Leto VII, števjlka 63, februar 2003, cena 1 SIT 01 ._______tin 9"W T DZQiMlK Mi ha Molanf ENTER računalniška trgovina in servis I računalniški tečaji internet rešitve programi za računovodstvo I www.mdspiler.si Casino Lido I I KM I (. A I I / Nj vulovih srcCc KMALU NA FREKVENCf MICRA HAČUN0V0DSKI SERVLS i msmrnutMtm \ rwufimwuCinii btM ColcaK Dol PMinpa 51, KMtarijmAaunoKM Ida 49 *7 306k GSM: 041 773 456 KRSKO NOVO! NOVO! NOVO! Vsak ietrtek ob 18. uri oddaja ČETRTKOV MOIAIK oglasl Tel.: 07/393 55 00, www.foto-asja.si Ohranjamo vase spomine • Krško v TÄ-BU eentru • Novo muss® e S@vniea KUPON POPUSTOV 10% POPUST ZAVSESTORITVE j POPUST VEIJA DO 30. APRUA ^>------<>^ GAMA ci.o.o. ^ * «iUiinonfi ^ CKZ, 135, KrsKcP tel.:07/49-02-540fax:07/49-09-549 www.gama.si del. čas: PON-PET8.00-19,00 SOB 8.00-12,00 PRVA KNJIGA 0 SPEEDWAYU PRI NASjj Knjiga velikega formata (205 x 280 mm) obsega 150 strani in vse- buje preko 150 barvnih fotografij. Ker je besedilo v slovenskem in angleškem jeziku, bo knjiga tudi lepo darilo za prijatelje in poslov- ne partnerje v tujini. Kupite jo lahko na recepciji hotela Sremič v Krškem in v bolje založenih knjigarnah po Sloveniji, naročite pa po elektronski pošti: ali faksu: 07 49 05 781. Naročam(o)..........izvodov knjige SPEEDWAY V KRŠKEM (SPEEDWAY IN KRŠKO). Cena za 1 izvod (z vključenim 8,5 % DDV) je 6.510,00. Plačilo po povzetju. Naročnik___________________________________________________ X Ulica_________________________________________________ Kraj_______________________________________________________ Naročilnico pošljite na naslov: KD Obzorje Krško, p.p., 288, 8270 KRŠKO. ll __ FEBRUAR 2003 ObzörriiK tretja Na naslovnici: Miha Molan Foto: Boštjan Colarič Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktorica zavoda Katarina Požun Sotošek Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 780 Faks: 07 49 05 781 www.zavod-neviodunum.si, neviodunum@volja.net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Novinarka Bojana Mavsar Tehnični urednik Boštjan Colarič Vodja trženja Katarina Požun Sotošek Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica, ki iz- haja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispev- kov pa 15. v mesecu. Za točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilo- gah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk: DeloTČR Ljubljana. Naklada: 12.000 izvodov. ObžofhiK Maškarada za vse Pustni čas je tu. Čas, ko naj bi po starem verovanju z ma- skami, plesom, pustnimi norčijami in rajanji pregnali hu- dobne, nerazumevajoče zimske duhove in končno priklica- li toplo, cvetočo pomlad. In kot kaže, imamo v Sloveniji kar nekaj takih duhov in duhcev, ki se utelešajo na različne načine, v različnih na- cionalnih ali Da tudi lokalnih Dostavah. In čeprav mor- da tu pa tarn kdo med na- mi še verjame, da jih je s pomočjo pustne tradicije (ko je vsako dejanje, ta- ko pravijo, nekaznovano in lahko vsakdo počne, kar- koli hoče!) možno odgnati, je večini (že nekaj pustnih let) jasno, da v tern prime- ru ne bo šlo. Še vedno pa imamo v pust- nem času priložnost, da z masko in drueačno oble- ko zakrijemo svojo osebnost in prevzamemo kakšno dru- go. Gotovo jih ni malo tistih, ki bi vsaj za (odločilen?!) trenutek stopili v čevlje nekoga drugega in malo zavrte- li naš vsakdan v nekoliko drugo smer, po svoje, po naše, za nas. Če bi prodajali maske, bi gotovo mastno zaslužili, če bi na prodajnih policah ponudili maske ministrov, župa- nov, bivših županov, kakšnega svetnika, morda poslanca... Potem pa, naj živi svoboda in pustni čas! Počnite, kar ho- čete, vladajte, rajajte, povejte, kar mislite, zdaj je pra- vi čas! In ljudje nadenejo maske, rajajo, nekateri pozabi- jo na vsak dan, drugi z masko izražajo svoj odnos do živ- Ijenja v tej občini, regiji ali državi in do ljudi, povezanih s tem vsakdanjim življenjem. Skoraj vsako leto je tako in gotovo, morda pa še posebej, je tako tudi letos. Očitno je, da ljudje neradi javno pove- do svoja stališča o trenutnih razmerah kar tako, raje jih izrazijo preko maske, ko jih nihče ne prepozna, in to v ča- su, ko naj bi bilo vse dovoljeno. Res je, da so rajanja na- menjena predvsem zabavi in norčijam, vsesplošnemu ve- selju, a še vedno so v središču pozornosti tiste maske, ki »poosebljajo« zgoraj omenjene nerazumevajoče uteleše- ne duhove. In ravno tiste povedo o t.i. javnem mnenju največ. Če bi poskušali nekoliko napovedovati, koga bomo letos na ulicah srečevali največkrat, ne bi udarili mimo, če bi stavili na ministra, ki je Posavcem v zadnjih dneh, ted- nih vzel največ časa. A tudi takšni si ob pustnem času nadenejo maske. Razlog je povsem preprost. To je najboljše zagotovilo, da se na ulici ne srečajo s svojo podobo. Kdo ve, morda bi bili pre- senečeni. IZVSEBME 4 Trideset dni 8 Intorvju -Miha Molan 11 Neznani znanci 12 Posavci o HE in regionalizaciji 14 Podelili zlati plakati 16 OZ ratificiral pogodbo o NEI 28 Družanna kronika 31 Akcija Naj natakarica/natakar FEBRUAR 2003 3 tPiöBSBt dm Lučka za najmlajše V okviru donatorske akcije Lučke za naše Ijubčke je Vzajemna zdravstvena zavarovalnica brežiški porodnišnici podarila sodobno fototerapijsko luč za zdravljenje zlatenice pri novorojenčkih, vredno nekaj več kot 700.000 tolar- iev. Zdravlienie zlatenice, pri kateri are za obarvanost kože. sluznic in beloč- nice, je nujno, saj lahko huda zlate- nica poškoduje novorojenčkove mož- gane. Obarvanost jeposledica povi- šanega bilirubina in, kot pravi Go- ran Žarkovič (na fotografiji), zdrav- nik specialist pediater, se z obseva- njem s fototerapijsko lučjo bilirubin iz organizma novorojenčka izloči. V brežiški bolnišnici imajo trenutno tri fototerapijske luči, a sta v upora- bi le dve, saj je prva stara že tride- set let in ni uporabna. Kot pravi di- rektor Splošne bolnišnice Brežice Tone Zorko, pa je potreb po novi in sodo- bnejši opremi vse več, vendar lahko iz lastnih sredstev zagotovijo le do 60 milijonov tolarjev letno, potrebovali pa bi vsaj 200 milijonov. Trenutno orga- nizirajo tudi akcijo za nakup nove operacijske mize. L.P. Učbeniki tudi za romske otroke Osnovna šola Leskovec je v mesecu februarju organizirala posvet o vzgoj- no-izobraževalnem delu z romskimi otroki. Posveta so se udeležili pedago- ski in strokovni delavci tako z Zavo- da za šolstvo kot iz več kot dvajsetih osnovnih šol po Sloveniji, kjer pou- čujejo romske otroke. Namen po- sveta je predstaviti in spoznati raz- lične modele vzgojno izobraževalne- ga dela z romskimi učenci, ki so dru- gačna populacija in jim je potreb- no temu primerno prilagbditi tudi učne programe. Po besedah Ivana Mirta, predstojnika Zavoda za šol- stvo OE Novo mesto, so v ta namen tudi že v DriDravi novi učbeniki. nii- hova posebnost pa bo v dvojezničnosti, zaradi česar bo lažje tako samo po- učevanje kot vzgoja romskih otrok. Vzporedno potekajo tudi prizadevanja, Leskovško osnovno solo obiskuje 69 romskih otrok. da romski učenci ne bi več obiskovati samostojnih oddelkov, vendar zaen- krat tovrsten pouk onemogočajo tako prostorski kot kadrovski in tudi mate- rialni problemi. Leskovško osnovno šolo trenutno obiskuje 69 romskih otrok, ki so vključeni v 6 samostojnih oddelkov in 3 rnesane oddelke. Kar polovica jih trenutno ob- iskuje 1. in 2. razred devetletnega izobraževanja, le po eden učenec pa je v sedmem in osmem razredu. Da bi čim več otrok zaključilo osnovno izobra- ževanje in da bi v večjem deležu ti tudi nadaljevali poklicno izobraževanje, bodo na šolah z romskimi učenci začeli delovati t.i. družinski koordinatorji, Romi, ki bodo sodelovali pri samem pouku z učitelji, prevajali učno snov v romščino in vnašali v pouk del romske kulture. B.M. Vzponi in padci Krški osrednji kulturni hram je kar nekajkrat spremenil svoje ime. Najprej je nosil ime znanega politika Edvarda Kardelja, nato je bil Delavski kulturni dom, zdaj pa je - Kulturr.i dom Krško. Kot poudarja direktor Adolf Moškon, je ta zavod s pravico javnosti, katerega ustanoviteljica in lastnica je KS Kr- ško, v 25 letih doživljal vzpone in padce, vendar je vsekakor upravičil svo- je poslanstvo. V domu se je zvrstilo mnogo kulturnih in umetniških dogodkov tako profesionalnih kot amaterskih izvajalcev, razstav in srečanj, posvetov, seminarjev, kongresov in drugih prireditev. V jubilejnem letu 2002 so v domu gostili kar 581 prireditev, ki si jih je ogledalo ali na njih sodelovalo oko- li 50.000 obiskovalcev. V Kulturnem domu Krško so najbolj ponosni na uspešno organizacijo abonmajskega programa, ki v domu poteka že dva- najsto leto, kulturne užitke pa nudi ne le občanom občine Krško, ki jih je med abonenti 70 odstotkov, pač pa tudi obiskovalcem iz Brežic, Sev- nice in drugih krajev. Na očitke kulturnih društev, da je dom drag za ljubiteljsko dejavnost, Moškon odgovarja, da so najemnine po- memben del njihovega dohodka, saj mora dom kar 70 % sredstev - od skupno potrebnih preko 56 milijonov tolarjev - pridobiti na trgu in pri sponzorjih. V Kulturnem domu Krško pa so si tudi že zadali nekaj ciljev, ki naj bi jih uresničili do 30-letnice. Predvsem bi morali v sodelovanju z Občino in Kra- jevno skupnostjo zagotoviti ureditev statusa v javni zavod, saj je to po vse- bini in obsegu dejavnosti že nekaj časa ter nadaljevati z obnovitvenimi de- li, pri čemer bo največji zalogaj prav gotovo akustično problematična veli- ka dvorana. S.M. rux> fvt&ZZio 115 let PGD Videm Prostovoljno gasilsko društvo Videm ob Savi, ki šteje 45 članov, 8 vetera- nov, starejših od 70 let, in podmladek 15 pionirjev gasilcev, deluje že 115.le- to. Na zadnjem občnem zboru v febru- • arju so pregledali poslovanje in delo- vanje društva v minulem letu in začr- tali aktivnosti za tekoče leto. Podelili so tudi priznanja za aktivno delovanje v društvu. Za pridobljen naziv nižjega častnika sta ga prejela Bojan Ivačič in Branko Mirt, za 10-letno delo v dru- štvu - Uroš Povhe in Silvo Kostrevc, za 20 let Branko Mirt in Zoran Todorovič, za 50-letno aktivno delovanje pa Jože Bobek in Franc Kuinik. Rezervni deli v Beograd Na 31. mednarodnem filmskem festi- valu FEST med 28. februarjem in 9. marcem v Beogradu bo barve sloven- ske kinematografiie med drucim za- stopal tudi celove- černi filmi Rezervni deli Damjana Kozo- leta(na fotografiji). FEST 2003 bo prine- sel 95 filmov v pet- ih vsebinskih sklo- pih. Proiekciie bodo v centru Sava, Kulturnem centru, Mla- dinskem domu (Dom omladine) in Ju- goslovanski kinoteki. Rezervni deli bo- do v dvorani Kulturnega centra (KC) prikazani 1. marca. Otroci v parlamentu Zveza prijateljev mladine Krško je že drugo leto za nekaj učencev posavskih osnovnih in srednjih šol kot nagrado za aktivno sodelovanje na občinskih par- lamentih organizirala ogled parlamen- ta (na fotografiji), kjer jih je sprejel predsednik ZPM Slovenije Franci Hor- vat. Organizatorici Vidi Ban se sicer ni posrečilo tokrat, da bi mladi videli na- še poslance na delu, saj so sejo prejš- nji večer zaključili, pozdravit pa jih je eden izmed štirih posavskih poslancev Branko Jane. Stara vas prva V skladu s Sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško bodo do aprila odprli še pet maloobmejnih prehodov na meji. V Po- savju bo prvi maloobmejni prehod od- prt v Stari vasi na Bizeljskem, do kon- ca leta pa naj bi odprli še prehode na Planini nad Podbočjem, v Novi vasi ter v Rakovcu pri Kapelah. Get the picture Društvo zaveznikov mehkega pristanka je organiziralo mednarodni projekt z naslovom Get the picture, v okviru ka- terega je 25 mladih iz Španije, Franci- je, Nizozemske in Slovenije sodelova- lo na delavnicah. Izdelali so prispevek o protestih v Ljubljani, dokumentarec o Krškem in štiri kratke filme, pri vseh projektih pa so sodelovale mešane eki- pe, saj je bil namen medsebojno spo- znavanje in spoznavanje drugih kultur. Gosti so si ogledali Bizeljsko, Kostanje- vico in sodelovali na multikultumem večeru v Mladinskem centru Brežice. 4 FEBRUAR 2003 ObžorniK I trideset dni V Krskem dva NHainaka sveta Leta 2000 je bilo delovanje mtadinskih svetov lokalnih skupnosti ureje- no z zakonom o mladinskih svetih, njihova vloga pa naj bi bita predvsem sodelovanje mladih pri odločanju o stvareh, ki vplivajo na življenje in delo mladih. V občini Krško delujejo številna mladinska društva in orga- nizacije. V lanskem letu se je pojavila pobuda za ustanovitev mladin- skega sveta, za izvedbo pa naj bi bil zadotžen krški Mladinski center. V Mtadinskem centru Krško je v začetku februarja potekala ustanov- na skupščina Mladinskega sveta Občine Krško, v katerega so se vktjud- li Klub posavskih študentov, Tabomiški rod Sivi dim, Društvo podeželske mladine, Športno društvo Reaktor, Mladinsko društvo Podbočje, Social- demokratska mladina 00 Krško, Mladinska športna zveza Posavja, No- va generacija SLS 00 KrŠko, Mlada Slovenija NSi Krško, KUD Butnhrupn, Društvo navijačev Nuclear Power Boys, Počitniško društvo Metulj, Dru- štvo Izvir in Kulturno drustvo Big Band, za predsednika pa izvolili Gre- gor ja Jordana. Ze nekaj dni prej pa je na pobudo Mladih liberalnih demokratov pote- kala ustanovna skupščina še enega krškega mladinskega sveta, na ka- teri so poleg liberalnih demokratov sodelovali še Društvo zaveznikov mehkega pristanka, Društvo za mladinske dejavnosti Krško, kot pridru- žena člana pa Društvo Karbid in ZPM, za predsednika pa so izbrali Uro- Ša Brezovška. L.P. V SSavnksi program turisticrnga tehntka Gimnazija Brežice za prihodnje šolsko leto razpisuje 4 oddelke splošne gim- nazije, 2 oddelka ekonomske gimnazije ter 1 oddelek maturitetnega teča- ja. Srednja sola Krško po 1 oddelek elektrikar energetik, elektrikar elektro- nik, triletna strojništvo, strojnik mehanik, dvoinpolletna obdelovalec kovin, strojni tehnik ter 2 oddelka tehniške gimnazije. Ekonomska in trgovska so- la Brežice razpisuje po tri oddelke za program ekonomskega tehnika in tr- govca, 2 oddelka začetnega letnika v poklicno-tehniškem programu ekonom- ski tehnik ter en oddelek poklicnega tečaja za pridobitev izobrazbe ekonom- ski tehnik. Srednja sola Sevnica pa razpisuje 32 mest za frizerja, 28 za mizarja, 28 za dualni sistem, prvič pa bodo s prihodnjim šolskim letom pričeli s programom turistični tehnik, v katerem bodo razpisali 28 do 32 mest. V kolikor ne bo to- liko prijav, programa ne bodo izvajali, vendar, kot se je pokazalo ob infor- mativnem dnevu, je tudi za ta program kar nekaj zanimanja. R.S. Uprava za obrambo v Novo mesto Z novo upravno teritorialno organizacijo ministrstva za obrambo je bila s Ljanuarjem ukinjena Uprava za obrambo Krško oziroma je njene funkcije prevzela Uprava za obrambo Novo mesto. Nekdanja Uprava za obrambo je tako postala še z dvema pisarnama, in sicer v Brežicah in Sevnici, izposta- va novomeške uprave. Oddelek za zaščito in reševanje, ki je deloval v sklo- pu nekdanje krške uprave, pa sedaj deluje kot izpostava direktno pod Upra- vo RS za zaščito in reševanje. Novomeško izpostavo za obrambo Krško po no- vem vodi Milan Zorko, vodja izpostave za zaščito in reševanje pa je Zden- ka Močnik, ki je do reorganizacije vodila Upravo za obrambo Krško. Službe so sicer obdržali vsi zaposleni, le da so nekateri preprazporejeni na delovna mesta v Novo mesto. B.M. Praznicno na Senovem Na Senovem so obeležili praznik krajevne skupnosti kot spomin na legendar- ni pohod borcev 14.divizije na Štajersko ter njen boj na Senovem z osred- njo prireditvijo in športnimi aktivnostmi. Kot uvod v osrednjo prireditev se je s ciklusom slik Sprehod sko- zi čas predstavila na Senovem roje- na Staša Kunšek, ki sicer živi v Tr- bovljah. Krajevni praznik so zdru- žili tudi s kultur- nim. Boža Oj- steršek iz DKD Svoboda je pode- lila bronaste Pre- šernove plakete, letos so jih pre- jeli Andrej Radi, Silvo Petrišič in David Radej. Organizirali so tradicionalni pohod po poteh 14. divizije na Bohor, na strelišču v Zaklu je bil dan odprtih vrat, v športni dvorani pa je potekal turnir v malem nogometu, katerega izkupiček, približ- no 200 tisoč tolarjev, so namenili za nakup igral za senovski vrtec. Organizi- rali so še šahovski memorial Andreja Strnada, ki so se ga udeležili šahisti iz celotnega Posavja. Zmagal je Ivan Levičar iz Krškega, drugi je bil domačin Franc Rožman, tretji pa Janko Keše iz Brestanice. L.P. Na osrednji prireditvi so sodetovali tudi učenci OŠ Senovo. NEFIKSvPosavju Mladinski center Krško se je vklju- čil v projekt NEFIKS. Nefiks je in- deks neformalnega izobraževanja, ki je namenjen mladim od 14. do 31. leta, da lahko vpisujejo vanj vsa svoja izobraževanja, zahtevna dela preko študentskega servisa, vodenje zahtevnih projektov, kar bi drugače ostalo nedokumentirano, in jim tako pomaga pri iskanju zaposlitve. Mladi ga za 1500 tolarjev lahko kupijo na info točki Mladinskega centra Krško Agenciji za mlade Punkt. »Spoznajmo se« V varstveno delovnem centru Krško - Leskovec tudi v letošnjem letu nada- Ijujejo s projektom Pomoč osebam in družinam s posebnimi potrebami. In ker je letošnje leto tudi evropsko leto invalidov, so se odločili še za dodaten projekt, ki bo skozi vse leto potekal pod nastovom Spoznajmo se in v ka- terega so se prostovoljno vključile tudi osnovne sole Leskovec, Krško, Senovo in Brežice. S projektom Spoznajmo se želijo seznaniti sokrajane o posebnih potrebah ljudi z motnjo v duševnem v razvoju, da bi se ti lažje in v večjem številu vključili v okolje. Tako so varo- vanci leskovškega varstveno delovnega centra z otroki iz vrtca v krškem naku- povatnem centru praznovali Valentino- vo. Konec februarja so varovance delo- vnega centra gostili na senovski osnov- ni šoli, kjer so skupaj izdelovali pust- ne maske, v brežiški osnovni šoli bodo sodelovali pri posameznih urah pouka, izmenjali obiske z Gimnazijo Brežice, osrednja točka projekta pa bo priredi- tev Prihaja poletje, kjer se bodo pred- stavili vsi sodelujoci s kulturnim pro- gramom in razstavo izdelkov. V letu 2002 manjrojstev V primerjavi z letom 2001, ko so v ob- čini Krško zabeležili 266 rojstev (141 moških in 125 žensk), je bilo v lanskem letu po podatkih Upravne enote Kr- ško manj rojstev 238 (125 moških in 113 žensk). Medtem ko je v letu 2001 umrlo 240 občanov, jih je bilo v letu 2002 nekoliko več - 281. Po podatkih UE Krško je bilo v občini v minulem letu sklenjenih 82 zakonskih zvez. Na oddelku za upravne notranje zadeve so med drugim izdali 7980 po- tnih listin in 9465 osebnih izkaznic. Več kot 3000 zrtev vojnega nasilja Po podatkih Upravne enote Krško je imelo konec leta 2002 v občini Kr- ško po Zakonu o žrtvah vojnega nasi- lja status 3085 oseb, in sicer status be- gunca 454 oseb, status interniranca 8 oseb, status otroka umrlih staršev 208 oseb, status pregnanca 112 oseb, sta- tus izgnanca 112 oseb, prisilnega rno- biliziranca 72 oseb, status ukradenega otroka 6 oseb, civilnega invalida vojne 7 oseb, status delovnega deportiranca ObzörniK FEBRUAR 2003 5 trideset dni I Turistiono društvo tudi v Kršknm Že skoraj leto dni so v Krškem potekale priprave za ponovno ustanovitev tu- rističnega društva in po več kot desetletnem zatišju so se na ustanovnem ob- čnem zboru zbrali nekdanji člani in mlajši krajani, ki so pripravljeni sodelo- vati pri oživitvi turistične dejavnosti v Krškem in okolici. Kot je dejal pred- sednik sveta KS Krško in vodja iniciativnega odbora Jože Habinc, je namen društva predvsem dopolnjevanje dejavnosti in sodelovanje z obstoječimi društvi, ne pa konkuhranje. V uvodu so si ogledali dva stara filma o Krškem, prvi z naslovom Vlaki vozijo mimo je iz leta 1959, drugi z naslovom Gremo v krško pa iz sredine sedemdesetih let. Po razpravi so opredelili naloge, kot so koordiniranje dejavnosti za razvoj in pospeševanje turizma v Krškem, sode- lovanje pri turistični vzgoji in izobraževanju prebivalcev, organiziranje raz- ličnih prireditev, vodenje akcij za urejanje okolice in druge aktivnosti. Za predsednika društva so najprej predlagali direktorja Kmetijske zadruge Krško Antona Planinca, ki pa je funkcijo zavrnil, poleg preobremenjenosti pa je med razlogi navedel tudi negativne izkušnje izpred šestnajstih let, ko zaradi premajhnega sodelovanja društvo ni moglo delovati. Tako bo upravni odbor društva vodil Janko Kerin. S.M. Zveza prijateljev mladine Krško in Zavod za kulturo Neviodunum Krško j" i j vabita v cetrteky 13. marca 2003, JJj* obl7.urinapredavanje O POMENUBRANJA IN KNJIŽNI VZGOJI VPREDŠOLSKEM IN ŠOLSKEM OBDOBJU - vprostorth Osnovne sole Jurij Dalmatin v Krškem. Predavanje, kije namenjeno predvsem staršem otrok in mladostni- kov, bo izvedla mag. Tilka famnik, podpredsednice odbora Bralne znacke ZPMS. ^___________;___________.^^^^______:______^j Manj vzorcev vfn, vlšja kakovost Z zaključno slovesnostjo, ki bo letos potekala na Bizeljskem, in podelitvi- jo priznanj najbolje ocenjenih vzorcev vin, bodo vinogradniki in Ijubitelji žlahtne kapljice 8.marca zaključili letošnji, sicer pa že tradicionalni Praznik vina ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti. Ne glede na to, da so pri- znani slovenski enologi letos imeli manj dela kakor v preteklem letu, saj so Vzorce vin je ocenjevalo pet petčlanskih komisij. v dveh ocenjevalnih dneh točkovno ovrednotili 369 vzorcev vin, kar je sto vzorcev manj kot v letu 2002, je njihova sklepna ugotovitev, da je letos ka- kovost vin bizeljsko-sremiških vinogradnikov še višja. Minuli petek je v Gasil- skem domu Trnovec v Sevnici ob strokovnem predavanju potekala že prva od treh vodenih degustacij najbolje ocenjenih rdečih in belih vin, 3. in 4.mar- ca pa se bosta zvrstili še v Krškem in na Bizeljskem, in sicer v hotelu Sremič in v ZadFužnem domu ha Bizeljskem. B.M. Občni zbor tovskh družbi 26.februarja je v Krškem potekal občni zbor Zveze lovskih družin Posavja, ki jo sestavlja 25 lovskih družin s skupno 1180 člani. Po besedah Antona Pod- gorška, predsednika ZLD, bodo med drugim tudi letos nadaljevali s projek- tom ponovne naselitve jerebic na Krškem polju in spremljali stanje male in velike divjadi v vseh loviščih, organizirali tečaje in izpite za lovske pregled- nike ter za preglednike uplenjene divjadi v lovskih družinah ter si prizade- vali pridobiti tudi izvedbo tečaja in izpita za naziv lovskega čuvaja. V sklopu Komisije za strelstvo pri ZLD bodo organizirali več strelskih tekmovanj in se slednjih udeleževali tudi na nivoju Lovske zveze Slovenije, v Lovskem kino- loškem društvu Posavja - Krško, ki v letcšnjem letu praznuje 25-letnico ob- stoja in delovanja, pa bodo v mesecu septembru razvili prapor. nčv k/iatlh® 4 osebe, taboriščnika 13 oseb in status zapomika 9 oseb. Aktivni status po Za- konu o vojnih invalidih je imelo konec leta status 101 oseba, 206 oseb po Za- konu o vojnih veteranih 1941-1945 in 16 oseb status po umrlem vojnem ve- teranu. Status vojnega veterana iz le- ta 1991 je imelo 469 oseb, od tega je " 74 oseb pridobilo status v minulem le- tu. V letu 2002 je bito fizičnim in pra- vnim osebam iz krške občine kot voj- nim upravičencem skupno izplačano 769.813.863,80 tolarjev. Lani 10 smrtnih žrtev Števito prometnih nesreč v Posavju je lani upadlo za 3%. Od 1038 prometnih nesreč se jih je deset končalo s smrtni- mi žrtvami, 214 s telesnimi poškodba- mi. Na PU Krško so obravnavali za 4% manj kaznivih dejanj. Preiskanost je bila 67,52%, kar je najvišja preiska- nost v driavi. Mladoletniki so storili za 31% več kaz- nivih dejanj, od 160 kaznivih dejanj pa so kar za 50 dejanj ovadili združ- bo mladoletnikov iz Krškega. Med dru- gim so zasegli 58.515 gramov konoplje, 30.796 gramov heroina, zasegli 13 pi- stol, šest dušilcev zvoka, 3 bombe in 233 nabojev. Med drugim so obravna- Preiskava eksplozije na Kovinarski v Krškem je zaenkrat pokazala, da je slo za 200 sramov TNT. vali dva poskusa umora in dva umora, pri katerih je umor v Šentjanžu ostal še neraziskan. Po besedah načelnika urada uniformi- rane policije Zlatka Pirša se je v lan- skem letu predvsem zaradi višjih cen zmanjšalo število ilegalnih prehodov preko državne meje. Vedno več pa je organiziranih ilegalnih prehodov. PrvobranjB Sevniški občinski svet je konec febru- arja dal skozi prvo obravnavo letošnje- ga proračuna, ki je težak nekaj preko 2,3 milijarde SIT. Za politične funkci- onarje, politične stranke in združenja so letos planirali okoli 48 milijonov SIT, nekaj preko 26 miljonov za sejnine čla- nov občinskega sveta in odborov, ne- kaj preko 5 milijonov si bodo po veli- kosti razdelile politične stranke, župan in podžupan pa bosta v letošnjem letu prejela skupno 10,5 milijona SIT. Najsnežak Na Marofu pri Starem Gradu so trije domačini Danijel Sršen, Jože in Zo- ran Stare izdelali skoraj pet metrov vi- sokega snežaka, ki so ga pokrili s stoli- trsko kadjo. Snežaka, obsega 7 metrov, so izdelali v šestih urah. Danijel in Joie sta velikanu kar sedla v noročje. 6 FEBRUAR 2003 ObzörhiK I trideset dni Posodobili bazen za izrabljeno gorivo Letos v maju bodo v Nuklearni elektrarni Krško prešli z 12-mesečnega goriv- nega ciklusa na 15-mesečni gorivni ciklus, že v prihodnjem letu pa na 18-me- sečni ciklus. To pomeni, da bodo prešli iz 335-dnevnega obratovanja, ki so ga zabeležili v minuletm letu ob preko 91 odstotnem obratovanju elektrar- ne na polni moči - na 520-dnevno obratovanje elektrarne. Glede na to, da je bil bazen za iztrošeno gorivo vse bolj poln, od skupno 828 vgrajenih ce- lic z iztrošenim gorivom je bilo zasedenih že preko 600, so izvedli posodo- bitev bazena oziroma razširitev kapacitete. Z investicijo v vrednosti 5 mili- jonov evrov so v bazen dodali 9 novih rešetk s 1008 celicami, ki bodo zago- tavljale skladiščenje gorivnih elementov do konca življenjske dobe elektrar- ne, to je do leta 2023. Istočasno z vgradnjo rešetk, vsaka teže po 24 ton, so z vgradnjo rezervnega izmenjevalca povečali tudi kapacitete za odvaja- nje toplote. B.M. Posvet posavsklh čebelarjev Posavskih čebelarjev je v desetih društvih skupno preko tristo - v brežiški občini 65, v krški občini okrog 160 in 90 čebelarjev v občini Sevnica. Če- belarji iz vseh treh posavskih občin sodelujejo v okviru Sveta posavskih če- belarjev, da bi imeli trdnejšo regijsko organiza- cijo, pa se pripravljajo na ustanovitev Čebelar- ske zveze Posavja. Posavski čebelarji čebelarijo skupno z okrog 8300 čebeljimi družinami, ob pov- prečni letini pa proizvedejo skupno okoli 130 ton medu. Vendar niso zadovoljni z odkupnirni cena- mi medu, saj se maloprodajne cene v prodajal- nah gibajo med 1200 in 1700 tolarji za liter, če- belarji pa od zbirateljev iztržijo za liter medu le po 500 totarjev. Zato si prizadevajo tisti čebelar- ji, ki opravljajo čebelarstvo kot dopolnilno de- javnost, čim več medu prodati doma. Sicer pa so , čebelarji na posvetu diskusijo namenili predvsem vprašaniu, kako ohraniti med kot izvirno in neo- porečno hrano, domače zdravilo ter sladilo. Septembra bo v Ljubljani sve- tovni kongres čebelarjev, na katerem pričakujejo okrog 6 tisoč čebelarjev iz vsega sveta, posavski čebelarji pa bodo gostitelji enodnevnega obiska okoli stotih udeležencev kongresa. B.M. Hangarji v Cerkljah Kakor je videti, iz dolgoletnih prizadevanj Brežičanov, predsem pa brežiške- ga župana Andreja Vizjaka, da bi vojaško cerkljansko infrastrukturo upora- bili za civilno letališče, ne bo nič. Ministrstvo za obrambo se namreč tej stra- teški točki ob južni meji ne namerava odpovedati niti je deliti s »civilisti«, saj za okrepitev slovenske zračne flöte na cerkljanskem letališču načrtujejo gradnjo hangarjev za prva dva od štirih novih helikopterjev cougar, ki bodo opremljeni za posebne naloge. Kakšen pomen bo dobilo cerkljansko letališče ob morebitnem vstopu Slovenje v Nato, pa lahko le ugibamo... Janez Levstik, predsednik Sveta posavskih čebetarjev Sa 148 let da enaklh možnostl Ljubljana - Konec februarja je bila v prostorih informacijske- ga centra Sveta Evrope novinarska konferenca, na kateri so predstavnice koalicije Odločajmo skupaj poročale o dvelet- nem delu in seznanile javnost z rezultati analize Lokalne vo- litve leta 2002 z vidika zastopanosti žensk in moških, ki jo je pripravil Urad za enake možnosti pri Vladi RS. Odločajmo skupaj pa je skrajšano ime za Koalicijo za uveljavitev urav- notežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju, v kateri sodelujejo posameznice in posamezniki iz nevlad- nih in vladnih organizacij, političnih strank ter ženskih sku- pin pri političnih strankah, sindikatov, drugih oblik organizi- rane civilne družbe, javnih in zasebnih institucij in ustanov ter druge zainteresirane posameznice in posamezniki. Kot smo lahko slišali na konferenci, je v občinskih in mestnih svetih, ki so bili izvoljeni na zadnjih lokalnih volitvah 2796 moških (87 %) in 417 žensk (13 %). Tretjinska zastopanost žensk, ki velja za tisti nujni delež, ki omogoča vpliv pri oblikovanju političnih rešitev in političnem odlo- čanju, pa je bila dosežena le v štirih občinskih svetih (Kočevje, Men- geš, Rogašovci in Veržej). Primerjava deležev izvoljenih svetnic na lo- kalnih volitvah 1994, 1998 in 2002 kaže, da bi ob sedanjem trendu po- večevanja zastopanosti žensk za izenačitev z moškimi v Sloveniji potre- bovali šedolgih 148 let. Iz analize lahko tudi razberemo, da je v občini Brežice za svetniška me- sta kandidiralo za 30 mest v občinskem svetu skupno 205 kandidatov, od tega 45 žensk. Izvoljenih je bilo 24 moških in 6 žensk, kar pomeni 13 % izvoljivost žensk in 15 % izvoljivost moških v brežiški občini. S tern je bil v občini Brežice kot edini od posavskih občin dosežen 20 % de- lež žensk v občinskem svetu. V občini Krško je na lanskih lokalnih vo- litvah za 31 mest kandidiralo 162 občanov, od tega 20 žensk. V občin- ski svet pa so bile izvoljene štiri svetnice, kar sicer pomeni 20 % izvo- ljivost žensk in 19 % izvoljivost moških. Iz občine Sevnica Koalicija kljub prošnji ni dobila seznarna kandidatnih list, zato tudi ni mogla opravi- ti analize za to sevniško občino, znano pa je, da sta bili v Sevnici izvo- ljeni dve svetnici. Kot pravijo aktivisti koalicije ODLOČAJMO SKUPAJ, »ljudje, ki želi- jo spremeniti zastopanost spolov, naletijo pri svojih prizadevanjih na množico ovir. Cena za spreminjanje seda'njega stanja je visoka in ti- sti, ki ga želijo spremeniti, ne smejo nikoli podcenjevati moči tistih, ki spremembe vidijo kot pretnjo ustaljenim razmerjem moči, pa tudi če tega ne izražajo nedvoumno. Prvo dejstvo je najočitnejše: za rešitev problema zastopanosti spolov v vseh družbah in na vseh področjih ni ču- dežnega zdravila«. S.M. VAR0VANA STANOVANJA V KRSKEM - DA ALI NE? Da bi imel starejši človek čimbolj samostojno in aktivno življenje, pa ven- dar bi se počutil v jeseni življenja varnega, bi želela, da tudi v Krškem zra- stejo varovana stanovanja. Kaj varovana stanovanja so? To so stanova- nja za starejše, v katerih stanovalci lahko dobijo po- moč 24 ur na dan, če to potrebujejo, iz doma starej- ših občanov v neposredni bližini. Stanovalci v varova- nih stanovanjih bi imeli možnost izbire tudi pri vklju- čevanju v vse aktivnosti, ki se izvajajo v Domu starej- , ših občanov Krško. Ker bi želeli ugotoviti potrebe po * varovanih stanovanjih v naši lokalni skupnosti in s tern argumentirano utemeljiti izgradnjo, pozivamo vse, ki so zainteresirani za bivanje v varovanih stanovanjih v jeseni svojega zivljenja, da se osebno zglasijo v Domu starejsih obcanov Krško pri direktorici zavoda, kjer bodo dobili več informacij, ali pokličejo na telefon 07 4881-850, 041 705-955. Dom starejših občanov Krško Direktorica: Jožica Mikulanc ObzörhiK FEBRUAR 2003 7 intervju Miha Molan, državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve RS Ni meje na svetu, ki bi preprečila tihotapljenje blaga in ljudi Letos se bo srečal z abrahamom. Do petnajstega leta, do vstopa v tedanjo kadetsko solo oziroma v Srednjo solo za notranje zadeve v Tacnu, je otroštvo in mladost preživljal v Dednji vasi pri Pišecah. Ker je bil njegov oče matičar v krajevnem uradu, kjer so se pogosto ustavili bizeljski milicniki in po- kramljali o tern in onem, je to nehote vplivalo na njegovo poklicno odločitev oziroma, kakor sam pra- vi. ie šlo za nakliučie in mladostno radovednost. Z ženo delata na enakem poklic- nem področju. Je to prednost? Ne vem, če so to ravno prednosti. Mogoče v tern, da žena ta poklic po- zna, da nekoliko bolj razume večjo odsotnost, neu- rejen delo- ^.^tfflHHM^^. vni čas. ^H^^^^^^^HHfc Danes imajo policisti bolj urejen delovni čas, včasih pa smo dela- ti po dnevnem razporedu, težko je bilo planirati družinsko življenje in obveznosti. Danes je v tern poklicu vendarle bolje, kar je tudi prav. Za otroke pa mislim, da to ni bilo pred- k nost, saj sva bila oba več odso- Bk tna, kot če bi bila zaposle- f^^^ na drugje. Ampak mislim, ^U» da sta tudi otroka z razu- ^Jta^k mevanjem to sprejema- M^B la in da sta se v to pač IH^A vživela. No, tudi vaš starejši sin je šel po vaših sto- pinjah... Rekel bi, da je po svoje veliko zadoščenje, če otrok vidi zgled v star- ših. Čeprav nisem bil navdušen nad njegovo izbiro, ker poznam do- bre in slabe strani te- 1^^ ga poklica. Pri- voščil bi mu bolj lagodno življenje in boljše pogoje za delo. Kljub temu bi najbrž šel v ta poklic tudi mlajši sin, ki je sedaj srednješolec, če sola ne bi bila ukinjena. Česa se najraje spominjate iz ča- sov službovanja v Krškem? Ja, veliko je bilo lepih stvari, mis- lim pa, da je bilo najbolj plodno de- lo v času, ko sem bil komandir poli- cijske postaje. Takrat je bil namreč najbolj neposreden stik z ljudmi, ta- ko v občini kot na KS in na policijski postaji z neposredno podrejenimi preko vsakodnevnega stika. Rezulta- ti sprejetih odločitev so bili več ali manj vidni takoj. V kasnejši karieri pa, višje ko se pomikaš, manj so vid- ni rezultati odločitev, ki so pač veza- ne ali pa imajo vpliv v nekoliko dalj- šem časovnem obdobju. Sedaj ste že dobri dve leti držav- ni sekretar za področje policije na MNZ. Katere so najpomembnejše zadeve, ki ste jih v tem obdobju uspeli opraviti? Področje, za katero sem odgovo- ^^ ren ministru, je področje poli- jRh cije, ki je izredno kompleks- BH no in zahtevno. To je Urad za |^B usmerjanje in nadzor policije ^H v okviru ministrstva in ostale |H| spremljajoče službe, ki delno ^H pokrivajo področje varnosti. ^B Gre za obrambno varnostno ^^L načrtovanje, zasebno var- ^^H| stvo, detektivska dejav- ^^^k nost, tajni podatki in po- ^^^Hk dobne zadeve. V bistvu fl|^^^ pa §re za vsa področja, ^|^^» ki so povezaha s po- fH^L^ licijo oziroma var- ^«s^Hfc| nostnimi naloga- f^^K mi. Dveletno de- 'W^^^k lo Je težko oce- I^^^A njevati po seg- flH^H mentih, ker HH^^Hj smo na mi- nistrstvu poskušali funkcionirati kot celota. Uspeli smo, denimo, v celo- ti prilagoditi pravni red EU, 28 za- konskih projektov, od tega 10 no- vih zakonskih tekstov, kar je izred- no obsežno delo, ki smo ga opravili do lanskega decembra. In to je velik uspeh ministrstva. Izkusili ste tako rekoč vse faze po- licijskega dela in postali visok dr- žavni uradnik. V čem še lahko naj- dete nove izzive? Ali kdaj razmiš- Ijate, da bi se preizkusili na ka- kem drugem področju, nemara v politiki? Najprej moram poudariti, da nisem več v policiji. Iz policije sem odšel, ko sem bil imenovan na mesto dr- žavnega sekretarja. V bistvu pa je to politična funkcija, čeprav jo jaz osebno tako ne razumem in ne doje- mam, ker se nisem nikoli ukvarjal s politiko. Na tej funkciji skušam de- lati kot strokovnjak s področja poli- cijskega dela, tako da me v bistvu politika ne zanima. Nimam ambicij, da bi nekaj na novo počel, ker en- krat je pač potrebno kariero zaklju- čiti. In mislim, da se bo na tem delo- vnem mesto to tudi zgodilo, čeprav pravijo, da se zarečenega kruha naj- več poje. Trenutno pa si res želim, da v tej ekipi na ministrstvu posku- šamo dokončati svoje delo. Pa saj še ne razmišljate o upoko- jitvi... Dobro. Bom rekel, da o upokojit- vi človek pač večkrat razmišlja. Bi- li so tudi trenutki v nekem obdobju - ob spremembah zakonodaje, ob ne- kih negotovih situacijah, ko dejan- sko nisi vedel, kaj se bo zgodilo in ni bilo ustreznih informacij. Takrat je bilo to aktualno, danes pa ni irr bo pač potrebno počakati na izpol- nitev pogojev. Slišati je kar veliko kritik na račun Ob'zoriiiK intervju dela policistov. Med drugim, da ne poznajo ali ne izvajajo dovolj do- bro postopkov, da so včasih nasilni. Koliko so te kritike upravičene? Vsak posamezni primer, ki sproži ne- ke kritike, ima verjetno neko osno- vo in s tega vidika so te kritike upra- vičene. Vsakdo, ki je prizadet zaradi policijskega postopka, ki ni povsem korekten ali nezakonit, ima pravico, da sproži kritiko in zahteva ustre- zen odgovor. Na splošno pa bi rekel, da je slovenska policija izredno pro- fesionalna in etična. Gre res za iz- redno obsežno področje dela, za iz- redno številčno organizacijo.s preko 9000 ljudmi. Slovenska policija let- no opravi preko milijon represivnih ukrepov ali stikov z občani in več- ji del teh ukrepov, preko 700.000, se jih nanaša na področje varnosti cestnega prometa, 70.000 prekrškov zoper javni red in mir, da ne govori- mo o milijonih in milijonih potnikov na mejnih prehodih itd. Res gre za obilico opravljenih nalog in ob tern je normalno, da prihaja do posa- meznih primerov ekscesov. Sicer je pa moje trdno prepričanje, da po- licija dobro dela, vendar pa ni niko- li zadosti znanja, ki ga je potrebno nadgrajevati, in se na napakah tu- di učiti. Ob slavnostni akademiji Združe- nja Sever v Krškem ste dejali, da je vaša želja, da bi slovenska poli- cija z izvajanjem varnostnih nalog oziroma z zagotavljanjem varnosti za ljudi dosegla takšen nivo oziro- ma renome, kot ga je imela konec osemdesetih let in v osamosvojit- venem obdobju. Hja, to je res moja velika želja. Da bi imela policija takšen ugled, odnos oziroma obojestransko, tako polici- ja do občanov kot občani do polici- je, kot je bilo to v začetku devetde- setih let. Moram reči, da se zelo do- bro spominjam dogodkov ob mitin- gu resnice, ko so prihajali policisti iz Maribora in Murske Sobote v pomoč, da so ljudje stali ob cestah in plo- skali, kar se ni zgodilo prej in se ver- jetno vsaj kmalu ne bo. Seveda pa upam, da ne bo več prišlo do takih situacij kot tedaj. Želim pa si, da bi dejansko tako policisti dojeli potre- bo po izvajanju varnostnih nalog za potrebe občanov in da občani doja- mejo, da v bistvu policisti ne izvaja- jo nekih nalog za svoje osebno zado- voljstvo, ampak z namenom, da za- gotovijo varnost njim in vsem osta- lim in da nima nihče svojih pravic iz- vajati na tak način, da jih kmi dru- gim in da takrat policija pač mora posegati in mora izvesti svoje zakon- ske postopke. V poročilu PL) Krško za minulo le- to smo slišali, da je v porastu mla- doletniška kriminaliteta, še poseb- no v mestu Krško. Kaj v tern pri- meru lahko naredi policija in kakš- ne so po vašem mnenju druge mož- ne rešitve? Kar se tiče mladoletniškega krimina- la ali problematike mladoletnih pre- stopnikov, je policija tisti zadnji me- hanizem v družbi, ki poseže takrat, ko se že zgodi anomalija, ki prese- ga neke normalne družbene odno- se - to je prekršek ali kaznivo de- janje. Policija sama ne more bistve- no vplivati na zmanjšanje tega pro- blema, vendar obstaja vrsta drugih institucij, ki bi v bistvu morale od- pravljati vzroke, zaradi katerih pri- haja do teh odklonov pri mladini. Pa če začnemo od lokalne skupnosti in naprej, da ne bi koga preveč našte- vali ali premalo, vendar pa imajo tu vsi drugi organi bistveno več možno- sti v tern preventivnem smislu kot policija. Čeprav je pomemben fak- tor tudi policija, zlasti v hitrem od- krivanju in pregonu delikvence, da se ne razrastejo varnostni proble- mi, ki jih povzročajo mladoletniki. Drugače pa je bistvena vloga dru- žin, da se ukvarjajo s tern, kje nji- hovi mladoletniki preživljajo prosti čas, in ostalih, da omogočijo mla- dim aktivno preživljanje prostega časa, da se ukvarjajo več s proble- mi v družinah, kjer je prisotno nasi- Ije. In tega je veliko. Družina kot ta- ka pa je zavarovana skozi zakonoda- jo in policija v družinsko okolje po- sega le izjemoma. Tedaj, ko je ob- veščena o kakšnem negativnem po- javu v tej sredini. Leta 2006 bo predvidoma stopil v celoti v veljavo šengenski spo- razum na južni meji. Kako pote- kajo priprave in kakšne posledice bo imela uveljavitev sporazuma za življenje v Posavju? Na tern projektu slovenska polici- ja dela že vrsto let. Izvedena je bi- la priprava na izvajanje šengenske- ga pravnega reda in vzpostavitev zu- nanje evropske meje na meji s Hrva- ško. Veliko je že narejenega, veliko dela pa nas še čaka. Akcijski načrti, ki jih je sprejela vlada, se sicer v ce- loti uresničujejo, je pa nekaj več te- žav pri zagotavljanju pogojev za de- lo policistov in nekatere težave pri zagotavljanju materialno tehničnih sredstev, torej opreme za učinkovit nadzor državne meje. Slovenija bo z vstopom v EU prevzela šengenski pravni red, izvajati pa se bo začel v celoti šele takrat, ko bo evalvacij- ska komisija EU ugotovila, da izpol- njujemo pogoje, običajno je to dve leti po vstopu v EU. Kar se tide ljudi, ki tukaj živijo, je potrebno poveda- ti, da ta šengenska meja ne bo po- menila berlinskega zidu ali železne zavese. V bistvu to pomeni samo več reda na meji in da je točno oprede- Ijeno, kdo in pod kakšnimi pogoji ter kje lahko prestopa mejo. Pa bo šengenska meja preprečila tihotapljenje blaga in ljudi? Namen šengenske meje je, da se v imenu in za potrebe vseh držav EU zagotovita varovanje in nadzor dr- žavne meje v taki meri, da lahko vstopa v EU tisti, ki izpolnjuje po- Miha Molan se je najprej zaposlil na policijski postaji v Brežicah, kjer je delal kot policist in vodja policijske- ga okoliša. Po končanem študiju na Višji šoli za notranje za- deve v Ljubljani je postal pomočnik komandirja na Policij- ski postaji Krško, že po šestih mesecih pa tudi komandir te postaje, kar je bil do leta 1984, ko je odšel za načelnika in- špektorata policije v Trbovlje. Po petih letih se je vrnil v Kr- ško, kjer je bil načelnik inšpektorata do leta 1998, ko je po- stal v.d. načelnika UNZ Krško in bil do konca leta 2000 direk- tor PU Krško. Vmes je ob delu končal tudi visokošolski študij prava. Na mesto državnega sekretarja v MNZ Republike Slo- venije je bil imenovan 28.decembra 2000. Za izjemne zaslu- ge pri obrambi svobode in uveljavljanju Republike Slovenije je bil leta 1992 odlikovan s Častnim znakom svobode RS. ObzörniK FEBRUAR 2003 9 intorvju goje, tako z vidika oseb, da imajo ustrezne listine, vize, če jih potre- bujejo, kot za blago, ki je prosto v prodaji in da se prepreči uvoz nedo- voljenih snovi od narkotikov, ma- mil, eksplozivnih snovi, orožja ipd. Vsi ukrepi, ki se pripravljajo in so v teku in se bodo izvajali, sledijo te- mu cilju. Vendar ni meje na svetu, ki bi to v celoti preprečila. Posavje je eno tistih slovenskih ob- močij, ki računa na to, da bo dobi- lo status pokrajine, vendar ob sta- liščih, ki prevladujejo v zadnjem času in jih zastopa tudi vaše minis- trstvo, ni nujno, da se bo to tudi zgodilo. Kakšno je vaše mnenje? Ministrstvo je res odgovorno tudi za to področje. V pripravi je Zakon o pokrajinah, kot je znano, potekajo tudi razprave o spremembah ustave, ki bi omogočale regionalizacijo ozi- roma ustanovitev pokrajin v R Slo- veniji. To področje sicer ne sodi v moj delokrog, vendar je moje stališ- če podobno ali pa enako kot v prete- klosti. Menim, da bi za nekatera ob- močja v Sloveniji umaknitev regij- skih institucij pomenila vetiko izgu- bo. To vetja zlasti za Posavje, kjer nekaj regijskih institucij zapostuje visoko kvalificiran kader. Ukinjanje teh pomeni odliv znanja iz Posavja, poleg tega upadanje kupne mod in verjetno nazadovanje na daljši rok. Moj pogled je tu povsem jasen, če- prav pa je z nekaterih drugih vidikov - ekonomičnosti, racionalnosti, mo- goče priti tudi do drugačnih sklepov. Anomalije, ki bi se zgodile z ukinja- njem posameznih institucij, bi pov- zročile več negativnih kot pa pozi- tivnih učinkov. Menite, da je bilo na tern področju s strani Posavja dovolj narejenega, da bi svojo pokrajino tudi dobili in koliko lahko k temu pripomorete Posavci, ki ste na odgovornih funk- cijah v Ljubljani? Težko je ocenjevati, ali je Posavje samo za ta prostor in ljudi v njem naredilo zadosti. Verjetno nikoli za noben problem ni narejeno dovolj, mislim pa, da je za vsako instituci- jo, ki se ustanavlja v Posavju naj- prej problem, v kateri občini bo. Te notranje probleme in občinske pod- boje bo potrebno podreti, če želimo objektivno razmišljati o svoji pokra- jini. Mislim pa, da so v zadnjem ob- dobju vsi trije posavski župani našli skupni jezik in da bodo uspeli uskla- diti poglede in da ne bo prevlada- lo trgovauje s tern, kje bo kateri se- dež. Posavcev nas je ,sedaj kar ve- liko na začasnem delu v Ljubljani, od poslancev do državnih sekretar- jev in generalnega sekretarja urada predsednika vlade. Občasno se do- bivamo, medsebojno informiramo, izmenjamo poglede na posamezna vprašanja, zlasti tista, ki so poveza- na z okoljem, iz katerega izhajamo. Vsak pač po svojih močeh in možno- stih, ki jih ima, gotovo poskuša na- rediti vse, da bi se sprejemale odlo- čitve, ki bi pomenile tudi napredek in kvaliteto za Posavje. Moram red, da smo glede pokrajine enotni, to pa je tudi edino, kar lahko storimo skupaj in vsak na svojem področju - poskušamo vplivati na tiste, ki bodo neposredno sprejemali odločitve. Pogosto ste na poti Krško - Ljublja- na - Krško. Koliko časa vam prav- zaprav ostaja za družinsko življe- nje in morebitne hobije? Ni veliko časa. Komaj pridem domov, sledi malo podtka in že sem na po- ti nazaj v Ljubljano. Imam srečo, da imam takšno družino, ki to razume, in da nimam večjih problemov. Sicer pa se najde čas za kakšen sprehod na deželo in hobi... ... kot je zelena bratovščina. Kaj vas privlači pri lovu? (smeh...) Ja, res je. Sem clan Lovske družine Pišece, torej v rojstnem kra- ju, in moram red, da je to ena iz- med zadnjih vezi z ljudmi iz tega ga kraja. To mi pomeni, da sem v nara- vi, v družbi, da se gibljem, da ne se- dim doma na kavču pred TV, ampak vidim kaj lepega v gozdu. Mislim, da je to velika sprostitev tako v fizič- nem kot tudi psihičnem smislu. Res mi veliko pomeni. Občasno se z znanci dobimo na teni- su, še kakšen sprehod z ženo in psom, za druge hobije pa niti ni časa. Bojana Mavsar Fotografije: Boštjan Colarič rm Piše: Silvester Mavsar , /7 /J U ' V d/\-a/wv\Aer Trgwina z (rabljeaimi) Ijudrai Po glasbi in kmetovanju poglejmo tokrat še nekaj o trgovini. Tudi trgovina je ena najstarejših človekovih dejavnosti. Predmeti prodaje in nakupa so danes najbolj številni v zgodovini - ponudba je torej takšna, kot je še ni bilo. Če je nekoč hkrati z izmenjavo blaga iz različnih krajev sveta potekala tudi menjava znanja in informacij samo vzporedno, je danes trgovanje z informacijami ena najbolj dobičkonos- nih vrst trgovine. Lahko bi rekli, da je tudi politika pravzaprav trgovina, posebna in tudi že stara oblika trgovanja z ljudmi (pri tern seveda ne mislimo na trgovino z belim blagom), politiki pa so trgovci, ki s(m)o jim ljudje izročeni kot blago. Vrazličnih zgodovinskih obdobjih in družbenih okoljih je razlika samo v stopnji zavedanja »blaga«, da je predmet trgovanja in njego- vega sodelovanja pri določanju tržne cene. V sodobnih družbenih siste- mih naj bi bile demokratične volitve oblika izbire posameznikov, ki na ta način dobijo pravzaprav edinstveno trgovsko koncesijo. Ker smo ljudje tako nekakšno živo »blago«, si na tej stopnji trgovine seveda domišlja- mo, da bi nam trgovci morali vedno povedati, kaj bodo z izkupičkom. Tudi trgovina doživlja hitro globalizacijo. Male, samorasle trgovce po- žirajo veliki trgovski sistemi in posamezni, še tako iznajdljivi in vztrajni trgovci in trgovčiči, postajajo donkihoti z vnaprej izgubljenim bojem, ki ga izgubljajo v konkurenci s tistimi, ki delajo, prodajajo za sistem, četudi za manjšo maržo ali provizijo. Zanimivo je tudi, da obstajajo kraji, ki imajo zaradi geografske lege, npr. ob pomembnih poteh in križiščih, večje možnosti za uspešno opravljanje te dejavnosti in sčasoma, skozi generacije, se ljudje v teh krajih navzamejo sposobnosti trgovanja, ki se prenašajo iz roda v rod. Saj je čudno trditi, kako se samo v nekaterih krajih lahko rodijo veliki trgovci, a vendarle tudi dogodki zadnjega časa potrjujejo, da le na nekaj kilometrih razlike rastejo trgovsko bolj in manj talentirani ljudje. Tudi ko se zaradi višje sile ali močno spremenjenih razmer začne v krajih s trgovsko tradicijo rušiti trgovina na drobno, se lotijo tako imenovane trgovine na debelo, za kar je trgovina z ljudmi, torej politika, še posebno prikladna. Kljub že omenjenim demokratično podeljenim koncesijam je ne- - nehno aktualno vprašanje, kolikokrat je posameznik predmet trgo- vanja, ko tega sploh ne ve in v poslih, za katere (vsaj tako misli) ni dal svojega soglasja. Takšne evidence prav gotovo ni mogoče zagotoviti, saj se (politični) trgovci lahko vedno izgovorijo s poslovno tajnostjo, ki jim omogoča doseganje višjih cen. Na videz bolj pošteni so trgovci, ki dajejo vedeti, da trgujejo v naše dobro, a to je vsaj v krajšem obdobju težko preveriti. Seveda je veliko trgovine v zakulisju, trgovine z blefom, tudi ilegalne trgovine, ki bi ji lahko rekli (politični) »šverc«. Ob zadnjih, čisto svežih dogodkih v zvezi z velikimi projekti v Kr- škem in Posavju se odpira mnogo vprašanj, mnogo zelo pomemb- nih dilem, saj gre za zgodovinske odločitve, torej tudi za velike posle. Naj nam bo všeč ali ne: naši predmeti so tako ali tako že dolgo manj vredni, za ljudi pa se zdi, da prav tako. Ob ravnanjih in brezbrižnosti vlade do celuloze in nuklearke pa si lahko mislimo, da smo (bili?) celo - odpisani. Največja dilema pa je, kako oceniti naše trgovce: ali jim za- meriti trgovanje ali pa jih pohvaliti, ker so nam »nabili« ceno. Politiki so tisti čudežni, spretni trgovci, ki tudi iz manj kvalitetnega blaga očitno lahko ustvarijo zanimivo ponudbo. Seveda lahko na zgornje dileme gledamo tudi drugače: ko kot clove- ska bitja dobimo nalepko s svojo ceno, smo prenehali obstajati kot ljudje z veliko začetnico. A to se zdi ta trenutek zelo nepomembno in staromodno. ObzofbiK 10 FEBRUAR 2003 Krško so jih spominja Neznani znanci Napoveduje se potnlad. Svojevrstna pomlad za Krško (občino) je bilo tudi odprtje meščanske sole davnega leta 1877. V 68-ih izobraževalnih letih so »njene klopi drgnili« številni mladeniči in nekaj manj mladenk. Nekateri so učenost zajemali z večjo žlico in jo v nadaljevalnih izobraževalnih programih še dopolnili. Iz lastne shrambe zna- nja in ustvarjalnosti so nato Slovencem namenjali svoja dela, svoje stvaritve, plodove svojih posebnih darov. Mar- sikajje postalo del narodovega zaklada; prenaša se tudi generacijam, ki se šolajo danes. Predstavljamo nekatere znane Slovence, ki so obiskovali nekdanjo Državno meščansko šolo Martina Hočevarja - za spremembo tokrat predvsem s slikovnim gradivom. BAVDEK POLDKA (1881-1965) učiteljica, etnologinja ¦ Njeno življenjsko delo je bilo zbi- ranje in proučevanje belokranjskih narodnih vezenin. Zbirko je leta 1951 predala »Belo- kranjskemu muzeju« v Metliki (ob Jožetu Dularju velja za soustano- viteljico muzeja). Kot učiteljica je v sole te pokrajine vpeljala pouče- vanje tehnik vezenja, zbrane vzor- ce vezenin pa skupaj z Albertom Si- čem izdala v knjigi »Narodne veze- nine na Kranjskem. 2, Belokranj- ske vezenine« (1918 in pomnožena j izd.)- 1964. leta je dobila častni na- slov »pedagoški svetnik«. DIDEK ZORAN (1910-1975) slikar, oblikovalec, likovni pedagog , Prve slikarske izkušnje je pridobil ravno v krški meščanski šoli pri sli- karju Franju Stiplovšku, tedanjemu Zoran Didek: SMILJANA (1934) likovnemu pedagogu. Zoran Didek je bil slikar krajin, portretov, tiho- žitij, kjer njegov barvni realizem ObzörhiK odlikuje temperamentna poteza, ukvarjal pa se je tudi z grafiko, pro- učevanjem otroških risb, raziskova- njem likovne teorije in zakonitosti Zoran Didek: AVTOPORTRETNA ŠTUDIJA (1950, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica) umetniškega ustvarjanja. Na šoli za umetno obrt (zdaj sola za oblikova- nje) je uvedel predmet »likovna te- orija«, kar so potem sprejeli na vseh tovrstnih šolah v Jugoslaviji. Od 1967-1974 je bil redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je že prej honorarno poučeval akt. Za razstavo v Galeri- ji Krško (prerez življenjskega dela) je 1. 1974 dobil Prešernovo nagra- do. Njegova umetniška ustvarjal- nost je na ogled v Galeriji Božidar- ja Jakca v Kostanjevici na Krki od 9. septembra 1983; za ureditev stalne zbirke si je ob Ladu Smrekarju zelo prizadevala slikarjeva soproga Smi- ljana, akademska slikarka. ENGELSBERGER RIHARD trgovec, gasilski in športni organiza- tor j Bil je vodja srezkega (okrajnega) tr- i govskega gremija v Krškem. Znan | je bil zlasti kot gasilski organizator in podpornik, načelnik »Posavske i gasilske zveze«, častni član gasilskih j organizacij na Češkem, Slovaškem, ] Poljskem, Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Franciji, Belgiji... Iz- j dajal in urejal je časopis »Posavski | gasilec« (1929-1930). Za »Vseslo- vanski gasilski kongres« leta 1930 v Ljubljani je bil izvoljen za pred- sednika pripravljalnega in kongres- nega odbora. Velja za soustanovitelja »Krškega športnega kJuba« (KŠK, 1926), ki ga je prva leta tudi finančno podpiral. HERZOG FRANJO (1893-1966) gozdar V letih 1921-1927 je oskrboval goz- dove veleposestva Mokrice, last družine Gagern. Za park in grad j je skrbel tudi v času nemirnega po- j vojnega obdobja (skupaj kar 30 let), j ko je veliko grajskih stavb in par- j kov sicer propadlo. Park na Mokri- i cah je po njegovi zaslugi eden red- I | kih ohranjenih grajskih parkov na I Dolenjskem. | HROVATIN MAKSO (1883-1967) | tiskar Po meščanski šoli v Krškem (1894- 1897) se je poklicno izučil v Na- rodni tiskarni v Ljubljani. V glav- nem mestu je vodil lastno tiskar- no v letih 1908-1943, ko so mu jo - zaradi tiskanja ilegalne literature - zasegli Nemci. Založil je nekaj mla- dinskih del, tiskal pa zlasti tedanje časopise (tudi »Lepo Vido«, literar- no revijo, ki jo je urejal Krčan Al- fonz Gspan). Predano je deloval zlasti pri »Slo- venskem planinskem društvu«. Po 1. svtovni vojni je bil upravnik ob- lastne zaplenitve vseh nemških pla- ninskih društev na naših tleh. Pla- ninstvo in turizem sta mu bila iz- ziv tudi v širšem okolju, deloval je v »Zvezi planinskih društev SHS« (Srbov, Hrvatov in Slovencev) in v »Asociaciji slovanskih turističnih društev« v Pragi. Rihard ENGELSBERGER Makso HROVATIN FEBRUAR 2003 11 gospooarsivo Posavci o HE in regionalizaciji Na prvi ponedeljek v februarju je v Brežicah potekala seja Sveta pokrajine Posavje v ustanavlja- nju, ki so se je tokrat udeležili vsi posavski župani, poslanci, direktorji občinskih uprav ter novi dr- žavni svetnik Štefan Teraž. Najpomembnejša točka dnevnega re- da je bit dogovor o organizacijskem pristopu Posavja k izgradnji hidroe- lektrarn na spodnji Savi. Glede na to, da se je končalo dolgotrajno ob- dobje pogajanj, prepričevanj in do- govarjanj predstavnikov Posavja s predstavniki vlade in Holdinga Slo- venske elektrarne kot koncesionar- ja, so pred odgovomimi nove nalo- ge tako na nivoju Posavja kot celo- te kot v posameznih lokalnih skup- nostih. S tem povezana je bila na se- ji Sveta tudi ukinitev posebne poga- jalske skupine Posavja in formiranje novega telesa, in sicer Odbora za HE na spodnji Savi, ki ga bo vodil dose- danji predsednik pogajalske skupine Niko Galeša. Novoustanovljeni od- bor bodo sestavljali še po en pred- stavnik izmed treh posavskih občin, predstavnik poslanskega kluba Po- savja ter predstavnik Območne Go- spodarske zbornice in Regijske raz- vojne agencije. Poglavitna naloga Odbora za HE na spodnji Savi je, da kot pooblaščeni predstavnik Posavja kontaktira s predstavniki vlade, Hol- dinga in z ostalimi državnimi insitu- cijami v zvezi z gradnjo vseh elek- trarn v verigi. ČlanFSveta so spregovorili tudi o vse bolj aktualnem vprašanju obtikova- nja slovenskih pokrajin in se dogovo- rili, da tudi na tem področju v krat- kem času župani in poslanci uskladi- jo svoje aktivnosti ter oblikujejo po- sebno skupino, ki bo na podlagi stro- kovnih argumentov s političnim de- lovanjem in lobiranjem poskušala izboljšati možnosti Posavja, da pri- dobi status ene izmed 12 sloven- skih pokrajin. Ob tem je krški župan Franci Bogovič opozoril, da se je še pred tem potrebno pogovoriti »do- ma«, v Posavju, kje bo sedež pokra- jine in kako bodo porazdeljene po- samezne funkcije po občinah. Opravili so prenos funkcije predse- dujočega iz Brežic v Sevnico. Eno- letni mandat je od brežiškega župa- na Andreja Vizjaka, ki je to funkcijo prevzel od Vladislava Deržiča in jo opravljal le na eni seji, prevzel Kri- stijan Jane, župan občine Sevnica. Novi državni svetnik Stefan Terai Aleksander Denžič je na mestu direk- torja Občinske uprave Brežice zame- njal Ferda Pinteriča. 35 jioilalitev nagrad GZS Gospodarska zbomica Slovenije podeljuje nagrade za izjemne gopodar- ske in podjetniške dosežke že od leta 1969. V 35 letih podeljevanja je bi- lo med nagrajenci tudi osem gospodarstvenikov in podjetnikov iz Posav- ja. Kot prvi jo je za gospodarske dosežke leta 1970 prejel Vinko Božič iz Lisce Sevnica, 20 let kasneje, leta 1990, Sitvo Gorenc - Videm Krško, le- ta 1996 Karel Recer - Vino Brežice, leto kasneje Borut Mokrovič iz Term Čatež, leta 1999 Viljem Glas iz sevniške Lisce, za podjetniŠke dosežke v istem letu tudi Stanko Šinko - Form Tehnik z Jesenic na Dolenjskem. Leta 2000 se je med nagrajence GZS zapisala kot edina posavska gopodarstve- mca Marija Jazbec - Inplet Sevnica, v lanskem letu pa jo je za podjetni- ške dosežke prejel Stanislav Zorko iz krškega podjetja Numip. V letoš- njem letu med nagrajenci ni bilo Posavca, pa vendarle je bil med dobitni- ki »naše gore list«. Za izjemne dosežke trajnejsega pomena v gospodar- stvu jo je prejel Vladimir Bahč, generalni direktor delniške družbe TPV iz Novega mesta. Namreč, Vladimir Bahč se je rodil leta 1946 na Volč- jem pri Artičah, po končani srednji tehnični šoli v Krškem - smer strojni- štvo se je zaposlil v IMV Novo mesto in vzporedno dokončal in diplomirat iz strojništva na Visoki tehnični šoli v Mariboru. V vseh letih je bil v vodil- nih ekipah podjetja IMV in tudi uspešno sodeloval pri sanaciji in preobli- kovanju tega podjetja v delniško družbo TPV Novo mesto, katero kot ge^ neralni direktor vodi od leta 1992. B.M. Obisk ameriškega veleposlanika Ameriški veleposlanik Johnny Young si je v začetku meseca ogledal Jedrsko elektrarno Krško, v nadaljevanju pa tudi mednarodni mejni prehod Obrežje. Na Obrežju namreč trenutno potekajo priprave na postavitev opreme za od- krivanje radioaktivnega sevanja, pri čemer sodelujeta tudi ameriško minis- trstvo za energijo in njihov Urad za nadzor izvozajn varovanje meja. B.M. Z EU Carinski urad Brezice Z vstopom Slovenije v EU in z ukinjanjem carinskih mej z Ita- lijo, Avstrijo in Madžarsko bodo v carinski službi uvedli organi- zacijske spremembe. Ena iz- med teh je tudi ustanovitev ca- rinskega urada Brežice, na MMP Obrežje, je na tiskovni konfe- renci dejal direktor Generalne- ga carinskega urada Franc Ko- šir. BrežiŠki urad bo pokrival območje upravnih enot Breži- ce, Čmomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Treb- nje, potreboval pa bo dodat- nih 186 zaposlenih. Vzpostav- Ijeni bodo tudi novi pogoji za blagovno carinjenje na mejnih kontrolnih točkah, kot je Obre- žje, zaradi Cesar bodo ukinje- ne mnoge carinske izpostave, med njimi tudi carinska izpo- stava Krško. Odkup zemljišča za cesto Družba Inkos si že dalj časa prizade- va za razširitev državne ceste proti Krmelju, da bi lahko nemoteno pre- važali velike tovore. Za rešitev pro- blema je potrebno pridobiti zemljiš- ča, ki so v lasti Slovenskih železnic. Zato sta se župan Kristijan Jane in direktor Inkosa Rudi Bee sestala z generalnim direktorjem Slovenskih železnic Blažem Miklavčičem in njegovimi sodelavci. Dogovorili so se za odkup zemljišč in železniškega tira proti Krmelju. Skoraj 2% vecja proizvodnja NE Krško je v januarju proizvedla 506 887 MWh bruto električne ener- gije na izhodu generatorja oziro- ma je oddala v elektroenergetsko omrežje 488 763 MWh električne energije. V tem mesecu je proizvod- nja za 1,83 % presegla načrtovano (480 000 MWh). Reka Sava se je zaradi delovanja NE Krško v januarju segrevala povpre- čno za 1,7 °C in največ za 2,5 °C od dovoljenih 3 °C. Delež največje skupne dopustne letne radioaktivno- sti v tekočinskih izpustih je v januar- ju znašal za tritij 12,24 % in za osta- le dopustne radionuklide 0,01 %. V januarju je ta konzervativno oce- njeni vpliv predstavljal 0,13 % let- ne doze. V tem mesecu je bilo uskladiščeno*7 sodov (1,424 m3) z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki. 12 FEBRUAR 2003 ObžorniK gospodarstvo HE Boštanj bo zgrajena v dogovorjenem roku Pripravljalna dela izgradnje prve v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi bodo predvidoma zaključena nekaj več kot 30 koledarskih dni po predvidenem roku, tj. 30. aprila 2003 namesto 28. marca 2003 oz. v skupaj nekaj več kot 150 namesto pogodbeno dogovorjenih 120 dneh. Do kasnitev pri izkopu gradbene jame prihaja iz dveh razlogov. Prvi je širitev ceste na levem bregu reke Save, zaradi katere je moral Holding Slovenske elektrarne pridobiti nova soglasja Direkcije RS za ceste, ki se s prikazanimi rešitvami starega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja del za cesto R3-679 ni strinjala. Na potek del in terrninski zamik aktiv- nosti pa so dodatno vplivale tudi iz- redno slabe vremenske razmere, po- vezane z nizkimi temperaturami v januarju in februarju. V takšnih raz- merah namreč ni primerno vgrajeva- ti betona, če pa že, mu je potrebno dodajati posebne dodatke in agregat zaradi ohranitve tehničnih lastnosti celo ogrevati. Glede na nastale raz- mere bodo deta na levi brežini kon- čana do 15. marca, vsa pripravljalna dela pa do 30. aprila. Kasnitev pri izvedbi pripravljalnih del ne bo vpli- vala na končni rok izgradnje HE Bo- štanj, ki ostaja leto 2006. V zvezi z izgradnjo HE Boštanj pa sta koncesionar za izgradnjo spodnje- savskih hidroelektrarn, HSE, in kon- cendent, Vlada RS, v prvem tednu februarja 2003 sprejela tudi odloči- tev o dopolnitvi lokacijskega načrta za to elektrarno. Lokacijski načrt se bo dopolnil s členom o tolerancah; strokovne službe koncesionarja in koncendenta so namreč ugotovile, da trinajst let star lokacijskih načrt za HE Boštanj ne dopušča odstopanj v smislu kakovosti zemljine, geodet- skih izmer, logične faznosti izgrad- nje, razporeditve prostorov ipd. Postopek dopolnitve veljavnega lo- kacijskega načrta za HE Boštanj po- teka na podlagi 27. člena zakona o urejanju prostora, in sicer po skraj- šanem postopku. Koncesionar in koncendent si bosta prizadevala iz- peljati postopek sprejema dopolnit- ve lokacijskega načrta tako, da ta ne bo vplival na rok izgradnje HE Boštanj. Holding Slovenske elektrarne, koncesionar za izsradnjo ve- rige hidroelektrarn na spodnji Savi, je v petek, 14. februarja 2003, prejel sklep Drzavne re- vizijske komisije, da je zahte- vek za revizijo, ki ga je pod- jetje SCT d.d. vlozilo v zvezi s postopkom oddaje naročila za pripravljalna dela pri izgrad- nji HE Boštanj - Lot A1, zavr- njen kot neutemeljen. HSE to- re j skladno s tem sklepom v ti- stem delu svojih aktivnosti, ki zadevajo gradnjo energetskih objektov, ni zavezanec po za- konu o javnih naročilih, kar poleg omenjenega sklepa Dr- zavne revizijske komisije do- kazuje tudi mnenje Urada Vla- de Republike Slovenije za jav- na naročila z dne 3. februar- ja 2003. W MZ------- //Ktermoelektrarna fise II BRESTANICA d.o.o. /**sJta«*e«f-miM. PROIZVODNJA - JANUAR 2003 PH V|R PROIZVODNJA «Ä§ÄAG0RiVA jgmaBBBgji ZEMELJSKI PLIN KURILNO OLJE EL " kg PLINSKI BLOK 1 156.200 kWh Sm3 44.339 1 kq PLINSKI BLOK 2 173.800 kWh 58.439 Sm3 13.277 a 1 kq PLINSKI BLOK 3 74.800 KWh 30.341 Sm3 418 y - ......" kq PLINSKI BLOK 4 362.000 kWh 111.997 Sm3 2.000 kq PLINSKI BLOK 5 197.000 kWh 10.320 Sm3 50.000 MERITVE EMISIJ - JANUAR 2003 ¦ VlR G0RIV0 mg°m3 mgL mg/m3 1 izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PLINSKI BLOK 4 ZP 0 88 100 1 100 PLINSKI BLOK 5 KO EL 27 96 150 8 100 ZP - zemeljski plin KOFI — kurilnn nlie> p>k«;tr3 lahkn ObzörhiK FEBRUAR 2003 13 kultura I Zlati plaketi Sokolovicu in Fabjančiču Občina Krško in Zveza kulturnih društev Krško sta tudi ob letošnjem kulturnem prazniku pripravili osrednjo kulturno prireditev, na kateri so podelili tri bronaste, stiri srebrne plakete ter dve zlati Pre- šernovi plaketi. Slednji sta prejela Štefan Sokolovič s Senovega in Stane Fabjančič iz Brestanice. Za program so letos poskrbeli člani- ce in člani Kulturnega društva Svo- boda iz Brestanice, predvsem nji- hov Moški pevski zbor pod vodstvom Janka Avsenaka in recitacijska sku- pina, sodelovali pa so tudi Vokalna skupina Valvasor in Glasbena sola Kr- ško. Kot je dejala slavnostna govor- nica, predsednica Kulturnega dru- štva Svoboda Brestanica Margareta Marjetič, brez kulture ne moremo, kultura pa ne more brez naše naklo- njenosti. »Čeprav smo v naši občini deležni dokaj bogatih sadov različ- nih vrst umetnosti in imamo razvito pestro amatersko življenje, bi mora- li sprejemati in podpirati Ijubitelj- stvo še z večjim posluhom. Amateri- zem je namreč tudi odnos do kraja, v katerem človek živi, pri tern pa je dobrodošel vsakdo, ki ima voljo do takega dela«. Letošnja priznanja za ljubiteljsko delo in dosežke na področju kul- turnih dejavnosti v občini je pode- lil član predsedstva Zveze kulturnih društev Krško prof. Orago Gradišek. Bronaste plakete so prejeli: Marica Vrščaj iz Kulturnega društva Rožen- kraut, Dejan Žnideršič iz Pihalnega orekstra Videm, Jože Lavrinšek iz MePZ Svit, srebrne plakete pa Ema Medvešček za delo v KD Svoboda Brestanica in Ženskem oktetu, Ivan Grozina za delo v Moškem pevskem zboru Svoboda Brestanica, Marjan Simončič za dolgoletno igranje v senovski godbi oziroma orkestru in akademska kiparka Vladka Stovi- ček za svoje umetniško in predvsem mentorsko delo na likovnem podro- čju. Najvišje priznanje, zlato Pre- šernovo plaketo pa sta prejela Ste- fan Sokolovič za 55-ietno sodelova- nje v senovskem pihalnem orkestru in Stane Fabjančič iz Brestanice, ki se sicer podelitve ni udeležil, pač pa so si obiskovalci lahko ogledali ne- kaj portretov iz njegovega bogatega ustavarjalnega fotografskega in sli- karskega opusa. S pomladnimi moti- vi se je predstavila krška ustvarjalka Jožica Petrišič. B.M. Nov kulturni hram v Krškem Na območju današnjega mestnega parka sredi starega Krškega je bilo ne- koč pokopališče. Po Valvasorju naj bi tarn stala cerkev s tremi oltarji, po- svečena sv. Florijanu, vendar se ni ohranila. Na njenem mestu so Krčani leta 1891 postavili cerkev sv. Kri- ža. Zgradba nekdanje cerkve sv. Križa v mestnem parku v starem delu Krškega je v za- dnjih desetletjih imela zelo pestro in tudi klavrno usodo. Med strokovnjaki in umetniki je bila že dolgo prisotna ide- ja, da bi bila opuščena cer- kev v samem središču me- sta primerna za galerijsko in koncertno dejavnost. Z ne- davno ureditvijo in obnovo notranjosti so se zamisli za- čele uresničevati. Z otvorit- venim kulturnim programom (na orgle sta zaigrala Luci- jan Cetin in Natalija Mu- star, na violino pa Ivana Kr- hin) je mesto Krško dobilo še eno kulturno prizorišče. Otvoritveni koncert je obo- gatil tudi kvartet klarine- tov, ki ga sestavljajo Peter Gabrič, Jure Hladnik, Sandi Franko in Robert Pirc. Za to priložnost pa so.v nekdanji cerkvi postavili razstavo gra- fičnih del Bogdana Borčiča, ki jo je predstavila Katja Ceglar. Ključe Dvora- ne v parku je župan Franci Bogovič izročil prof. Dragu Gradišku, ki je pou- daril, da bo na ta način glasbena sola tudi po selitvi na Videm s svojo dejav- nostjo ostala prisotna v starem delu mesta. B.M. Zgradba nekdanje cerkve sv. Križa v mestnem parku bo zdaj služila za galerijsko in koncert- no dejavnost. Pusti peti moj ga slavca V Dolenji vasi so kulturni praz- nik obeležili s prireditvijo Pusti peti moj'ga slavca. Ker je njihov večnamenski prostor največkrat premajhen za kulturne priredit- ve, se vse pogosteje odločajo za nastope v domači cerkvi. Članice in člani Kulturnega društva MePZ Žarek iz Dolenje vasi so tokrat v goste povabili priznano vokalno skupino Solzice iz Brežic, ki je pod vodstvom Marjetke Podgor- šek Horžen s svojim petjem do- dobra ogrela dlani poslušalcev. 0 pomenu praznika in vlogi kultu- re v najširšem smislu je zbranim spregovorila Marinka Volčanšek, za prispevek mladih v kulturnem programu pa so tokrat poskrbele mlade instrumentalistke - učen- ke Glasbene sole Krško ob sprem- Ijavi profesorice Branke Žičkar.' Spomin na velikega pesnika so s svojimi nastopi počastili tudi po- savski literati, katerih dela so iz- brana za objavo v novi knjigi z naslovom Fanfare. Po uvodnih besedah urednika Silva Mavsarja so svoje verze brali Stanka Hra- stelj, Slavica Jankovič, Marija K. Mirtič, Martin Kerin, Ana Ro- stohar in Jožica Vogrinc. B.M. NOVICE ob robu 70 let Qlasbe Zborovodja pevskega zbora Društva upo- kojencev Brežice Franc Baškovič sku- paj z zborom letos praznuje. Pevski zbor ima namreč za sabo že 15 let, zborovod- ja pa že 70 let glasbenega ustvarjanja, saj je poučeval kitaro, harmoniko, bil di- rigent tamburaškega orkestra, predvsem pa zborovodja številnih pevskih zborov. Ob teh dveh jubilejih so skupaj priredili koncert, s katerim pa se je Franc Baško- vič zadnjič predstavil kot zborovodja. Barvaživljenja Sekcija Fototeater Mladinskega centra Krško je organizirala razstavo del Gre- gorja Sečna, perspektivnega mladega brežiškega fotografa. S fotografijo se ukvarja 3 leta, razstavljal pa je že na 10 samostojnih razstavah. Tokrat se v klubu Zvezda predstavlja s paleto barvnih fo- tografij z naslovom Barva življenja. Raz- stava bo na ogled do 21. marca 2003. Kulturni mozaik 03 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Krško je v počastitev kulturnega praznika organiziral priredi- tev Kulturni mozaik, v okviru katere so se predstavili KD Posavski oktet, KD Sim- fonični orkester GŠ Krško, KD Svoboda Brestanica, Kd Stane Kerin Podbočje, KD Roženkravt, KD Žarek Dolenja vas, Pevski zbor LD Krško, KD Anton Aškerc Koprivni- ca, PZ Fantje z Brezovske gore, DKD Svo- boda Senovo, ŽePZ Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci, MC Krško, KD Kostanjevi- ca, Društvo likovnikov Oko in DZMP. Norcije v spalnicah Gledališka skupina Kulturnega društva Svoboda Brestanica se je 15. februarja predstavila z novo igro, komedijo v dveh dejanjih Norčije v spalnicah, ki jo je re- žirala Marjana Bromše, v spalnicah pa so gledalce zabavali Helena Krajnc, Matej Brezovšek, Karmen Kerle, Andrej Res- nik, Manca Vaš, Matjaž Krajnc, Brigita Piltaver - Imperl in Vladimir Pongradč. Qd boga poslan Matjaž Javšnik 22. februarja se je v klubu Zvezda z av- torsko monodramo Od boga poslan krški publiki predstavil Matjaž Javšnik. Gre za tekst, ki se naslanja na našo polpreteklo zgodovino, predstavi pot grobarja Jože- ta Britofa na poti od zibelke do rakve, v iskanju ljubezni ali vsaj požirka žganja. 14 FEBRUAR 2003 Sgjalvasorjeva fiSpknjižnica Krško * KRŠKO, CKŽ 26; Tel: 490 4000, Izposojevališče VIDEM,C. 4. julija 59; Tel: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel: 07/49 86 210 Slovenščina je majhen jezik, zato nekatera dela svetovne literature prihaja- jo k nam z rahlo zamudo. Med zamudnike lahko uvrstimo tudi V. S. Naipaula, »najboljšega živečega avtorja, pišočega v angleškem jeziku.« Naipaul, sicer indijskega rodu, je l. 2001 za svoje deto prejel Nobelovo nagrädo za književ- nost. Lani prevedeni roman Maser mistik pripoveduje o mladeniču Ganešu Ramsumairu, pripadniku indijske manjšine na Trinidadu, ki kljub svojim ne- spretnim poklicnim začetkom sluti, da ga v prihodnosti čakaio velike stva- ri. In res, spiet humornih okotiš- čin, začinjen z na- mjgi usode, poskr- bi za Ganešev ma- lodane čudežni vzpon. A vse to se zgodi šele po vr- sti preizkušenj, ki jim je Ganeš kos predvsem s po- močjo svojevrst- ne ljubezni do pi- sane besede. Raz- cvet Da do nießo- vi zaslugi doživi tudfFuente Grove, ki se iz prašnega zaselka na robu polj s sladkornim trstom začne spreminjati v otoško znamenitost. Imelajih bom 40, ne, kar 39, sajje na trebuhu vsaj še za dva kg sala. Vendor je telo nazadnje oma$alo: %lavobol\, slabosti, bolečine sestradanega želod- ca, drhtenje, dokler ni izgubila zavesti... Odlomek je iz knjige Miriam ima anoreksijo. Avtorica Marliese Arold pred- stavlja bolezen iz naslova, ki je še pred nekaj leti nismo poznali. Čtivo za najstnike in njihove starše. V zbirki Phainomena je izšla nova knjiga Tineta Hribarja Evangetij po Ni- etzscheju. Hribar interpretira Biblijo skozi dela največjega evropskega te- oretika nihilizma in postavlja vprašanje o smiselnosti ljubezni do nekoga, ki ga v resnici nimamo radi. 347 strani dilem krščanstva in novoveških inter- pretacij religije z izčrpno bibliografijo virov. Za vse ljubitelj(ic)e čevljev bo kot naročena knjiga Valerie Steele Shoes - A Lexicon of Style. V njej boste izvedeli, zakaj je Carrie iz priljubljene ame- riške nadaljevanke obsedena z znamko Manolo Blahnik, kakšna je zveza med spolnostjo in čevlji in druga za preživetje nujna dejstva. Raz8tava starlh razglednlc V mesecu marcu si lahko v Valvasorjevi knjižnici Krško ogledate razstavo sta- rih razglednic Kostanjevice na Krki. Razstava je bila prvič na ogled v našern izposojevališču v Kostanjevici ob 750-letnici in so si jo domačini z užitkom ogledali. Razglednice so iz zbirk Galerije Božidarja Jakca, Mojmirja Pustos- lemška, Stanislave Šobe, Fanike Košak in Janeza Zakška, ki je razstavo tu- di pripravil in uredil. Urepravljlc V izposojevališču Kostanjevica na Krki smo v mesecu februarju izvedli prvo uro pravljic. Obisk je bil zelo velik, otroci pa navdušeni. V mesecu marcu na- daljujemo s pravljicami v Krškem in v Kostanjevici. Otroci, vabljeni! kultura 6LASBENA SOLA KkŠKO Aktivni v svojem poslanstvu Koledarsko leto se je za učence in uči- telje Glasbene sole Krško začelo ze- lo pestro. Zaznamovano je s številni- mi nastopi. Zelo uspešno je našo šolo in državo za- stopala Eva Stopar, najmlajša pianist- ka na mednarodnem festivalu EPTA v Osijeku (Hrvaška). Eva in njena profe- sorica, Karolina Vegelj-Stopar, sta bili deležni številnih pohval ter povablje- ni na pianistično tekmovanje v Zagreb naslednje leto. Krona intenzivnih priprav na regijsko tekmovanje so bili predtekmovalni nastopi naših dveh violinistk, štirih ki- taristov in kvarteta klarinetov. Izvedli so več nastopov na naši šoli, nastopi - li pa so tudi v Brežicah. Učenci Glas- bene sole Brežice pa so gostovali pri nas. Prav tako sta se nam na ten na- stopih pridružili naši bivši učenki: Ni- na Pirc (violina) in Tamara Štajner (vi- ola), ki sta nam s svojim muziciranjem potrdili, da bomo še velikokrat ponos- ni na njiju. Svoje dolgoletne izkušnje pri delu z mlajšimi je za učiteljice prve triade devetletke predstavila Elizabeta Kri- žanič na dvodnevnem seminarju na Osnovni šoli Sladki vrh. Seminar je bil razdeljen na dva dela in sicer: pouk s šestletniki v prvem delu, nato pa glas- bena delavnica za učiteljice, ki so v svojih utrinkih zapisale, da bodo šte- vilne ideje koristno uporabljale pri svojem pouku. Kakor tudi naši učitelji kitare, ki so gostili profesorja Tomaža Rajteriča, rednega profesorja na Aka- demiji za glasbo v Ljubljani. Učenci tekmovalci in učitelji so v enem popol- dnevu s prof. Rajteričem iskali možno- sti za kvalitetnejše igranje na regij- skem tekmovanju. Zelo dejavni in prisotni smo bili v sklo- pu prireditev ob kulturnem prazni- ku. Na otvoritvi obnovljene kapeli- ce Sv. Križa, katere ključ je župan g. Franci Bogovič svečano predal v upo- rabo ravnatelju sole, Dragu Gradišku, so nastopili naša orglavca, prof. Nata- lija Mustar in Lucijan Cetin, volinist- ka, prof. Ivana Krhin ter kvartet kla- rinetov v sestavi prof. Roberta Pirca, Petra Gabriča, Sandija Franka in Ju- reta Hladnika. V čudovitem ambien- tu bomo z veseljem ustvarjali in po- ustvarjali. Narodna pesem, kot darilo preteklosti, je bila predstavljena na skupnem na- stopu učencev in učiteljic: Branke Žič- kar (kitara), Barbare Smolej-Fritz (vio- lina) in Andreje Istenič-Lipovšek (flav- ta). Znane in drage nam pesmi so bi- le odete v nove obleke v zanimivih pri- redbah ter povezane s svežimi komen- tarji o narodnih običajih. V letošnjem tednu kulture se na od- delčnem nastopu za starše zaigrali flavtisti, učenci Andreje Zlatič. Otro- ke centralnega vrtca v Krškem smo ob- ' iskali godalci, trobilci in harmonikarji ter njim in sebi s petjem, igranjem in plesom popestrili dan. Na svečani prireditvi ob kulturne- mu prazniku so nastopili še Nika Tka- lec (klavir) in Jerneja Vakselj (violina) ob spremljavi Branimirja Biliška ter Ni- na Pirc (violina) ob spremljavi Karoli- ne Vegelj-Stopar. Na prireditvi KUD Dolenja vas, v nji- hovi vaški cerkvi, je učiteljica Branka Žičkar na kitari spremljala naše flav- tistke Anjo Jukič, Anjo Koretič, Anjo Tomažin in Ines Kerin. Vse so učen- ke Andreje Istenič-Lipovšek. Ansam- bel čelistov mentorice Maje Virant je kot sekcija simfoničnega orkestra 13. februarja nastopil v Kulturnem mo- zaiku na predstavitvi kulturnih društev cele občine. Tako smo v začetku tega leta z našte- timi aktivnostmi zadovoljni opravljali svoje poslanstvo. Pomočnica ravnatelja Elizabeta Križanič Otroška opera Dobels ropa Na OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevi- ca so letošnje šolsko leto posveti- li operi in si zadali projekt uprizo- ritve otroške opere, pri čemer jim je pomagala skladateljica Mira Vo- glar, ki je pred leti napisala otro- ško opero Debela repa. Vodja pro- jekta in dirigentka opere je Moj- ca Jevšnik, odrska postavitev Me- lita Skušek in Katarina Zahrastnik, za sceno in kostume pa je poskrbe- la Vesna Zakonjšek. Z opero so se predstavili že decembra, 12. marca pa se bodo znova predstavili v Kulturnem domu Krško. ObzörhiK FEBRUAR 2003 15 Pravljice v Kostanjevici aktualno I Pogodba ratificirana. re Potem ko so se posavski župani že nekaj časa dogovarjali in usklajevali z okoljskim ministrom Kopačem v zvezi s pred- logom ratifikacije meddržavne pogodbe o NEK, so 23. februarja dosegli dogovor, o katerem sta 24.februarja razprav- Ijala tako vlada kot krški občinski svet, vendar, kot se je izkazalo, je vlada sprejela drugačen sklep od dogovorjenega. Sprejela naj bi sklep, da sprejema informacijo o dogovorih s posavskimi predstavmki in da s predlogi soglaša ob pogo- ju, da bo pogodba ratificirana še na februarski seji državnega zbora. Po razpravi v občinskem svetu, v kateri so svetni- ki nasprotovali tako ratifikaciji kot tudi nekatehm točkam dogovora ... Medtem pa je svojo odločitev poslala tudi slovenska vlada, ki pa je sklepe v ključnih delih spremenila in jih take tudi na koncu sprejela. Kot je bilo v sklepih zapisano, vlada informacije o dogovorih ni sprejela, ampak se z njo le seznani- la, in je dogovore le podprla, ministrstvu za okolje pa je vlada naložila, da po uveljavitvi pogodbe o NEK pripravi pred- loge za odločitve vlade v skladu z dogovorjenimi predlogi . Temu je obdnski svet nasprotoval in med drugimi sprejel sklep, da od namere za referendumsko pobudo odstopa le, če bo vlada uresničila dogovorjene obveznosti še pred ra- tifikacijo pogodbe v parlamentu. Naslednji dan so poslanci državnega zbora meddržavno pogodbo o NEK z 41 glasovi za in 21 proti ratificirali, še prej pa po hitrem postopku sprejeli spremembe zakona o skladu za financiranje razgradnje ter dopolnitve zakona o jedrski var- nosti. Po besedah župana Francija Bogoviča lokalna skupnost sporazumu še vedno nasprotuje, vendar z njegovo potr- ditvijo v DZ ne prevzema odgovornosti za posledice njegovega izvajanja. Zato tudi niso vložili pobude za izvedbo refe- renduma. Od vlade pa so po nekaterih podatkih dobili pisna zagotovila tudi glede uveljavitev drugih dogovorov. Z izredne seje Občinskega sveta Krško Franci Bogovič, župan Občine Kr- ško: Ministru sem v pogovorih dejal, naj od mene nikoli ne pričakuje in da me ne more prepričati, da bi de- jal, da je ta pogodba dobra. Mislim, da je izredno slaba, premalo obliga- torna in s pogodbo bi se lahko stri- njal le, če bi ta doloäla, ki so vne- šena v domačo zakonodajo, bila tudi del meddržavne pogodbe. Ker to ni- so, je pred nami izredno odgovorna odločitev, da enostavno v občinskem svetu rečemo da tern odločitvam in predlogom in sprejetim sklepom, da zaupamo v lastno državo in od last- ne države pričakujemo in zahteva- mo uveljavitev ten sklepov, na osno- vi katerih se po domači zakonodaji lahko to tudi realizira. Ministru sem deial, da hočem imeti vse te zadeve tudi v pism obliki, da v kolikor se bo občinski svet od- ločil, da ima vso dokumentacijo pri sebi in v koli- kor bo čez tri le- ta možno ugotovi- ti, da se pogodba uresničuje v tern dobrem duhu, da se ministru in pra- vnim strokovnjakom zahvalimo, v nasprotnem primeru pa, da bo tu- di Posavje lahko s prstom pokazalo na tiste, ki so nam dali zagotovila in na osnovi katerih smo se odločili in so nam lahko posledično naredili ve- liko škodo. Odločitev je težka, veli- ko sem razmišljal, kaj narediti. Kaj je novega od takrat, ko smo se naza- dnje odločali? Vlada je z nastopom Ropa in taktiko dogovarjanja ob pri- hajajočih direktivah zdaj priznala napake, pomanjkljivosti, na kate- re smo jih opozarjali, in jih zapisa- la v domačo zakonodajo, predvsem v zvezi z ravnanjem z RAO. Gotovo je ena kvalitetnih sprememb ta, da smo zavarovali sklad za razgradnjo, to pomeni, da ni bojazni, da bi ob različnih preobrazbah ta denar po- niknil v državni proračun RS in da ta sklad nadaljuje s svojim delom, z zbiranjem denar- ja in da ohranja ta sredstva. Kvalitet- na rešitev je tudi ta, da se ministr- stvo s sklepom vla- de zaveže, da bo- do NEK vodili v bo- doče ljudje, ki po- znaio to področie. Kaj, ce priigramo scenanj vlozit- ve referenduma? Občina Krško pre- vzame odgovornost za usodo tega sporazuma. Make špekuliram, am- pak mislim, da je v tej državi veli- ko ljudi, pa še tudi preko meje, ki bi si močno želeli, da bi občina Krško to odgovornost prevzela. Najprej je potrebno zbrati potrebne podpi- se in v tern času zbiranja argumen- tirano nasprotovati pogodbi. Vedno smo bili postavljeni v določeno pozi- cijo, češ od kod pa prihajate, posta- vite se v svoje okvire, kaj zastopa- te, torej lokalno raven, ta mora do- biti zagotovila države in ta vam jam- či v obliki zakonov, večjega zagoto- vila ne morete dobiti, usodo in pa odgovornost za sporazum pa prepu- stite nam, v nasprotnem primeru pa sami nosite posledice. Jedrska var- nost in ravnanje z RAO sta temelja, na podlagi katerih bi lahko referen- dum dobil širšo podporo v slovenski javnosti, medtem ko je pri stvareh, ki se tičejo bolj lokalnih zadev, tež- je pridobiti slovensko naklonjenost. Če bi uspeli na referendumu zmaga- ti, nam ostane zmaga, nerešena sj- tuacija in ista vlada, s katero se bo- Franci Bo$ovič Peter Žigante 16 FEBRUAR 2003 ObzöfhiK I aktualno iferonduma [zdaj] ne bo! mo s to problematiko ukvarjali na- prej in morda še s slabšim odnosom, kot ga danes čutimo, da je, all pa ni, in imamo samo tak občutek. Kot je dejal Peter Žigante, so v svetniški skupini LDS sklepe razume- li, kot da država ne želi, da se lokal- na skupnost meša direktno v med- državno pogodbo, ampak je država prevzeta obveznosti do Posavcev za tiste stvari, ki Posavcem niso všeč, in jim na tak način z nekim dogovo- rom to jamči. Izrazil je nasprotova- nje pogodbi in še predlagal, da po- leg sklepov občinski svet imenuje komisijo za izvajanje teh sklepov. Martin Kodrič je prepričan, da spre- memba zakonodaje ne rešuje bi- stva, torej meddržavne pogodbe, saj je pogodba višjega ranga kot dr- žavni zakoni. Po njegovem mnenju je pogodba slaba v delu, ki govori o lastniškem deležu 50:50, kar posle- dično pomeni tudi razmerje pri od- ločanju, torej tudi pri odločanju za izbiro podizvajalcev. Glede ravnanja z odpadki in odla- gališčem je opozoril, da bomo v na- ši državi odlagališče uredili do le- ta 2008, Hrvati pa morajo to uredi- ti do 2023. Kar pa se tiče možnega odkupa hrvaškega deleža, je pouda- ril, da bodo Hrvati izsiljevali s ceno, sklep, ki govori o ureditvi pogajal- skih izhodišč za odkup, pa je označil le kot tolažbo. Opozoril je še, da je odstop od pogodbe zaradi nepravil- nosti utvara, saj gre za resen doku- ment, ki pa je slab, zato je po nje- govem edina rešitev zbiranje podpi- sov za razpis referenduma. Branimir Vodopivc se pravtako ni strinjal, da bi slabo pogodbo pod- prli. Poudaril je, da bi morali od- lagališče za odpadke začeti graditi istočasno ob graditvi jedrskega ob- jekta. Predlagal je, da se lastništvo uredi z nakupom in se nato rešuje- jo vse ostale globalne odločitve le v naši državi. NEK naj vodijo strokov- njaki iz bližnje okolice in ne politi- ki, strankarsko rekrutirani.O bodoč- nosti NEK pa, kot pravi, naj se odlo- čijo volivci. Jože Habinc je izpostavil, da je naj- večja garancija za življenje v ožji in širši skupnosti uspešno in obratova- nje objekta, v ozadju pa je bitka za dobiček. Vlada se, kot pravi, zave- da, da so bili Krčani že dvakrat iz- igrani, pri prodaji Vidma ter ob me- njavi uparjalnikov, ko mnoge pod- pisane obljube niso bile realizira- ne. Trdi, da bo vlada skladišče dobi- la na cenen način. Vendar hkrati po- udarja, da ljudje v Krškem poznajo zadeve, vedo, kdo prodaja elektri- ko, in da bo morala država več po- zornosti posvetiti razvoju Posavja, ne pa Posavce poskušati odpraviti s 500 milijoni. Danilo Koritnik je poudaril, da je bilo delo Posavcev zastonjsko, saj niso dosegli tistega, kar so še lani poleti mislili, da bodo, torej da bo- do preprečili ratifikacijo. Sporazum je po njegovem slab za Slovenijo, za krško občino, predvsem za zaposle- ne v NEK. Vlada pa, kot pravi, ni- koli ni imela posluha za pomoč kr- škemu gospodarstvu, da bi se usta- vilo upadanje delovnih mest. Ved- no je k nam pogledala z enim oče- som, z drugim pa pomežiknila, kar je bil signal, da bo Posavje, Krško ponovno izigrano. In, kot poudarja, ta čas spet prihaja in če zdaj klone- mo, pravi, smo klonili tudi za življe- nje naših otrok. L.P. S seje Državnega zbora Poslanec v DZ Andrej Vizjak je na seji DZ opozoril, da so s sporazu- mom reševali vprašanja za nazaj, torej finančno plat dolga, odklopa, pozabili pa na reševanje ključnih vprašanj za naprej, predvsem vpra- šanje radioaktivnih odpadkov. Dodal je še, da se bo potrebno ponov- no lotitf finančnega dela spora- zuma, ki določa urejanje medse- bojnih terjatev do 1. julija. Branko Jane, poslanec, predsed- nik odbora za infrastrukturo in okolje, je v parlamentu, kot edi- m iz vrst LDS, ratifikaeiji odlocno nasprotoval in ocital vladi in poslan- cem, da ni pošteno, da so Posavju, Krškemu vzeli vse, pustili pa le ra- dioaktivne odpadke brez rešitve problema. "Ne dovolimo tega, da nas tarn dol pustite poginiti kot podgaoe." Martin Kodrič Branimir Vodopivc Jože Habinc Danilo Koritnik Andrej Vizjak Branko Jane ObzofniK FEBRUAR 2003 17 iz občine Krško I Ob ratifikaciji meddržavm pogodbe o NEK I Predstavniki posavske regije ter del slovenske strokovne in politične javnosti smo več kot leto dni I nasprotovali ratifikaciji pogodbe - predvsem s stališča jedrske varnosti in procesa razgradnje jedr- I ske elektrarne ter problematike ravnanja in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega je- I drskega goriva. Zakaj je meddržavna pogodba o NEK slaba? Razgradnja NEK, radioaktivni odpadki in izrabljeno jedrsko gorivo. 10. člen Pogod- be o NEK sicer govori o nameri skupnega ob- likovanja programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in razgradnje jedrske elektrarne, vendar zgolj na načelni ravni. Sedmi odsta- vek 10. člena Pogodbe o NEK namreč jasno predvideva tudi možnost, da se pogodbenici ne bosta dogovorili o skupni rešitvi glede od- laganja RAO in izrabljenega jedrskega gori- va. V tem primeru naj bi obe strani, najkas- neje v dveh letih po koncu obratovanja NEK, prevzeli vsaka polovico RAO in izrabljene- ga jedrskega goriva, kar pa je pravno in tu- di fizično neizvedljivo, če Hrvaška - oziro- ma hrvaška politična javnost (sabor) tega ne bo podprla. Formulacija 10. člena Pogodbe o NEK ne daje nobene konkretne in zavezu- joče rešitve te izjemno zahtevne problema- tike in prelaga vprašanja odlaganja in raz- gradnje v neopredeljeno prihodnost. Financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov. 11. člen Pogodbe o NEK govori o vzpostavitvi dveh ločenih skla- dov za financiranje razgradnje in odlaganja RAO. Isti člen tudi predvideva, da bosta obe pogodbenici financirali vsaka polovico stro- škov, povezanih s skupnim programom raz- gradnje in odlaganja RAO. Ker je sprejet- je skupnih programov popolna negotovost in ker Hrvaške ni možno s pogodbo prisiliti k prevzemu polovice RAO in izrabljenega go- riva ter ker sredstva iz hrvaškega sklada ne bodo realno dosegljiva, so določbe 11. člena Pogodbe o NEK neustrezne. Upravljanje družbe. Princip soglasja pri od- ločanju družbe (uprava, nadzorni svet) je nesprejemljiv ter ne zagotavlja učinkovite- ga in varnega obratovanja NEK. 3. člen Po- godbe o NEK govori o uporabi odločujoče- ga glasu predsednika uprave, ki ga ta lah- ko uporabi, če je ogrožena varnost obrato- vanja, če je bistveno ogroženo doseganje ciljev, določenih s sprejetim gospodarskim načrtom, ali če bi bila povzročena družbe- na škoda. Če predsednik uporabi odločujo- či glas, mora takoj zahtevati od predsednika nadzornega sveta sklic seje nadzornega sve- ta, na kateri bo obravnavana upravičenost uporabe odločujočega glasu (3. odstavek). Če iz odločitve izvira odgovornost za škodo, zadeva ta tistega, ki je glasoval za odloätev (4. odstavek). Če paritetno sestavljeni nad- zorni svet ne bo uspešno rešil spora, pove- zanega z uporabo odločujočega glasu, sprej- me zavezujočo odločitev poslovno-tehnična arbitraža (9. odstavek). Takšna ureditev od- vrača predsednika uprave od uporabe odlo- čujočega glasu, saj ga postavlja na zatožno klop z resnimi posledicami. Namesto da bi sistem upravljanja v nujnih primerih, pove- zanih z varnostjo delovanja NEK, omogodl mirno sprejemanje potrebnih odločitev, ga od tega odvrača. Odločujoči glas bo upora- bil, če bo imel dovolj poguma in odločnosti, kljub temu, da sistem upravljanja za tak pri- mer določa zanj neprijetne, negotove in dol- gotrajne postopke. Gre za resne slabosti v ureditvi načina upravljanja NEK, ki znižuje- jo možnost zagotavljanja visoke stopnje je- drske vamosti. Mnenje Ustavnega sodišča RS. Junija lan- sko leto smo s pomočjo enaintridesetih po- slancev državnega zbora vložili zahtevo za presojo ustavnosti pogodbe. Decembra je ustavno sodišče sicer ugotovilo, da pogod- ba ni v neskladju z ustavo, vendar je hkra- ti dodalo, da »vprašanje, ali je Vlada v po- gajanjih o Pogodbi dosegla uravnoteženo ter za obe pogodbenici pravično in sprejemlji- vo rešitev oziroma ali Republika Sloveni- ja s tem ne prevzema dodatnih obvezno- sti, ni predmet ustavnosodne presoje, tem- več stvar politične ocene državnega zbora«. Ustavno sodišče je poslance tudi opozorilo, da gre za okoliščine, ki jih mora pred odlo- čitvijo o ratifikaciji pretehtati državni zbor, ki je za svojo odloätev tudi politično odgo- voren. Hkrati je ustavno sodišče še dodalo, da ni pristojno za presojo, ali je v meddr- žavni pogodbi navedeni način zagotavljanja sredstev najbolj primeren in da meddržavne pogodbe ni mogoče razumeti tako, da bi se z njim Republika Slovenija razbremenila od- govornosti za varno odlaganje radioaktivnih odpadkov in razgradnjo NEK, ki temelji ne- posredno na 72. členu ustave in prevzetih mednarodnih obveznostih. Dogovor z Vlado RS. Konec lanskega leta je Vlada RS s predstavniki Posavja začela pogo- vore o rešitvi nastale situacije. Kot odgovor našim opozorilom, je pripravila tri predlo- ge, ki naj bi popravili vsebinsko nesprejem- Ijivost meddržavne pogodbe o NEK. Vlado in ministra Kopača smo opozorili, da s spremembami slovenske zakonodaje ne mo- remo popravljati vsebinskih pomanjkljivosti meddriavne pogodbe. Zavežemo lahko samo Odgovornost države. Slovenija je pod- pisnica Konvencije o jedrski vamosti in Skupne konvencije o varnosti rav- nanja 2 izrabljenim gorivom in varno- sti ravnanja z radfoaktivnfmi odpadki. Kot podpisnka omenjenih konvencij se je pred mednarodno skupnostjo zave- zala, da bo skrbela za ustrezno varnost obratovanja NEK in za ustrezno odla- ganje radioaktivnih odpadkov. Dodatno bodo države z jedrskimi objekti zave- zale phhajajoče direktive EU, ki dolo- Čajo zavezujoče roke za izgradnjo od- lagališč. te se zavedamo mednarodnih obveznosti in odgovornosti ter širše- ga slovenskega javnega interesa glede obratovanja NEK, bi bilo edino odgo- vorno dejanje, da Slovenija obdrži vse državnoupravne in lastniško-upravljav- ske vzvode v svojih rokah in tako zago- tovi maksimalho raven varnega obrato- vanja, razgradnje in odlaganja radioak- tivnih odpadkov. Odgovornost lokalne skupnosti. Občina Krško in Posavje nosita odgovornost za ljudi in okolje, ki iivi zjedrskim objek- tom in zaČasno skladiščenimi odpadki. Od svoje drzave morata zahtevati, da uredi trajno ravnanje z radioaktivnimi odpadki, da pravočasno opredeli pro- gram razgradnje NEK ter da za ta no- men redno zbira sredstva v posebnem skladu. Lokalna skupnost je tudi odgo- vorna in upravičena, da na podlagi je- drske zakonodaje zahteva maksimalno usposobljenost ekipe, ki upravlja jedr- ski objekt. Odgovorno in strokovno rav- nanje z jedrsko elektrarno je namreč osnova jedrske varnosti. ^BJ^BHfEBRUAR 2003 ObzörhiK informacije občine krskcP občinakrško iz občine Krsko slovenskega partnerja, hrvaški del paritetene meddržavne komisije pa ne (poleg tega je ob ratifikaciji po- godbe Hrvaška sprejela, da mora so- glasje k programu razgradnje in od- laganja RAO dati hrvaški sabor). Iz- postavili smo ključno vprašanje - ka- ko bo Slovenija po ratifikaciji med- državne pogodbe o NEK izpolnjeva- la svoje obveznosti, ki jih sprejema z novelo Zakona o varstvu pred ioni- zirajočimi sevanji in jedrski varnosti in s prihajajočimi direktivami EU ob pogodbi, ki nima zapisanih tako za- vezujočih rokov, kot domača in EU zakonodaja? Ali to pomeni, da Slo- venija v celoti prevzema breme ra- dioaktivnih odpadkov? Minister za okolje, prostor in ener- gijo mag. Janez Kopač in pravni so- delavci ministrstva (strokovni mne- nji sta pripravila dr. Miha Pogačnik in dr. Miha Juhrat) zatrjujejo, da lahko Slovenija odstopi od pogodbe zara- di neizpolnjevanja rokov, zapisanih v noveli zakona o jedrski varnosti oz. če v enem letu po ratifikaciji po- godbe ne bo sprejet skupni program razgradnje NEK in odlaganja RAO, kot predvideva meddržavna pogod- ba v 3. odstavku 10. člena. Kdo prevzema odgovornost? Z do- ločitvijo zavezujočih rokov v zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti je Slovenija prvič določila roke, v katerih mora uredi- ti vprašanja trajnega odlaganja ra- dioaktivnih odpadkov. Posavje je s tern dobilo jamstvo slovenske drža- ve, da bo do konca leta 2004 spreje- la program razgradnje NEK in odla- ganja radioaktivnih odpadkov, do le- ta 2008 našla lokacijo za trajno od- lagališče radioaktivnih odpadkov in ga do leta 2013 tudi izgradila. Z vložitvijo pobude za predhodni referendum nismo želeli posegati v mednarodne odnose, kot nam je to očitala vlada. Sprejeli smo jamstvo Vlade RS in Državnega zbora RS, da bo poskrbela za odlaganje radioak- tivnih odpadkov. Ob razpravi, ki je v Državnem zboru RS potekala pred ratifikacijo, in ob sprejemanju spre- memb zakonov pa se lahko upraviče- no sprašujemo, ali so se poslanci za- vedali, kako zavezujoče so njihove odločitve za Slovenijo? Ratifikacija meddržavne pogodbe o NEK za Krško in Posavje ne pome- ni, da so vprašanja prihodnosti jedr- ske elektrarne umaknjena z dnevne- ga reda. Skupni program razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov mora biti pripravljen do konca pri- hodnjega leta. Kaksen bo takrat od- govor vlade, ministra in poslancev? Franci Bogovič, župan občine KrŠko DoQovor mad Vlado RS in predstaviiki Posavja Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji dne 23.2.2003 sprejela dogovor, ki je bil dan prej skle- njen med mfnistrom Kopačem in predstavniki posavskih občin v zvezi s predlogom ratifikacije med- državne pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Vlada sogla- ša s predlogi, če bo meddržavna pogodba o NEK ratificirana na februarski seji državnega zbora in uveljavljena pred iztekom trimesečnega roka po vložitvi zahteve Hrvatske elektroprivrede za re- ševanje spora v zvezi z vlaganji v NEK po mirni poti. Vlada je naročila Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da v tridesetih dneh po uveljavitvi meddržavne pogodbe pripravi predlog pogajalskih izhodišč za pogajanja o odkupu solastniškega deleža Hrvatske elektroprivrede v NEK d.o.o. V skladu s tern dogovorom je Držav- ni zbor RS pred ratifikacijo meddr- žavne pogodbe o NEK sprejel dopol- nila zakona o varstvu pred ionizira- jočimi sevanji in jedrski varnosti in zakona o skladu za financiranje raz- gradnje NEK in odlaganja radioaktiv- nih odpadkov Sprememba zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski var- nosti določa, da mora Vlada RS naj- kasneje do leta 2004 pripravi nacio- nalni program ravnanja z radioaktiv- nimi odpadki z izrabljenim jedrskim gorivom in ga predloži v sprejem Dr- žavnemu zboru RS z namenom, da je lokacija odlagališča nizko in sred- nje radioaktivnih odpadkov odobre- na (sprejet lokacijski načrt) do leta 2008, odlagališče pa pridobi dovo- Ijenje za obratovanje najkasneje do leta 2013. Pri tern so upoštevani ro- ki iz osnutka direktive Euroatom. Dr- žavni zbor RS je sprejel tudi amand- ma, s katerim je nedvoumno opre- deljena zaveza za odpoved meddr- žavne pogodbe, če bo nesodelova- nje pogodbenega partnerja onemo- gočalo izpolnjevanje rokov, predvi- denih v noveli tega zakona, za iz- gradnjo odlagališča za radioaktiv- ne odpadke. Spremembe zakona o skladu za fi- nanciranje razgradnje NEK in odla- ganja radioaktivnih odpadkov, ki so bile potrebne zaradi uskladitve z meddržavno pogodbo, ohranjajo se- danji status sklada. V skladu z dogovorom je Držav- ni zbor RS ob sprejemanju meddr- žavne pogodbe sprejel tudi amand- ma k zakonu o ratifikaciji, s katerim je slovenski del paritetne meddržav- ne komisije, ki bo spremljala izvaja- nje meddržavne pogodbe, zavezan k upoštevanju rokov, ki bodo določeni z direktivo Euroatom. V svojih sklepih je Vlada RS sprejela dogovor, ki je bil sklenjen med mi- nistrom Kopačem in predstavniki Po- savja, da bodo lokalne skupnosti so- delovale pri pripravi uredbe o dolo- čitvi odškodnine za zmanjšano vred- nost lokalne infrastrukture, ki jo bo vlada sprejela na podlagi zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, in v kateri bo uredila obveznost NEK za plačeva- nje nadomestila od 1.1.2004 dalje, in sicer v realno enaki višini kot je dajatev znašala ob podpisu meddr- žavne pogodbe. Vlada bo prav tako zagotovila, da se ti prihodki občin- skega proračuna ne bodo šteli med prihodke, ki zmanjšujejo znesek so- financiranja primerne porabe iz dr- žavnega proračuna. To nadomestilo občini Krško bo po višini enako zne- sku, ki ga kot nadaljevanje obstoje- če dajatve lokalni skupnosti predvi- deva že meddržavna pogodba. Poleg tega bodo občine Krško, Brežice in Sevnica od 1.1.2004 dalje za obdo- bje do 2008 oziroma do morebitne predhodne določitve lokacije (spre- jet lokacijski načrt) trajnega odla- gališča za nizko in srednje radioak- tivne odpadke upravičene do dodat- nega zneska, ki bo znašal najmanj 55 odstotkov obstoječe dajatve ob- čini Krško. Dogovorjeno je še bilo, da bo Vla- da RS javno podjetje Eles d.o.o. za- vezala k prenosu sedeža podjetja Eles.Gen d.o.o. v Krško v prihodnjih treh mesecih. Zadnja točka dogovora pa zavezuje ministra za okolje, prostor in ener- gijo, da v podzakonskem aktu dolo- či, da morata oba člana uprave NEK izpolnjevati strokovne pogoje za vo- denje jedrskega objekta potrjene s strani Uprave RS za jedrsko varnost. Vlada Republike Slovenije je na 13. dopisni seji dne 24.02.2003 pod točko 1 obravnavala Informacijo o dogovorih s predstavniki posavskih lokalnih skup- nosti v zvezi s predlogom ratifikacije meddržavne pogodbe med Vlado Re- publike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in sprejela naslednji SKLEP: 1. Vlada Republike Slovenije se je seznanila z informacijo o dogovorih s predstavniki posavskih občin v zvezi s predlogom ratifikacije meddržavne pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ure- ditvi statusnih in drugih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim iz- koriščanjem in razgradnjo in podpira dogovore iz informacije. 2. Vlada Republike Slovenije je naložila Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da po uveljavitvi Pogodbe med vlado Republike Slovenije in vla- do Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, pove- zanih z vlaganji v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in raz- gradnjo in najkasneje do izteka roka za mirno rešitev spora v zvezi z vla- ganji v NEK, pripravi predloge za odločitve vlade v skladu z dogovorjenimi predlogi iz informacije. 3. Vlada Republike Slovenije je naložila Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da v 30-ih dneh po uveljavitvi meddržavne pogodbe pripravi pred- ObzorniK. FEBRUAR 2003 19 iz občine Krško log pogajalskih izhodišč za pogaja- nja o odkupu solastniškega dele- ža Hrvatske elektroprivrede v NEK d.o.o. Zaradi nejasnosti in možnosti raz- ličnih razlag sklepov, je župan vla- di poslal naslednji dopis: »V zvezi z včeraj sprejetimi skle- pi Vlade Republike Slovenije v zve- zi z Meddržavno pogodbo med Vla- do Republike Stovenije in Vlado Re- publike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih razmerij, povezanih z vla- ganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, ki niso povsem enaki tistim, ki smo jih oblikovali na Minis- trstvu za okolje, prostor in energijo, dne 23.02.2003, Vas prosimo za raz- lago ali 2. točka slepa Vlade Repu- blike Slovenije z dne 24.02.2003 po- meni, da bo Vlada Republike Slove- nije o predlogih Ministrstva za oko- lje, prostor in energijo in se nana- šajo na 5., 6. in 7. alineo predmet- nih dbgovorov iz informacije, odlo- čala o vsebinski ustreznosti predlo- gov ali pa se z vsebino dogovorov iz informacije že sedaj strinja in bo o predlogih odlodla zgolj kot potrdi- tev formalnih aktov«. Generalni sekretar Vlade RS Mirko Bandelj je poslal naslednje pojasni- lo sktepov vlade: »V zvezi z vašim zaprosilom št. 300- 01-1/01-0100 z dne 25.2.2003 vas obveščam, da razlaga 2. točke skle- pa Vlade Republike Slovenije, št. 311-01/2001-18 z dne 24.2.2003, ni- kakor ne more biti drugačna od ti- ste kot izhaja iz vašega dopisa. Vla- da Republike Slovenije je tako v 1. točki svojega sklepa jasno zapisala, da podpira dogovore iz informacije, z 2. točko svojega sklepa pa je Mi- nistrstvu za okolje, prostor in ener- gijo celo naložila, da za realizacijo teh dogovorov pripravi za Vlado Re- publike Slovenije predloge formal- nih odločitev. Seveda se to nana- ša na tiste dogovore iz informacije, ki sodijo v pristojnost Vlade Repu- blike Slovenije (sedma alinea dogo- vorov je v pristojnosti ministra), ker Vlada Republike Slovenije lahko od- loča o zadevah iz svoje pristojnosti, medtem ko je s 1. točko sklepa ne- dvomno podprla tudi tiste dogovore ministra, ki sodijo v njegovo izključ- no pristojnost.« Po prejetem pojasnilu je Občin- ski svet občine Krško na korespon- denčni seji sprejel sklep, da soglaša z dogovorom med vlado in predstav- niki Posavja ter da odstopa od vlo- žitve pobude za zbiranje podpisov za predhodni zakonodajni referen- dum o rkatifikaciji meddriavne po- godbe o NEK. Na podlagi 29. Ciena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, St. 72/93; 6/ 94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US RS, 63/95 - obvezna razlaga, 73/95 - odločba US RS, 9/96 - odločba US RS, 39/96 - odločba US RS, 44/96 - odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US RS, 74/98, 59/99 - odločba US RS, 70/00 in 51/02) in 16. Ciena statuta občine Krško (Ur. list RS, St. 98/00 - prečiščeno besedilo in 5/03) je Občinski svet občine Krško, na svoji 2. izredni seji, dne 24.02.2003, sprejel SKLEP o izdaji soglasja k dogovoru o Pogodbi med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nukleamo elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, ki so ga oblikovali predstavniki Ministrstva za okolje, prostor in energijo, žu- pani občin Krško, Brežice in Sevnica ter poslanci Državnega zbora Republike Stovenije iz Posavja I- Občinski svet Občine Krško je na 12. izredni seji, dne 27.12. 2001 in na 13. izredni seji, dne 25.03.2002, izrazil nasprotovanje ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nukleamo elektrarno Kr- ško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. II. Občinski svet občine Krško je dne 26.06.2002, v skladu z Zakonom o referen- dumu in ljudski iniciativi, podprl pobudo za razpis predhodnega referendu- ma o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaga- njem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. III. Občinski svet občine Krško še vedno nasprotuje ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Kr- ško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Občinski svet občine Krško opozarja Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in Državni zbor Republike Slovenije na posle- dice ratifikacije Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaga- njem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo za- to predlaga poslancem Državnega zbora Republike Slovenije, da predlog ra- tifikacije zavme. IV. Občinski svet občine Krško sprejema dogovor med predstavniki Posavja in Vlado Republike Slovenije, kot je zapisano v dokumentu Ministrstva za oko- lje, prostor in energijo št. 311-20/2003, z dne 23.02.2003, v besedilu, ki je priloga tega sklepa. V. Občinski svet občine Krško zahteva dosledno izvajanje obveznosti, ki sta jih v dogovoru sprejela Vlada Republike Slovenije in Državni zbor Republi- ke Slovenije. VI. Občinski svet občine Krško s sprejemom dogovora med predstavniki lokal- nih skupnosti in Vlado Republike Slovenije odstopa od namere, da vloži po- budo za zbiranje podpisov za predhodni referendum o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi status- nih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrar- no Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, če bodo realizirane dogovor- jene obveznosti s strani Vlade Republike Slovenije in Državnega zbora Repu- blike Slovenije, kot je bilo dogovorjeno 23.02.2003. VII. Sklep velja z dnem sprejetja. PodoftBV priznanj ob dmvu CMIne zascite I.marec je v svetu in v Sloveni- ji razglašen za dan Civilne zascite. To je praznik vseh tistih, ki poklic- no in prostovoljno sodelujejo pri na- logah s področja varstva pred narav- nimi in drugimi nesrečami. Naravne in druge nesreče vzamejo vsako leto od 1.5% do 3% družebnega proizvo- da, večje nesreče pa tudi več, zato je temeljni cilj in prizadevanje var- stva pred naravnimi in drugimi ne- srečami zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziorm a zmanjšanje žrtev in drugih posledic nesreč. Na- mensko organiziran del sistema to- vrstnega varstva v državi predstav- Ija Civilna zaščita s svojimi pripadni- ki. Naloge CZ so humanitarne nara- ve in se nanašajo predvesm na izpo- | Letošnji nagrajenci: Zlati znak CZ: JflH 1 Občinski štab CZ Krško ;¦§ i (podetitev v Ljubljani) '¦! Js&ÜJbrni znak CZ: HHKski štab CZ Brežice EBronasti znak CZ: ¦Dr. Jurij Pesjak ¦bragoljub Kupirovič ¦Reg. Odd. RKBI stavljanje in vzdrževanje priprvalje- nosti za zaščito in reševanje, obveš- čanje in opozarjanje na preteče ne- vamosti, mobilizacijo sil in sredstev za zaščito in resevanje , zaščito in reševanje Ijudi, živali in materialnih dobrin ter dajanje pomoči, odprav- Ijanje posledic nesreč do zagotovit- ve osnovnih razmer za življenje in delo, pomoc drugim prizadetim dr- žavam ter upravljanje in vodenje si- stema zaščite in reševanja. Ker ne- sreče ne poznajo nikakršnega časo- vnega načrta, morajo biti pripadniki sil za zašČito, reševanje in pomoč v stalni pripravljenosti. Ob reševanju je njihova usposobljenost in znanje na veliki preizkušnji. Namen dneva Civilne zaščite je, da se okrepi zavest javnosti o ogrože- nosti pred naravnimi in drugimi ne- srečami in o vlogi Civilne zaščite pri varstvu pred njimi. Sprejela ga je generalna skupščina Mednarodne organizacije Civilne zaščite na IX. Seji decembra 1990. Vtada RS je le- ta 1992 razglasila 1. marec za dan Civilne zaščite tudi v Sloveniji. 20 FEBRUAR 2003 Obzörnik iz obcine Krsko Postalo je že tradicionalno, da se v okviru praznovanja dneva Civilne zaščite tudi v posavski regiji orga- nizira svečana podelitev priznanj in nagrad CZ posameznikom, enotam, društvom in organizacijam, ki so na področju zaščite in reševanja še po- sebej zaslužni. Izbor nagrajencev se izvede na podlagi vsakoletnega raz- pisa Uprave RS za zaščito in reševa- nje. Uprava za obrambo Krško zbere predloge predlagateljev v posavski regiji in jih pošlje komisiji za izbiro kandidatov za priznanja in nagrade na Upravo RS za zaščito in reševa- nje. Komisija nato na podlagi zbra- nih predlogov izvede izbor dobitni- kov priznanj in nagrad, ki jih nagra- jencem podeli poveljnik Civilne za- ščite RS. Letošnja gostiteljica sveča- ne podelitve priznanj je občina Kr- sko (v Koprivnici). Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami pri Občinskem svetu Občine Krško na podlagi 18. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, St. 98/00 - prečišče- no besedilo in 5/03) ter 4. in 14. člena odloka o priznanjih občine Krško (Ur. list RS, št. 7/01) objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 2003 1. Občinski svet obcine Krško podeljuje naslednja občinska PRI- ZNANJA: a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO: - posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena v občini; - skupinam občanov, društvom, podjetjem ali drugim pravnim ose- bam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled ob- cine na gospodarskem, družbenem ali drugih področjih življenja in dela v občini. b) ZNAK OBČINE KRŠKO - za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem obdobju in kot vzpodbu- da za nadaljnje delo. c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO - za pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju. 2. Predloge lahko dajo občani, občinski svet, krajevne skupnosti, podjetja, društva, zavodi, politične stranke ter druge organizaci- je in skupnosti. Predlagatelji sami seb^e ne morejo predlagati za pri- znanje. 3. Predlog za občinsko priznanje mora vsebovati: podatke o predlaga- telju, vrsto predlaganega priznanja, podatke o predlaganem prejem- niku priznanja in obrazložitev k predlogu. 4. V koledarskem letu se lahko podeli največ en veliki znak, največ trije znaki in največ pet priznanj občine Krško. 5. Predloge je potrebno poslati na naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Občinski svet - Komisija za občinska priznanja ter sodelo- vanje z obdnami do 28. marca 2003. Številka: 032-01-1/03-09 Datum: 27.02.2003 Komisija za obdnska priznanja ter sodelovanje z obdnami Univerza v Mariboru Fakulteta za orgamzacijske vede Kranj in Valvasorjev raziskovalni center Krško VABITA V ŠTUDIJSKEM LETU 2003/2004 K VPISU NA IZREDNI ŠTUDIJ: v 1. in 3. letnik visokošotskega strokovnega študijskega programa Smeri: - organizacija in management delovnih procesov, - organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov ter v 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Smer; organizacija dela PREDAVANJA BODO V KRŠKEM, NA HOČEVARJEVEM TRGU 1 Vse informacije o študiju dobite na sedežu Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško, CKŽ 23 ali pa na http:// www.fov.uni-mb.si/VPlS/VPIS.HTM Uradne ure: od ponedeljka do petka med 7.30 in 14.30, tel.: +386 (07) 49 03 720, faks:+386 (07) 49 03 721, e-mail: valvasor-ricfesiol.net Kratke predstavitve članov kršknga oöönskega sveta Katarina Kodiič Letorojstva: 1979 Stalno bivališče: Šutna 1, Podbočje Stan: samska Predlagatelj: Lista za prihodnost mladih Izobrazba: gradbeni tehnik, štu- dentka ekonomije Delo: študentka Prevozno sredstvo: avto Prosti čas, hobiji: Igranje klavirja, kolesarjenje 1 Članstvo v ko- misijah in od- borih: Odbor za mladino Področje, ki mu namera- vate posveti- j ti največ po- | zornosti: Kul- turnem in so- cialnem področju, mladini. Prvi vtisi in izkušnje v novi vlogi: Vtisi so dobri. Je zanimivo, ker je to novo področje. Kako pa ste dosegljivi za Ijudi, ob- čane, vaše volivce? Preko telefona, mobitela, e-meila in preko Društva DPM Podbočje Katere naloge so po vašem mnenju najnujneše, da jih opravi občinski svet? Da se zavzema za dobro obča- nov in da sredstva in proračuna pra- vično razdeli na vsa področja (tudi za mladino). Silvester Seničar Letorojstva: 1973 Stan: poročen Predlagatelj v OS: ZLSD Izobrazba: oblikovalec kovin Delo: iskalec zaposlitve Prevozno sredstvo: avto Stalno bivališče: Pot na Armes 7b, Senovo Prosti čas, hobiji: zbirateljstvo, godba Članstvo v komisijah in odborih: Odbor za družbene dejavnosti, Od- bor za gospodarstvo in turizem Področja, ki mu nameravate po- svetiti največ pozornosti: voda, kultura Prvi vtisi in.izkušnje v novi vlogi: Svetniška skupina ZLSD je med manjšimi, saj šteje le dva člana v 31-članskem svetu občine ter po- qledicno tn- ¦ di težje dose- I gamo cilje iz I našega pred- I volilnega pro- 1 grama. Kljub I temu sva s ko- I legom Vebrom n optimista, saj ™ verjameva, da so tudi drußi svetniki pripravljeni trdo delati za pozitivne cilje. Kako ste dosegljivi za Ijudi, obča- ne, vaše volivce? Na telefonu. Najnujnejše naloge občinskega sveta: gospodarstvo, kultura, soci- ala, mladina ObzorniK FEBRUAR 2003 21 Qkolje in prostor I Naorti, želje in realnost uvedbe sistema ločenega zbiranja odpadkov Za nami so štirje meseci, odkar smo uvedli sistem ločenega zbiranja od- padkov, ki je zahteval prilagoditev načina pobiranja in ravnanja z od- padki v občini Krško, nakup nove opreme, novih posod za odpadke, gradnjo zbirnega centra in števil- ne druge prilagoditve. Vendar to sa- mo po sebi ni dovolj. Ločevanje od- padkov poteka na samem izvoru nji- hovega nastanka, to je v gospodinj- stvih, podjetjih in ustanovah. Ljud- je smo tisti, ki moramo spremeni- ti svoje navade in v svoje vsakda- nje življenje vnesti zavest o ohra- njanju okolja, na katerem živimo. Če se le malo ozremo okoli in odpre- mo oči, z tahkoto ugotovimo, da je skrajni čas za to, sicer se bomo uto- pili v »lastnih smeteh«. Izbira je se- veda naša. Glavni cilj ločenega zbiranja odpad- kov je odložiti čim manj odpadkov na odlagališče in jih čim več ponov- no uporabiti kot surovine v nadalj- nji predelavi. Ponovno tahko upo- rabimo papir, steklo, plastične ma- se, biološke odpadke, ki jih zbira- mo na zbirnih mestih oziroma ekolo- ških otokih. Le-te nato ustrezno pri- pravimo in jih odpeljemo v nadalj- njo predelavo. Odpadki, ki jih od- ložimo v posode za ostale odpadke, pa romajo na odlagališče. Cilj je to- rej zmanjšati količino odpadkov, od- loženo na odlagališču, in v kar naj- večji meri odpadke ponovno upora- biti. S tern naredimo dvojno korist okotju. V okolje odtožimo manj od- padkov, hkrati pa iz okolja porablja- mo manj surovin za industrijo, kot so npr. drevesa, ki jih posekamo za pridelavo papirja. Družba Kostak je v septembru in ok- tobru postavila v naši občini 89 eko- loških otokov, kamor lahko odlaga- te ločeno zbrane odpadke. Praznje- nje ekoloških otokov smo izvajali že v letu 2002, pri tern pa smo zbrali 7 ton papirja, 5 ton plastičnih mas in 6 ton stekla. Vso zbrano količino so- rtiranih odpadkov smo plasirali v na- daljnjo predelavo. Zbirni center se še gradi in naj bi'bil končan sporn ladi. To bo omogočilo, da se zbrana količina ločenih odpad- kov občutno poveča. Postavili bo- mo dodatnih 40 zbirnih mest oziro- ma ekoloških otokov, ločeno zbira- nje odpadkov pa bo uvedeno in za- htevano tudi v industriji, obrti in ustanovah. V obdobju štirih let.tako planiramo občutno zmanjšanje odpadkov, od- loženih na odlagališčih, kljub pla- niranemu povečanju skupnega šte- vila odpadkov. Razliko bomo dose- gli z večjo količino ločenih odpad- kov, ki bodo ponovno uporabljeni v industriji. Družba Kostak se trudi, da bi projekt ločenega zbiranja odpadkov spreje- li vsi uporabniki smetarskih storitev v občini Krško. Pri tern se zaveda- mo, da je korektno obveščanje in sodelovanje z uporabniki ključnega pomena. V avgustu preteklega le- ta smo ob pomoči študentov v vsa- ko gospodinjstvo dostavili brošuro z naslovom »Okolju prijazno zbiranje odpadkov«, ob tern pa izvedli anke- to, kako dobro ste uporabniki sezna- njeni z novim nadnom zbiranja od- padkov. Iz analize izpolnjenih anket (na vzorcu 2.315 anket ) smo prido- bili naslednje rezultate: Na vprašanje: »Kako dobro pozna- jo projekt ločenega zbiranja od- padkov?« je 11 % anketiranih odgo- vorUo, da sistem dobro pozna, 31 % ga pozna, 24 % je za sistem že sliša- lo, 27 % malo pozna in 8 % veh anke- tiranih sistema ne pozna. Na vprašanje: »Ali doma že ločuje- jo odpadke?« je 52 % vprašanih od- govorilo ne, 8 % da in 39 %, da od- padke ločujejo. Na vprašanje: »Na kakšen način bi želeli zbirati biološke odpadke?« je 65 % anketiranih odgovorilo, da želi odpadke odlagati v dodatno nameš- čeno posodo, katere odvoz bo orga- niziral izvajalec, 35 % vseh vpraša- nih pa v lastnem kompostniku. Na vprašanje: »AM so že opazili eko otoke oziroma zabojnike, ki so na- menjeni ločenemu zbiranja odpad- kov?« je kar 56 % vprašanih odgovo- rilo pritrdilno. Na vprašanje: »Kje so dobili infor- macijo o uvedbi ločenega zbiranja odpadkov?« je 32 % vprašanih odgo- vorilo, da so jih pridobili na zadnji strani položnic, 27 % na radiu in te- leviziji, 25 % v časopisu, 1 % vseh vprašanih preko elektronskih medi- jev, 15 % anketiranih se je odločilo za odgovor drugo. Na vprašanje: »Kakšen je dostop do informacij o dejavnostih družbe Kostak d.d.?« pa 77 % anketiranih ocenjuje dostop kot dober, 5 % zelo dober, 16 % slab in 2 % zelo slab. Na zadnje vprašanje ankete, ki se je glasilo: »Kako si želite, da vas bi informirali v bodoče?« je 78% vseh odgovorilo preko položnice, kar iz- kazuje, da naši uporabniki radi pre- berejo zadnjo stran položnic. Pri seznanjanju javnosti o sistemu ločenega zbiranja odpadkov smo se v veliki meri naslonili na pomoč in sodelovanje z osnovnimi šolami. Za- vedamo se, da se zavest o okolju razvije v zelo zgodnji starosti. Otro- ci se rodijo z občutkom povezano- sti z naravo, odrasli pa smo tisti, ki s svojim zgledom pripomoremo, da se ta razvije in okrepi ali pa se izro- di. Mentorji v osnovnih šolah vlaga- jo veliko truda v spodbujanje otrok in izobraževanje s področja ekologi- je. Družba Kostak bo skušala pri tern sodelovati in jih podpreti s svojimi močmi. Otroci so ustvarjalni, otro- ci se hitro učijo. Vendar bi bilo vse znanje in akcije zaman, če bi vide- li, da doma starši še naprej po na- čelu najmanjšega truda mečemo vse odpadke na en kup, češ da se nima- mo časa ukvarjati še s tern. Za otro- ke bi tako ostala teorija, ki so jo sli- šali, in praksa, ki jo vidijo. Kaj pra- vite, kaj si bodo zapomnili? V isti sa- pi pa vemo povedati, da bi za otro- ke dali in naredili vse. Predstavljaj- te si, da v našem odnosu do narave nič ne spremenimo, z enakim tern- • pom kopidmo odpadke, onesnažuje- mo zrak, sekamo gozdove.... Kakšen bi bil svet že čez sto let? Ste pre- pričani, da bi nam rekli otroci na- ših otrok »Hvaležni smo vam. Vse ste naredili za nas.«? Na osnovnih šolah navajajo otro- ke na ločeno zbiranje odpadkov, z osnovne sole Raka pa so nam o tern poslali tudi prispevek. SORTIR AN JE ODPADKOV N A OS RAKA Odpadki so postali prava nadloga in z razvojem družbe se kolidna le-teh povečuje. Človek se bo kmalu utopil v lastnih smeteh. V zvezi s to proble- matiko so v Sloveniji nekatera me- sta začela s sortiranjem odpadkov in njihovo reciklažo ter so v tern zelo uspešna. Ta projekt pa se uvaja tudi v občini Krško. Nastali so otoki za ločeno zbiranje, ki pa imajo bolj malo obiskovalcev. Nismo še spremenili svojih starih na- vad, zato odpadke mečemo kar sku- paj v domače posode za odpadke. Navajanje na nov način sortiranja je dolgotrajno. Navada je železna srajca. Tega se zavedamo, zato smo Ko bo padlo zadnje drevo, ko bo ulovljena zadnja riba boš morda spoznal, da se denarja ne da jesti. (Savanah- Indijanec) se v šoli že pred stirimi leti odločili za zbiralno akcijo. Zbiramo plastič- ne (od pijač, mehčalca, šamponov... ) in kovinske zamaške. S tern se učimo, da se plastika reci- klira, navajamo se na sortiranje, saj ločimo plastiko od ostalih odpadkov, varujemo okolje. Vzgajamo mlade, ti pa to navado prenesejo v družine. Pokrovčke smo prejšnje leto odva- žali na vrhniško odlagališče, kjer so potem poskrbeli za reciklažo. Letos pa smo v sodelovanju s pod- jetjem Kostak d.d., ki uvaja sortira- nje odpadkov tudi v krški občini, ak- cijo razširili tudi na ostale sole. Je- seni smo poslali po šolah pobudo za skupno zbiralno akcijo. Ta pobuda še vedno velja, zato jo še enkrat objav- Ijamo in vas vabimo k sodelovanju. 22 FEBRUAR 2003 ObzörniK I okoljB in ppostor Javnost o radioaktivnih odpadkh agf$Sl Pripravila Irena Mele Konec tanskega leta smo že osmič zapovrstjo izvedli raziskavo o stališ- čih in mnenju slovenske javnosti o radioaktivnih odpadkih in ravnanju z njimi. Poleg splošne javnosti smo v anketo zajeli tudi nekatere specifič- ne skupine, zanimala pa so nas tudi stališča prebivalcev občine Krško. Namen vsakoletne raziskave je ugo- toviti, kakšno je trenutno mnenje javnosti o ten vprašanjih in kako se mnenje o tej temi spreminja skozi čas. Veliko vprašanj zato vsako le- to ponovimo, da lahko rezultate pri- merjamo in zasledujemo spremem- be v stališčih. Rezultati zadnje raz- iskave so zdaj obdelani in znani. Kaj je pokazala tokratna anketa? Odpadki Javnost še vedno prepoznava radio- aktivne odpadke kot največji ekolo- ški problem pri nas. Delež anketiran- cev, ki so takega mnenja, je od lani celo narastel. Kljub temu je podpora nadaljnji uporabi radioaktivnih snovi v medicini in raziskovalni dejavnosti nesporna in je v primerjavi s pred- hodnim letom celo za nekaj odstot- kov večja. Dobrih 83 % anketiranih podpira uporabo radioaktivnih snovi v medicini in skoraj 80 % v znanosti. Bolj vprašljiva je ta podpora v ener- getiki, kjer le rahlo presega 36 % in se je od lanskega leta za nekaj od- stotkov celo znižala, največje pa je nasprotovanje uporabi radioaktivnih materialov v oboroževalne namene (le 3,7 % v podporo). Skladno s tern javnost tudi meni, da so radioaktiv- ni odpadki največji problem v ener- getiki, bistveno manj problematični so za javnost radioaktivni odpadki v medicini in znanosti. Pri tern vpra- šanju je zaslediti tudi odstopanje od ustaljenega vzorca, po katerem so ženske bolj nenaklonjene upora- bi jedrske energije, bolj zaskrbljene zaradi radioaktivnih odpadkov, bolj nezaupljive do vseh institucij, ki skr- bijo za radioaktivne odpadke, in bolj dvomijo v predlagane rešitve za ra- dioaktivne odpadke. Četudi več mo- ških kot žensk podpira uporabo radi- oaktivnih snovi v medicini, znano- sti in energetiki, delež moških ank- terirancev, ki menijo, da radioaktiv- ni odpadki predstavljajo problem na teh treh področjih uporabe, presega delež žensk. Odlagališčo Na vprašanje o odlagališču se je jav- nost letos odzivala še bolj odklonil- no kot lani. Letos se še več anketi- Katere vrste odpadkov izmed naštetih so po vašem mnenju v Sloveniji naj- večji ekološki problem? 60 SO 40 ........1--..........-v 20 ......'¦'—¦¦¦¦¦¦-........ . .......-..*.*...........-..«.-...........-....... : H H II H „ _ tofnuMM lrahn»i»W n*o*Utm* niraMM <*U0O iwmoi 6«bo Vnt kai mdiMbara* 4no> mm« im «mo krmmi |a8plofoai*fnosl Krika obtma | rancev (73,7 %, lani 71,4 %) pod no- benim pogojem ne bi strinjalo z gradnjo odlagališča v njihovi občini. Med tistimi, ki bi tako gradnjo pod- prli, pa je največ tistih, ki bi to sto- rili, če bi bilo dokazano, da je varno (18,7 %, lani 18,4 %). Anketirancev, ki bi brezpogojno pristali na gradnjo odlagališča v njihovem okolju, je le za vzorec (1,7%, lani 4%). Ženske bolj nasprotujejo gradnji od- lagališča kot moški (80 % : 67,2 %). Glede na starostno strukturo gradnji najbolj nasprotujejo anketiranci do 30 let (83 %), sicer pa nasprotova- nje s starostjo upada. Prav tako upa- da z naraščanjem izobrazbe in do- hodka ter z velikostjo kraja. Največ nasprotnikov ima gradnja odlagališ- ča med anketiranci, ki živijo na po- deželju (80,4 %), regionalno pa je nasprotnikov največ na Dolenjskem (78,9 %). V občini Krško rezultat ni bistveno drugačen, čeprav je odstotek tistih, ki pod hobenim pogojem ne bi spre- jeli odlagališča, nekoliko manjši od splošne javnosti, delež tistih, ki bi sprejeli odlagališče, pa za nekaj od- stotkov večji. Informacije Na vprašanje, ali imajo dovolj infor- macij o radioaktivnih odpadkih, an- ketiranci letos niso odgovarjali bi- stveno drugače, kot lani. Dobrih 30 % je z informacijami zadovoljnih, skoraj 70 % vprašanih pa bi jih že- lelo več. Med tistimi, ki so zadovolj- ni s količino informacij, jih je naj- več iz Dolenjske regije. Izstopa ob- čina Krško, kjer je skoraj 47 % vpra- šanih zadovoljnih z dostopnostjo po- datkov, nekaj več kot 53 % pa jih še vedno meni, da bi bilo potrebno za- gotoviti več informacij. Glede podajanja informacij o radi- oaktivnih podatkih splošna javnost najbolj zaupa ekologom (dobrih 29 %), strokovnjakom (slabih 19 %) in znanstvenikom (nekaj manj kot 13 %), najmanj pa vladi in Državnemu zboru. Prebivalci občine Krško bolj verjamejo strokovnjakom (22 %), sledijo znanstveniki (18 %) in eko- logi (17 %). Si pa vsi, splošna javnost in prebival- ci Krškega, želijo več zvedeti o radi- oaktivnih odpadkih. Dovolj velik mo- tiv in dovolj dela torej za vse tiste, ki delamo na tem področju. Vir: Raziskovalni projekt agenäje ARAO 2002, ARAO-PR-2012-3, Ninamedia, de- cember 2002 ObzorniK FEBRUAR 2003 23 Miftk* Ha] dogaja in kje dogaja za mlade i/ obcini Krsko M ARE C Pies v maskah oasikk. dom *w od 15.00 do 20.00 ure KR§K0 p*D*KfL0 Hip-hop galerija ^ ^ od 18.00 do 19.30 ure. - - Tradicionalno otroško pustno Hom /p]y| Irajanje, od 14.00 do 17.00 ure sremiö ki-h» Veliko pustovanje v Zvezdi JsL p^ Sobota od 20.00 dalje H || ^/ j Obnovitveni tečaj angleškega jezika, ^L&k ^LS& Pon/sZ od t800 do l930 ure ^* ^^ -•¦ •' ¦............................."" ¦............................— ->, A/r\ Začetni tečaj nemškega jezika, A, M^ Tor/čef od 19.00 do 20.30 ure MC M° Tematski večer v Zvezdi: 7Pofopisno predavanje Indija. VI Jjj$jk Predava Andreja Jernejčič, ¦¦ ^ff^' Petek ob 18.00 uru f".......-----------------------------.------------------------------------------------- "" "~~1~------- ....... A Plesna delavnica za starejše dŠfak od 14.00 do 15.30 ure ^^ ZV * Plesna delavnica za mlajše ^^^ 8od 15.30 do 17.00 ure. ^SP Hip-hop galerija ^r ^g^ Sobota od 18.00 do 19.30 ure. no^ 9 0skarjev večer v Zvezdi: ¦¦ ¦¦ Film Bal smrli (glavna ženska vloga mJ Em Nedelja Halle Berry), ob 19.00 uri. ^" ^" 1Q/1 O Obnovifveni fečaj angleškega ^^^, \A Nacionalni otroški parlamenf, «>*««»*« ZPM ^feÄ Ob 10.00 Uri R8 Slovcnlje 1 ^ Koncert: Mlada nadobudna skupina YL ,'^Qr Sobota lz PosavJa LAVA, ob 21.00 uri. Hi *w' /¦........................""........"................................................"............"............" " " "A Plesna delavnica za starejše 'SsM od 14.00 do 15.30 ure *W' zj||J| Plesna delavnica za mlajše /MM\ ^ {• od 15.30 do 17.00 ure. MW ZV R J^^J Hip-hop galerija JMki L&*' Sobota od 18.00 do 19.30 ure. %jfr Offjs \..................................................................................................... / 1*7/19 Obnovitveni tečaj angleškega jezika, js^* ^Š^l, Pon/Sre od 18.00 do 19.30 ure W" *W 1 Q/OQ ZaÖetni tečaj nemškega jezika, j^ <0X, tJ/č« od 19.00 do 20.30 ure W ^W Klubski veder v Zvezdi: y^fer r^-m DJ But'n'hrupn bo predstavil mm ^O^ 4.X Heavy metal in rock, ob 21.00 uri. Uj m«m Petek Vsi alternativci vljudno vabljeni! aüm ^ Oledališka predstava: __ Monospolno gledališče: Tega ti ^3 *i^» nisem jaz povedala, ob 21.00 uri. ^* ^^ Plesna deiavnica za starejše jšŠSL od 14.00 do 15.30 ure ^W ZV R Plesna delavnica za mlajše <$fkL *J *} od 15.30 do 17.00 ure. "w Z V R dl*- Hip-hop galerija Jfa J*. \ Sobota od 18.00 do 19.30 ure. ^- ^X J 23 Nostalgičen večer v Zvezdi: PI Q Nedetja Film 8l>e6no Kekec, ob 19.00 uri. W Hi 24/26 Obnovlfveni tečaj angleškega /Är. 4^fe Pon/Sre jezika, od 18.00 do 19.30 ure ^W "w1 _ Začetni teöaj nemškega jezika, ^. j^ 2b/2f od 19.00 do 20.30 ure ' ^||^ J^p- Tor/Čet 25.marec Materinski dan Tematski veöer v Zvezdi: /")**« Literarno glasbeni večer P| /^^ ^ I Pod dežnikom. Nastopil bo Mm '\L>: čemek kvartet pozavn, ob 20.00 uri. 28 Ob/ortt&v razstave fotografij: W% JfflkL Petek Alež Serajnik, ob 20.00 uri HI ^W HI Obnovitveni tečaj angleškega jfiÜfäfc ^^ Pvneieljek jezika, od 18.00 do 19.30 ure "w^ ^^ i j ^ ZiPM Zveza prüateljcu mladine Sžfi Kulturno umetniško društvo Busn hrupn (SI^SÄßODSÄfSLDä ^^' Mladinski Center Krško ,^ Klub posavskih šfudentov %*$ Zvezda ¦ klub 7a mlade ZV R Drustvo IZUIR Krško [Lgß^gQJXg >«/6 MltKA - Dom Miike Kerin -Mladinski Center Krško LL Zvezda - Klub /a mlade m ^PLES V MASKAH ZV? 01.03.2003 ^. od 15.00 do 20.00 ire v $Mß<:" Gasilskem domu Krško V sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Krško, Mladinskim centrom Krško in Drustvom Izvir, smo za otroke pripravili ples v maskah. Na pustno soboto ste vabljeni vsi otroci in Ijubitelji pustnih norčij v Gasiiski dom Krško. Najlepše maske bodo nagrajene, posladkali se boste lahko s pustnimi krofi in uživali v barvnem pustnem rajanju. Za zabavo bo k poskrbljeno! , /POTOPISNO PREDAVANJE INDIJA^N (Andreja Jernejčič) ^l^ 07.03.2003 ob 18.00 uri ^(r V Klubu za mlade - Zvezda Andreja Jernejčič je univ.dipi.novinarka in univ.dipl.kulturologinja, sedaj pa zaključuje magistrski študij komunikologije. Zelo veiiko potuje in zelo rada popotniške izkušnje tudi posreduje. Nasfopala je na več kot 20. različnih šolah, v stevilnih klubih, knjižnicah, sddeiuje na potopisnih vecerih in tudi na radijskih postajah. Predavala vam bo o kontrasfa polni Indiji, o zanimivostib, ki jih je doživela v indijski prestolnici New Delhi, kameljern sejmu, ki je potekal štiri dni, kjer je bilo na ogled Varanasi je rnesto z ^^fl^^MN|E[^^M| in kraj, kamor ^H^P^H flV^9 prihajajo hindujci JF-Jfc .'ÜL jl^it ^ umirat. Predavanie bo i PS^-xSMlfeHi diapozitivi, klasično indijsko glasbo, sama predavatetjica pa bo oblečena v tradioionalno indijsko opravo sari. 9 seboj bo prinesla tudi številne indijske predmete, njibov casopis, njihov nakif, turban in nekaj znacilnih indijskih začimb (kardamon, masala). Obiskovaloi bodo imeli možnost henna paintings (ročnega poslikavanja) in degustacije indijskega čaja ter indijskih slaščic. Vse, ki vas zanirnajo zanimivosti in nasprotja Indije, karnor ee turist vedno vrne, vabljeni v petek v Kiub za \mlade Zvezda. J ^AZZ V ZVEZDI: m^ IGOR BEZGET TRIO jfflfe EJ 13.03.2003 ob 21.00 uri ^^ ^* Igor Bezget - kitara, brenkala, Nicola Muresu - kontrabas, Zlatko Kaučič - bobni, tolkaka. Zasedba se poigrava z različnimi glasbenimi stili svetovne glasbe, ki jih spretno vpleta v jazzovsko igro. Akustična zasedba lahko pričara tako subtilno vzdušje kakor tudi energične ritmično in harmonsko razgibane pasaže, a poudarek igre je kljub vsemu na skupinskem muziciranju. Igor Bezget, kot izjemen kitarist spremlja tudi nekatere legende slovenske popuiarne glasbe. Obeta se nam torej večer poln Venergije in glasbenega užitka. Vabljeni j www.mc-kssko.si ^KONCERT: LAVA (ÄÄ H ^ 15.03.2003 ob 21.00 uri W U V Klubu za mlade - Zvezda Lava so mlad nadobuden band iz Posavja, v veöini prihajajo iz Brežic. Skupino sestavlja pet članov, v zasedbi kitara, bas kitara, boben, kiaviature in vokal. V klubu za mlade - Zvezda se nam bodo predstavili z .znanimi priredbami. > ICLÜBSKIVEČER V ZVEZDI: gjj^ DJBUTNHRUPN ^ wm 21.03.2003 ob 21.00 mc?: D v Klubu za mlade-Zvezda H» But'n'hrupnovci nadaljujejo predstavitveno turnejo v vmesnem 6asu pa so ustanovili tudi svoje družtvo. Tokratna ekipa DJ-ev se napaja v težkometalnih vodah in verjamemo, da tudi vas fantje ne bodo pustili žejne. V petek 21.3.2003 bodo sukali Heavy metal in rock, obeta pa se tudi dodatek v obliki Zvezda Party. Vsi Ijubitelji dobre železneglasbe ste vljudno vabljeni! /GLEDALI8KA PRED8TAVA ^^ MONOSPOLNEGA $j%fe. GLEDALI8ČA: ^^ TEGA Tl NI8EM JAZ POVEDALA 22.03.2003 ob 21.00 v Klubu za mlade-Zvezda Tokrat bosta v Kiubu za mlade - HMnH Zvezda z že tretjo skupno ^K/M, ^H predstavo nastopili Irena Dusa in ^Mi\t ($ IB Natasa Jereb, ki sta s svojirn H j/f4i t H skupnim sodelovanjem začeli v MftjBt^VfliB Teatru Gromki. Prvi dve, "Ne bom ^B|^HB|^H več krvavela" in "Debbie da dol BRBiSmIH Dallas," sta bili povezani H]t2BuE99 časovno, pri tretji pa sta se ~~*»*»«»«w.» avtorici in igralki odrekli časovni (ogiki in se raje držita zanju pomernbnejfie logike skupne blaginje. Čeprav se ukvarja z resnimi temami, ostajata zvesti žanru zabavnega monospolnega gledališča, tokrat v stilu stand upsit down kornedije po principu plačaš eno, dobiš dve. V predstavi je preoej prostora za verbalno improvizacijo. Zgodba: V želji po lepem in srečnem življenju se nflši stari znanki Debbie in Dallas zatečeta k nelegalntm in včasih celo nernoralnim podvigom. Kmalu sta postavljeni pred problem: ko lahko kondno počneta vse, za kar jima je prej zmanjkovalo poguma, časa in denarja, sta se prtsiljeni sooöiti s praznino, ki je v zadnjih letib zazevala v njuni notranjosti. Ker je praznina hudič, se to prav gotovo ne bo dobro končalo. Ali pač? Gcenarij, igra, režija: Nataža Jereb in Irena Dusa Tehnična pomoč: Tomaž Koren, Darja Ružnič Predprodaja vstopnio: Punkt Krško, Brežioe. \yabljeni! J jfc Ptafuca. Pfniu. /RAZ8TAVA FOTOGRARJ: *^ ^ ALEŠ 8ERAJNIK ^F 28.3.2003 ob 20.00 uri ^j^ V Klubu za mlade - Zvezda Mladinski center Krško, 9ekcija Fotot eater prireja ^^BMET razstavo del samostojnega ^^^^^^9 fotografa in absolventa ^k^F strojništva Aleša Serajnika ^j^B^m&t ukvarja že 11 let, zadnjih 6 let ^—^Ä^^U^H pa se je specializiral za črno- ]9||^^^^H^Kk belo koncertno fotografijo. ^Vh^^^^^H^O Njegovo večletno deio na J^|^^^HHB| podrocju fotografije je bilo SSSBBWP'jff ¦" nagrajeno z osvojenim prvim mestom na fotografskem natečaju na Rock Otoocu 2002. Aleš fotografira tudi za spletni časopis ROCK- ON NET in je mentor fotografye na 09 Radovljica. Razstava bo na ogled od 21. marca do 25. aprtla \2003 in je vsekakor vredna ogledal Vabljenil J s \ P^ DIJAK - BODOČI STUDENT ^Sl V mesecu marcu bodo v Punktu na voljo informacije in predstavitvene zloženke o fakultetah in posameznih študijskih programih, prav tako pa lahko dobite informacije o obstudijskih dejavnostih v visokošolskih središčih. V Punkt-u so na voljo tudi vloge za vpis na visokosolske zavode. 0 ia°fp| E3 LEEE)Qß03Sffi? Cmw «•«• — am ICtaka ^«iw»«Mii fcrtmm, Cena vkfjučuje: r >^j 0 - smučarsko karto * ^^^*, - avtobusni prevoz ' VfL_ff - organizacijo izleta a. * iJT^- A Agendja za mlade - PUNKT KRŠKO, C.K.Ž. 37, te): 07.49.05.4S0 ^___________ BREŽICE, C.P.B. 46, td: 07.49.66.116 \ Mite Inso: mesečnl napovednik prireditev in dosodkou za mlade v občint Kriko J I lldglateU: Mladinski center KrSko. CKŽ I OS. P.P. 246. Kriko. lel/fax: 07/4905-825/826 in(o(Sm<;-krskp,3i / www.mc-krsko.sl I '| Odeouprni ucednilc Robert Ostrelič . j Qblikovanje in prelpm: Cacki. Zavod RECIO I Use napouedi m prispevke ie za obiavo v lekoti šlcuilki mesečnika Mitka info polrebno posredovatl do 22. v mesecu za naslednii mesec I \ nm nAfilnu itrp.tihi^iu%. Mfariincki rpMer ei atiAriti'ie Drauim An braüaniji npicD»ulfnti J sport in rekreaeija Simon in Maja bronasta Trije Lukčevi pari so se udeležili kvalifikacijskega državnega turnirja v show plesih. Mladinci v step solu - Luka Vodlan 2.mesto, člani step solo - Seba- stijan Vodlan 1. mesto, članice step solo - Vesna Vučajnk 1. mesto, člani step solo (pari) - Sebastijan Vodlan in Vesna Vučajnk 1. mesto. Z osvoje- nimi najvišjimi mesti so se step plesalci kvalificirali na državno prvenstvo, ki bo 25. maja. V Ljubljani je v začetku februarja potekalo državno prvenstvo v ST plesih, ki se ga je udeležilo tudi 6 parov Plesnega kluba Lukec. Kar štirje pari so ple- sali v vecernem finalnem delu, najbolje pa sta se v kategori- ji ml.mladinci uvrstila Simon . Cerjak in Maja Omerzel, ki sta osvojila 3.me- sto. V isti kate- goriji sta Dejan Baliban in Za- la Zorenč zase- dla 7. mesto ter Tadej Drakulič in Katarina Ra- čič 10. mesto. V kategoriji ml. pionirjev sta Jan Gajski in Anja Bobnič osvojila 4. mesto, med pionirji pa David Romih in Valentina Romih 4. mesto ter Leon Štrok in Karmen Kobe 5. mesto. NaJ savniški sputnik Športna zveza in Obäna Sevnica sta organizirali tradicionalno priredi- tev izbora najboljšega športnika občine v letu 2002. V sevniški šport - ni dvorani so o uspehih športnikov spregovorili predsednik Športne zve- ze Joško Kovač, tajnik Športne zveze Borut Bizjak in župan Kristijan Jane. Najboljša športnica v letu 2002 je Tina Kukec iz Judo kluba Olim- pija Krmelj, najboljši športnik atlet Borut Veber, najboljsa športna ko- lektiva pa Karate klub Hypo in rokometna ekipa starejših deklic. Šport- na osebnost leta 2002 je postal rokometni trener Janez Simončič. Odlično v Franciji 23. februarja se je v francoskem Orleanu zaključil dvodnevni mednarodni grand prix turnir v ju-jitsu, ki so se ga med 327 tekmovalci udeležili tudi slo- venski športniki. Člani reprezentance so dosegli dobre rezultate med me- šanimi pari duo sistem (prikazne tehnike) sta Roman Predanič in Mateja Še- tinc med mladinci zasedla 1., med člani pa 5. mesto, med ženskimi pari duo sistem (prikazne tehnike) pa Vanja in Vita Preskar 3. mesto med članicami. V športnih borbah so v članski kategoriji domači predstavniki dosegli nasled- nje rezultate: do 77 kg, Peter Gregl, DBV Katana Globoko, 9. mesto, do 85 kg, Danijel Lipar, DBV Katana Globoko, 5. mesto, do 94 kg, Zlatko Rizvič, DBV Katana Globoko, 1. mesto. KBŠ Rajhonburg uspošan tudi v taekwondoju Sedemčlanska zasedba KBŠ Rajhenburg se je udeležila prvega kola državne- ga prvenstva olimpijske WTF verzije taekwondoja, ki je potekalo v Mariboru. Vseh 7 članov se je pomerilo v športnih borbah in se domov vrnilo kar s sed- mimi odličji, od tega se je kar šestim uspelo uvrstiti v finalne boje. Z zlatimi medaljami sta se domov vrnila Martin Hriberšek, ki je zmagal pri članih nad 84 kg in Jasmina Grilc, ki je slavila pri mladinkah do 67 kg. Srebrna odličja so pripadla Mariji Jeler (mladinke do 59 kg), Danijeli Grilc (članice do 59 kg), Sašu Vaš (člani do 72 kg) in Sari Jeler (pionirke do 55 kg). Uspešen je bil tudi Damjan Fila, ki je pri članih do 67 kg osvojil bronasto kolajno. Pridni pohodniki V Planinskem društvu Videm Krško so bili tudi v lanskem letu aktivni na vseh področjih. Kot je na občnem zboru povedal predsednik društva Milan Jevš- nik, se skoraj v celoti uresničili načrt pohodov. Starejši planinci so redni ob- iskovalci gora, saj se vsak teden pod vodstvom Vinka Novaka odpravijo v po- savske ali zasavske gore, za kar poskrbi Marjan Žibret. V društvenem Planin- skem hramu na Grmadi so opravili nekaj vzdrževalnih del in uredili okolico. Vse leto so pospešeno potekale tudi aktivnosti za odkup zemljišča, na kate- rem hram stoji. Pogodbo naj bi kmalu podpisali, potem pa se bodo lotili iz- gradnje sanitarij. Velike finančne izdatke je povzročila nevihta, zaradi ka- tere je odpadla prireditev Kresna noč na Libni. V Planinskem društvu Videm Krško so z dejavnostjo v letu 2002 zadovoljni. »o^ k/lcCwho Matej dmgi na 50 in 100 V Celju je med 14. in 16. februarjem potekalo državno prvenstvo v plavanju za decke in deklice, ki se ga je udele- žilo 230 ptavalcev iz 17 slovenskih klu- bov. Med plavalci Plavalnega kluba Ce- lulozar se je najbolje odrezal Matej Fürst z drugim mestom na 50 in 100 metrov hrbtno in tretjim mestom na 200 metrov hrbtno. Pokljuški maraton Zaradi ugodnih snežnih razmer so le- tos na Osnovni šoli Jurija Datmatina vključili v program športne vzgoje tu- di tek na smučeh. Tek je postal med učenci zelo priljubljen, zato je bilo tu- di zanimanje za pokljuški maraton ze- to veliko. Zaradi pomanjkanja tekaške opreme (na šoli imajo samo 11 kompletov), so si jo sposodili še na OŠ Artiče in Veli- ka dolina. Maratona se je tako udele- žilo 73 učencev in učiteljev (36 teka- čev in 37 pohodnikov). Najprej so od- tekli dvo-kilometrski krog, nato pa se je večina odpravila še na pet-kilome- trsko progo. Po končanem tekaškem delu so se učenci preizkusili še v stre- Ijanju z loki in zračno puško. Po šte- vilu udeležencev so bili četrti, za kar so prejeli komplet tekaške opreme, ki jim bo, kot pravi športni pedagog To- ne Zakšek, prišla še kako prav pri pou- ku športne vzgoje in udeležbi na teka- ških prireditvah. Brežiški strelci drugi Brežiški strelci so na 5. petem turnir- ju 2. državne članske lige v streljanju z zračno pištolo z osvojitvijo 2. me- sta dosegli lep uspeh, ki jim dva kro- ga pred koncem še daje upanje za vr- nitev med prvoligaše. Za Brežice so nastopili Vesna Kržan, Matej Krajn- čič in Vlado SabadoŠ, dosegli pa so 1628 krogov. Smučarjiza pokal Zavaro- valnlce Triglav Smučarski klub Krško je na Planini nad Podbočjem organiziral tekmovanje v veleslalomu za pokal Zavarovalnice Triglav -OE Krško. Tekmovanja, ki je potekalo v vseh kategorijah, se je ude- ležilo skupno 59 smučark in smučarjev iz domačih klubov in 7 tekmovalcev iz hrvaškega Ski kluba Samobor. Rezultati domačih tekmovalcev: Cicibanke, let. 92.: 1.mesto - Ur- ška Glas, 2.mesto - Maruša Rime; Ci- cibani let. 92.: 1.mesto - Anže Kuž- nik; St.dečki: 1.mesto - Prirnož Kodrič (vsi SK Krško), 3.mesto - Primož Ger- jevič (OŠ J.Dalmatin Krškb); Mladin- ci: 1.mesto - Jure Ošterbenk, 2.mesto - Aleš Kodrič (oba SK Krško); Članice do 40 let: 1.mesto - Mateja PšeniČnik (Brestanica), 3.mesto - Bernarda Kuž- nik (SK Krško); Člani do 40 let: 1.me- sto - Matjaž Kukovičič, 2.mesto - Boris Novak (oba SK Krško), 3.mesto - Borut Pevec (ZUTS Krško); Člani nad 40 let: 1. mesto - Franc Ošterbenk (SK Krško), 2.mesto - Tomaž Urbane (CGP Krško). Skakali v Duiah V Športnem društvu Gora so v letoš- njem letu v Spodnjih Dutah uspešno organizirali že dve meddruštveni tek- movanji v smučarskih skokih. Tekme za pokal Krajevne skupnosti Gora se je udeležito 37 tekmovalcev iz skup- no 9 športnih društev, med njimi tudi tekmovatke in tekmovalci iz 3 športnih društev iz občine Krško. Pomerili so se na 36-metrski skakalnici, tekmova- nje pa je potekalo v pionirski, mladin- ski in veteranski kategoriji. Najmlajši 26 FEBRUAR 2003 ObzörhiK I šport in nkrtaciji VesnaKržan octčna Na montažnem strelišču športne dvorane v Leskovcu pri Krškem so se merili strelci državnih lig za mla- de. Tekmovalci posavsko dolenjske strelske regije so bili zelo razpol- oženi, saj so kar trikrat stopili na najvišjo stopnico ter osvojili še šti- ri druga in dvoje tretjih mest. Naj- odmevnejši posamični rezultat je z zračno pištolo dosegla brežiška mla- dinka Vesna Kržan, ki je s 382 krogi izenačila 12 let star državni rekord Ksenije Maček iz Rečice pri Laškem. Za ilustracijo naj povemo, da je lan- skoletna mladinska evropska prvaki- nja Olena Kostevič iz Ukrajine na- slov osvojila s 381 krogi! Poleg nje so na najvišjo stopničko v ekipnem delu stopili še njeni sotekmovalci iz brežiške ekipe ter ekipa pionirjev iz Leskovca pri Krškem. Z enakim re- zultatom kot zmagovalca se lahko pohvalita tudi Leskovčana Blaž Šonc in Jelica Majstorovič, a se jima je prvo mesto izmuznilo le zaradi slab- še zadnje serije strelov. Spomtadanske pripravB Priprave članske ekipe NK Krško na spomladanski del sezone so v teku. Treningi potekajo tako v dvoranah, kot tudi na prostem. V igralski za- sedbi je prišlo do nekaterih spre- memb. Izpisnico je vzel vratar Ra- fael Koren, medtem ko je Dragan Milanovič prenehal z aktivnim igra- njem nogometa. Bodo pa v klubu na- daljevali sodelovanje s prvoligašem CMC Publikum, saj se je izkazalo za zelo uspešno. Glede na jesenski del sezone bosta ostala Fornezzi in Bo- jovič, za krški klub pa bosta zaigrala tudi domačina Dejan Urbanč in De- jan Kelhar, sicer člana Publikuma. Tudi na trenerskem stolčku je prišlo do spremembe. Trener članske ekipe je postal Iztok Kapušin, njegov po- močnik pa je Adnan Zildžovič. V okviru priprav so odigrali dve tek- mi. Najprej so v Poreču izgubili s Pu- blikumom z 0:2, nato pa so z zadet- kom Pirca presenetljivo premagali tretjeuvrščenega prvoligaša ekipo Sport Line Köper (1:0). Ttäftokt nsmufe V OŠ Jurija Dalmatina Krško so letos organizi- rali tečaj teka na smu- čeh. 32 učencev tret- jih in četrtih razredov je pred domom Med- ved, kjer so prenočili, na pripravljenih progah vadili osnovne elemen- te teka na smučeh, kas- neje pa so preizkusili še ostale proge. Nova SEAT Cordoba. Ljubljenka vetra. SEHT auto etnoctün TRGOMOTO trgovina in servis KRŠKO d.o.o. C.K.Ž. 139, 8270 KRŠKO Tel.: 07/49 03 810, Fax: 07/ 49 22 442 e-mail: trgomoto.krsko@siol.net tekmovalec je štel osem let, kot naj- starejši pa se je po zaletišču spustil 64-letni Franci Baue iz novomeškega športnega društva. KPškik8QSa6lv2.Hgi Kegljači KK Krško so v 14. krogu 3. dr- žavne lige gostili ekipo Fužinarja z Ra- ven na koroškem in zmagali z rezul- tatom 3186 : 3061. Najboljši rezultat tekme je dosegel krčan Gregor Skalic- ky, ki je podrl 595 kegljev. Na lestvici vodijo krčani s 25 točkami in so si tu- di teoretično že zagotovili napredova- nje v 2. ligo. Prvlčna novth skakalnlcah Smučarsko skakalni klub Posavje je na 45 in 65-metrskih skakalnicah v Bošta- nju organiziral prvo tekmovanje, ki se ga je udeležilo 59 tekmovalcev. Sicer pa imajo v Boštanju še 18 in 28-metr- sko skakalnico, za vse štiri pa so vložili 140 tisoč evrov. sm doo W Cesta 4- iuUia 23>8270 KRšK0 I F'l^if^'L Tel.:07/490-28-60 amtmimM | Tf Fax:07/490-28-62 f I kmt\l g GSM:041/680-929 MMi ¦¦Hfp E-mait: efekt.krsko@sio!.net 0 uspehih posavskih športnikov nas lahko obvestite na elektronskem naslovu. ~'~ nnt ObžtffrnK FEBRUAR 2003 27 družabna kronika Sivi panterji se posvetujejo ... ; Kaj bo rekel Ijudski glas? Jože, zdaj pa imamo štalo (brez gnojišča)... l^^rafe^i^l^HHffl w onWADDD mM Fantje, zdä^ra bo, kar bo.. Koai»cyaa«w^ajuie , Potrebno je ustanoviti ltomiSt§o ... 28 FEBRUAR 2003 Ob/ornik nagradna križanka AVTOR- STEVILKA > IVERNA SLOVENSKA DESETINA NEG.T|VN0 MASTNA, u«?r> S^ S ! ^0 0PERNA NAMLATE- J^Itrfiu WSECAIN , MATJAZ SEDEM, PLOSCA, Gems' pfvka i NFPA *ITA i NAELEKTREN „. ,p . HLAnMIK SFDMICA IVFRICA «ERIC PEVKA ! NEGAZITA .„. HLAPLJIVA HLADNIK bfcDMIOA IVbKll-A GRACED ZA PLAČILO 1 SNOV i ---------' ¦ ; ----------'---------i ¦ ........r~........i I ! SIROMAŠEN 1 Jfe ¦ „;¦ Clovek, WUIU^P " ' ¦ -»fjL»i ,MiiMMm«af REVE2 : ^ m/KH^^ ENOCELIČNO " J. BITJE 1 W j \ / DRAOO BAJESLOVNI / ELIKAN ; KRILATI LEV, « js MAMILOIZ ; GRIFON ! 1 ^\ JT MEHIŠKE ; .. -H | j ^" .,,,. ^^ KAKTEJE ! ! KALCIJ I ¦ r---------------------------------------------------------------..... ¦¦ '¦ i ¦ ¦ ¦¦¦-)¦¦ -| ^ NidtfMAwnajboljsi sosed / ¦ " 1 i 1 PRFRIUAl KA ^^^^*^ i ^RV*SKA 8AJESL0VNI LASTNIK 1M0RALN, ,,K TANJA IT. ! VZDEVEK : NEMČUE ^™* 1 KRILATI LEV: DUHOVNOST VELE- «7»?» 7 -„/ ' IGRALKA OLIVERJA "="*-"«: INDUSTRUA | GRIF PODJETJA *NAl-AJ KIBI(' (SOPHIA) MLAKARJA Vmaj \------ -------- ZAPREKA V8EVREDU ŠALJIVA 1 GLEDALIŠKA GLAVNO BLONDINKA VISOKO 1 OSEBA. Kl MESTO LEPOTNO '• NASTOPAV TURČIJE DREVO PANTOMIIM POIOMA PAULA STARIN8KA \«iiuj ABDUL SVETILKANA -------------------- PETROLEJ _,,-„ ! VLADIMIR TRNEK I CADÖ I GRAFIČNA - OLIVNO UPODOBITEV ZELENA ILOVICA NAJVEČJA RUDNINA ČLOVEŠKA BRIT. GLASB. ZLEZA ZALOŽBA VRESOVKA ' ŽEPNI SSVETLO KOLEDAR RDEČIMI--------------------1 CVETI NJORKA \ FUNKCUAV RADIJ IVAN MATEMATIKI . —--------------- POTRČ MEHURČKI | ALPINIST ORANŽADA NAVODI ........... KARNIČAR ' ' ............ ' ' "" ..... H - ' ------ ~ \----------- ' ŠEF KOŽNA ' POVRTNINA MOŠTVA I ZLEZA, Kl ----------------—\ FERRARI IZLOČA POMOŽNI ! (JEAN) LOJ PILOT SKALA, ZBIRANJE DRŽAVNI KAMEN niiNF JAVNEGA PROBAT D0DATNI J^atL MNENJA PREVRAT OBROK KEAT0N RiBJA ...... HRANE KOŠČICA KUGA20. | PREBIVALEC T GLAVNA un4A1J. STOLETJA AONUE i STROKOV- JUNAKINJA "„?*„----------------- ----------------- ! ; NJAKZA TAVČARJEVE OBJE8TEN 1 SPISEK, i KEMIJO VISOŠKE FANT.MULEC ^^^^ | SEZNAM \ KRONIKE TENKA mmmmmmm' i REKASKOZI '¦ FRANCOSKI Pn| KAMNITA , VELENJE SKLADATEU uaiabom PLOSČA DELIBES "AJARON ZORAN , MESTN| j OGRINC NASAD t , AVTOR INDUANSKI EDVARD wun, » BBu» 'BOTRA' STOŽČASTI GRIEG NinULA KKVA IU»Din\ tslTslR TE8LA fcN8KA -tSčT- —^- ~P,AN,ST NAČIN . v BERTONCELJ MESNI { TIHOST, ¦«« NEMOST m DANEU SIVOST RDEČA ' SIV0ST KRVNIČKA NAUKO DELAVECV POUČEVANJU, TKALNICI DELPEDA-i GOGIKE : Geslo križanke pošljite do 15. marca 2003 na naslov: Posav- ski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom «KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Mercator: 1. velik darilni paket 2. srednji daritni paket 3. mali darilni paket ObzorniK Nagrajenci 62. števHke: 1. Omerzu Ana, Cankarjeva cesta 1a 8281 SENOVO 2. Pirc Simon, Velika vas 39 8273 LESKOVEC 3. GrahekAleš, Strmeckijeva 12 8270 KRŠKO 4. Redžič Hamdo, Prešernova 4a 8270 KRŠKO Rešitev 62 številke: SODSTVO, EDINOST, SM, OSTI, STIL BAR, BORKA, MEL, KOMERCIALA, KOALA, SPE- VOIGRA, ČA5, IZ, IRKA, POSTELJNINA, LEA, PERPAR, OKAR, OM, GARBO, OLIVA, FLIRT, RS, IVAN, ŽP, OJAČEVALEC, NASER, NELA, ETUDA, ŠALA, VO, PLOHA, BRO- KAT, PAMIR, ŽO, URAL, Tl, OLIVER, MA- TEMATIK, PETELIN, KOZA, ONA, CAROLL, IRAN, PAR. FEBRUAR 2003 29 aglasi ¦ INAKCUENA ^^^H|| JpJ j^J krka j iL^r ^^^ j^^ B ik^L^ ^B FRANŠIZNA TRGOWNA RUNOVEC - KMETIJSKI MATERIAL -GRADBENI MATERIAL P. VSE ZA VRTIČKARSTVO okrasno grmičevje, lončnice, sadne sadike -GOSPODINJSKIPUN ; IVAN in MARTA d.n.o. OB POTOKU 9,8270 KRŠKO ^ Tel: 07 49016 05 TeUfax: 07 492 66 0« Illjl e-mail: tprruoovec@car.si ^J \^J OPTIKA Stojan Bautin s.p, OKULISTIČNI PREGLEDI KONTÄKTNE LEČE _____________________ SONČNAOČALA televlxorjev, v5deorekorderfevr giosb«rtih sfoipov, Hi-FI kompon»nt, antensklh sistemov, fofoopreme, tetefonli«, bale tehnike, malih gospodlnjsklh oparcttov In CO-jev \ VULKANIZERSTVO, AVTOMARKET, BAR^°^AAYT0PRALNICA ( CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO i TiL: 07/490 34 70, fÄX: 07/490 34 71, ©SU: 041/69/ 8$9 r/^^«y^ r> CKŽ 65a 8270 KRŠKO V