Naročnina m mi fin« t3 Lir, ca inozem-rtro 20 Lir — nedeljska ledafa M-loletno 34 Lir, ca inozemstvo 90 Lir. Ček. rač. LJubljana 10.650 za naročnina ln 10349 u ineerate, Podrninical Novo meeto.
Izključna pooblaSčenka za oglaievanje Italijanskega in tujega izvora: Unione PubblicltA Italiana S. A^ Milano.

VENEC
izhaja vsak dan afatra| imm poaedel|fce la dam po prasn&a.
s . Uredništvo la npravai Kopitarjeva 6, Ljnbljau. i = Redazione, Ammlnistrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. |	Telefon 4001—(009.
a
AM>o«Man«ifl: Mcm
12 Lira; Estero, meta 20 Lira, Edizione domenica. anno 34 Ure, Eetero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 pel le JneerzionL Fllialel Novo meeto
Concessionaria eselusiva per la puBbllcIti di provenienza italiana ed eatera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana
Attacchi aerei sulle basi ed aeroporli di Malta
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica:
Reparti da bombardamento della R. Aero-nantica hanno attaccato questa notte la base navale di La Valletta e gli aeroporti di La Ve-nezia, Micabba (Malta): dagli obiettivi effica-cemente colpiti si sono levati incendi visibili a grande distanza. Durante un incursione aerea sull'abitato di Augusta (Sicilia) che ha causato quattro vittime e cinque feriti nella popolazione, la difesa CA ha abbattuto un apparecchio.
In Cirenaica tre aeroplani britannici sono stati abbattnti in fiamme dalla nostra aviazione da caccia.
Sul fronte di Tobruk azioni Iocali di nostri reparti avanzati e tiri di artiglieria.
Nello scacchiero di Gondar, truppe del ca-posaldo di Ualag hanno sorpreso un consi-stente formazione di armati nemici e 1'hanno dispersa infliggendolo numerosi morti e feriti.
In Mediterraneo una nostra torpediniera ha abbattuto dne velivoli avversari.
Vojno poročilo št. 522
Letalski napadi na oporišča in letališča na Malti
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Oddelki bombnikov Kr. letalstva so ponoči napadli pomorsko oporišče La Valetta in letališča v La Venezia in Miccaba( Malta). — Iz uspešno zadetih ciljev so se dvignili vidni požari, ki so jih še daleč opazili. Med napadom na Augusto (Sicilija), ki je zahteval 4 smrtne žrtve in pet ranjenih med prebivalstvom, je o^r^mba sestrelila eno letalo.
V Cirenaiki so bila sestreljena v plamenih od naših lovskih letal tri angleška letala.
Na bojišča pri Tobrukn krajevno delovanje prednjih oddelkov in streljanje topništva.
Nemška letala so bombardirala angleško letališče vzhodno od Marsa Matruha.
Na bojiščn Gondarja so čete postojanke Ualag presenetile močno oborožen sovražni oddelek in ga razpršile. Sovražnik je pustil na bojiščn mnogo mrtvih in ranjenih.
Na Sredozemskem morja je naša torpedov-ka sestrelila dve sovražni letali.
Rim, 6. novembra. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani na letalskem bojišču poroča, da so skupine italijanskih bombnikov ponoči v zaporednih valovih napadle vojaške cilje na Malti. _ Letala so prihajala nad oporišča v La Valetti, Miccaibi in Veneziji. Sovražna protiletalska obramba je močno streljala. Naša l?tala so na cilje vrgla velike bombe in zažigalne granate, ki so povzročile mnogo škode na napadenih sovražnih oporiščih.
Posebni dopisnik agencije Štefani na bojišču v Severni Afriki pa poroča, da je včeraj okoli 14 skupina 6 angleških bombnikov skušala preleteti nad Benghazi. Italijanska lovska letala pa so na svojem križarenju opazila sovražno skupino in jo hitro napadla ter tako sovražna letala niso imela časa, da bi zadela cilje. Po hudem boju so bila tri angleška letala v plamenih sestreljena. Na italijanski strani ni bilo nobenih izgub.
Isti dopisnik poroča, da so nemška letala uspešno bombardirala sovražno letališče pri Pu-ki, kjer so bombe zadele hangarje, skladišča goriva in letala na tl?h.
i'TTI III ||B lIMBlIHlIlllllMMHM—l flll ■lll—IIIH
Nemške čete na Krimu prodrle na obalo Črnega morja
Trije veliki sovjetski parnihi potopljeni - Obstreljevanje Petrograda
s težkim topništvom
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev Glavni Stan, 6. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na Krimu se je nadaljevalo zasledovanje pobitega sovražnika na vsem bojišču uspešno. Na področju gorovja Jaila so nemške in romunske čete vrgle odrezane sovražne sile nazaj in med Jalto in Feodozijo na širokem bojišču prodrle do obale Črnega morja. Tudi na gorovju vzhodno od Sebastopola je bil sovražni odpor zlomljen.
Letalstvo je podpiralo boje in je Sovjetom na vodah okoli Krima in ob severovzhodni obali Črnega morja prizadejalo hude izgube v ladjevju. Letalstvo je potopilo tri parnike za prevoz čet s skupno 13.000 tonami in je poškodovalo z bombami še štiri večje trgovske ladje.
Pred Petrogradom so bili odbiti sovražni poizkusi za izpad. Težko in najtežje topništvo je razbijalo cilje v Petrogradu in napadalo sovražno plovbo v Finskem zalivu. Hudo zadeti sta bili dve bojni ladji in ena tovorna ladja.
Pri nočnem napadu letalstva na industrijsko mesto Gorkij so nastala nova velika razdejanja na napravah oboroževalne industrije in oskrbovalnih tovarn.
Ostale letalske skupine so ponoči bombardirale Moskvo in Petrograd in sicer so letala metala eksplozivne in zažigalne bombe.
Na jugozahodni obali Anglije je letalstvo v noči na 6. november bombardiralo delavnice v pristanišču Falmouth.
Sovražnik je ponoči s slabimi silami priletel nad nemško obalno ozemlje. Napadalni poizkus ni bil uspešen. Sedem angleških bombnikov je bilo sestreljenih.
V času od 29. oktobra do 4. novembra je angleško letalstvo izgubilo 37 letal. V istem času sino sami v boju proti Angliji izgubili sedem lastnih letal.	,
Berlin, 6. novembra. AS. Nemški listi obsežno pišejo o bojih, ki se razvijajo na Krimu, kjer je položaj ruske vojske obupen. Podčrta-vajo, da so nemška letala izvedla silovite napade na tista pristanišča ob Črnem morju, kjer se sovražnik skuša rešiti na ladjah, ki so mu še ostale. Nemški listi pišejo, da so angleški politični in vojaški krogi svetovali boljševikom, da naj uničijo svoje vojno brodovje v Črnem morju, preden bi lahko padlo Nemcem v roke.
Stoekholm, 6. novembra. AS. Po poročilih, ki so pravkar prišla iz Petrograda švedskim li-
Anglija mora najprej osvoboditi svoje zasužnjene dežele
S. Predsednik vlade iz indijske	To priznava tudi londonska
Rim, 6. nov. AS. Predsednik vlade iz indijske dežele Birmanije je bil te dni v Londonu. Prišel je po naročilu lastne vlade in se je najprej oglasil pri angleškem kolonialnem ministru lordu Ameryju, nato pa še pri državnem tajniku za Indijo.
Indijski državnik je oba vprašal, kdaj namerava Anglija izpolniti svojo obljubo, ki jo je dala Indiji in Indiji vrniti njeno neodvisnost. Seveda ni indijski državnik prejel nobenega odgovora in je odpotoval iz Anglije razočaran.
To priznava tudi londonska radijska postaja. >Popolo di Roma« piše, da je predsednik Birmanije izjavil, da je samo vprašal angleško vlado, kdaj misli Anglija osvoboditi svoje zasužnjene dele, kajti šele nato bi se Anglija smela zanimati za dežele, ki jih je zasedla nemška vojska. Lord Ainerv pa ni maral poslušati dokazov birmanskega državnika. V Birmaniji je namreč mnogo petroleja in Angleži ne bodo dali svobode petroleju, fe k temu ne hi bili prisiljeni ne po določbah zakona in morale, ampak s silo, ki jih bo izgnala iz Birmanije.
Sovjetska podmornica potopila turški parnik
Carigrad, 6. nov. AS: Turški parnik »Kai- izvedli popolnoma hladnokrvno Sovjetski mor-
naedare« je plul po Črnem morju, ko ga je neka sovjetska podmornica torpedirala pri rth Serves, in sicer blizu pristanišča Varne. Po-
sadko so rešili. Oblasti so uvedle preiskavo, da
ugot vodah.
se ugotovi, če je bil parnik napaden v turških
Ankara, 6. novembra. AS. Sovjetska podmornica je kršila nedotakljivost turških teritorialnih voda, ko je ustavila in potopila turški iparnik na Črnem morju. Turški politični krogi
so zaradi tega dogodka zelo vznemirjeni. Poudarjajo, da so boljševiški mornarji ta napad
narji niso samo preiskali ladje, ampak so tudi lahko ugotovili, da je parnik vozil blago, ki ni imelo nobenega vojaškega pomena. Parnik je namreč vozil preproge.
Carigrad, 6. nov. AS. Turški parnik, ki je bil potopljen od neke sovjetske podmornice na Črnem morju, je vozil preproge v Vari da žgai!
vila neka podmornica, posaaka je morala pa
zapustiti in Sovjeti so parnik nato zažgali. Turški mornarji so 6e smeli vrniti domov.
rarno. Izvedelo se je,
stom, pravijo, da je položaj v meslu obupen. Nemški bombniki napadajo sedaj mesto v za-I>orednih valovih in brez presledka skozi ves dan in ponoči mečejo na tone eksplozivnih bomb na mesto. Ruski begunci, ki beže na nemško 6tran, pravijo, da je Petrograd postal ogromno morišče. Žrtve pa ne nastajajo samo zara-li bombardiranja, ampak tudi zaradi lakote in zaradi mraza, kajti sedaj je temperatura že stalno skoraj 20 stopinj pod ničlo. Popolnoma nemogoče je dobiti v mestu sredstva za kurjavo in sedaj so po hišah že začeli kuriti pohištvo, kdor pa krade les j>o razrušenih hišah, ga takoj ustrele. Prebivalstvo bega po ulicah pod vtisom silnega terorja. Požari so sedaj postali edino morje, ki se vali in razliva noč in dan in ta ogenj kaže cilj nemškemu topništvu in nemškim bombnikom.
Zračni napad na Gorki
Newyork, 6. nov. AS. Nemško proročilo, da so nemški bombniki napadli Gorki (Nižji Novgorod) je vzbudil v Ameriki veliko pozornost. Gorki je veliko sovjetsko industrijsko središče, ki ga je pomagala graditi 6everno-ameriška industrija. Velika avtomobilska tovarna »Molotov«, ki 60 jo Nemci težko poškodovali, je bila organizirana in opremljena od ameriških inženjeriev.
Gorki je velikansko industrijsko središče, kjer se 6tekajo vse prometne linije ob Volgi. Nemški napad je torej zadel središče druge sovjetske industrijske linije.
Položaj na bojišču
Dopisnik Štefani javlja: Na srednjem sektorju pri Moskvi je toplomer padel na 12° jx>d ničlo. Toda kljub temu 6e nadaljujejo z veliko 6ilo boji, posebno na obeh krilih: pri Kalininu in pri Tuli. Mraz nikakor ne zaustavlja bitke. Pač pa je treba večjo pažnjo povečati oskrbi čet z vsem potrebnim. V donski kotlini vlada prav tako slabo vreme. Dvajset dni je deževalo in snežilo, tako, da je pokrajina spremenjena v morje blata. Toda kljub temu se krepko nadaljuje italijansko-nemško prodiranje čez Stalin in Harkov. Vsak ča6 je pričakovati padca Rostova na 6podnjem teku Dona, ki je strateško izredno važna točka za nadaljnji pohod, ki ga zavezniki pripravljajo proti Kavkazu. Na Krimu se se sovjetska obramba osredotočuje okrog Sebastopola in Krča. Čim bo zaseden Krim, bo premoč sovjetskega brodovja na Črnem morju odstranjena. Novorosijsk in Batum nista dovolj trdni pomorski oporišči za vojno brodovje.
Ponesrečena protiofenziva
Budapest, 6. nov. AS. Turški radio v Ankari je objavil, da je protiofenziva, ki so jo poskusili branilci Moskve, propadla. Poveljniki sovjetskih čet so na te boje stavili velike nade. Ponesrečena protiofenziva pa je zelo nepovoljno vplivala na sovjetsko vojaško vodstvo. Moskovski radio tudi včeraj jx> 06tni uri ni več oddajal.
Na kateri strani so resnični zmagovalci
Pravi zmagovalci v Afriki so branilci Gondarja
Livorno, 6. nov. as. V listu »Telegrafo« ob- I javlja direktor lista Giovanni Ansaldo uvodnik pod naslovom »Resnični zmagovalci«.
V svojem članku obravnava položaj italijanskega Imperija v vzhodni Afriki in sicer po podatkih, ki jih je navedel v teh dneh angleški tisk. V svojem dopisu iz Addis Abebe piše londonski »Times«, da je položaj v obnovljenem cesarstvu Haileja Selassija izredno slab, dasi se okoli njega nahaja vse polno angleških svetovalcev. V deželi vladajo neredi, ker ima Haile Sclassie na razpolago premalo sredstev. Policije še ni, angleške čete pa so zaposlene proti Italijanom v Gondarju. Prav tako morajo angleške čete stalno čuvati prometne zveze, v koncentracijskih taboriščih pa morajo stražiti mnogo ujetnikov. Po deželi imajo rasi svojo oboroženo vojsko, vendar pa ti rasi niso sposobni, da bi vladali. Tako se vidi, da Haile Sclassie v Abesiniji nima dovolj moči in veljave.
Če povzamemo vse to skupaj — piše Ansaldo — pomeni to, da je Ahesinija po umiku Italijanov zapadla v svoj stari socialni in politični kaos. Celo londonski »Times« piše, da so Haile Selassie bojuje s svojimi angleškimi svetovalci, ker želi, da bi Anglija hitro in s pogodbo izdala njegovo suverenost nad Abesinijo.
Toda angleški list »Sundav Times« predvideva, da bo med Anglijo in Abesinijo sklenjena enaka pogodba, kakor je bila sklenjena med Anglijo in Irakom. Londonski »Times« pa poleg tega poveličuje abesinskega rasa Abagaja Aragaja in pravi, da bi Anglija morala podpirati tega rasa, da bi zasedel ahesinski prestol, če Haile Selassie ne hi sprejel pogodbe, ki je bila pripravljena v Londonu.
V	primeri s takimi razmerami vzbuja italijanska posadka v Gondarju resnično občudovanje, kajti že sedem mesecev je oblegana, pa pri tem ni samo odbijala vse sovražne napade, ampak si je priključila domače voditelje, ki jo občudujejo in so ji vdani. Vse to so lahko vsak dan opaža in je še vedno lepše in plemenitejše. Belo pleme v Gondarju predstavljajo italijanski bojevniki, ki so se dvignili na najvišjo stopnjo, kamor je mogoče priti in potrjujejo svojo pravico ukazovati, organizirati in vladati v Afriki, medtem, ko obstaja v Addis Abebi imperij »svetovalcev Haile Selassija« in tam se stalno razkrinkava, kako globoko so tam padli zastopniki belega plemena.
V	primeri z vsem tem so pravi zmagovalci v Afriki branilci Gondarja.
Angleška notranja fronta se krha
Rim, 6. nov. AS. Pojavili so se razni znaki, ki dokazujejo, da je angleška notranja fronta zelo omajana. »Sunday Times« piše, da 60 angleške javne oblasti, ki bi morale skrbeti za javno varnost, zelo lene in vlada bi morala objaviti strožje ukrepe, da se zavaruje narodna varnost. Notranji minister Morrison je že izjavil, da nadzoruje njegovo visokost vojvodo Wedfordskega, čigar delovanje je zelo sumljivo. List pa piše, da je takih sumljivih osebnosti še mnogo več, njihovo delovanje pa je silno nevarno in je zanje potrebno več ko pa samo navadno nadzorstvo.
V listu »Daily Telegraph« je poslanec Leo-nartl Lyle napisal članek, v katerem pravi, rla
angleški narod še ni prejel primernih navodil, kako se naj obnaša, če bi nemška vojska hotela izvesti invazijo. Vlada je objavila samo
nekaj ubogih nasvetov in te nasvete bi bilo lahko zajeti v te besede: nadaljujte z delom, dokler je to mogoče, kadar pa bo sovražnik bliže, ostanite doma.
Poslanec pravi, da ima prebivalstvo pravico vedeti, kako naj se obnaša, to je, ali naj pasivno prenaša sovražno invazijo, ali pa naj se vojskuje do konca.
Anglija je dosedaj izgubila 112 rušilcev
Berlin, 6 nov. AS: Danes zjutraj jc nemški tisk objavil obsežne članke in komentarje o an-
gleških pomorskih izgubah. Listi zlasti podčrta-vajo, da je Anglija od začetka sedanje vojne izgubila 112 rušilcev.
»Volkischer Beobachter« piše, da je angleška admiraliteta priznala — kakor to dela vedno — izgubo samo približno 60 rušilcev. Toda nemški pristojni krogi fK>udarjajo, da je Anglija samo v oktobru izgubila 5 rušilcev, in to dokazuje obseg delovanja nemških podmornic na Atlantiku. Nemške podmornice so namreč do sedaj potopile 65 angleški'- -ušilcev, letalstvo pa je od začetka vojne potopih 47 angleških rušilcev. Skupaj je tedaj bilo potopljenih 112 rušilcev. Angleška admiraliteta je te izgube zmanjšala za polovico, vendar pa je že ta številka zelo pomembna.
»Lokalanzeiger« piše, da je izguba 112 rušilcev za Anglijo resnično hud udarec, kajti ru-šilci so najbolj potrebno obrambno sredstvo za spremstvo angleških konvojev.
Vojna na zahodu
Berlin, 6. nov. AS: Med poleti nad francosko zasedeno ozemlje je včeraj angleško letalstvo izgubilo en bombnik vrste »Bristol. Blenheim«. Letalo je sestrelilo protiletalska topništvo, prav tako p« so nemški lovci sestrelilo eno letalo vrste »Spitfire«.
Uradni razglasi
Obvezno cepljenje proti tifusu
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi zakona z dne 10. januarja 1930. in pravilnika ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje bivše kraljevine Jugoslavije z dne 28. marca 1930. o zatiranju nalezljivih bolezni in cepljenju zoper nje,
na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291,
smatrajoč za potrebno, da 6e v Ljubljanski pokrajini odredi obveznost preprečevalnega cepljenja zoper tifus glede določenih kategorij oseb, in po zaslišanju pokrajinskega šefa za zdravstvo in ravnatelja Higienskega zavoda v Ljubljani,
odreja:
Člen 1. — Preprečevalno cepljenje proti tifusu je obvezno za tčle kategorije oseb:
a)	strežno in kuhinjsko osebje, osebje, zaposleno pri razkuževanju in snaženju bolnišnic in zdravilišč;
b)	osebe, zaposlene pri oskrbovalni službi za vodo, zbiranju in razpečavanju mleka;
c)	osebe, zajx>slene v javnih pralnicah, pri prevozu bolnikov in pri razkuževanju, tudi če 60 nameščenci zasebnih naprav.
Člen 2. — Cepljenje je brezplačno in ga morajo opraviti občinski zdravniki, ki morajo imeti V6e cepljence v točnem razvidu.
Cepivo dobavlja na zahtevo občin Visoki komisariat po Higienskem zavodu.
Člen 3. — Izvedba fe naredbe se poverja okrajnim načelnikom, mestnim poglavarstvom in Higienskemu zavodu.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 1000 lir.
Člen 44. — Ta naredba stopi takoj v veljavo.
V Ljubljani dne 3 novembra 1941-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Pravila za ureditev potrošnje jedil in določitev cen
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 7. oktobra 1941-XIX št. 124,
na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in
smatrajoč za potrebno, da se omeji število priredb tako juhe kakor jedil, ki jih je treba sprejeti v »jedilni list« in da se določijo cene za obede v posameznih kategorijah gostinskih obratov na ozemlju Ljubljanske pokrajine,
odreja:
Člen t. Posebna kategorija in I. kategorija gostinskih obratov smeta pripravljati največ 6 različnih juh in 8 različnih jedi, II. kategorija največ 5 juti in 6 jedi, III. kategorija 4 juhe in 5 jedi. IV. kategorija 4 juhe in 4 jedi.
Člen 2. Zn obed s stalno ceno se določajo za posamezne kategorije gostinskih obratov tele najvišje cene:
1.	posebna kategorija 18 L. in sicer namizje 8 L. juha 1.50 L. jed s prilogo 6.50 L. sadje 2 L;
2.	I kategorija 16 L, in sicer: namizje 6 L, juha 1.50 L. jed s prilogo 6.50 L, sadje 2 L;
3.	II. kategorija 14 L. in sicer: namizje 4.50 L, juha 1.50 L. jed s prilogo 6 L. sadje 2 L;
4.	HI. kategorija 11 L, in sicer: namizie 3 L, juha 1.50 L. jed s prilogo 5 L, sadje 1.50 L;
5.	IV. kategorija 6 L. in sicer: namizje 1 L, juha 1 L. jed s prilogo 3 L, sadje 1 L.
f'len 3. Popust na stalno ceno za abonente po členu 7. naredbe z dne 7. oktobra 1941-XIX št. 124 se določa z najmanj 10%.
Člen 4. Pribitek za postrežbo v obratih posebne kategorije se določa na 12%. v obratih I- in II. kategorije na 10% in v obratih III. kategorije na 5%. V obratih IV. kategorije se ne pobira noben pribitek za postrežbo.
Člen 5. Kršitelji določb člena 1. te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 L. v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev, kršitelji določb členov 2. in 4. pa se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358.
Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.	^
Ljubljana dne 29. oktobra 1941-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Predpisi
o trgovanju in predelovanju lanenega semena
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na uredbo o oijnatem semenju m jedilnem olju z dne 16. avgusta 19440. M. s. št. 1099.
glede na uredbo o cenah z dne 12. marca 1941. M. s" št. 358,
na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in	. ,
smatrajoč za ptotrebno urediti nabavo, prodajo in predelovanje lanenega 6emena, odreja :
den 1. — Trgovina z lanenim semenom se postavlja pod nadzorstvo Visokega komisariata, ki uravnava nabavo, prodajo in predelavo in določa cene.
Člen 2. — Vse zaloge lanenega semena pri pridelovalcih, trgovcih, zadrugah ali zasebnih posredovalcih na dan 5. novembra 1941-XX se postavljajo pod zaporo in so na razpolago Visokemu komisariatu. Imetniki semena po katerem koli naslovu morajo prijaviti te zaloge Visokemu komisariatu do vštetega 20. novembra 1941-XX m pri tem natančno navesti količino in krai hrambe.
Člen 3 — Pridelovalci in imetniki po katerem koli naslovu smejo prodajati laneno seme samo izrecno pooblaščenim trgovcem.
Da dobijo tako pooblastitev, morajo predložiti trgovci Visokemu komisariatu posebno prošnjo, 0|>remljeno z obrtnim listom in dokazilnimi listinami, da 6€ je prosilec že bavil s trgovino z oljnatim semenjem in v kateri množini.
Pri izdaji pooblastitve Visoki komisariat lahko odkaže prosilcu določen okraj za opravljanje te trgovine.
Trgovci smejo prodajati laneno seme samo industrijskim podjetjem iz člena 44.4 na nabavnice, ki jih izda Visoki komisariat.
Pošiljkam lanenega semena za industrijska podjetja mora biti priložena nabavnica iz četrtega
O-dstflVKel
Člen 4. — Industrijska podjetja, ki bi želela predelovati laneno seme, morajo vložiti ustrezno nrnšnio na Visoki komisariat. Prošnji morajo biti -M-a^ion.; «hrtai Lisi i-i listine, ki dokazuieio ko-
ličine lanenega semena, predelanega v letih 1939. in 1940.
Člen 5. — Trgovci z lanenim semenom morajo voditi prejemni in oddajni vpisnik, v katerega se vpisujejo vse nabave in vse prodaje.
Tudi industrijska podjetja morajo voditi tak vpisnik z natančnim razvidom o nabavah in predelavah 6emena, kakor tudi o prodajah lanenega olja, za katero ureja pogoje in cene Visoki komisariat.
Po Visokem komisariatu odrejeni organi iai organi javne varnosti imajo ob vsakem času pravico do vstopa v poslovne prostore trgovcev in industrijskih podjetij radi pregleda skladišč in registrov, ki 6e jim morajo dati na razpiolago.
Člen 6. — Kršitelji te naredbe 6e kaznujejo, razen za kršitve najvišjih cen, v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaf>orom do treh mesecev poleg zaplembe blaga.
Kršitelji določb o najvišjih cenah pa 6e kaznujejo jx> uredbi z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358.
Člen 7. — Ta naredba, ki razveljavlja vse prejšnje v tej 6tvari izdane naredbe, kolikor ji nasprotujejo, stopi v veljavo dne 5. novem. 1941-XX.
Ljubljana 27. oktobra 1941-XIX
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Najvišje cene za marmelado
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
glede na svojo naredbo z dne 9. maja 1941-XIX št. 17,
glede na uredbo z dne 12. marca 1941, M. s.
št. 358,
na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in
smatrajoč za potrebno določiti najvišje prodajne cene za marmelado,
odreja:
Člen 1. Prodajne cene za marmelado na debelo se določajo takole (prva štev. je kakovost I, druga kakovost II):
a) v kozarcih »Uni« po pol kg, zaboj s 100 kozarci lir 662, 566. b) v čebričkih od 6—25 kg za 100 kg lir 1022, 842. c) strjena marmelada: v kosih po 50 g za 100 kg 1160, po 100 g za 100 kg 1094, po 250 g za 100 kg 1118, po 500 g za 100 kg 1058, po 1000 g za 100 kg 1007, po 5000 g za 100 kg 926 lir. d) strjena marmelada v kartonih po 400 g, zaboj po 100 kartonov 656 lir.
Strjena marmelada, izdelana iz kutin, se prodaja s pribitkom po 50 lir na stot vrh določenih cen. Vse te cene se računajo brez mestne užitnine.
Člen 2. Prodajna cena marmelade na drobno v Ljubljani se določa takole (prva štev. je kakovost I, druga kakovost II, vse v lirah):
a) v kozarcih »Uni< po pol kg 7.80, 6.70; b) v čebričkih za kg 12.10, 10.10; c) strjene marmelade: v kosih: po 50 g za kos 0.70, po 100 g za kos 1.30, po 250 g za kos 3.30, po 500 g za kos 6.25, po 1000 g za kos 11.90, po 5000 g za kos 55; d) strjena marmelada v kartonih po 400 g, za karton 7.60 lir. — Te cene se računajo franko prodajalnica, vštevši mestno užitnino.
Člen 3. Z marmelado I. kategorije (enovita) se razume marmelada, izdelana z uporabo ene same vrste naslednjega sadja: češnje, višnje, ma-, relice, jagode, breskve, borovnice, maline, rdeče grozdičje in drugo grmičasto sadje.
Z marmelado II. kategorije (mešana) se razume marmelada, izdelana z mešanico gornjih sadnih vrst ali samo s slivami, češpljami, jabolki, kutinami, grozdjem itd.
Člen 4. Porabniki sinejo vrniti kozarce »Uni«, pri čemer se jim povrne po L. 0.50.
Člen 5. Okrajna načelstva lahko določijo cene iz prednjih členov 1. in 2. sorazmerno niže; vse morebitne spremembe navzgor pa < se smejo odrediti le po odobritvi Visokega komisarja.
Člen 6. Kršitelji te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358.
Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 29. oktobra 1941-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Angleži se jeze na ameriško počasnost
Newyork, 6. nov. AS: Zastopnik angleškega ministrstva za oskrbo, VVicknian, je ob svojem obhodu izrekel obžalovanje in grajo zaradi počasnosti ameriške uprave, ki z velikimi zamudami dobavlja Angliji vojni material. »Naročila,« je rekel Wicktnan. »gredo skozi toliko rok, da se zamudi mnogo časa, preden pridejo na pravo mesto.«
Ameriški poslanec Dvorciak pa je obdolžil angleške trgovce, da se vtikajo v ameriške zadeve in da postopajo oblastno in samovoljno. Zahteval je, da ameriška oblast napravi red.
\Vashington. 6. nov. AS. Ko je zapustil Hyde Park. da bi se vrnil v VVashington, je predsednik Roosevelt objavil poslanico, v kateri poziva na večjo narodno edinost in opozarja delavstvo, da naj ne stavka več in da naj s svojimi stavkami ne podpira sil Osi, kajti samo na ta način bo mogoče Ameriko rešiti suženjstva, ki ji grozi. Roosevelt se tedaj trudi, da bi ameriško javno mnenje prepričal o svojih odkritjih in da bi se ameriško javno mnenje vrglo v vojno, češ, da bi se s tem rešili vera in svoboda. To pa je zelo malo prepričljivo, ker je znano, da je Roosevelt zaveznik
boljševikov in o teh je znano, kakšni zagovorniki so oni verske in politične svobode.
Washington, t), nov. AS: Mornariško ministrstvo je objavilo, da bodo letalska in pomorska oj»orišča, ki jih pripravljajo za obrambo zahodne polute. pripravljena za redno službo v začetku prihodnjega leta.
Washington, b. nov. AS: Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve je dal vedeti, da je verjetno, da zaradi sedanjega mednarodnega položaja kongres ne bo mogel nehati s svojim delom in oditi na počitnice.
Demonstracije proti lordu Halifaxu
Stockholm, 6. nov. AS. Dopisnik lista »Dagens Nyheter« poroča iz Wa6hingtona, da je lord Ha-lif'ax prišel obiskat tudi Forda v Clevelamdu. Na kolodvoru pa se je zbralo mnogo ljudi, ki 60 lorda Halifaxa izžvižgali. V sprevodu 60 nosili napise, v katerih so Halifaxa vabili, da naj se vrne v Anglijo. prav tako pa je bilo na tablah še mnogo drugih gesel proti Angliji.
Zastopstvo hrvaških športnikov v Rimu
Rim. 6. nov. AS. Hrvatsko športno zastopstvo, ki ga vodijo voditelji športnih organizacij, je danes zjutraj prišlo v Rim, kjer so ga sprejeli voditelji italijanskega športa. Nekaj dni bodo ostali v Rimu, nato pa bodo šli v Firenzo, Turin in Milan, kjer bodo obiskali športne organizacije in naprave.
Irska se bo branila do smrti
Bern, 6. nov. DNB. Irski ministrski predsednik De Valera je v svojem govoru ponovno izrazil voljo, da se bo Irska borila za svojo neodvisnost proti vsakemu napadalcu. »Konec vojske« tako je rekel, »nas lahko najde kot svoboden narod ali pa kot helote, ki bodo za mnogo rodov obsojeni na suženjsko usodo. Treba je torej, da svoje može urimo in organiziramo.« De Valera je vprašal, ali sploh kdo resno misli, da bo kaka tuja sila Irsko osvobodila njenih težav. Nakar je odgovoril: »Cilj vsakega tujca, ki si prizadeva, da bi semkaj prišel, ni nič drugega, kakor da nas hoče izrabljati. Kdor tega ne verjame, je norec. Nikdar ni bilo bolj potreba, kakor sedaj, da zaupamo na sebe in da računamo le na sebe.« Nemški tisk razlaga lo izjavo kot ponovno odklonitev Ircev na vse grožnje in vabe anglosaških sil, ki bi hotele Irsko porabiti za svoje oporišče na Atlantiku.
Slovaška se zaveda svojega velikega trenotka
Bratislava, 6. nov. AS: Slovaški dnevnik »Polcdni list« objavlja uvodnik, v katerem s toplimi besedami piše o boju, ki je slovaški narod priključil v zavezništvo z nemško vojsko in ipravi, da je Slovaška, ki je bila zatirana od Čehov, razumela zgodovinski pomen tega velikega gibanja. List dodaja, da je tokrat ie drugič, da se slovaško ljudstvo priključuje boju proti komunizmu. Slovaki so se že vojskovali proti komunizmu v letu 1919., ko so tolpe Bele Kuna divjale po slovaških krajih. Sedaj pa se Slovaška udeležuje boja na strani Osi, in sicer popolnoma enakopravno z Madžari, Romuni, Finci in tako dejansko sodeluje pri obnovi nove Evrope, pri tem pa dokazuje svojo politično in moralno zrelost.
Aretiran bivši francoski poslanec
Vichy, 6. nov. AS. Uradno je bilo objavljeno, da je bil aretiran Peirre Bloch, bivši socialistični poslanec iz departementa Ain. Aretirali so ga, ker so ga obdolžili mednarodne delavnosti. Sedaj bo interniran.
Upravna reforma v Bolgariji
Sofija, 6. nov. AS: Zakon, ki postavlja državne uradnike pod vrhovno nadzorstvo ministrskega predsednika, je stopil v veljavo. Imenovana sta dva glavna nadzornika nad uradništvom. Predsednik vlade je podal izjavo, v kateri je izrazil svoje prepričanje, da bo to nadzorstvo nad urad-
Gospodarstvo
Samoprehrana Evrope
Državni tajnik v nemškem kmetijskem ministrstvu Backe je objavil v neki reviji članek o preskrbi Nemčije in Evrope z živili.
Nemčija je začela od leta 1934 dalje organizirati svoje kmetijstvo, da bi dosegla najvišjo možnost neodvisnosti od inozemstva. Povečanja kmetijske proizvodnje do leta 1939 so brez primere. Iz tega je nastal položaj, ki je napravil Nemčijo neodvisno od blokade. Sedaj so na razpolago na vzhodu nova ozemlja za intenzivno kmetijsko izkoriščanje. Ta ozemlja bodo lahko dala dopolnilne proizvode v vedno večjih količinah Anglosaška blokada Evrope bo imela za posledico intenziviranje vseh kultur.
Francija na primer je povečala svoje posevke za 20 odstotkov. Površina pod sladkorno peso se je podvojila. V Belgiji se je jiovršina j»od žitaricami povečala za 16, površina krompirja pa za 36 odstotkov. V Ilolandiji se je površina pod krompirjem piovečala za 21 odstotkov. Na Norveškem se je orna zemlja povečala za 20 odstotkov. Finska je , letos dobila 63.000 ton žita več kot prejšnja leta V Romuniji je posejana površina narasla od 2.35 na 2.62 milij. ha. Sončnic je posejanih na 300.000 ha. sladkorne pese pa na 10.000 ha. Te številke dokazujejo,
da so sc kulture potrojile.
*
Trgovce — prodajalce tekstilnih izdelkov, oblačilnih pr-dmetov in obutve pozivamo, da predlože Združenju trgovcev izpolnjene tiskovine inventarja blaga najkasneje do 12 v soboto 8. t. m. Istočasno jih naprošamo, da takoj dvignejo v pisarni Združenja trgovcev uradno predpisane registre.
Razdelitev bivših jugoslovanskih državnih dolgov. »Donauzeitnng«, ki izhaja v Belgradu, l>oroča, da so preddela za razdelitev bivših jugoslovanskih zunanjih in notranjih dolgov kon: čana. Zato je v kratkem pričakovati pogajanj med nasledstvenimi državami glede razdelitve državnih dolgov.	_
Iz zadružnega registra. Vpisana je bila C,o-stilničarska nabavi,jalna zadruga za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani, zadr. z om. jamstvom, predsednik Zupančič Leopold, člani uprave: Avgust Kune. Zupan Julij, Dolničar Maks, Windi»
i sclier Josip, Škrlj Ivan, Mlakar Ivan, Bregar Ivan in Kočevar Franc. — Pri Hranilnici in posojilnici v Planini pri Rakeku je bil izbri?an član uprave Urbas Anton, vpisan pa Kranjc Jožef. — Pri Hranilnici in posojilnici v Toplicah je bil izbrisan član uprave Legan Matija vpisan pa Zaletelj Jože. — Izbrisana je bila Gospodarska zadruga z om. jamstvom Radatoviči s sedežem v Metliki (ker sploh ni nikdar poslovala).
Končana zadeva nekdanje Vzajemne pomoči. Šele sedaj, po 7 letih, je končan konkurz Vzajemne pomoči. Kajti po razpustu te pomožne blagajne je bila s sklepom sodišča z dne 20. julija lani razdeljena vsa konkurzna masa. Na osnovi tega je prišlo sedaj do izbrisa Vzajemne pomoči iz registra pomožnih blagajn.
Ležarinske pristojbine na Hrvatskem. — Z dnem 12. novembra bodo zvišane na Hrvatskem ležarinske in vagonskostojninske pristojbine za 10) or.^foikov.
Nova ureditev bankarstva v Srbiji. Priča-tovati je, da bo srbska vlada v kratkem izdala nove predpise o ureditvi bankarstva v Srbiji Ti predpis-; bodo vsebovali najprej ustanovitev j>oseDnega nadzorovalnega urada za banKe. Nadalje bo začetek kreditnega poslovanja vezan na dovolilo. Naloga urada bo nadalje urediti konk nenco oenarnih zavodov, določiti splošne Kreditne pogoje in izvesti organizatorno združitev bank v zvezo. Kontrola urada bo izredno obsežna. Končno je svrha nove ureditve tudi likvidirati življenja nezmožne zavode in do/e-sti do fuzije manjše zavode z večjimi. Pri tem seveda bo treb« paziti na to, da vlagatelji ne bodo trpeli škode.
Nemški finančni minister odšel iz Bolgarije
Sofija, 6. nov. AS: Nemški finančni minister grof Schvverin von Krossigk je včeraj odpotoval nazaj v Nemčijo, potem ko je tri dni preživel v Bolgariji.
Pogajanja med švedsko in Finsko
Stockholm. 6. nov. AS: Med Švedsko in Finsko se bodo prihodnji teden pričela trgovska pogajanja, in sicer v Helsinkih.
Distribuzione delle tessere dell abbigliamento a Lubiana
L'Ufficio di approvvigionamento comunale nella settimana prossima distribuirž le tessere del-1'abbigliamento distinte nelle seguenti cinque ca-tegorie nei giorni sottostabiliti:
1)	per bambini da 1 a 4 anni compiuti;
2)	per ragazze da 5 a 14 anni compiuti;
3)	per ragazzi da 5 a 14 anni compiuti;
4)	per donne da 15 anni e oltree;
5)	per uomini da 15 anni e oltre.
Le tessere dcH'abbigliamento sono personali. Eesse non sono quindi cedibili ne sono cedibili i relativi tagliandi.
Ha diritto di avere la tessera ogni persona che ha compiuto l'eta d'un anno, con stabile di-mora nei Comune di Lubiana. Nessuna carta sar£ rilasciata ai membri delle convivenze le quali forniseono ai propri ospiti o ricoverati gli articoli di abbigliamento ad essi occorrenti.
Le tessere saranno distribuite dal Comune come segue:
Gli addetti comunali gift oggi (venerdi) co-minceranno a distribuire a tutti i proprietari di časa o ai loro autorizzati, appositi moduli i quali dovranno essere subito distribuiti ai capi famiglia, a chi ne fa le veci, per riempirli debitamente.
L'autenticilži dei dati dovržl essere confermata dal proprietario di časa o da chi ne fa le veci.
Lunedl, martedl, mercoledi e giovedi — 10, 11, 12 e 13 novembre dalle ore 9—12 e dalle 14 alle 18 il capo famiglia o sua moglie, o alti membri adulti di famiglia,' verso la consegna della domanda firmata dal proprietario di časa o di chi ne fa le veci, riceveri le tessere dell'abbglia-mento nei posti stabiliti nei rione di dimora.
L'ordine dei posti šari pubblicato nei giornali sabato e domenica.
Si richiama 1'aUenzione dei autorizzati che i moduli ricevuti dai proprietari di časa debbono essere subito riempiti ccm dati famigliari auten-tici, e precisamente eolla giusta clata di nascita.
Fino alla distribuzione delle tessere dell'ab-bigliamento queste moduli dovranno conservarsi von cura, non siano piegati, insudiciati,,-ne la-cerati, perche questi moduli serviranno ad uso d'ufficio.
ništvom odstranilo marsikake jsomanjkljivosti, ki so posledice škodljivega birokratizma. Odpuščeni pa bodo vsi uradniki, ki nimajo zavesti, da služijo koristim države in naroda. »Sedaj, ko smo dosegli veliko združeno Bolgarijo,« je rekel Filov, »je treba, da imamo tudi uradništvo enotnega duha«.
Sobranju je bil predložen načrt zakona o plačevanju bolgarskih zunanjih dolgov. Načrt določa ukinitev plačevanja bolgarskih dolgov za časa vojne.
Izredna seja
madžarskega parlamenta
Budimpešta, 6. nov. AS. Madžarski parlament je bil sklican na izredno sejo, ki bo v ponedeljek.
švicarski proračun
Bern, 6. nov. AS: Švicarski zvezni svet proučuje proračun za leto 1942. Določenih je 480 milijonov frankov izdatkov in 371 milj. fr. dohodkov. Predvideva se torej 108 milij. fr. deficita. Lanski proračun je izkazal 84 milij. fr. primanjkljaja.
Velik japonski parnik zavozil na mino
Tokio, 6. nov. AS. Iz uradnega vira 6e je izvedelo, da se je 50 milj južno od šišina ob korejski vzhodni obali potopil japonski potniški parnik »Kirimaru« (4.500 ton), ker je zadel na mino. Na parniku je bilo 352 jx>tnikov, o katerih nimajo nobenih poročil.
Bivši iraški predsednik vlade se ne sme vrniti v Irak
Carigrad, 6. nov. AS. Angleške oblasti niso hotele potrditi generalu Tahi Elakiniju, bivšemu iraškemu predsedniku vlade ,potni Iiet, da bi se vrnil v Irak. Angleži tudi mso dali njegovemu sinu dovoljenja, da bi lahko prišel v Beyrut nadaljevat vseučiliške študije. Zaradi tega bo general Taha ostal v Ankari, kjer je s svojo družino že od začetka preteklega poletja.
Angleži zaprli bivše jugoslovanske državljane v Iraku
Newyork. 6. novembra. AS. Semkaj so prispele novice, da so Angleži v Iraku aretirali 65 državljanov bivše Jugoslavije. Vse te so odvedli v neko koncentracijsko taborišče, ker so odklonili, da bi se prijavili v službo v angleško vojsko.
Velik požar pri Budimpešti
Budimpešta, 6. nov. AS: V noči od torka na na sredo je obsežen požar v Ujpestu uničil veliko tekstilno tovarno Wansdorf. Gasilci so prihiteli tudi iz Budimpešte in gašenje požara je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Požar je povzročil kratek stik. škoda še ni ugotovljena, vendar pa se že sedaj ve. da znaša več milijonov pengov. Nekaj nočnih čuvajev v tovarni jc ranjenih.
Zasedanje sosveta Ljubljanske pokrajine
Visoki Komisar je podrobno razložil politični, gospodarski in socialni položaj in še enkrat opozoril tiste,
ki so zašli na stranpot
Ljubljana, 6. novembra
Za včeraj ob 10 dopoldne je Visoki Komi sar sklical na sejo člane sosveta Ljubljanske pokrajine. Navzoči so bili vsi sosvelniki in številni izvedenci Visokega Komisariata.
Sejo je začel Ek$c Emilio Grazioli, ki je v svojem govoru najprej poudaril, da je to prva seja sosveta Ljubljanske pokrajine v dvajsetem letu fašistične dobe ter v imenu vsega sosveta izrazil zahvalo Vlad arju in Duceju. Potem je bil prebran zapisnik zadnje seje. nakar je Visoki Komisar podal nekaj izjav o političnem in gospodarskem položaju v Ljubljanski pokrajini Dejal je, da se politični položaj, kakor ga jc označil na zadnji seji konzulte, ni zboljšal pač pa prej poslabšal, lo pa zaradi delovanja skupine komunističnih rovarjev. Ta skupina, ki je organizirana v komunističnem slogu si je zamislila in izvedla nekaj atentatov na vojake, pa tudi na Slovence, ki so sodelovali iz italijanskimi oblastmi. Najtežja dejanja so zagrešili po nekaterih krajih, kjer so bili napadeni vojaki, tisti vojaki, ki so se odlikovali ob tveganju lastnega življenja pri gašenju hudih požarov, ki so grozili z uničenjem iste vasi, katero si je ta tolpa izbrala za tarčo svojih napadov. Te sku-. pine podpira neka plast ljudstva, ki sodeluje pri tem bodisi prostovoljno, ali pa zaradi lega, ker jo strahu jejo.
Visoki Komisar je povedal, da je bilo od 6. oktobra do danes ubitih 39 tolovajev, ranjenih 10, zajetih pa 58. Ukrepe smo šele začeli izdajati — je naglasil Visoki Komisar — ki hodo vedno ostrejši, dokler komunisti in straho-valci ne bodo strti. Za njimi pa bodo zatrli tudi tisti, ki jim pomagajo. Visoki Komisar je potem omenil, da ie od prvih dni po zasedbi teh krajev že večkrat dejal, da je italijanska vlada pravična in velikodušna, da pa dela z vso odločnostjo in bodo zato ukrepi proti tistim, ki se ne pokoravajo obstoječim predpisom, vedno ostrejši. Gotovo ie, da prehitra prilagoditev, več ali manj izsiljena, glasom okrožnic in odredb teh nekaj raztrganih razbojnikov, prilagoditev, ki jo je ljubljansko prebivalstvo pokazalo, ne dela časti temu razumnemu prebivalstvu. Če namreč zadostujejo štiri anonimna pisma in štirje atentati, da kakšna pokrajina podleže peščici komunistov, potem je treba priznati, da dotična pokrajina zasluži takšno usodo. Treba je tudi poudariti in priznali, da dober del prebivalstva ne deli svojega prepričanja z napadalci. Očitno je — je nadaljeval Vis. Komisar — da sem zasledoval vedenje tega prebivalstva in sem prišel do takšnega zaključka, da si prebivalstvo s svojim vedenjem ustvarja svojo lastno sedanjost in preteklost. Upam, da se bo v dobrobit prebivalstva to sodelovanje, kakršno je bilo v prvih mesecih in ki je bilo delno okrnjeno v teh zadnjih mesecih, obnovilo v interesu zlasti tega ljudstva. Kadar se izdajajo izredni ukrepi, ie naravno, da ti ukrepi zadenejo vse, tudi tiste, ki z drugimi niso istega mnenja, toda dokler bodo ljudje, ki bodo še vedno verovali, da Rusiia zmaguje, da je izbruhnila revolucija v Milanu. Trstu in v Bologni, potem ti pač za-slutijo udarec v živo. Da bi pa zadostovali štirje 'fsrofeiasi, naj ljudje ostanejo doma in naj ne zapuščajo hiš. je smešno. Določena je bila bolj zgodnja policijska ura. bo pa določena še bolj zgodaj, če se bo pokazalo, da ljudje hodijo rajši zgodaj spat...
Središče, ki ustvarja tak položaj, je Ljubljana. Odtod prihaja podpora, tu se izdajajo odredbe itd. Ljudi, ki so prosili in nas rotili, naj jih tu sprejmemo, najdemo potem v vrstah oboroženih tolp. Zato smo lahko prepričani o potrebi, da se pošljejo ti ljudje nazaj v tiste kraje, od koder so prišli, prav tako tudi njihove družine, kajti očividno se slabo počutijo pri nas.
V zvezi z razširjenjem italijanskega državljanstva, je Visoki Komisar opozoril člane sosveta na strogost, s katero se bo podeljevalo državljanstvo. Dobili ga ne bodo tisti, ki tega ne zaslužijo.
v • I 1*	1	v «1 »v v
Ljubljansko vseucilisce
Eksc. Grazioli je omenil tudi vseučilišče. Opozoril sem novega rektorja — je dejal — in predstojnike posameznih fakultet na neznan-stveno delovanje, ki se razvija na vseučilišču. Friznati morate, da Italija ni samo držala svojih obljub, pač pa da je ljubljansko vseučilišče še okrepila. Zato pa je treba upoštevati, da če bo
Večer humorja. Narodno pot. gledališče B. Klajiča
Sriredi v sotobo, 8. in v nedeljo, 9. t. m. »večer umorjac v frančiškanski dvorani. Na sporedu so Nušičeve in Klajičeve komedije, skeči te druge točke, kakor pesmi, kupleti, step-ples. Konferencier papači Danilo. Sodeluje duet-step >Asterc. Igra Kroupka-jazz. Začetek sobota ob 18.30, konec 20.20; nedelja ob 16. — Predprodaja vstopnic v tratiti Sever, šelenburgova ulica.
univerzo treba zapreti iz razlogov, ki niso odvisni od naše volje. ludi ne bo nikdar več odprta.
Preden je Visoki Komisar končal svoja izvajanja. je izrazil še upanje, da bo ta njegov novi opomin spravil tiste, ki so zašli na slaba pota, spet na pravo pot.
Nato je Eksc. Grazioli prešel na
gospodarski položaj
Omenil ie, da je zadnji ljubljanski velesejem dosegel uspeh, ki ga je mogoče označiti za briljantnega. Veselejem je bil, kakor vsi vedo, prirejen izključno v korist Ljubljanske pokrajine, kajti čeprav je bila to tradicionalna prireditev, je bila vendar temeljni element za gospodarsko prerojen je.
Dejstvo, da se je na tem velesejmu, ki jc bil prirejen v korist Ljubljane, našel nekdo, ki je poskušal preprečiti prireditev, kaže kakšni so pravi nameni teh temnih elementov z ljudstvom. Toda kljub tem poskusom je obiskalo velesejem, kakor je znano, 120.000 ljudi in so bili navezani številni trgovski stiki, vse to pa v korist ljudstva.
Gospodarski položaj Ljubljane ni preveč ugoden, to je znano, in brez pomoči fašistične Italije Ljubljana ne bi mogla živeti. Zadostovalo bi, če bi jo prepustili, da bi hodila svojo pot, bi bila v neka i letih izčrpana. Zato je treba upoštevati prizadevanja Italije, da bi jo obdržala in uslvarila nove činitelje, ki bi zagotovili bodočnost.
Delo za sistematizacijo in ureditev gospodarstva je v teku. Vse to daje velike možnosti za obstoj Ljubljanske pokrajine. Eksc. Grazioli je proučil tudi razmerje med delodajalci in delavci, kakor tudi vprašanja, ki se nanašajo na ravnotežje med plačami in cenami na trgu. Ugotovil je, da bodo družinske doklade pripomogle k zboljšanju življenjskih pogojev, v katerih žive' delavci. Postopno — je dejal Visoki Komisar — se bo domače gospodarstvo v pokrajini izravnalo s položajem v Kraljevini. Da pa se prepreči neravnotežje, je treba vse izvajati oostopoma .
Potem pa 6e je Visoki Komisar bavil 6 položajem državnih uslužbencev in nekaterih vrst upokojencev ter je poudaril, da ima v načrtu tudi njim pomagati V zvezi 6 tem je omenil, koliko italijanska država prispeva krajevni bilanci.
Delo na socialnem polju
Nato je prešel na vprašanje brezposelnosti in na socialno podporo ter je omenil ustanovitev posebnega jxxi[x>rnega društva, ki bo vsem zagotovilo jjotrebno prehrano in bo koordiniralo in spravilo vse delo na tem jx>lju v normalni tir. Tako bo v Ljubljani sami, kakor tudi drugod v pokrajini. Povedal je tudi, da je v teku delo za podpiranje otrok na ta način, da bodo dobili zastonj obed, ki ga bodo delili po možnosti v vseh šolah. Pripravljajo pa tudi darila, ki jih bodo otrokom razdelili za božič.
Visoki Komisar je končno poročal sosvetu o pripravah za ustanovitev Pokrajinske zveze delodajalcev, ki bo ustanovljena kmalu za Zvezo delavcev. Razložil je enotno zamisel teh pobud. Ti predpisi bodo sledili postopno za tistimi, ki so bili izdani glede preureditve Trgovske in industrijske zbornice, in bo končno ustanovljen Pokrajinski 6vet. Sledile bodo potem reforme sedanjih občinskih svetov po sistemu sodelovanja, ki bo prineslo vsem vretam delavcev možnost udej-stvovanja na vseh področjih, po mestih in na deželi, tako aa bodo interesi vseh zaščiteni, ne več po nesposobnih ljudeh, pač pa po zastopnikih umetnosti, trgovine in rokodelstva.
Visoki Komisar je slednjič ponovno poudaril, da je popiolnoma na prosto dano vsem, ali 6e hočejo vpisati v fašistična društva in je razložil tudi smernice, ki jih je dal, za postopno vključitev teh organizacij v fašistično stranko.
Pri naslednji točki dnevnega reda, pri kateri so obravnavali
vprašanje dobave živil
je Visoki Komisar na kratko razložil celotni položaj ter opozoril na nekatere podrobnosti, zlasti pa na vprašanje krompirja, mleka, ovsa, prašičev, premoga in lesa, o čemeT je podal poročilo dr. Moseri.
Eksc. Grazioli je končno sporočil, da ima v načrtu melioracijska dela v Ljubljanski pokrajini in da na štirih krajih teko priprave za osuševalna dela in da ni izključeno, da se bodo dela začela že v prihodnji pomladi. O predmetih, ki so o njih na zasedanju razpravljali, so govorili tudi sosvet-niki gg. Smerkolj, Kavka, inž. Pirkmajer, Heinri-
har, dr. Slokar, Krušec, Lavrenčič, Sitar in Basaj. *
Ljubljana, 6. novembra 1941.
Resne besede je včeraj dopoldne spregovoril Ekscelenca Grazioli, Visoki Komi- i sar Ljubljanske pokrajine, ko je pred sosoe-lom obravnaval pereča vprašanja, ki zadevajo našo pokrajino. Te besede najvišjega predstavnika Fašistične Italije v naši deželi so tako tehtne in za vsakogar med prebivalstvom naše dežele usodno važne, da je naša dolžnost vso slovensko javnost nanje še posebej opozoriti.
Mislimo predvsem na tiste besede, ki jih je Visoki Komisar izrekel o političnem položaju v naši deželi, kateri se je od zadnjikrat znatno poslabšal. To je zlasti krivda tistih, ki so v upanju na skorajšnji konec vojne povzročali hude izgrede, pri katerih je padlo mnogo človeških življenj in bilo uničenega mnogo slovenskega narodnega premoženja. Ravnanje teh ljudi je vsekakor bilo nespametno, bilo je celo zločinsko. Nobenega dvoma ni, da je tako ravnanje vse prebivalstvo obsojalo, dasi je ta organizirana tolpa znala del ljudi straliooati, da so jo hočeš nočeš morali podpirati, s čimer so sami s svojim premoženjem vred poslali žrtev, medlem ko so pravi voditelji ler organizatorji ostali lepo na gorkem in na varnem. Zaradi zlohotnih namer teh ljudi je teklo že mnogo slovenske krvi in bilo uničenega že preveč slovenskega narodnega premoženja, da bi smeli ostati hladni in ne-
prislopni besedam zdrave pameti, katere nam po ustili Visokega Komisarju narekujejo razmere in časi.
Predvsem se moramo zavedali, da je Ljubljanska pokrajina od struni zmagovite Italije bila deležna posebnega dobrohotnega ravnanja in velike pozornosti. V okviru plemenitih stremljenj, ki so bila vsak dan bolj očitna, se je Ljubljanska pokrajina kulturno in gospodarsko lahko nemoteno in svoj-sko razvijala, pri čemer so ji Oblasti Fašistične Italije s tale ob strani ler jo podpirale. Pomislimo pri tem le na svoje slovensko vseučilišče, pomislimo nu težave naše prehrane, pomislimo na tisoče slovenskih ljudi, ki so v lej pokrajini, kakor je naglasi! Visoki Komisar v svojem govoru, s svojimi družinami po plemeniti uvidevnosti Italijanskih Oblasti našle svoje drugo do-mooje. Vse lo so ti neodgovorni elementi s sDojirn neodgovornim delovanjem postavili v velikansko nevarnost. Tako neodgovorno delovanje je greli na narodnem telesu ler ga je treba ostro obsodili.
Položaj naše pokrajine glede prehrane je težak. Razmere so take, da bi se prebivalstvo naše pokrajine nikakor ne moglo samo prehranjevati, ko bi Italijanske Oblasti ne bile altruislično posegle vmes ter nam zagotovile kruha in druge hrane. To mora slovenska javnost upoštevali in to tudi upošteva ter se tega o polni meri zaveda.
Velike pridobitve nam je Fašistična Italija dala ludi na socialnem polju, dobili smo družinsko zavarovanje in druge socialne vrednote, ki jih moramo pošteno kviti-rati.
Po besedah Visokega Komisarja Italija od našega prebivalstva ne zahteva nič drugega kakor lojalno sodelovanje, kakršno je bilo od početka, ko smo se vrednosti takega sodelovanja vsi zavedali. Tako naj ostane tudi za naprej. Rimska Pravica, ki nam je bila dodeljena, bo vsekakor upoštevala dobro voljo našega ljudstva — o tem smo osi trdno prepričani —, zaradi česar bodo izostale zle posledice ravnanja neodgovornih elementov. Vsa stremljenja, ki skušajo mo-
Boga te je strah?
Če bi prišel domov k materi — in bi bil nesrečen, razočaran od življenja, zapuščen od vseh ljudi, tudi od svojih prijateljev, pa bi me mati potolažila in bi bila še enkrat bolj dobra z m-noj kot sicer, ker bi bil zapuščen in osamljen.
In če bi izgubil vse, kar imam, in če bi bil tudi ob službo in bi postni berač.
Moji bivši znanci se odvračajo od mene, ko me srečajo. Nikogar ni doma, ko pozvonini pri vratih, in vsa vrata so mi zaprta. Bojijo se, da bi jih nc prosil pomoči.
Potem bi mi moja mati na stežaj odprla vrata — vprav zato, ker sem obubožal in me drugi nočejo več poznati.
Pa če bi bil ob vso svojo čast in poštenje in bi postal tat in bi moral bežati.
In bi ponoči prišel k svoji materi in ona bi mi odprla in bi me skrila. Dala bi mi jesti in dala bi mi denarja /.a beg, pa čeprav bi morala ona za to dva dni stradati. Nikomur ne bi povedala, kam da sem zbežal. Nobenega miru ne bi imela in nc bi prej niti očesa za-tisnila, dokler ne bi zvedela, da sem na varnem. In to vse, čeprav bi bil onečnšč^n in bi bil jaz kriv, da je ona postala mati tatu.
Pa če bi postal morilec — in bi bila v vseh časopisih moja slika. Njeno in svoje ime bi izpostavil sramoti in zaničevanju. Niti čez cesto ne bi mogla iti, ne da bi ljudje s prstom pokazali nanjo, češ: »Glejte jo, mater morilčevo!«
... pa ona me navzlic temu ne bi zatajila. Vs° bi poskusila, da bi me rešila vislic. Poiskala bi mi najboljšega zagovornika in bi mu povedala vse' najboljše o meni, česar bi se le spomnila. Vse bi poiskala in spravila skupaj kar koli bi moglo zmanjšati mojo krivdo. Na ničesar drugega ne bi mislilo, kot le name — in to dan in noč in noč in dan.
Pa če ne bi bil deležen pomiloščenja in bi moral kot zločinec umreti: v srcu svoje mateir bi našel usmiljenje in odpuščanje.
Zapisano pa jc:
»In če bi te mogla lastna mati pozabiti,
pa te jaz, tvoj Bog, ne bom pozabil.«
In sem se spomnil svoje matere in sem se spomnil tisoč skrbečih, ljubečih človeških mater — in sem pomislil na to, kar je Bog rekel.
Takrat sem se začudil, da so na svetu še kristjani, ki jih je Boga s t r a h I
lili dosedanje dobro razmerje v deželi, bo naše ljudstvo kakor en mož odklonilo. Za to nam je porok znana politična zavednost in uvidevnost slovenskega ljudstva.
Tako smo trdno prepričani, da bodo te resne in usodne besede Visokega Komisarja obrodile lep sad ter prinesle razčiščen je, ki je bilo potrebno, ki pa bo koristno za ves naš narod.
Dobra žetev na polju slovenske atletike
Letos so izboljšali ljubljanski atleti osem rekordov
Ljubljana, 6. novembra.
V času, ko je sneg pokril zelena igrišča in ko se atleti že odpravljajo v telovadnice, kjer bodo pričeli z zimskim treningom, je prav, da napravimo pregled letošnjega napredka. Sezona ni bila kaj prida ugodna, saj ni biio mednarodnih srečanj, vendar so atleti pokazali, da so bili tem pridnejši pri treningih. To moramo priznati zlasti tekačem, k i so izboljšali kar osem rekordov Ljubljanske f>okrajine. Štiri nove rekorde so postavile štafete, štiri pa je porušil Zmago Košir. V metih in skokih se ni zgodilo nič takega, kar bi morali vpisati v tabelo rekordov pod letnico 1941.
Pri pregledu, ki ga tokrat objavljamo, moralno podčrtati še dve zanimivosti. Prva je ta, da tio skoraj vsi rekordi novejšega datuma, le oni v troskoku je starejši, iz lela 1933. Naše čitatelje bo tudi zanimalo, da je med najboljšimi znamkami tudi osem takih, ki uživajo mednarodni sloves. To so: Kovačičev rezultat v teku na 100 m, Koširjevi časi na 800, 1000, 1500, 2000 in 3000 m, Stepišnikov met kladiva in Mavsarjev met kopja. To so znamke, po katerih bodo povsod v svetu vedeli, da je pri nas atletika na dobri poti.
Pri sestavi razpredelnice lahkoatletskih rekordov Ljubljanske pokrajine smo uj»ošlevali samo rezultate onih atletov, ki prebivajo v naši pokrajini. Oglejmo si jih! Lahkoatletski rekordi Ljubljansko pokrajine: 100 m Alfonz Kovačič, Primorje 200 m Alfonz Kovačič, Primorje 300 m Marjan Skušek, Planina 400 m Janez Gabršek, Planina 500 m Marjan Skušek, Planina 800 m Zmago Košir, Planina 1000m Zmago Košir, Planina 1500 m Zmago Košir, Planina 2000 m Zmago Košir, Planina 3000 m Zmago Košir, Planina 5000 m Ive Krevs. Primorje 10.000 m Ive Krevs, Primorje 110 m z. Rado I-ončarič, Planina ^400 m z. Marjan Skušek, Planina £000 m z. Ive Krevs, Primorje višina Vido Bratovž, Hermes daljina Milan Stepišnik, Ilirija troskok Daniel Perpar, Primorje palica Neli Zupančič, Ilirija disk Milan Stepišnik, Ilirija kopje Darko Mavsar, Planina kladivo Milan Stepišnik, Ilirija krogla Miha IHade, Ilirija 4 X 100 m Univerzitetno moštvo
(Tavzes, Obršek, Sodnik, Polak)
4 X 200 m 4 X400 m
10.7	1935
22.4	1935
37^0	1937
51.5	1936
1:07.9	1936
1:57.4	1911
2:28.2	1941
3:57.6	1941
5:42.4	1941
8:55.4	1940
15:31.4	1938
33:06.8	1938
16.8	1939
57.5	1939
10:06.2	1938
1.83	1938
6.65	1935
13.77	1933
3.50	1936
42.76	1936
64.24	1940
54.64	1940
13.46	1939
45.0	1941
' 1:37.9	1941
Skušek, Graci jansky) Planina (Mravlje. Skušek, Gabršek, Nahernik)	3:38.1 1941
400-300-200-100 m Planina (Košir,
Skušek, Lušicky, Bratovž) 2:06.3 1941
Hrvatska športna delegacija se je ustavila v Ljubljani
V 6redo je odjiotovala iz Zagreba hrvatska športna delegacija, ki bo obiskala Rim in navezala stike z italijanskim športom. Na svoji poti je prispela v sredo ob popoldne v Ljubljano. Na ljubljanskem kolodvoru je delegacijo, katero vodi hrvaški športni vodia Mirko Zehič soreiel nod-zvezni tajnik com. Ga t ti, hrvaški konzul y Ljublja-
ni, predstavnik CONI-ja Buratfi in predstavnik fašistične stranke Alesani in drugi.
Gostje so v Ljubljani izstopili in so se odpeljali na Visoki komisariat. Tam jih je sprejel Visoki komisar Eksc. Grazioli. Pozdravil je s prisrčno dobrodošlico delegacijo, fx>sebej pa njenega vodjo. Poudaril je, da bodo tesni stiki rodili najlepše uspehe ne le na področju športnega udej-6tvovanja, ampak tudi v splošnem tako, da se bodo prisrčne vezi med obema zaveznikoma še bolj utrdile. Vodja delegacije gospod Zebič 6e je za prisrčni jx>zdrav topjo zahvalil in vzkliknil Duceju, Poglavniku in obnovljeni hrvaški državi.
Od tod je delegacija za kratek čas odšla na oddih v mestni hotel. Z delegacijo je bil tudi Eksc. Grazioli in nekateri drugi odličniki. Po krajšem prisrčnem razgovoru se je delegacija fioslovila in je ob 17.45 odpotovala z vlakom naprej proti Rimu.
Vedno večje zanimanje za danska telovadbo na tleh
Kadarkoli so nastopali Danci na mednarodnih telovadnih nastopih, io navdušili gledalce 6 6vojimi spretnimi in drznimi vajami na tleh. Brez telovadnega orodja — večinoma kar na travnikih — so izvajali učinkovite kozolce, salte, premete, 6toje na rokah, zlasti pa efektne preskoke čez dolge vrste telovadcev. Tudi pri nas se je talna telovadba polagoma udomačila. Bivša Orlovska zveza jo je popularizirala v telovadnih tečajih, 1. 1929. pa je izdala tudi ilustriran učbenik fiod naslovom »Talna telovadba«.
Iz Berlina poročajo, da so se tudi nemški vodilni krogi odločili za to, da obogatijo 6voj telesno-vzgojni program z dansko telovadbo na tleh. V ta namen so poklicali v Berlin dva danska učitelja, ki vodita v Državni akademiji tečaj talne telovadbe. Posebno zanimanje za pouk Dancev je j>okazal tudi nemški športni vodja Tschammer und Osten, ki se osebno zanima za metode, s katerimi bodo danski strokovnjaki seznanili nemške šjx>rtne učitelje. Gotovo je, da ima telovadba na tleh še veliko bodočnost. Njena prednost je v tem, da razvija spretnost 111 srčnost, izvaja pa se lahko j>ov6od.
Madžarske plavalke se pridno pripravljajo za prvi zimski mednarodni nastop, ki bo v nedeljo na Dunaju. Največ nad polagajo v Ilonko Novakovo. ki je dosegla na 100 m hrbtno 1:19.9, na 100 m prosto pa 1:13. Poročajo, da bo nastopila tokrat na Dunaju tudi danska svetovna orvaktnfa Ragmhild Hveger.
Italijansko kolesarsko zvezo vodijo sami stari preizkušeni borci. Zvezi predseduje bivši svetovni prvak Binda, za ostale odbornike pa so imenovali nekdanje dirkalce Girandianga Linariia, Verrija Pierangelija in Severgininija.
športni teden na solnogra&kem festivalu. V okvirju slavnostnih iger 1. 1942. v Solnogradu, bodo priredili tudi športni teden, da bodo videli obiskovalci umetniških prireditev tudi športne iu te-lesnovzgojne nastope.
Kronane glave na nogometnih tekmah. O danskem m švedskem kralju je znano, da 6e živo zanimata za šj>ortne dogodke in da rada obiskujeta zanimivejše prireditve. Ob zadnjem srečanju m«! švedsko in dansko nogometno reprezentanco je bil prisoten tudi danski kralj Christian. Zanima! se je zlasti za prvi nastop mladega Staalgaarda v danski enaj6torici. Kralju jc bila Staalgaardova ig-ra tako všeč, da ga je po danski zmagi povabil v loio in mu ceebno čestital
te ftcnace
Koledar
Petek, 7. novembra: Janez Gabr. Perboire, riiučepec, prvi petek.
Sobota, 8. novembra: Marija priprošnjiea; Bogomir, škof; 4 venčami.
Novi grobovi
-f- Veletrgovec Ivan Sam?c v Ljubljani jc po dolgem trpl jenju odšel v boljšo večnost. Rajni je bil zaradi svoje sposobnosti in trgovske poštenosti v vseh krogih splošno spoštovan. Ljubljansko trgovstvo z njim izgublja enega svojih najboljših. Pogreb bo v petek 7. novembra ob 4 popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. Na j mu sveti večna luč! Spoštovani Samčevi družini in vsem sorodnikom izrekamo ob tej izgubi svoje iskreno sožalje!
■+■ Slavko Delkin, višji poštni kontrolor t pokoju, je izdihnil svojo dušo v Ljubljani ter bo pokopan v petek ob pol 5 popoldne z Žal — iz kapelice sv. Andreja. Mir in pokoj njegovi blagi duši! Žalujoči družini in sorodnikom izrekamo svoje toplo sožalje!
Praznik Zmage v Novem mestu
Novo mesto, 4. novembru.
Kakor po drugih mestih se je tudi v Novem mestu danes dopoldne vršila proslav« XXIII. obletnice zmage. V proslavo te obletnice so bile vse hiše v mestu okrašene z italijanskimi tro-bojnicami, v kapitelski cerkvi pa se je vršila cerkvena slovesnost. Nekaj pred 10 dopoldne so se pred cerkvijo razvrstili vojaški oddelki z dvema polkovnima zastavama in dvema godbama. Istočasno so se pred cerkvijo začeli zbirati zastopniki novomeških uradov in ustanov in člani oficirskega zbora tukajšnje garnizije. Točno ob tO se je pred cerkev pripel jal poveljnik Soške divizije div. general F. Romero, ki je najprej izkazal čast zastavam in zbranim vojaškim oddelkom, nato pa se pozdravil z okrožnim političnim komisarjem dr. Grasselli-jem. oficirji in ostalimi zastopniki tukajšnjih uradov.
Po divizionar jevem sprejemu so udelež-niki in z njimi obe polkovni zastavi in častni vojaški oddelki odšli v cerkev, k jer je g. prošt Karel Čerin ob asistenci duhovščine opravil slovesni »Te deum«. Pri cerkveni slovesnosti je deloval tudi cerkveni pevski zbor. Po končanem Te Deumu je kratko spregovoril vojaški duhovnik tukajšnje garnizije, nakar je bila slovesnost s pozdravom kralju in Cesarju ter Duceju zaključena.
Po končani cerkveni slovesnosti so odlič-niki odšli na okrajno glavarstvo, kjer so se vpisali v knjigo čestitk in okrajnemu glavarju i/rekli čestitke k pomembnemu prazniku italijanskega naroda in imperija.
Zvišanje pokojnin zavarovancem '»Slavne bratovske skladnice v Ljubljani
namenu, da se zboljšaj gospodarski položaj upokojencev in nezgodnih rentnikov rudarske in topilniške industrije, je Visoki komisar odredil zvišanje pokojnin in nezgodnih rent upravičencem Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Zvišanje se izvede v obliki dodatnih dcklad, tako. da se celokupni iznosi dosedaj tekočih draginjskih doklad s početkom 1. oktobra 1041 -XIX zvišajo za 50%.
Slabo vreme traja dalje
Ljubljana, 6. novembra.
Že dobrih tO dni vlada slabo, deževno vreme. .Na november odpade od teh vseh 6 dni. V zračnih plasteh se borita za nadmoč mrzli sever in topli, vlažni jug ki valovi v višjih zračnih plasteh, dočim se skuša mrzli severni val preriniti v nižjih plasteh. Nastajajo pravcate vremenske spremembe. — Tu enkrat padanje temperature, naio primerno dviganje, tam dviganje barometra, ki nato rapid no pada. Davi je bila najnižja temperatura še nad ničlo, namreč + 0.8° C. V sredo je bila dosežena najvišja temperatura + 5° C. Barometer je danes dosegel stanje 757.6 mm.
Med dežjem je začelo včeraj popoldne snežiti. Močno je snežilo danes zjutraj in nekaj ur dopoldne. Ko bi se 6neg tako naglo ne tajal in bi ostal nespremenjen, bi v Ljubljani dosegli snežno ode jo, debelo do 46 cm. Včera j je začelo ob 6.55 deževati in je deževalo s presledki ves dan pozno v noč. Do davi je v 24 urah padlo 59.2 ram dežja.V novembru pa že. 95.5 min. množina, ki bo skoraj kmalu dosegla višino dežja v oktobru.
Zaradi deževja in nagle topitve snega naglo naraščajo potoki in reke. Ljubljanica je na špici n pr. narasla od prvih dni deževja do davi za 1.07 m. Prav toliko in še nekaj več je narasla Ljubljanica pri Fužinah. Potoki že počasi poplavljajo polja, posebno na Barju.
Rdeči križ sporoča
V Ljubljani, 3. novembra 1941.
Pošto naj dvignejo na Tyrševi 11 /I: Bavdek Stojan, Marijanišče, Cerar Danica, Streliška ulica, Certalič Ante. Zavrti 4, Golob Franc inž., Higienski zavod. Jemec Janko, vas Rašica 46 p. Vel Lašče, Kovač Mici učiteljica, Ravnikarjeva 10, Pantič Majda. Škofja ulica IŠ/II. Domovnice naj prinesejo. Frančeškin Josip, Mole France,
Rslsči križ zbira staro obleko
Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani obvešča, da zbira v 6vojeni oddelku za oblačila staro obleko, obutev, perilo, posteljnino itd., namenjeno beguncem in ujetnikom.
Darovi se sprejemajo pri -Oddelku za obla čila*, ki posluje v poslopju Delavske zbornice v Cojjovi ulici št. 1, drugi vhod, pritličje vsak dan
od 9 do 12. Telefon 21-23.
*
_ Sprememba v prontetu potniških vlakov na
progi Ljubljana—Zalog. Pričenši s sredo dne > novembra 1941 vozi na progi Ljubljana—Zalog dnevno redno en par potniških vlakov več in sicer v smeri Ljubljana—Zalog vlak štev. 610 z odhodom iz Ljubljane ob 8.7 in s prihodom v Zalog ob 8.28 ter v obratni smeri vlak štev. 625 b z odhodom iz Zaloga ob 8.33 in s prihodom v Ljub-i.3ne g); a^a. Od istega dne dalje odhaja vlak stev. 630 iz Ljubljane eno uro kasneje t. j. ob 15.20
ter vlak štev. 631 iz Zaloga 25 minut kasneje, t. j. ob .15.40.
—	Živahne kupčije z zemljišči in hišami. Zemljiška knjiga je oktobra zaznamovala 95 kupnih ftogodb, s katerimi so bila prodana razna jiose-stva, zemljiške parcele, hiše in vile v mestu in okojici. Kupna vrednost teh prodanih nepremičnin predstavlja vrednost 2,193.478 lir. Septembra je bilo 57 kupnih pogodb za 1,643.798 lir. V 10 mesecih tega leta je zemljiška knjiga zaznamovala že 1141 kupnih pogodb za vrednost 34,213.737 lir. Vrednost raznih zemljiških in stavbnih parcel v mestu je ostala neizpremenjena in 6talna. Cene so odvisne od lege parcele, !o od glavnih prometnih žil, ob katerih prodani svet leži. Splošno 6o cene v mestu od 50 do 200 lir za m5. Gozdovi v okolici so jxKeni na prodaj. Ta.ko je kupila jx>-seetnica Josipina Janežičeva iz Pijave gorice od posestnika Janeza Podlogarja iz Želimlja gozdno parcelo v izmeri 20.217 m2 za 14.250 lir. Zanimivo je tudi, da je neki zidar v malem naselju v Tlakah prodal svojemu tovarišu prav ozko in majhno parcelo s čebelnjakom vred za 190 lir. Največje kupnine so dosegale zneske od 150.000 do 250.000 lir.
—	Ne kupujte ukradenih stvari! Mnogi ljudje so v svojem jxihlepu j>o blagu, zlasti f>o zlatnini in srebrnini, tako neprevidni, da kupujejo razno blago za malenkostne cene od sumljivih prekupčevalcev in oseb, ki imajo zveze s tatinskimi in vlomilskimi elementi. Zaradi nakupa sumljivega blaga so določene primerne stroge zaporne ali denarne kazni. Nedavno je mali kazenski senat 6odil neke dečke, ki so pred meseci stikali po raznih stanovanjih in se splazili celo v mestni muzej ter pobirali razne dragocenosti, zlatnino in srebrnino. Ker so bili še mlajši maloletmiki, so bili samo po-svarjeni in izročeni staršem v strožje nadzorstvo. Z njimi pa sta bila obtožena tudi 2 zlatarja, ki sta od njih kupovala zlatnino in 6rebrnino, ko sta morala vedeti, da otroci ne morejo na pošten način priti v posest takega blaga. Prvi zlatar je bil obsojen na 1200 lir, drugi, zlatarski pomočnik, pa na 600 lir denarne kazni, to ne|>ogojno.
krajev. Pripeljano je bilo do 15 voz teh glav. Prostor za gobe je jx>f>olnoma opuščen. Za kronista je velika zanimivost, da 60 na trgu pred mestno lopo, kjer so prodajali krompir, izostale dolge vrete gospodinj in drugih ljudi, ki so tja prihajali že ob zgodnjih jutranjih urah, celo pred 5. uro, čakajoč, da dobe nekaj kg krompirja. Ker so trgovci začeli prodajati strankam krompir, je naval na mestno lojx> jx>nehal.
. 1 Obsojen navijalec. Trgovski f>omočnik Matija je 22. julija prodajal na živilskem trgu jajca po 1.30 lir kos. Cena je bila pretirana, ko je bila najvišja cena mnogo nižja. Zaradi prestopka navijanja cen obtoženi Matija je bil na okrožnem sodišču pred sodnikom poedincem obsojen na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni nepogojno.
1 Prosimo gosp. Grčarja Alojzija, gradb. teh. akviziterja za »Slovenčevo knjižnico«, da se takoj oglasi v podpisani upravi. — Uprava »Slovenčeve knjižnice«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6.
Ljubljana
Razdeljevanje oblačilnih nakaznic
Mestni preskrbovalni urad bo drugi teden razdelil oblačilne nakaznice naslednjih 5 kategorij:
1.	za otroke od enega do dopolnjenega 4. leta;
2.	za deklice od 5. do dojx)lnjenega 14. leta;
3.	za dečke od 5. do doj>olnjenega 14. leta;
4.	za ženske od 15. leta dalje;
5.	za moške od 15. leta dalje. Oblačilno karte so na ime upravičenca in niso
niti cele niti deljene prenosne.
Pravico na oblačilno nakaznico ima vsaka nad eno leto stara oseba, ki stalno stanuje v mestni občini ljubljanski. Nakaznic pa ne bodo dobili člani zajednic, ki oskrbujejo svoje oskrbovance s potrebnimi .oblačilnimi predmeti.
Oblačilne nakaznice bo mestni preskrbovalni urad razdeljeval takole:
Mestni uslužbenci bodo že današnji petek začeli vsem hišnim lastnikom ali oskrbnikom raz-našati jxwebne obrazce, ki jih hišni gospodarji ali oskrbniki takoj morajo razdeliti družinskim glavarjem, da jih natanko izpolnijo. Resničnost teh podatkov pa mora potrditi hišni gosjiodar ali njegov namestnik s svojim podpisom.
V ponedeljek, torek, sredo in četrtek, t. j. 10., 11., 12. iu 13. novembra od 9—12 in od 14—18 bo družinski glavar ali njegova žena ali drug odrasel član družine po predložitvi prej navedenega obrazca, ki ga je potrdil hišni lastnik ali oskrbnik, dobil oblačilne nakaznice na za to določenem prostoru v okolišu svojega stanovanja. Razpored teh uradnih prostorov bo objavljen v sobotnih in nedeljskih listih.
Opozarjamo upravičence, naj od hišnih lastnikov dobljene obrazce takoj izpolnijo z zanesljivimi družinskimi jKKlalki, predvsem pa s pravo letnico rojstva. Do dneva razdelitve oblačilnih nakaznic naj tako izpolnjene obrazce skrbno hranijo, ne prepogibajo, ne zamažejo ali celo raztrgajo, ker bodo ti obrazci služili za uradno kartoteko.
*
1 Vpisovanje v tečaj o negi in prehrani dojenčka bo v Higienskem zavodu — oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom kraljice Marije) — vsak delavnik do-ftoldne, tudi telefonsko na št. 44-71. Tečaja bosta dva, in sicer: a) popoldanski ob torkih in sredah od jk>1 5—6; b) večerni 'ob torkih in sredah od pol 7—8. Pričetek obeh tečajev bo 17. novembra ob J50I 5. Eventualne spremembe dnevov jx> ustnem dogovoru. Vsak tečaj traja tri tedne — 12 ur — ter je brezplačen.
1 Sodaliteta Ss. Cordis za ljubljansko mesto bo imela svoj sestanek v sredo 12. novembra ob treh popoldne v dvorani duhovskega semenišča. Obravnavala se bo tvarina, ki je določena v »Škofijskem listu«. Glavni referent je g. župnik Ivan Filipič. Njegovo poročilo mora vsakega duhovnika zanimati, posebno pa voditelje Marijinih družb, ki se bodo gotovo V6i udeležili sestanka.
I Živilski trg že v skorajšnji zimi. Tržni dan je bil to sredo srednje živahen. Vse kaže, da je že skoraj nastopila na trgu zimska sezona. Na to ojx>zarjajo človeka kupi snega. Dovoz raznih potrebščin je skrčen, ker mnoge prodajalke z dežele izostajajo, pa tudi nakup je omejen, ker prihajajo gospodinje na trg le, ko jim zmanjkajo zaloge razne zelenjave in drugih 6tvari. Za cvetačo je bilo v sredo veliko zanimanje in povpraševanje. Tržno življenje pa se prebuja šele okoli 8. tire, ko je r>o poleti bilo ob 7. uri že najživahnejše vrvenje Pred 8. uro ni skorai nobenega človeka na trgu. Kmetice prihajajo ob 8. uri, branjevci pa postavljajo 6voje klopi nekaj minut poprej. V sre-i dn ie hilo na trgu mnogo Ipnih zeljnatih cdsv. nri-' peljanih od ižanske strani in iz raznih dolenjskih
1 Na koncertu našega odličnega pianista Antona Trosta so najprvo na sf>oredu Bachove koralne predigre. Teh prediger je napisal 6lavni klasik preko 100 in tvorijo pravi zaklad mojstrove umetnosti fantazije in občutka. Izmed teh so bili mnogi preludiji od raznih umetnikov preneseni za klavir. ludi Busoni, eden najboljših poznavateljev Bachove glasbe je izdal celo vrsto Bachovih del in jih priredil kot nekako visoko šolo klavirske igre. Med Bu6onijevimi priredbami je tudi 9 koralnih prediger, prirejenih za klavir, toda ne v blestečem koncertnem, temveč, kakor 6am pravi v komornem slogu. Izmed teh so 4 na sporedu našega koncerta na tekste: Zbudite se, nam kliče glas; Pridi, Bog Stvarnik! Pridi, Odrešenik nevernikov! in Radujte 6e, ljubi kristjani! Trostov klavirski koncert bo v ponedeljek 10. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
I Celo vrsto veselih pesmi in kupletov, ter veseloigro »Fest fant« bo izvajal Rokodelski oder na zabavnem večeru, ki bo v nedeljo 9. novembra ob 5 jx>poldne v Rokodelskem domu. Cena vstojmic je nizka! Vstopnice so v predprodaji v nedeljo od 10 do 12 in eno uro pred predstavo v Rokodelskem domu, Petrarkova 12, I. nadstropje.
Gledališče
Drama: Petek, 7. novembra: »Boter Andraž«. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30. — Sobota, 8. novembra: Zaključna predstava za Do-jx)lavoro. Začetek ob 14.30. — Nedelja, 9. novembra: »Nocoj bomo improvizirali«. Izven. Znižane cenc. Začetek ob 17.30.
Opera: Petek, 7. novembra: »Princeska in zmaj«. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Začetek ob 15. — Sobota, 8. novembra: »Ri-goletto«. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.
—	Nedelja. 9. novembra ob 10. dop.: »Princeska in zmaj«. Miladin. oj>ereta. Globoko znižane cene. Ob 15: »Netopir«. Izven. Znižane cene.
Radio Ljubljana
Petek, 7. novembra. — 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — .45 Komorna glasba, vmes ob 8.00 naj>oved časa. — 8.15 Radijska poročila.
—	12.15 Harmonikaški duet Malgaj. — 12.35 Koncert dueta Gabelljni-Ciampanelli. — 13.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Operetna glasba, izvajana jx> orkestru ElARja pod vodstvom D. M. Šijanca s sodelovanjem sopranistke Drage Sokove in tenorista Janeza Lipuščka. — 14.00 Radijska poročila.
—	14.15 Koncert pod vodstvom Maciocea. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert violončelista Cende Šedlbauerja in pianista Marjana LipovSka. — 19.00 »Parliamo 1'italiano«, prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. — 20.00 Najx>ved časa. — Radijska poročila, — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Orkester Cetra pod vodstvom Barzizza. — 21.20 Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija. . -i- 21.45 Pogovor v slovenščini. — 21.55 Bleščeča glasba pod vodstvom Petralia. — 22.20 Italijanska narodna glasba pod vodstvom Prata — 22.45 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin tTg 5, mr. Kuralt, Gosjx>svetska cesta 10 in mr. Bohinec, ded., Cesta 29. oktobra 31.
Poizvedovanja
Ušel je kanarček, svetlo rumen, sliši na ime j Jaki. Sporočiti proti nagradi Hrvatski trg št. 3, pritličje.
Iz Novega mesta
V ponedeljek 10. novembra 1941 ob 6 zvečer priredi Narodno gledališče iz Ljubljane v Prosvetnem domu poznano Šurekovo komedijo z godbo in petjem »Pesem s ceste«, v režiji Petra Malca.
Igrajo: Kraljeva, Starčeva, Košič, Košuta, Nakrst, Rasberger in Venišnik. Opozarjamo na to gostovanje.
Živine je mnogo. V ponedeljek se je na Loki vršil običajni ponedeljkov sejm za prašiče in istočasno tudi sejm za |)lemensko živino. Tudi tokrat so okoliški živinorejci pripeljali rekordno število glav. Na prodaj je bilo kar 146 volov 45 krav mlekarie, 90 juncev in 27 telic. Na sejm za prašiče so pripeljali 662 prašičev.
Novice iz kandijske bolnišnice. V bolnišnico se je zatekel hlelir posestnikov sinček Anton Grčar z Mirne. Fantka je pohodil domači konj mu zlomil nogo ter mu tudi sicer prizadejal hude notranje poškodbe. — 21 letni ogljar Alojz Vršnik iz Rdečega Kala pri Do-brniču je v planin1 žgal og!je. Stanoval je v leseni koči. ki si jo je postavil v planini. Zaradi leže mokrega snega se je na drevesu po^ katerim je imel postavljeno kočo. odlomila veja, ki je s taku s;lo treščila na oglnrjevo kočo, da mu jo je porušilo. Nesreča ie hotela, da se je Vršnik prav takrat nahajal v koči. Nanj se je porušilo tramovje in mu hudo poškodovalo hrbtenico. Sedaj se zdravi v kandijski bolnišnici.
Iz Trebnjega
Narodno gledališče u Ljubljane vprizori v soboto. 8 novembra 1941 ob 6 zvečer v Prosvetnem domu velezabavno komedijo z godbo in petjem »Pesem s ceste«, v režiji Petra Malca. Na to nrvo gostovanje ni">l<! jrnega gledališča š? pri v no. 6<bej opozarjamo in toplo priporočamo obisk.
Iz Hrvatske
Bosua bo vzor in biser. Pavelič je te dni sprejel odj>oalanstvo muslimanov iz Tuzle, Klad-nja in Zvornika. Pri tej priložnosti je rekel, da so muslimani potomci starih hrvatskih plemen in |K)tomci starega hrvatskega plemstva ter nosilci hrvatske državnosti v daljnih vekih. Prišel bo čas, da bo Bosna vzor in biser Hrvatske. K tem besedam dodaja »Novi liste: Poglavnik ni doslej rekel ničesar, kar se ne bi izj>olnilo. Izpolnila se je celo njegova vera in vera celega hrvatskega naroda. Poglavnik ve, da bo skoraj prišel čas, ko bo naša država pravi biser, on to veruje. To ve ves hrvatski narod in ves hrvatski narod v to veruje. Doslej je vedno zmagala naša vera, pa lx> zmagala tudi sedaj.«
Odbor za darove vojakom. V Zagrebu so ustanovili odbor za zbiranje darov hrvatskim vojakom. To akcijo bo vodil hrvatski Rdeči križ.
Mestna občina kupila 300 vagonov krompirja. Mestna občina zagrebška je kupila 300 vagonov krompirja, ki ga bo prodala revnejšim družinam, katere si niso mogle nabaviti zalog.
Hrvati se vračajo iz Srbije. Hrvatski prese-ljevalni urad poroča, da se je od ustanovitve neodvisne države Hrvatske pa do danes preselilo iz Srbije na Hrvatsko 18.000 družin z okroglo 70.000 družinskimi člani.
Duhovno sodišče starokatoliške eerkve ukinjeno, S posebno naredbo je bilo ukinjeno staro-katoliško duhovno sodišče v Zagrebu. Vse dosedanje naredbe, s katerimi je biia priznana pravica delovanja starokatoliškega duhovnega sodišča, so ukinjene in v bodoče to sodišče ne sme več izrekati sodb v ženitnih zadevah. Matice novorojenih, poročenih in umrlih starokatolikov bodo odslej vodila občinska oblastva.
Italijanski potniški urad v Zagrebu. Pretekli teden je bil v Zagrebu odprt italijanski potovalni urad Enit. Ta urad bo opravljal v Zagrebu tudi kulturno poslanstvo. Priključen mu je namreč sedež italijanske knjižne propagande, ki bo imei stalno razstavo italijanske knjige. Italijanski jx>tniški urad s svojim kulturnim poslanstvom bo tako nova kulturna pridobitev mesta Zagreba.
Še nekaj novih besed namesto tujk na Hrvaškem. V »Slovencu« smo že zadnjič omenili le nekaj novih besed, ki jih sedaj obvezno uporabljajo namesto tujk na Hrvaškem. Naj jih danes omenimo še nekaj. Starejšega izvora iz časa Šu-leka so n. pr. te-le besede: hitlenica — štafeta, državnjača — državni papir,, doslužba — pokojnina, dogodičnost — eventualnost, dvobir — alternativa, pismarnik — arhivar, probitak — interes, stožerštab, pitomište — internat, ustrojba — organizacija, biljegovka — kolek, posebnik — privatnik, preinavka — reforma, prorov — tunel, ure-dovnica — pisarna, rednik — uradnik, samovlast
—	diktatura itd. Sedanjega novega izvora so besede: bitnica — baterija, bojna — garda, bojnica
—	bataljon, bojnik — major, činored — red, mu-njovoz — tramvaj, stegovni — disciplinski, duha-nar — trafikant, duhanarnica — trafika, slikopis
—	fotografija, veleobrt — industrija, zatočeniško zbiranište — koncentracijski tabor, navjera — kredit, udružba — korporacija, krugoval — radio, dizalica — lift, krilatica, krilaš — letalo, posta-vitelj — monter, munjostrojarski — elektrotehnični, trpljiva oporba — pasivna rezistenca, promičba
—	propaganda, putničarstvo — turizem, sreditba
—	regulacija, upravljač samovoza — šofer, vojnica
—	milica itd.
Sprememba imena. Po naredbi notranjega ministra se odsedaj imenuje kraj in občina Hrasto-vec pri Daruvarju Eichendorf.	'jaocj
Italijanski institut v Karlovcu. V Karlovcu so odprli italijanski institut, na katerem poučujejo italijanščino italijanski profesorji.
Zagrebške ulice čistijo, pa ne smeti, ampak nezaželenih ljudi. Najhujšo piko imajo na nočne sprehajalce. Že nad 1500 nediscipliniranih nočnih sprehajalcev je bilo kaznovanih in njih kazni znesejo skupno že četrt milijona kun. Prav tako pazijo na red na križiščih, na kolesarje in avtomobiliste (avtomobil je sedaj jx> hrvatsko »samovoz<) in neusmiljeno čistijo ulice otrok in prosjakov. Na ulicah tudi ni več videti pijancev, ker še mora vsak takoj iti hladit, čim ga zasačijo.
Iz Srbije
Srbija iina 26 proizvajalcev mila. Srbska centrala za kemično proizvodnjo je pooblastila 26 tvrdk iz Srbije in Banata za izdelovanje mila. Milo je enotno. Samo te tvrdke so pooblaščene izdelovati milo ter ga prodajati na veliko. Delo imajo porazdeljeno tako, da vsaka tvrdka krije potrebe svoje bližnje okolice.
Kruševac bo postal industrijsko mesto. Pred vojno je bilo zajx>slenih v Kruševcu okoli 4000 delavcev. Ker je po vojni prenehala poslovati državna delavnica »Obiličevo«, si je 2000 delavcev odšlo iskat dela drugam. Kruševac pa ima vse pogoje, da postane industrijsko središče. Na razpolago ima dovolj električne energije, v njegovi bližini sta aleksinački premogovnik in premogovnik pri Ravni Reki, v mestu je dovolj inženirjev, kemikov in specializiranih delavcev, tako n. pr. samo 500 delavcev za proizvodnjo gumijastih izdelkov.
Banatska pšenica bo prihodnje leto bolj pozna. Ker se je v Banatu zelo zavleklo jx>spravljanje koruze, so začeli sejati pšenico mesec dni pozneje, kakor prejšnja leta. Zato bo tudi žetev poznejša. Posejali pa so večjo površino pšenice, kakor lansko leto, ker je bilo lani na tisoče hektarjev zemlje r>od vodo.
Nadzor nad cenami je vedno strožji. Ker prebivalstvo ni ubogalo oblastev ter ni upoštevalo uradno določenih najvišjih cen, so oblasti zelo poostrile nadzorstvo nad trgovci in kupci ter so začele vse prestopke neusmiljeno kaznovati. Tako je bil nek belgrajski trgovec kaznovan zaradi nedovoljenega povišanja cen in nedovoljenih ter neprijavljenih zalog na milijon dinarjev kazni.
Živali belgrajskega zoološkega vrta na toplem. Kakor hitro so se začeli kazati znaki prihajajoče zime, so zadrhtele živali iz toplih južnih krajev. Hitro so jih preselili na toplo. Tam spdaj žive na različne načine. Ptice so kar v sosednji zgradbi, ki jo jx>noči kurijo. Nekatere morajo greti celo s jiosebnimi žarnicami, ker drugače nočejo jesti in bi poginile. Tudi levi e svojimi boljšimi polovicami so odšli v zimsko hivališče, ki jim ga že nekaj časa kurijo. Kaj tudi ne bi, saj so zrasli na vročem afriškem soncu. Tudi sloni in noji morajo imeti peči. Slonove samice sploh ne puščajo na sveži zrak, ker je preveč občutljiva. Le kadar je močno sonce in ni vetra, sme malo na sveži zrak. Krokodilom in nilskemu konju morajo greti vodo. ker bi se sicer hitro poslovila od tega sveta in ju ne bi več videli. Lame. antilope in cebre imajo skupno zimsko prebivališče.
Promet je delno obnovljen. V Srbiji je začel zopet voziti vlak iz Belerada v Niš in nazaj. Kakor je znano, je bil promet na tej progi prej ukinjen. Sedaj vozi dnevno en vlak v Niš in eden v Belgrad.
KULTURNI OBZORNIK
LIKER
JE KREPČILEN IN VAM URAVNA PREBAVO
Bjornsen: Deklica s Prisoj - Anže
Kot tretji zvezek Slovenčeve knjižnice, ki izhaja vsakih štirinajst dni, sta izšli dve vaški povesti slavnega norveškega pisatelja Bjtirn-storna Bjornsona, Ibsenovega sodobnika in antipoda, in sicer Deklica s Prisoj (poslovenil France Kremžar in je izhajala svoj čas v podlistkih »Slovenca«) ter Anže (ponašil Ivan čampa ter je bila priobčena v Kresu).
Tako smo sedaj knjižno dobili dve najlepši povesti slavnega norveškega pisatelja (ki pa je pisal v danščini), ki je s temi dvemi ter še z »Veselim fantom«, ki je tudi pred leti izšel v slovenščini (Evalit) ter še nekaterimi drugimi postavil v svetovni književnosti zgled domačin-ske povesti ter tako imenovanega poetičnega realizma, ki je tudi v naši književnosti rodil lepe sadove ter je še zdaj v veliki meri ideal umetniškega pisanja za široke plasti. Predvsem prva, »Deklica s Prisoj«, ki je v svetovni književnosti znana pod izvirnim naslovom »Synnove Solbak-ken< (po glavni junakinji), je bila ob svojem izidu (1857) »veliko odkritje« ter jo je danska kritika proglasila za »mojstrsko delo«, in jo primerjalni literarni zgodovinar na pariški univerzi Van Tighem še sedaj smatra za »najlepše, kar je ta književna vrsta dala v vseh deželah«. In resnično: Deklica s Prisoj je tako sočna in poetična knjiga, taka čista umetnina, globoko človeško podana ter epično preprosta, kot so samo največja dela umetnikov, ki zajemajo iz najglobljih epičnih navdihov naroda in pesmi. Vsa novela, kateri bi primerjal morda samo še Kellerjevo »Romeo in Julija na vasic, je resnično ena sama pesem o ljubezni dveh povsem nasprotnik svetov, o tem, kako iprehaja luč v temo, kako se Oeojan dvigne na Prisoje, kako se član stare pretepaške družine Thorbjorn, ves vesel in razbrzdan ter neomejen, približa boga-boječemu, v protestantski sekti celo nekaj mrkemu dekletu, ki pa se vedno bolj nagiba veselemu pogledu na svet (učenje plesal), ali ni to naravnost epično zajetje poganstva in krščanstva, kakor ga ipodajajo stare epične norveško »sage«? In prav tu pri narodnih epikih se je učil Bjorson ter je prav v slogu sag začel pisati svoje vaške povesti, med katerimi je bila prva Deklica s Prisoj in tudi najbolj uspela med njimi. Ta biser poetičnega, ideeliziranega realizma je vse doslej ostal neopazen v podlistkih našega dnevnika ter je velika zasluga Slovenčeve Knjižnice, da ga je dvignila iz pozab-ljenja in ga dala v roke širokim vrstam bralcev, ki si danes žele prav od 6rca podobnega branja, ki je še velika umetnina po vrhu in danes po svojem slogu in optimizmu naravnost mojstrski zgled sodobnih, znova na tradicijo na-vezujočih teženj, kako se preko globeli največjih naisprotij z veliko vero in ljubeznijo lahko zgrade najlepši in najtrdnejši mostovi.
Druga novela »Anže« je znana v literarni zgodovini pod naslovom »Arne« ter je v nekem pogledu bolj poetična od prejšnje, toda v drugem pa našemu čustvovanju bolj tuja in že preveč idealizirana, dasi je deležna v literarnih zgodovinah prav takega priznanja ter je v veliki meri povzročila, da se je krstno ime Arne tako udomačilo v evropskem svetu, ki mu je poetičen oris skandinavskega kmeta postal privlačno odkritje Bjornson v tej noveli ni več tako čist umetnik kakor je bil v Deklici s Prisoj, je že vse bolj vzgojiteij, ki dviga svojega gorjanca iz uboštva, zavesti manjvrednosti, iz sovraštva in iz čudnega pesniškega hrepenenja po daljnih doživetjih in po sreči v tujem svetu v zavest dela, v lastno izobrazbo, ljubezen in srečo doma, na lastni zemlji. Vse to pa doseže po neizmerni tihi žrtvi svoje matere, mučenice, in svetli ljubezni Evice, nadučiteljeve hčerke, ki uteši njegovo pesniško koprnenje. Če čutimo to pesniško nastrojenje norveškega gorjanca za malo prisiljenp črto v njegovem značaju in preveč idealizirano, zraslo resnično iz gesla dobe, težeče zavestno k narodu kot pesniškemu zakladu, kot poetičnemu navdihu in resnično pesniškemu svetu, nas pa pritegnejo z vso močjo prizori materine tihe bolečine in ljubezni v začetnih poglavjih, ipotem neuravnovešeni tip godca, njenega moža in fantovega očeta, dramatičnost njegove smrti ter sočni prizori z deklicami in materino posredovanje, da priveže sina z novo ljubeznijo na rodni grunt. V tej povesti je veliko poezije in uvod sam je pesem v prozi zase, ki pa s svojo zgodbo o tem, kako vresje in zelenje pokrije golo steno in krš, že nakaže tudi vzgojni smisel povesti: kako. se neuk gorski fant, ki ima naravno nadarjenost in veliko hrepenenje, povzpne kot visoka zelena smreka na domači krš. Bralec bo čutil sam, da ta druga povest ni več tako čista epika, kljub pravi poeziji, ki v njej kar žehti in polje.
Prevoda sta oba dobra, samo da je Kremžar Deklico s Prisoj poslovenil ter ji pustil norveško ime in norveško okolje, Čampa pa je povest popolnoma in spretno ponašil ter jo prenesel k nam. Toda ti ljudje so nam ostali vendarle precej tuji, kakor tudi kraj ter se zatoponašitev takega, kljub vsemu domačinstvu in poeziji vendarle malce eksotičnega dela, zdi vendarle le prenasilna, kajti že ime Anže ne pove tega, kar Arne.
Knjiga je lepo in umetniško polnovredno branje, kljub temu, da je tudi ganljivo in pisano za najširše občinstvo, kakor vsaka prava narodna umetnina. Preveč idealizacije, ki je v njih, pa nam danes ne škoduje, posebno še, ker smo bili zadnje čase vajeni vse drugačnega krnetskega naturalizma in materializma, ki je zopet poudarjal drugo laž in pretiraval v nasprotno smer. Uravnovešenja pa smo danes najbolj potrebni.	td.
Natečaj za glasbena dela
Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje naslednje natečaje za inštrumentalne skladbe, za vokalno iiištrumentalno skladbo ter mešane zbore z iivir-oim slovenskim besedilom:
I. Simfonično skladbo za veliki orkester, trajajočo najmanj 20 minut. Nagrada 2000 lir.
II.	Simfonietto ali serenado za godalni orkester, trajajočo najmanj 10 minut. Nagrada 1500 lir.
III.	Vokalno instrumentalno skladbo (oratorij ali kantato), trajajočo najmanj eno uro. Nagrada 5000 lir.
IV.	Pet mešanih zborov, izmed katerih traja vsak po najmanj 4 do 5 minut. Nagrada za vsak zbor 500 lir, skupaj 2500 lir.
V. 10 klavirskih skladb za mladino po 300 lir, skupaj 2500 lir.
VI. 5 skladb za violino ali drugo godalo in klavir, po 400 lir, je 2000 lir.
VII. Poleg teh razpisov jo določenih 10.000 lir za odkup še neobjavljenih rokopisov raznih del slovenskih skladateljev.
Predložiti se morejo samo nova dela, ki do sedaj še niso bila objavljena, ne nagrajena in tudi ne izvajana.
Natečaja 6e lahko udeležijo samo slovenski skladatelji. Vsak udeleženec mora označiti §voje delo z geslom in v posebni kuverti, označeni z istim geslom, navesti svoj naslov. Na kuverti naj bo tudi naslov, kamor naj se vrne nenagrajeno ali neodkupljeno delo, vendar ta naslov ne sme biti istoveten z onim v kuverti. Dela morajo biti poslana v partituri kot priporočena pošiljka na naslov Glasbene Matice, Ljubljana, Vegova ulica 7, in sicer dela pod I. in II. najkasneje s poštnim žigom 28. februarja 1942; pod 111. najkasneje s poštnim žigom 30. junija 1942; pod IV., V. in VI. najkasneje s poštnim žigom 31. decembra 1941.
Razpisane nagrade pod I,—VI. so nedeljive, pod VII. pa se določijo po predlogu žirije. Izplačane bodo 14 dni po objavi izida natečaja. Odbor ima pravico odkupiti nenagrajene skladbe.
Glasbena Matica si pridržuje pravico prve izvedbe vseh nagrajenih skladb v teku treh let po objavi uspeha natečaja. Skladbe, ki so prejele nagrado iz točke IV., V. in VI. in one, ki se odkupijo iz točke VIL, preidejo v last Glasbene Matice, ki jih lahko izda v prvi nakladi in sporazumno določenem številu v teku treh let po ob-
iavi natečaja, od skladb, ki so nagrajene z točke .., II. in III., pa ostanejo po dogovorjenem roku 3 let po objavi natečaja avtorske pravice avtorjem nedotaknjene.
Razsodišče bo imenovala Glasbena Matica s posebnim razpisom.
Vse ostale pogoje in postopek natečaja je raz-videti iz posebnega pravilnika, katerega odtis bo poslala Glasbena Matica na zahtevo vsakemu interesentu.
Zoper odločitev razsodišča ni priziva.
V Ljubljani, 1. novembra 1941.
Glasbena Matica.
Fronta pri Tobruku: Italijanske patrole
Dolarske hijene
To novico zve pravočasno le Ellen Counter. Inšpektor Taylor je bil toliko uvideven, da ji je pravočasno sporočil, kdaj bo Palmer zopet svoboden.
Komaj stopi Palmer iz palače, kjer je bil zaprt v policijskih zaporih in komaj prvič zopet globoko zajame sveži zrak, že mu hiti Ellen nasproti.
»Francki« zavriska Ellen. »Hvala Bogu, da je tega konec!« Sredi ceste se objameta, nato jo rOko v roki mahneta skozi vrvenje naprej.
»Ti, Franck,« šepeta Ellen in ga pri tem šegavo pogleda, »ali me imaš še vedno prav tako rad kot prej?«
Francku se zresni obraz; počasi odkima z glavo. »Ne, Ellen!«
»Kaj? Zakaj pa ne? ...«
»Ne, Ellen, še veliko bolj te imam rad!« se ji zasmeje Palmer. »In ti?«
»Jaz tebe tudi!«
»Tudi sedaj še? Ko nisem več...'Saj nimam niti službe, niti božjaka v žepu... še pojma nimam, kaj naj sedaj počnem.«
Veselo mu stisne Ellen roko in se brezskrbno zasmeje tako glasno, da se nekaj .mimoidočih kar ozre za njima. »Franck! Kaj si že cisto pozabil na strica Paddyja, na našega zlatega strička?«
»Kako? Kaj pa ima stric Paddy z nama opraviti?«
»Boš že videl! Saj greva sedaj k njemu!« se pritajeno smeje Ellen. t Palmerju se še sanja ne, kaj prav /.« prav
II 0 U 0 R E
ST
T0NIC0
Vprašanje prehrane Grčije
Vprašanje prehrane povzroča Grčiji precejšnje skrbi zlasti zato, ker se mora trdo boriti s črno borzo. Vlada je določila poseben odbor ministrov za prehrano, ki naj stori vse, da se bo omogočil v Grčijo uvoz živeža iz sosednih držav. Kljub velikim kaznim, ki so zagrožene ljudem, kateri se bavijo s črno trgovino, prinaša atensko časopisje vsak dan članke o neverjetnih primerih s črno borzo. Tako pišejo listi, da je zadnjo sredo neki mož prodal hleb kruha za 600 drahem ali 04 lir ter neki drugi en in četrt kg olja za 1200 drahem ali okoli 128 lir. Oba sta bila strogo kaznovana. Atenska policija je zadnje čase tudi ugotovila, da je v prometu mnogo ponarejenega denarja, s katerim ljudje preplačujejo blago, ki ga je dobiti ali na trgu ali na črni borzi.
V Atenah so začeli razdeljevati sočivje, predvsem fižol, ki prihaja po posredovanju Mednarodnega RK iz Turčije. Atenski list »Akropolisc piše, da ga bodo razdelili brezplačno med reveže in brezposelne v Atenah. Ti ljudje si sami ne morejo kupiti ali kako drugače preskrbeti živeža za zimo. V Atenah pa živi tudi precej bogatih ljudi, ki si živež lahko nabavijo in izrabljajo na pr. dovoljenja, ki jih izdaja vlada za uvoz življenjskih potrebščin z dežele v prestolnico, za sebe namesto v splošno korist. List se obrača na te ljudi s pozivom, naj ne kupujejo živeža, ki je prišel iz Turčije in naj ne odjedajo kruha najrevnejšim ter najpotrebnejšim. To da bo le majhna žrtev, ki jo bodo z lahkoto prenesli. Vlada je ustanovila za brezposelne in reveže, ki nimajo za zimo ne prahu moke, ne koščka drv in ne denarja, podporno organizacijo z imenom »Krščanska pomoč bližnjemu« in je namenila zanjo 500 milij. drahem. Listi pozivajo premožne sloje, naj tudi oni kaj prispevajo tej organizaciji za odpravo velike bede med najrevnejšimi.
se po zmagovitem sunku vračajo z ujetniki
stric Paddv namerava. Toda ni mu treba dolgo krotiti radovednosti, liro kasneje sedi že zadovoljno in dobrosrčno se smejočemu stricu Paddyju nasproti, ki se muza sedaj Elleni, sedaj njemu.
»Tako, moj dragi Palmer, končno ste zopet tu!« Stric Puddy kar žari, tako srečen in zadovoljen je, ker bo lahko dvema mladima, ki sta se odločila za skupno pot skozi življenje, povedal nekaj dobrega.
»No, sedaj lahko to noro zgodbo pozabimo! Vi, Franck Palmer, če imate veselje in če vas je volja začeti pošteno življenje, v katerem bo treba trdo delati, lahko sedaj zagrabite ugodno priložnost. Če se ne motim, se vam bo to posrečilo s pomočjo te mlade gospodične, katere se po mojem mnenju itak ne boste znebili nikdar več!«
»Kar se mene tiče, gospod Mees!«
Stric Paddv kar poskoči. »Kaj se to pravi: • gospod Mees'! /a vaju dva liočero ostati vedno to, kar sem že bil, stari stric Paddy! No, sedaj pa poslušajte, Palmer!« — Stric Paddy nalašč umolkne tako, da ga oba še bolj radovedno in napeto gledata. Nato pa začne počasi, tako, kakor bi govoril najbolj vsakdanje stvari: »Gotovo veste, da je Jonny še takrnt pred škandalom kupil v Coloradu več bakrenih rudnikov, Prav za prav jih je snel staremu Rackleyu izpred nosa Vidite, ti rudniki, katerih delnice ste vi prav tako kakor Grillovo družbo rešili za Jonny.ja, potrebujejo sedaj bistro glavo, lam je potreben človek, ki se tudi v najtežjih trenutkih znajde. Jonnv in jaz misliva, da ste svoje sposobnosti že več koi dovolj dokazali.« Stric Paddv se glasno zasmeje. »Ne, ne. bodite I le brez skrbi, saj ne misliva, da bi morda tam i v Coloradu morali zopet nastopati kot Jonnes I Grill. Ne! Vi bi tam kot Jonnyjev zastonnik prevzeli vodstvo rudnikov bakra It
I! Mišek in Netopir
VII.
Kaj bo pa zdaj?
Potem, ko je šel Anzelj s svojimi ljudmi mimo Miška in Strele, ki sta bila tako lepo skrita v senci zahajajočega 6onca za katejo, je Mišek odjezdil proti goram in je našel zavetišče v neki goščavi.
Takoj je globoko zavzdihnil in ee oddahnil, ker je bil rešen, vendar njegova zadovoljnost ni trajala dolgo.
»Sapramiš!« je vzkliknil. »Vrnili se bodo semkaj. Dobili te bodo, dragi moj Mišek!«
Čez čas pa se mu je » glavi zasvetila imenitna mi6el.
Razjahal ie in je zaukazal Streli, naj 6e uleže na tla in 6e skrije za grmičje.
»Strela, ti ostaneš tu in glej, da mi ne rezgetaš in ne zbežišl« je odredil, vzel v roke vrv in se oddaljil.
Zasledovalci so prišli tudi na ta kraj, vendar niso več dirkali.
bo dobil 25. knjigo zastonj.
»Toda, tega vendar ne morem sprejeti!« spravi presenečeni Palmer komaj iz sebe.
»Kaj, ali naj potem mislim, da se te naloge bojite?« zaropota stric l'addy.
»Bojim se ne... ampak«
»Nobenega ampak ni treba! Če mi pa mislite še ugovarjati, pa rajši takoj vprašam vašo bodočo ženo: Gospodična Ellen, sunite ga že vendar pod rebra, naj bo pameten!«
Končno Paliner sprejme.
»Ne vem, kako naj se vam izknzem hvaležnega, gospod, ne... stric Paddy!« Več v tem velikem trenutku Palmer ne more povedati. Čudovita zavest ga je prevzela. Končno ima delo, obsežno |>olje, na katerem se bo lahko udejstvoval in na koterem si bo lahko postavil velik in lep cilj. —
♦
Dan pred slovesno napovedano poroko med Grillom in Gizelo Mortonovo, spremlja stric Paddv presrečna Ellen in Palmerja na j>osta.jo. Kmalu sta si novoporočenca uredila prostor v mogočnem brzovlaku. ki naj ju povede v Colo-rado. Nato se skozi okno menita še s stricem Paddvjem. Med prisrčnim poslavljan jem potegne vlak. V zadnjem trenutku prihitita k stricu Paddvju še Gril in Gizela in vsi trije veselo mahajo obema, ki ju vlak vozi v lepšo bodočnost.
Elleni in Francku, ki sta ves ras odzdrav-ljala, zgine na ovinku postaja izpred oči. Oba prevzetu sedeta in Palmer pravi: »Tako, Ellen, sedaj bo postal iz Grillovega dvojnika fwpol-noma drugačen človek. Ta se ne bo več pustil potiskati iz kota v kot, ampak bo sam vzel življenje v roke in ga bo obvladal kakor treba.«
Vsa srečm se mu smehlja Fllen: >In jaz ti bora pomagala, Franck!«
KONEC
Podružnica „Slovenca" na Miklošičevi cesl! je začela poslovali
WM>vr n ...
1* m
Gotovo so zimski večeri, ki so nastopili, zares dolci. Nailepše boMe izpolnili čas teh vtčerov. če boste brali
S)JV
kimJiz2M©(Be<s
Vsaka knjiga le 5 lir. Kdor se naroč na vso zbirko 24 knjig.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16 In 18.15. ob nedeljah In pra-inlklh pa ob 10.30, 14.30. 16.30 ln H.30
Film v naravnih barvili
PustolovfiCIna lady X
Si|njna komedija romaut. pustolovci« — Film smeha. zabave iu razvedrila Merle Obernn, Lanrnnce Olive*-KINO UNION - TEL. 22-21_
Dva naivečja umetnika filmskega n'atna CONCHITA MONTENEGRO in AMADEO NA'.ZAUI v odlični moderni veseloigri
Mož iz romana
KINO MATICA - TEL. 22-41.
Samo dva dni!
Zlato zapada
Zanimiv pustolovski film 7. divjega /upada Dodatek: Znanstveni film o Čudežni rudi ItADIJ KINO SLOGA - TEL. 27-30
Pesem ves -lih mladih dui, prve liubezni in Stu-dentovskih pustolovščin
Zbogom, mlada leta
Maria Denis, Adriano Kiiuoldi Najboljša filmska veseloigra sezone Boris Karloff v talinstvenem filmu
DIH smrti
Predstave: vsak delavnik od 18 do 20.30 ob nedelh rh 14:10 ln 17.15 KINO KODELJEVO »el. 41-64_
Ali veste lote!
Če naročite »Slovenčevo knjižnico« boste podprli tudi številne grafične delavce, ki bodo ostali pri delu
Dotrpela je
Marija Žerjal
Na praznik Zmagovite Cerkve, je okrepčana s sveto Popotnico, dopolnila svojo dolgo daritev le Bogu znanega trpljenja. S prošnjo za Memento javlja znancem to tužno vest njen brat .Stanko Žerjal, župni upravitelj, v imenu vseh, ki po
njej žalujejo. Brje pri Itihenbergu - Kal nad Kanalom
Malioglasi
v malih oglasih vel)« pri Iskanja službe vsaka beseda
?ri ženltovan jskih oglasih je beseda po L L—,
L 0.30, pri ženitovanjsfa pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se ra£nna posebej. — Male oglase (• treba plačati takoj pri naročila.
9lastiii
Klavirsko harmoniko
poučuje posamič ln v skupinah po hitri ln uspešni metodi profesor glasbe. Učnina zmerna. Zrinjske-ga cesta 7-II.	u
Klavir -
z angleško mehaniko, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Klavir« št. 12496.	g

Naprodaj:
Hiša, gostilniška, z vinsko kletjo, večjim suhim skladiščem ln senčnatim vrtom, na lepi točki Ljubljane; vila, v južnem delu mesta; parcele v raznih delih mesta. — Kupimo: hiše do 100.000, 300.000 ln 1,000.000 lir. -Pojasnila: Zaje Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64.

Prostoren hlev
suh in zdrav, rabimo za
rejo prašičev, kakor tudi shrambo za krmo, poleg tega že eno sobico za služkinjo. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Hlev«.
ZAHVALA. Vsem, ki ste pokropili in spremili v tako častnem številu našega nejiozabnega dedka
REMICA IVANA
sodnega uradnika v pokoju
na njegovi poslednji poti ter nas tolažili v težkih dneh, izrekamo iskreno zahvalo. Posebno hvalo smo dolžni predstojniku kirurg, klinike prof. dr. Lavriču in ostalim gg. zdravnikom, ki so storili vse, da bi ohranili življenje blagemu pokojniku. Naša globoka hvala vsem čč. sestram usiniljenkam in strežniku, ki so skrbeli za njegovo nego. - Sv. maša zadušnica za blagim pokojnikom se bo brala v cerkvi Mar. Oznanjenja v L jubljani 8. nov. ob '/s9. uri. V Ljubljani, dne 7. novembra 1941.
Žalujoče rodbine: Reinic, Deržaj, Lehpanier in Sušnik.
B Stožbc |
JJtelo:
Trgovska pomočnica
mlajša, prosi za primerno službo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Pridna« št. 12498.	a
mi.MMU
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. Plačam takoj. Naslov v upr. »Slov.« St 12363.
HHil'1'i-.lill.l
jsteio:
Stanovanje
dvo- ali trisobno, 1 š B e mirna stranka za takoj ali 1. december. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stanovanje« št. 12497. c
200 lir nagrade
dobi, kdor ml odstopi čisto, zračno, enosobno stanovanje ali enosobno s kabinetom za december ali pozneje v mirni hiši. Plačam najemnino trimesečno. Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Za stalno« štev. 12492.	c
Enosobno stanovanje
s pritlkllnaml, opremljeno ali ne, iščem za takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 12493.	c

Več železnih peči
in štedilnikov - različne velikosti - ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13 (Figovec, levo dvorišče).
Divji zajec!
Sadjarji, Škode na sadnem drevju vas obvarnje inženir Prezljevo LEPUSIN—mazilo. Ljubljana, VVolfova tiHca 3, telefon 34-73.
Prodam:
blljardet, avtomatični — tudi posodim — pisalni stroj, pisalno mizo, sto-lice, citre, gramofon (45 plošč), kletka in sanke. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12499.	1
Pisalni stroj
»Underwood«, portabel, s kovčegom, še nov, prav malo rabljen, poceni prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12500. 1
Kutine
* Premij
suha drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20 59 Postrelba brezhibna
Globoko užaloščeni sporočamo, da je po večmesečnem, vdano in potrpežljivo prenašanem trpljenju, davi lepo pripravljen odšel od nas naš najdražji, srčno dobri in plemeniti, iskreno ljubljeni in spoštovani soprog in oče, tast in dedek, gospod
Ivan Samec
velefrgovec
Truplo ljubega papana leži na njegovem domu in bo prepeljano v kapelico sv. Nikolaja na Žale, od koder ga bomo v petek, dne 7. novembra ob 4. uri popoldne, spremili na pokopališče pri Sv. Križu.
Njegova duša je odšla k Bogu, njegovo blago srce pa bo nepozabno živelo med nami. :: Venci se hvaležno odklanjajo v prid dobrodelnim namenom.
V Ljubljani, dne 6. novembra 1941. . .
- r ., č v
Žalujoči Samčevi
Prva partija
33
»Detonacija,« je rekel nekdo.
»Tak vidiš, ti šema,« je globoko vzdihnil tesar in V6taja. »In prihodnjič ne vtikaj prstov med opaž in 6trop, razumeš?«
Prstov... res, to so prsti. Stanko se šele zdaj zaveda strašne bolečine v levi roki, na čelo mu stopa mrzel jx>t, in nekje v grlu mu nekaj stoka.
»Boli?« pravi Adam od blizu.
»Bo-Li malo.«
»Skočim po nosila,« pravi Pepek in teče tak, kakor ga je Bog ustvaril, samo škornje ima na nogah. Martinek 6krbno zlaga 6voj suknjič in srajco ter da oboje Stanku pod glavo. »Zdaj pa leži!«
Adam vslaja in si fiopravlja hlače. »To je torej 6amo levica,« mrmra nekoliko fjotolažen in si nadevi je masko.
Stanko si prizadeva, da bi se oprl na desni komolec. »Tak... pojdite delat, fantje,« jeclja. »Z-z-z menoj 6e nikar ne zadržujte!«
Nekdo ga je jx>božal po glavi: »Dober dečko si.« Menda je bil to Andres ali kdo. Stamko hoče pogledati svojo levico, toda zavezana je z belim robcem, morda je to robec gospoda Hansena; in izpod robca mu curlja kri. Kri — Stanko ne more videti krvi, jx>staja mu 6labo; toda 6amo ne ome-dleti, za nobeno ceno ne omedleti, 6i misli in stiska zobe, da bi partija ne mislila —
»Rajši ga jx>6adite!« pravi Andres. »Pri tleh so plini.«
»Ali bi lahko sedel, Stanko?« skrbi Martinek. »Posadil te bom, nočeš?«
»Ne, sam bom,« se brani Stanko. »Kar pojdite, jaz... jaz pojdein potem 6amo... nič ne 6krbite —«
»Jaz ostanem pri tebi,« pravi prijazno očka Suchanek. »Saj veš, Adam mora pogledati, če 6e nam ni tam zasulo.«
»Mi moramo tudi j>ogledati,« pravi obotavljivo Martinek in se sjx)gleda z Andtesom. »Saj bodo prišli f>o tebe. Medtem se imej dobro tukaj. — Ali hočeš kave?«
»Ne, nič.«
Matula se je zganil. »Če bi... če bi imel kdo žganje,« je dejal. »Izmiti... z žganjem. Ali pa se pomokriti na rano. Tako se najbolje izčisti.« Še malo je 6topical in si z dlanjo gladil tilnik. »No, da,« je rekel sočutno in odhitel za tesarjem.
Gospod Hansen 6e je pri]x>gnil z no6om k Stanku, opiraje 6e z dlanmi na kolena, in mu gledal od blizu v oči. »No tako,« je rekel po češko, »bolje?« In veselo 6e je zasmejal.
Stanko 6e je nasmehnil, čeprav so mu od bolečin tekle solze. »Bolje, gospod Hansen. In že dobro. Schon gut.«
»No, torej... vidiš,« se je smehljal gospod Hansen. »Sie sind ... eim ... braver Kerl. Ja. Gut.« In pomignil je z roko. »Mu66 gehen.«
Stanko 6e smehlja, joka od bolečin in giblje 6 telesom, da bi pomiril bolečine. »Vi ste mi vsi tako dobri, očka Suchanek!«
»Ampak kaj to,« beblja starček, »nič ne maraj za to, to se lahko primeri V6akemu. Samo... vdrugič ničesar ne prijemaj z rokami, Stanko. Tega ne dela noben rudar.«
»Ko pa se je podiralo na gospoda Hansena!« šepeta Stanko.
»To je vseeno. Rudar mora imeti V6e v nogah.
Kadar kaj pada, je treba odskočiti, to 6i zapomni!«
»In ... kako se je to zgodilo?«
»Niti ti ne morem joovedati. Jaz 6em ravno zlezel ven in sem si snemal masko, ko je zahreščalo — in Adam je tekel za teboj, jejej, ta je tekel! Prijatelj, to ti je bil skok! No, in odvlekel te je. Potem pa 60 prihiteli drugi —«
»Pa kaj so rekli?«
»No, saj veš, zmerjali 60. Preklicana neroda, kam vtika svoje parklje! Res, Stanko, tega ne smeš. Prihodnjič — fo 6e moraš naučiti: 6amo glavo varovati in odskočiti. Lej, saj si priletel Hansu ravno na pot, moral se je v teku stisniti k steni, da bi 6e ne zaletel v tebe. — Ajej! Ajej!«
»Kaj?«
»Eh, nič. Samo Adam bi moral biti že na mestu, veš? Če se nam ni spet zasulo pri tistem sunku!«
»Bi bil konec?«
»Morali bi začeti iznova.« Očka Suchanek zmajuje 6 plešasto glavo. »No seveda, 6lišati ga ni.«
Stanko izteguje vrat proti kraju, kjer je nastala detonacija. Kolikor more videti v temi, je njegov voz iztirjen in vržen k steni, in malo dalje med i z [^odneseni mi oporniki, pod prelomljenimi stropniki migljajo jamščarice in se gibljejo črne sence; vrti 6e usnja ta čepica gospoda Hansena in Andresov klobuk. Zdaj se je od ondod pojavil tesar in za njim zidar Matula; Martinek kima Stanku in 6e široko smeje. »No, Stanko? Je že bolje?«
»Je. Ali se vam je tieto tam podrlo?«
»No, kajpak. Imamo prvo partijo.«
»Kaj boste zdaj delali?«
»Treba bo jjopraviti,« pravi le6ar mirno in gre po 6voje orodje.
Stanko guga život in pestuje levico na prsih, kakor otrok punčko; še zmerom mu od bolečin tečejo solze.
»To bo prešlo,« ga tolaži očka Suchanek. »Zgoraj ti bo doktor te prste odstrigel, in potem 6e ti bo [»zdravilo.«
Stanko se je prenehal gugati. »Očka,« je šepetal z očrni, izbuljenimi od groze, »ob prste bom?«
Očka Suchanek kima z modro glavico. »I no, fant, zmečkani 60, da je strah.«
»In kaj bom delal?« zajeclja Stanko.
»Dali ti bodo drugo delo,« ga tolaži očka. »Kakor tistega Kafka, namreč Lojzka; ta je tudi izgubil roko, no, in zdaj je čuvaj, še zmeraj boljše, kakor pobirati tistih nekaj kron kot pohabljenec.«
Stanko ne joka več, zakaj tole je hujše kakor bolečina. Kaj bom delal, moj Bog, kaj born delal? 1 Morda ne bodo le prsti, temveč cela roka; in vse to samo zaradi takšne neumnosti — in še rekli bodo vse: Peklenski paglavec, kam je vtikal parklje! Stanko je skoraj omamljen od svoje nesreče; toda najstrašnejša je misel, da mu bodo strigli pnste. In zdajci Stanko zaihti, ne more 6e premagati.
»No, no, kaj pa je?« ee je ustrašil stari Suchanek »Tak nehaj, Stanko! Kaj naj počnem s leboj! Prijatelj! Poglej, Hans gre -«
Stanko je utihnil, kakor bi odrezal. Gospod Hansen se je nad njim ustavil, z rokami na hrbtu »Je že bolje? Da?«
»Bolje,« je vzdihnil Stanko.
»No, torej.«
h Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Me KramariČ
izdajatelj: inž. Jože Sodi®