprejmejo preko zime vshrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjera, poniklanje in pokro- manje zelo poceni pri mehaniku R. Per dan Celje, Mariborska c. ll Čuvar iltrskl ovčar čistokrven (z rodovnikom) se prod a. Celje, Strossmayerjeva ulica 3, pritličje. Dvosobno slanovanje s kopalnico v mestu ali bližnji okolici sc išče. Naslov v upravi lista. Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za veseliceP lampijone, konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knllgarna In trgovlna s paplrjent franc LeskovšeK Celje, Glavnl trg 16 Lepo 2 sobno stanowanje s kuhinjo in pritiklinami v I. nadstr. oddanz s 1. februarjem. Pripravno za mime upoko- jence. Celje, Kersnikova ulica 40. Posojilnica naVranskem r. z. z n. z. vabi svoje zadružnike k izrednemu občnemu ztori ki se vrši dne 23. januarja 1937. ob 1. ad popoldne v posojtlnlčnlh prostorlb na Yranskem. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obfne- ga zbora. : ;. 2. Sprememba pravil. 3. Nasveti. Občni zbor je sklepčen, če je zasto- pan vsaj deseti del zadružnih deleSev.. Ako tega ni, se vr§i eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen brezpogojno. Načelstvo. Franjo Dolžan • Celje \\XM\X kleparstvo, vodovodne instalacije strelovodne naprave Privzima vsa « zgorij navedtni ttrekt spadijtča tela \m poprevili — Cene zmerne — Postreiba teCna to wiiw Celjsba posojilnisa d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,5oo ooo'— Rupuje In pro- deijo devizein volute Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema hranilnc vloge na knjižice in tekoči račun ter nndl za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnid: Maribor, Sostanj Urejuje Kado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobec in Zvezno tiskarno Milan Cetina. — Oba v Celju.