Naročnina mesečno 25 Din, ca inozem-itro 40 Din — nedeljska Izdaja celoletne 96 Din, aa inozemstvo 120 Din Uredniitve je v Kopitarjevi uL6/HI VENEC Telefoni uredništva: dnevu alniba IM — noten 299A, t*9* in SOM Ce k račun: Ljntv lian« Št. 10 650 ia 10.349 r.a mserale, Sarajevo štv. ?5t>3. Zagreb Stv 19.011, Praga-Dunaj 24.79' Uprava: Kopitarjeva b, telefon 299J izhaja vsak dan sjntrnj. rasen ponedeljka in dneva po prazniku Ne moremo, ne smemo! Dne 10. decembra 1934 je Svet Zveze nar rodov na podlagi ustmenih in pismenih izjav, ki jih je sprejel od jugoslovanske vlade kot tožiteljice ter od madjarske vlade kot obtožene, soglasno sprejel sklep, s katerim je bila Madjarska vsled dokazane malomarnosti spoznana za sokrivo strašnega marsejskega zločina. Na podlagi tega pravdoreka je svet Zveze narodov zopet soglasno naložil madjarski vladi gotove obveznosti, ki jih mora izpolniti, da ji bo Svet Zveze narodov na svojem bodočem zasedanju mogel izbrisati madež in da bo mogla zopet nazaj v zbor civiliziranih narodov. Med te ^veznosti — ki so se takrat v primeru z madjarsko krivdo zdele izredno mile — spada dolžnost, da bo madjarska vlada s pomočjo natančne in iskrene preiskave dognala vse odgovornosti za priprave marsejskega zločina na madjar-skih tleh, da bo vse tiste, ki se je o njih krivdi prepričala, strogo kaznovala in da bo slednjič predložila Svetu Zveze narodov vsa jamstva, s katerimi hoče v bodoče preprečiti, da se takšni mednarodni škandali nikoli več ne ponovijo. To je bila obsodba za zločin, ki bi bil v drugih okoliščinah zahteval drugih sankcij. Toda jugoslovanska vlada je zaupala svojo razžalitev veliki mednarodnopravni ustanovi kulturnih narodov, odpovedala se je pravici, da bi sama iskala zadoščenja ter sprejela pravdorek razsodišča, ki je tudi v tem primeru postopalo v interesu miru med narodi. Upravičeno smo mislili, da bo madjarska vlada neizmerno vesela, da se je iz obupnega položaja rešila s sorazmerno majhnimi praskami. Pričakovali smo, da bo z veliko skrbjo šla na delo, da izvrši sklep Sveta Zveze narodov in da doprinese vsaj ta minimum lojalnosti do Zveze narodov in do mirnega sožitja med narodi Podonavja. Nadejali smo se, da bo ta spor sedaj, ko se je Svet Zveze narodov sestal, končnoveljavno likvidiran, ker nismo niti trenutka dvomili o tem, da bodo Madjari, iz veselja, ker so se izmotali tako poceni, stavili Zvezi narodov na razpolago tako izčrpen dokazni materijal, da so njene sklepe brez pridržkov izpolnili, da bo mogla jugoslovanska vlada še enkrat, iz ljubezni do miru in do končnoveljavne sprave v Podonavju, igrati velikodušno vlogo, izreči svojo zadovoljnost in položiti to strahotno zadevo marsejskega umora med arhive zgodovine. Toda motili smo se, kakor so se se v prošlosti vedno motili tisti, ki so kedaj zidali na lojalnost Madjarov ali na njihov pravni čut. Mesto kratkega, jasnega poročila o korakih, ki jih je madjarska vlada podvzela proti vsem tistim, ki nosijo odgovornost, da se atentati proti tujim vladarjem in proti tujim državam mirno pripravljajo na madžarskem ozemlju, je Svet Zveze narodov presenetila z dolgovezno spomenico, v kateri pogreva stare laži, s katerimi se je Zveza narodov pečala že lani v decembru in ki jih je s svojim pravdorekom obsodila. O kakšni resni preiskavi glede krivcev, ki sede v madjarski državni upravi in v madjarski vojski, ni nobenega sledu, niti o kaznih, ki so zadele glavne krivce. Madjarska spomenica je eno samo dolgovezno roganje nad ženevskim sodnim pravdorekom, vse prenapolnjeno z neokusnimi in lažnjivimi namigavanji, ki ne spadajo k stvari in ki znova žalijo tisto državo, ki je bila pripravljena odpustiti, če bi našla pri Madjarih le nekoliko dobre volje in državniškega takta. »Preiskava« je bila, kako so se _ bravci našega lista lahko prepričali iz besedila spomenice jugoslovanske vlade, ki jo je bila primorana poslati v Ženevo v odgovor na madjarske ponovne laži, smešno površna. Madjarska vlada je zaslišala nekaj podrejenih uradnikov in častnikov in jim dala priliko, da so se izgovarjali in dokazovali svojo nedolžnost. Zapisnik o teh »zaslišanjih« je potem poslala v Ženevo, kakor da bi hotela reči: Poglejte, saj ničesar ni res, kar nas dolžijo! Ničesar o velikih sokrivcih, ki so organizirali Janko Pusto, ki so dajali denar atentatorjem, ki so jih vežbali v orožju. Ničesar o ponarejevalcih potnih listov, ki sedijo dalje v zunanjem ministrstvu. Kaznovanih je bilo navidezno nekaj služiteljev in policijskih uradnikov, a še tem so »preiskovalci« iz hvaležnosti stisnili roko, preden so jim naložili navidezno kazen. Naravno je, da jugoslovanska vlada, prt vsej svoji globoki želji, da stori tudi nemogoče, da pospeši spravo narodov živečih v Podonavju, pri vsej svoji veliki popustlji; vosti, ki je izzvala hvaležno občudovanje pn vseh kulturnih narodih, ne more ln ne sme sprejeti takšnega ponovnega zasramovanja svoje časti, ki jo upravičeno uživa v dru: žini narodov. Jugoslovansko ljudstvo bi svoji vladi takšno popustljivost štelo v zlo, ker bi izgledalo, da naj se mirno sožitje v Evropi in še posebej v Podonavju ustvari na hrbtu našega narodnega ponosa. Jugoslovanska vlada se na pot, kamor bi Mndjarska, nahujskana Bog ve od koga, rada potisnila nas in vso Zvezo narodov, ne bo podajala. Pravdorek, s katerim je bila materijelna krivda Madjarske pri marsej-skem zločinu dokazana in pred vsem kulturnim svetom ožigosana, je izrečen, je pravno vel javen in brez priziva. Sedaj gre še samo za to, da objektivno precenimo, če je madjarska vlada odslužila, oziroma če je, ali če ni sklepov Zveze narodov izpolnila. Na žalost je morala jugoslovanska vlada ugp-toviti, da se to ni zgodilo. Na žalost tudi je morala ugotoviti, da pri madjarski vladi niti dobre volje ni našla za izpolnitev teh sklepov. . Kaj sedaj? Nas to vprašanje ne zadeva. Naj si ga postavijo tisti, ki so poravnavo tega spora sabotirali. Naj nanj odgovorijo v prvi vrsti oni, ki jim ni nič mar, da bi napetost v Podonavju ponehala. Flandin nima sreče z zahtevo po diktatorskih pooblastilih Francoska vlada se nevarno maje Desnica hoče prisiliti levičarski karteI v vlado, ker pričakuje isto denarno polomijo kot leta 1926 Pariz, 24. maja. TG. Francoska javnost je razburjena radi vesti, ki so prišle predčasno v javnost in ki se tičejo senzacionalnih predlogov, ki jih namerava Flandinova vlada predložiti parlamentu. Zadnje čase je bilo opaziti, da se je odtok zlata iz Francije silno zvišal in je v enem samem mesecu dosegel eno milijardo frankov. Tudi državna blagajna se nahaja v mučnem položaju, ker dotok dohodkov zaostaja. Flandinova vlada se v zvezi s tem peča z mislijo, da potrebuje pooblastila po vzorcu Poinca-rejevih pooblastil leta 1926, ki pa bi bila še toliko bolj obširna, ker bi ne bila vezana izključno na finančno politiko in na ozdravljenje državnih financ, ampak na reformo celokupne državne uprave. Vlada se zaveda, da bi z zahtevo diktatorskih pooblastil prišla v položaj, da bi se morala bolj ko doslej nasloniti na srednje in desničarske stranke, ker ni verjetno, da bi socialisti in njihovi zavezniki v levičarskem kartelu privolili v pooblastila, ki bi svobodno odločevanje parlamenta tako rekoč za nekaj časa izključila. Doumergue je lani jeseni padel prav radi velike opozicije levice. Takrat ga je izdala Flandinova skupina, ki je šla delat družbo levičarskemu kartelu. Danes se ji to maščuje, ker se tudi Flandin nahaja v položaju, da bo moral zahtevati diktatorska polnomočja, če bo hotel premagati vse gospodarske težave, ki so v zvezi z nemškim oboroževanjem. Flandin danes sprevidi, da se proti njemu dviga ista skupina, ki je strmoglavila Doumer-guea. Pri tem pa še nima niti te tolažbe, da ga bo desnica, ki jo je lani izdal, podprla. Vlada se peča tudi z reformo volivnega zakona. Zadnje občinske volitve so pokazale vso nemoralo, kj ji sedanji sistem daje naravnost potuho. Nadomestne volitve so pokazale tako čudne protimoralne zveze med političnimi strankami, da volitve niso več bile izraz ljudske volje, ampak rezultat političnih kupčij med strankami. Flandinova vlada se hoče zavzeti za uvedbo proporcionalnega načela pri držav-nozborskih in občinskih volitvah, ker upa, da bo ljudska volja na ta način prišla bolj neskaljeno do ' izraza, in ker upa na drugi strani, da bo mogla zni | žati število poslancev od 640 na 550. kar bi potne-1 nilo velik prihranek v državnih izdatkih. V poslanskih klubih vlada veliko vrvenje. Po parlamentarnih hodnikih veje prepih, ki ga poznamo samo iz časov političnih kriz. Ako vlada za svojo zahtevo po pooblastilih ne bo našla. večine v parlamentu — in to je odvisno od zadržanja radikalnih socialistov — potem bo Flandin šel v kratkem. Danes so govorili celo že o naslednikih. V tej zvezi so imenovali predsednika parlamenta Bouis-sona, nadalje Herriota, ki pa si bo dvakrat premislil, da bi prevzel odgovornost za kritje primanjkljaja v državnem proračunu, ki dosega že 17 milijard fr. Zdi se, da se pripravlja tudi desnica, da zlomi 9edsnjo vlado in da s tem prisili levičarske stranke, da sestavijo novo vlado — v pričakovanju, da bodo zaplavale v isto polomijo, ki je že leta 1926 požrla prvo vlado kartela. Italijansko „prodiranje" v Abesinijo Angleški: Ne! Modri Nil velja več kot Abesinci London, 24. maja. Ogorčenje angleške javnosti proti nameri Italije, da Abesinijo zasede, je doseglo višek. Danes je celo »Morning Post«, ki je doslej zagovarjal Italijo, primorana, da obsoja njeno intransigentnost v abesinskem vprašanju. Najbolj pa je razburilo tudi angleško vlado pisanje »Giornale d Italia«, ki je obdolžil Anglijo, da se že od leta 1930 peča z mislijo, kako bi zavojevala Abesinijo. Angleški listi odgovarjajo, da Angliji ni prišlo nikoli na pamet, da bi se dotaknila neodvisnosti abesinskega cesarstva. Bilo bi naravnost absurdno — tako pravijo v Londonu — če bi se hotela Anglija spustiti v blaz"o početje podjarmljenja dežele, ki je z Anglijo od nekdaj v najbolj prijateljskih odnošajih. Kdo bo razmetaval denar in žrtvoval ljudi za tak nor poizkus? Anglija skrbi samo za svojo varnost v Sudanu in v ostalih angleških kolonijah in mandatih Afrike, kar se tiče Abesinije, pa je njen največji interes, da se kdo drugi ne polasti te dežele, v kateri mora biti svobodna možnost gospodarskega udejstvovanja za vsakega. Ker v Abesiniji izvira Modri Nil, ki je usodnega pomena tako za Sudan kakor za Egipt, zato Anglija nikoli ne bo dopustila, da bi kakšia druga velesila zagospodovala abesinskemu visokogorju. V tem oziru angleška politika nikoli ni poznala šale. Anglija mora take poizkuse gledati s čim večjim nezaupanjem, ker se v zadnjem času jasno opaža tendenca neke velesile, da spravi pod svoj vpliv tudi vzhodno obal Rdečega morja s tem, da skuša privezati nase razne arabske vladarje. Italijanski trpki očitki »Giornale d'Italia« je zaradi tega primoran, da se umika, ponavlja pa svoje očitke vnovič. Piše namreč, da je egiptovska vlada sklenila, da zgradi velik jez pri jezeru Cana v Abesiniji sami, da regulira vode Modrega Nila. Ta načrt je baje del petletnega programa, za katerega bo egiptovska vlada izdala 36 milijonov šterlingov, od katerih je 21 milijonov namenjenih za namakovalna dela ob jezeru Cani, torej v Abesiniji sami. Druga vsota bo šla za jez ob pogorju Aula (Džebel Aula) ob Belem Nilu. Ti očitki italijanskega časopisja pa so dokaj smešni, ker Džebel Aula sploh ni v Abesiniji, kar se pa tiče Canskega jezu, se gradi seveda z dovoljenjem abesinske vlade, ki bo od namakovalnih del imela sama največji dobiček. Italija si s takimi napadi na Anglijo samo škoduje in angleška vlada zelo obžaluje, da se je spor zaradi Abesinije zapeljal na to polje. Ako bi Italija do abesinskega cesarstva gojila prijateljske odnošaje, bi se od naravnih bogastev te dežele lahko okoristila v enaki meri kakor Anglija ali pa Japonska ali pa katerakoli druga država. V tem primeru bi se seveda morala odpovedati misli na teritorialne pridobitve, izvzemši, ako ji Abesinija hoče sama kaj odstopiti, kar Italija nujno rabi ali misli, da rabi za varnost svojih afriških kolonij. Dunajska vremenska napoved: Toplo vreme. Možne so krajevne nevihte. Sueški prekop treba zapreti! Kako zelo je angleška javnost razkačena, dokazuje, da se je v angleškem časopisju zopet pojavil predlog, naj Anglija Sueški prekop zapre. Angleška vlada sama te namere zaenkrat nima, ker med Abesinijo in Italijo še ni izbruhnila vojna in ker bi taka odredba bila tudi v nasprotju s :arigrajsko pogodbo iz leta 1888 ter s tem le še bolj poostrila napetost, ki danes zaradi abesinskega vprašanja vlada med obema prijateljskima državama. Pač pa angleška vlada ne skriva svoje velike nezadovoljnosti, da italijanska vlada doslej niti odgovorila ni na raz-predloge, ki jih je Anglija stavila v svrho poravnave italijansko-abesinskega spora v Ženevi. To- ne stavila v svrho po- da kljub temu ignoriranju angleških predlogov in trdovratnemu odklanjanju njenega posredovanja ostane Velika Britanija, kakor zagotavljajo na merodaj-nem mestu v Londonu, pri nazlranju, da spor v Afriki ne zadeva samo Italije in Abesinije, ampak obe članici Zveze narodov, ki se morata spraviti pred forumom te zveze. »Morning Post« piše, d a je angleška vlada končnove 1 j a v no ■ n »premakljivo sklenila, da ne dopusti zasedbe Abesinije. Angleški listi tudi zavračajo trditev Italije, da abesinska država še vzdržuje suženjstvo v nasprotju s svojimi obveznostmi napram Zvezi narodov, in ugotavljajo, da se abesinski cesar resno prizadeva likvidira:i suženjstvo, ki ga ie dolžan po obljubi Zvezi narodov od praviti v teku 20 let. Sicer pa, tako pišejo londonski listi, suženjstvo obstoja tudi v afriških kolonijah Italije — torej Italija nima pravice obtoževati zaradi suženjstva Abesinijo. Pobitost v Italiji Zaradi stališča Anglije vlada v fašističnih krogih nepopisno razburjenje, v širokih slojih prebivalstva pa velika pobitost. Vse čuti, da je Aiussrv lini postavil na kocko prestiž Italije in seveda tudi svoj lastni ugled. Fašistični krogi pravijo, da njihov vodja ni mobiliziral vse vojaške n finančne sile Italije, da bi se zadovoljil s kakšno obmejno korekturo, ne vedo pa seveda, kako bi zlomili odpor Anglije, ki je neštetokrat, zadnjič v tako zvani fa-šodski aferi pokazala, da v kolonijaltiih zadevah ne popusti nasproti nikomur, tudi ne napram svoiim najboljšim prijateljem. Z veliko skrbjo in bojaznijo pričakujejo konca te afere, ki za Italijo utegne bili usodnega pomena. Oklevanja v Ženevi Lavatov predlogbrez zn Ženeva, 24. maja. c. Danes je bil ves dan prepleten z velikimi intrigami o sporu med Italijo in Abesinijo. Te intrige so se sedaj končale s popolno zmago italijanskega stališča. Zveza narodov je tokrat zopet morala na vsej črti odpovedati. Niti Laval in Eden nista mogla Zveze narodov rešiti. V opoldanskih urah se je najprej izvedelo, da je bil pod Lavalovim vodstvom izdelan kompromis med Italijo in Abesinijo. Po besedilu tega kompromisa Zveza narodov ne bo posegala v ta spor. Pač pa se obe državi obvezujeta, da bosta do prihodnjega zasedanja Sveta Zveze narodov poskušali mirno rešiti vsa sporna vprašanja. Kmalu nato se je zvedelo, da Italija tudi te rešitve ne sprejema, ampak da je pripravljena sprejeti kompromisno Smrt starega poljskega dnevnika, ker ni žaloval za Pilsudskim ... Varšava, 24. maja. SE. »Gazeta Warszaw-ska«, glasilo Pilsudskijeve opozicije, ustanovljena že leta 1774 s slavno zgodovino, je morala prenehati, »G. W.« je bil edini poljski list, ki ni dal izraza žalosti po pokojnem maršalu in je njegovo smrt ignoriral. Takoj je zveza izdajateljev listov list brisala iz članstva, združenje časnikarjev je izbrisalo urednike lista, združenje prodajalcev je odpovedalo poulično razprodajo, združenje pisarn za inserate je odpovedalo pobiranje inseratov za ta list. Dijaštvo je javno zažigalo cele kupe listov po ulicah, abonenti so dnevnik vračali. Tako je moral lastnik lista včeraj objaviti oblastem, da »Gazeta Warszawska« neha izhajati. Po volitvah - kakšna bo vlada Pogajanja za sestavo vladne večine na Češkoslovaškem Pregled volitev na Slovaškem Praga, 24. maja. SE. Pogajanja za sestavo nove vladne večine trajajo dalje. Najbolj značilno je stališče, ki eo ga zavzeli nemški socialni demokrati. Na seji strankinega odibora so razpravljali med dvema možnostima: da vstopijo v vlado ali da ostanejo izven nje in jo »dopuščajoč. Končno so sklenili, da je bolj pametno, da vstopijo v vlado, ker lahko več koristijo interesom stranke. Danes je tudi že gotovo, da bosta vstopila v novo vlado dva nemška ministra in sicer poleg dr. Czeha, ki je bil že sedaj član vlade, še en predstavnik nemškega meščansitva. O vstopu Henleina ni govora, ker ga vladna večina odklanja. Narodno obrambno ministrstvo bo tokrat poverjeno generalu in ne ve? civilistu, kot je bila do/daj navada. Praga, 24. maja. SE. »Prager Presse< pri-občuje sledečo razpredelbo strank na ozemlju Slovaške. 1929 Češki agrarci 278.790 Češki nar. socialisti 43.975 Češki soc. dem. 135.496 Češkosl. lj. stranka 36.70" K rama r-St rfb rny 53.770-1.810 Češki obrtniki Stranka dolžnik. Fašisti Madj. vol. blok Hlinka Henlein Nemški agrarci Nemški soc. dem. Komunisti 30.139 226.776 403.680 13.711 4.-829 152.385 1935 286.739 51.990 184.391 37.524 25.491 42.005 541» 32.602 230.703 489.639 27.575 255 5.406 210.700 rešitev samo v tej smeri, da se arbitražni komisiji med Italijo in Abesinijo prepusti, kako poiskati ugodni izid vseh spornih vprašanj. Italija je popu stila samo v toliko, da ostane zadnji apel Abesinije na Zvezo narodov šc naprej na dnevnem redit Sveta Zveze narodov in da se eventuelno obravnava septembra, če bo za to čas in potreba. Ta rešitev je bila takoj sporočena v Rim ir Addis Abebo. Ne ve se še, če bo abesinska vlada to polovičarsko rešitev sprejela. Kazen za kršitelje pogodb ? Ženeva, 24. maja. c. Francoska delegacija je danes predložila generalnemu tajništvu Zveze narodov svojo resolucijo o sankcijah proti državam, ki bi kršile mirovne pogodbe. Ta resolucija določa sankcije, razdeljene na tri poglavja: V prvem poglavju se govori o trgovskem bojkotu, v drugem o prepovedi prodaje orožja, v tretjem pa o zaporih vseh kreditov državi, ki krši mirovne pogodbe. Zvečer se bo sestal odbor trinajstorice, ki bo začel fl proučavanjem francoskega predloga. — Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel danes važna posvetovanja s sovjetskim zunanjim ministrom Litvinovim. Konference brez konca in kraja Pariz, 24. maja. AA. Današnji »Echo de Paris< priobčuje .vest iz Londona, da namerava britanska vlada dati inicijativo za splošno evropsko konferenco. Ta konferenca naj bi se po britanski želji sestala na Holandskem, da bo razpravljala o sklenitvi novega splošnega sporazuma za utrditev miru v Evropi. Britanska vlada bo po sodibi lista v kratkem poslala nemški vladi obširno spomenico, v kateri bo obrazložila Berlinu to svojo namero in zahtevala od vlade rajha, da naj čim jasneje formulira svoje zahteve, ki bi jih iznesla na tej morebitni splošni evropski konferenci. MacDonald odstopi London, 24. maja. c. Predsednik vlade Mac Donald je odšel danes v Buckinghainsko palačo, kjer je bil sprejet od kralja v daljšo avdienco. Ta avdienca se spravlja v zvezo z vestmi o spremembah v angleški vladi. MacDonald hoče namreč kol predsednik vlade odstopiti. Protiboštvo v Rusiji Ženeva, 24. maja. c. Danes je zastopstvo angli kanskih škofov in švicarskih evangeljskih cerkva vložilo pri Zvezi narodov protestno resolucijo zarad preganjanja kristjanov v sovjetski Rusiji. V resoluciji se poudarja, da pakt Zveze narodov sloni n? temeljih, Ki priznavajo svobodo krščanskega svetovnega nazora in zato zahtevajo od predsedstva Zveze narodov, nai opozori sovjetsko Rusijo kot članico Zva* narodov na njene dolžnosti. Nemška razstava v Vratislavi Smer: jugovzhod! Dona], SI. maja 1986. Pravkar sem ne vrnil iz Vratislave (v nemški Šleziji), kjer je nemška vlada organizirala sijajno industrijsko razstavo, namenjeno za vzhodne in južnovzhodne evropske države. »Breslau das Tor nach Osten« — »Kichtung: Ost und Sttdost!« — »Donauraum, Deutschlands Lebensraum«, to je samo par vdarnih napisov, ki sem jih nabral po razstavnem prostoru, ki so se ponavljali na tisočih letakih, ki jih stiskajo v roke obiskovalcem in ki jih ponavlja strogo discipliniran tisk po vsej državi. Pri vsem tem pa sem dobil vtis, da se države, ki jim je razstava namenjena, vse premalo zavedajo tega, kar se tukaj pripravlja in da preveč v neki nerazumljivi lenobnosti čakajo, da se bo blago, ki smo ga v Vratislavi videli rastavljenega samo v vzorcih, enkrat razlilo doli po Podonavju in dalje proti Balkanu, ko tamošnji trgi niti pripravljeni ne bodo, da bi blago sprejeli ali ga • svojimi lastnimi pridelki koristno izmenjali. Napoved trgovinske ofenzive v Podonavje in na Balkan Vratislava je napoved velike organizirane nemške trgovinske ofenzive proti Podonavju. Ministe-rialni direktor Sarnow — isti, ki je uspešno vodil jugoslovansko-nemška trgovinska pogajanja lani v marcu in aprilu v Belgradu — tega tudi ni prikrival. V svojem otvoritvenem govoru je v imenu »Ftthrerja« poudarjal, da je cilj in želja nemške vlade gojiti kar najboljše trgovske zveze i jugovzhodom Evrope, »ki nemško gospodarstvo in njegov« potrebe tako sijajno izpopolnjuje kot kupec nemSkih industrijskih proizvodov in kot dobavitelj cenenih sirovin za nemško industrijo.« Na velesejmu samem je obiskovalcu na razpolago izčrpna, naravnost čudovito popolna informacijska služba, ki lahko postreže s številkami, o katerih bržkone dotične države same niti pojma nimajo. Sistematično so zbrane vse sirovine, ki se recimo pridelujejo v Jugoslaviji, od tistih, ki so že r eksploataciji, pa do onih, ki jih beležijo samo še redki geološki zemljevidi. Izračunani so pridobitni stroški za vsako panogo, prevozni stroški v Nemčijo, stroški za industrijsko predelavo in tržne cene, ki jih nemški trgovec lahko zopet zahteva za izdelano blago. Sele tukaj človek vidi, kako neizmerno bogate so na različnih sirovinah balkanske države, vključivši Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo, ki so menda bližnje ofenzivne točke. Sele tukaj tudi pride do spoznanja, kako neusmiljeno šari tuji kapital po teh zemljah, kako si z lahkoto služi velikanske dobičke, ki jih potem odvaža zopet nazaj v tujino, ne da bi bila padla kakšna znatnejša drobtinica v naročje domačega gospodarstva. Izpovedi barona Wilmowskega Ravnatelj velesejma, ljubeznivi m zelo agilni baron Wilmowski, ki je tudi predsednik »Srednjeevropskega gospodarskega zbora«, je v par mar-kantnih besedah razloži vidike nemške države x ozirom na to velezanimivo razstavo in njene daljnosežne namene. »Južnovzhodna Evropa je v pretežni večini poljedelskega značaja. Večino svojih Industrijskih potreb mora kriti s nvozom od drngod. Ali ni ravno Nemčija poklicana, da prevzame vodilno posredovalno vlogo, Nemčija, ki potrebuje poljskih pri-tlelkov in išče kupcev za svoje industrijske izdelke? N'a jugovzhoda Evrope letijo ogromni zakladi si- Izgredi na Hrvatskem ravin, ki jih koristolovsko izkoriščajo tuji koneerni, ali ki sploh ležijo zakopane, ne da bi se kdo za nje imenil, ker bržkone ni kapitala za njihovo pametno izkoriščanje. Nemčija bi ludi tukaj lahko igrala koristno vlogo, ki bi tem državam ne bila r gospodarsko škodo. Nemčija nudi tem državam tako obširna tržišča, kot nobena druga država v Evropi, ker lahko pokupi večino njihovih poljskih pridelkov in njihovih sirovin. Zadnja leta se jc izkazalo, da je Nemčija pri tej svoji vlogi kot kupee vztrajala, toda jugovzhod ni bil v isti meri kupec nemškega blaga. Ako naj Nemčija ostane še v nadalje največji odjemalec južnoevropskih držav, potem se bo moralo zgoditi seveda tndi, da bodo južnovzhodne države odslej vež odjemale od Nemčije. Nemška vlada je trdno in načelno odločena, da bo takšno možnost * vsemi sredstvi pospeševala. ker si je dala nalogo, da bo ravno jugo- -vzhodu Evrope posvetila v bodočih letih največjo trpe e, čeprav je splosno znano, da so bil. tak, spo-Doiornost v r \ padi zapeljanih ljudi z organi oblasti na treh ine-- • i„,i„ um.« „n„ stih na področju banovine, in sicer v Gospiču, Kakšni »o nameni nemškei vlade lahko skle- , g e nlTn i c , (okraj zlatarski) i« v K ra variš treh važnih trgovinskih pogodb , kijihi je skeffl (okraj Akogoriški). Zagrab. 24. maja. b. Kraljevska banska uprava v Zagrebu razglaša: Zapazilo ne je, da gotovi razdiralni činitelji z namenom, da bi zanesli zmote med nepoučeni svet in povzročili nerede, tendenciozno širijo krive in vznemirljive vesti o današnjem redu in položaju v državi, da bi ljudstvo zapeljali k raznim nepremišljenim in kaznivim dejanjem, kakor tudi k nepoko-ravanju zakonom in zakonitim naredbain. oblastem in organom oblasti, nagovarjajo k vršenju straho-va"ja oseb radi njihove opredelitve pri prošlih pe-tomajskih skupščinskih volitvah in k napadu, upiranju in zoperstavljanju oblastem in njihovim organom. Ti razdiralni in nasproti državi sovražno razpoloženi činitelji širijo po tisku nam sovražnega inozemstva vesli o mnogih spopadih ljudstva z organi oblasti, pri čemer navajajo primere spopadov samih, število udeležencev in oseb, ki so jpri tem slavljanju neke skupine kmetov iz Pazarišta, okraja perušiškega, ki so se nahujskani poskušali zopersta-vili orožnikom, ob življenje dvoje oseb. Dne 11. maja je v Šeminici napadla skupina kmetov orožniško patruljo ob priliki njenega predpisanega in pravilnega postopanja, pri čemer so pate _ __________. . nova nemška vlada sklenila, odkar je Hitler prevzel vodstvo nemške države. Dne 7. marca 1934 smo podpisali trgovinsko pogodbo s Poljsko, delo, ki ga prej v 15 letih niso mogli izvršiti; 1. maja 1934 smo podpisali trgovinsko pogodbo ( Jugoslavijo in letos dne 25. marca smo se končno domenili tudi i Romunijo in ž njo sklenili prvo pravilno trgovinsko pogodbo. Na vrsti je sedaj še Bolgarija, s katero bo sporazum v najkrajšem času tudi gotov.« Nemški „Lebensraum" Neki drugi gospod me je na velesejmskem prostoru ob paviljonu za poljedelske stroje, »ki so najbolj pripravni za dežele v a in zloslavljenega kmeta po svoji uradni dolžnosti uradovali in pozvali napadalce, da naj se razidejo in da naj bodo mirni. Skupina kmetov, ki je delala nered, je navalila na orožnike s kamenjem, drvmi in s streljanjem iz revolverjev. Priš'o je do uporabe orožja. Radi tega je neki orožnik padel ranjen. Dve osebi napadalcev pa »ta prišli ob življenje. V ctloti je v vseh treh primerih napadov na organe oblasti, ki so pravilno in taktno vršili dolžnost, izgubilo življenje pel ljudi. V interesu reda r1 miru, kakor tudi osebne in imovinske varnosti državljanov sploh, je, da se taki in podobni primeri ne ponavljajo, ky morajo oblasti in njih organi vršiti svojo zakonsko dolžnost in nalogo. Radi tega je potrebno, da ljudstvo ne naseda krivim glasovom. Potrebno je zalo, da hujskače in brezvestne agitatorje pravočasno prijavlja oblastem. To pa tembolj, ker se je ugotovilo, da komunistični agitatorji tendenciozno mečejo med „ . . . _ ., nepoučeni svel izmišljene vesli. Brezvestni in raz Dne 6.maja je prišlo v Gospiču pn zoper- , dira, ; činite]ji ^ „aredbi in navodilih komunisti*- „1,....... „ 1...... i n.. ■ -w n.ior ictn nlrnin 1 V 1 - .. .. .. . ne centrale iz neke sosednje zemlje mečejo med ljudstvo izmišljene vesli, posebno gesla, s katerimi želijo izzvati verski in plemenski razdor in s tem izzvati nerede, ki bi služili njim za uresničitev njihovih mračnih ciljev. — Kr. banska uprava za Savsko banovino. Francoski mornarji v Belgradu Belgrad, 24. maja. Posebni vlak s francoskimi gosti je prispel na zemunsko postajo kmalu po 15. Ko se je vlak ustavil, je stopil v admiralski vagon zastopnik poveljnika mornarice kapitan bojne ladje Banekovič in pozdravil admirala Mougeta v imen." ministra vojske in mornarice, nato je pat pozdravil člane njegovega spremstva in francoskega poslanika na našem dvom grofa Roberta de Dampierra. Po krajšem postanku je vlak med vzklikanjem nadaljeval vožnjo proti Belgradu. Na vsej poti, kjer je imela iti francoska delegacija, in na vseh državnih poslopjih so razobesili jugoslovanske in francoske i zastave. Pločniki so bili že mnogo pred prihodom trgovina in kredit ne moreta več ločiti drug od drugega. Eden njenih prvih korakov bo, da bo nstanovila po podonavskih in balkanskih državah močne podružnice svojih denarnih zavodov, ki bodo stali trgovcem na razpolago.« »Mi hočemo,« tako mi je rekel dr. Otto Fi-scher, državni vodja skupine bank, »da ustvarimo čim gostejšo gospodarsko omrežje med Nemčijo in med jnžnovzhodnimi državami, ker bomo s tem pomagali sebi, v Donanraumu in na Balkann pa bomo dvignili življenjski standard in s tem doprinesli svoj« k gospodarskemu ozdravljenj« vse Evrope.« generalom Tomičem na čelu. V imenu zunanjega ministrstva sta goste pozdravila šef protokola No-vakovič in Konstantinovič, v imenu belgrajske občine pa Bora Vučkovič. Prvi je pristopil poveljnik Belgrada gem. Tomič in jx>zdravil admirala Mougeta. Po kraj- I šam razgovoru i njim je general Tomič vtzklik-nil: Vive la France! Vive la vaillante marine fran^aise! Na peronu je vse navdušeno vzklikalo Franciji, godiba pa je zasvirala ni a rs el jezo. Admiral Mouget je nato sprejel poročilo poveljnika častne čete mornarjev, nato je pe četo obhodil. Potem je pristopil admiral k zastopnikom vojaških oblasti, ki mu jih je predstavil general Tomič. Belgrad, 24. maja. AA. Delegacija francoske sredozemske mornarice z admiralom Mougetom na čelu je ostala nekaj časa po prihodu v našo prestolnico v hotelu »Srpiski kralj«, kjer se je nastanila, nato pa se je napotil francoski admiral z častniki svojega štaba v maršalat dvora, kjer se je vpisal v dvorno knjigo. Odtod je admiral Mouget s svojim štabom odšel v zunanje ministrstvo, kjer je uradne obiskal predsednika vlade. Nato je delegacija obi-j skala še ministra vojske in mornarice, načelnika t glavnega generalnega štaba in poveljnika be grajskega mesta. Primorje: Jugoslavija 1:1 (0:0) seeu ali kaj, sprejeli trume nemških trgovskih potnikov, ki bodo prišli skozi »Tor nach dem Osten« v vaše kraje, da začnejo plesti tisto gospodarsko omrežje, s katerim se hoče Nemčija udomačiti tudi politično v teh krajih. Ing. Seh. Paberki iz Romuniie Bukarešt, maja. Palačo, v kateri j« zasedala konferenca Balkanskega sporazuma in v kateri je Titu-lesco priredil svečano večerjo za 500 gostov, iu to z bleskom, ki jemlje vid očem, je zunanje ministrstvo kupilo od zasebnika. Ne v Belgradu, ne v Zagrebu, ne v Ljubljani bi noben zasebnik ne zidal tako reprezentančne zgradbe. Takšnih boljarjev mi nimamo in jih tudi nismo imeli. Tu v Bukareštu mora biti razlika med posameznimi stanovi velika; zakaj reprezentančne palače iu reprezentančna mesta je mogoče zidati na račun nižjih stanov. Nek aj minut s tramvajem, pa si že na Dambovici. v predmestju orientalskih bazarjev in ciganskih voz. Bukarešt —■ Pariz Vzhoda. Dambovica — Onent sam. Dambovica (Damboviza, izgovori: Dum; bovica) je prav za prav naša Ljubljanica, ki ne vemo, kam z njo. Še mnogo manjša je. V Bukareštu jo zdaj pokrivajo s cementno ploščo. Nikakega pravega razloga ni bilo, da se sezida Bukarešt prav na tem mestu. Tu ni ne reke ne gozda, sama ravan, odprta ledenim ruskim vetrovom; pozimi mraz do 20°, poleti vročina do 50°! Le nekemu muhastemu turškemu vezirju je padlo v glavo, da mora gtati prestolnica na te mmestu. Romunke so tudi v tem, ne preveč zdravem podnebju, ohranile svojo lepoto. Da bi slo vse to na ra-Sun kozmetičnih proizvodov, ki so tu mnogo bolj poceni, kakor pri nas — tega nisem ugo: to vil jaz, ampak prijatelji, ki so kupovali kolonsko vodo na litre — ali pa na račun lepih toalet, tega ne verjamem. Pravijo, da se tu močno križajo plemena in da to križanje daje lep rod. Nekateri navajajo za primer tudi Trst. Na vsak način se Romunke zelo skrbno oblačijo. Da imajo svoj lasten okus, dokazuje dejstvo, da zapadne ali severne mode ne prevzamejo slopo, ampak jo prikrojijo. Za primer, da bi jih katera izmed naših bralk hotela posnemati, naj še povem, da so tu v modi temne, enotne barve — črno in modro, kombinirano z roža in belim. Samo da bi komu ne padlo na um: Cher-ohez la femme! Vse to samo radi mode same; saj v njej se ve,ndar zrcali tudi obraz naroda samega. , Obtoka in tkanine sploh so tu dražje kakor pri na«, obnvalo tudi. Tudi hrana je dražja. Čeprav je lej v zadnjem času zelo šibak in ga lahko izmenjaš celo po tečaju P,.20 za dinar, .ie življenje, preračunano v dinarje, dražje. Tudi pošta je dražja. Pismo za inozemstvo stane n. pr. 16 lejev. Kot velemesto ustvarja Bukarošt dobro podlago za razvoj časnikarstva. Neka..i listov kakor »Univerzul« in Dimiseata«, ki se tiskajo v velikem ameriškem formatu, presegajo naklado 100.000 izvodov. Diplomatski urednik enega izmed teh listov ima okoli 40.000 lejev dohodkov na mesec. Ni mi znano, v kakšnem stanju je socialno skrbstvo v državi. Časnikarji so stanovsko razmeroma dobro organizirani. Po 80 letih dela prejemajo i« posebnega sklada pokojnino v znesku polne plače. V tem pogledu so očividno lunosro pred nami. Vsak im* U**«t>l*as« vo* Belgrad, 24. mftja. m. Za današnjo nogometno tekmo za državno prvenstvo med Jugoslavijo in Primorjem iz Ljubljane je vladalo veliko zanima-Ne čudite se več, če boste tako v enem me- i nje. Na igrišču Jugoslavije se je zbralo okoli 2500 ........ gledalcev. Primorje je nastopilo s par reaervami v sledeči postavi: Logar — Hassl, Bertoncelj I — Kukanja, Slamič, Boncelj — Jauežič, Pupo, Bertoncelj II, Franci, Uršič. Tekma se je -pričela z veliko nervoznostjo, ker je šlo obema kluboma za točke. Takoj v prvem po-četku preidejo igralci Primorja v napiad. Janežič ostro strelja, žoga pa se odbije od prečke. Radi nervozaosti pa se je igralo s precejšnjo ostrostjo, s katero je zlasti prednjačilo moštvo Jugoslavije. Na kraju prvega polčasa je golman Logar z izvrstnim padcem brand ostri strel Milanoviča. Nalahko je bil blesiran Miloševič, kar j>a ni vplivalo na na-dalini potek igre Prvi polčas je končal po par favlih Lojančiča. Sodnik Rabelj iz Osjeka ni dora-stel, da bi vodil tako ostro tekmo in je napravil par težkih pogrešk, ki so zelo oškodovale Primorje. Tako bi moral piskati v 10. minuti favl nad Urši-čem, in sicer v kazenskem prostoru, kar pomeni enajstmetrovko. Sodnik p>a je odločil samo prosti njo v L razredu neglede na število Tehnično je romunski tisk dober; kako da leč sega njegova neodvisnost, jc drugo vprašanje. Fašist Vajda Voevod izdaja »Rumuu-sko fronto«, ki jo berejo dijaki. Njegovo gibanje ni prodrlo v množico, vendar mora vlada z njim računati, V nedeljo se je ob njegovem prihodu v Bukarešt zbrala_ na postaji ogromna množica mladine, ki so jo časnikarji cenili na 15.000. Vajda Voevod je napovedal tudi boje Židom. Nekega mladega žiida, ki je hotel vreči gnilo jajee proti Vajdi, je množica poteptala. V Bukareštu se močno čuti vpliv francoske kulture. Razumnistvo govori splošno poleg materinščine francoski jezik. V izložbi vidiš poleg romunskih, predvsem francoske knjige. V vsaki trgovini, v vsaki večji gostilni je kdo, ki govori dobro francoski. Nemci se zelo trudijo, da bi prodrli sem dol gospodarsko in kulturno. Nemških industrijskih izdelkov vidiš res povsod mnogo, toda germanska kultura je Romunu tu z njegovo mehko dušo je nezdružljiva. Srečal sem romunskega časnikarja, ki iz samega prezira do germanstva načelno ne da nobenemu Nemcu roke! Romunski jezik sam je posebnost zase. Izoblikovati so ga pričeli komaj pred dobrimi sto leti. V bogoslužju so še do nedavno rabili staroslovenščino. Pripovedovali so mi, da je 60 odst. romunskih besed slovanskega izvora. Taksa.meter ti kaže »suma di plata«, natakar ti postreže r mineralno vodo iz »_iz-vOrula prineipal« ali s starim vinom iz »piv-notele« (pivnica, klet) dvornega posestva. »Vozi hitreje!« se nekako pravi: »daj drn-ma!« Človek bi po vsem tem mislil, da se Romuni lahko asimilirajo, še posebno, ako pridejo v stik s Slovani. Resnica je povsem nasprotna. V Bati a tu so pred vojno Romuni prodirali celo v srbske vasi. Še danes imaš v BoigTadu otroke iz mešanih zakonov, ki se izdajajo za Romune in so na svoje polovično romunstvo ponosni. Tzmed vseh narodov na Balkanu se pa tudi Romuni najhitreje plodijo. Računajo, da se bo v bodoče Romunija, ki šteje danes 19 milijonov ljudi, vsaka štiri leta pomnožila za skoraj milijon dnš! Njen številčni razmah ovira danes še velika umrljivost, ki jo bo mogoče uspešno pobijati edino z izboljšanjem splošnih socialnih in kulturnih razmer na deželi L. B. Akademija Protituberkulozne lige Belgrad, 24. maja. m. Ob navzočnosti kraljevega odposlanca, generala Božiča je Protituberku-lozna liga za Belgrad. Zeinun in Pančevo, katere pokroviteljica je Nj. Vel. kraljica Marija, otvorila slavnostno akademijo, na kateri jo imel govor strel. Samo belgrajsko občinstvo, ki je tekmi prisostvovalo, je grajalo sodnikove pogreške in je bik? ogorčeno. V drugem polčasu je postala igra takoj po .prvih minutah zelo napeta, v kateri pa je moštvi'Jugoslavije prevzelo vodstvo. Ker je Hassl klecnil, je to izkoristil Miloševič in poslal žogo v' desni kot mreže. Občinstvo je začelo navdnševati Jugoslavijo, toda naših fantov to ni prav nič zmedlo. Prišli so takoj v protinapad in po p>ar lepih kombinacijah je pas Janežiča Uršič z rezantnim volejem poslal žogo v mrežo. Občinstvo je navdušeno aplavdiralo efektnemu golu. Ostali del igre je potekel v lahni premoči Primorja, ne da bi se rezultat spremenil. Pred koncem igre je sodnik izključil Lukiča radi favla nad Uršičem. Primorje je napravilo v Belgradu lep vtis, kar je zaslužilo s svojo lepo igro, ter se ima Jugoslavija zahvaliti samo sodniku, da ni doživela na lastnem igrišču občutnega poraza. Primorjaši so bili vsi dofe, posebno pa še levo krilo Uršič, ki je po dolgem praznovanju zop>et nastopil. Primorje bo v nedeljo igralo še z BSK prav tako prvenstveno tekmo. General Budjeni v Kijevu Berlin, 24. maja. AA. DNB poroča iz Moskve, da je v Minsk prispel generalni nadzornik rdeče konjenice general Budjeni. Pri tej priliki je imel na oddelke rdeče vojske nagovor, v katerem jc naglašal, da mora Sovjetska Rusija povečati svoje obrambne moči v obmejnih pokrajinah. Sovjetska Rusija mora postati najmočnejša obrambna sila na svetu. Čudna prepoved Varšava, 24. maja. A A Pat poroča: List »Polska Zbrojna« komentira prepoved preleta češkoslovaških tal, ki jo je izdala češkoslovaška vlada za poljska letala; zaradi te prepovedi je morala poljska letalska družba ukiniti letalsko progo Krakov--Brno. Uredba o javnih delih Belgrad, 24 maja. m. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bila jxxlpisana uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o financiranju večjih javnih del v svrho poživljanja narodnega gospodarstva in pobijanja nezapiosle-nosti ter pospeševanja turizma. CL 1. te uredbe določa, da se poleg kredita 1 milijarde Din, ki je bil namenjen za javna dela, odobri še naknadni kredit 157 milijonov Din, tako da bo skupni kredit znašal 1.157 milijonov Din. Od tega zneska se bo rezerviralo za dela v resorni gradbenega ministrstva 578 milijonov Din, za dela v resoru prometnega ministra pw 579 milijonov Din. Čl. 2. uiredbe določa, da bodo za izplačila 5% letnih obresti za obveznice, ki se emitirajo v smislu predpisov čl. 2. uredbe o fi; nanciranju javnih del, zvišana v prvi vrsti sredstva državnega fonda za javna dela. ustanovljena z uredbo x dne 22. novembra 1934. Občni zbor vitezov Karadjordjeve zvezde Belgrad, 24. maja. m. V dvorani Oficirskega doma so imeli danos redni letni občni zbor vitezi Karagjorgjeve zvezde. Na občni zbor je prišlo okoli 600 bivših borcev, ki nosijo naše najvišje vojno odlikovanje. Na občnem zboru je bil izvoljen častni predsednik, njen ustanovitelj in prvi "pred- novi odbor, nakar so je razvila daljša debata, v a,-:-----:s ir —:— :„ ^,.„.1 kateri so navzoči odlikovanei pledirali zn to, naj sednik dr. Stojanovic. V svojem govoru je pozval vse merodajne kroge, naj posvečajo temu važnemu probiemu v naši državi čim večjo> puzornOšl, ker pri na« vsako leto umre 50.000 ljudi za jetiko, v samem Belgradu pe letno okoli 800. bi nosilci odlikovanja Karagjorgjeve zvezde z meči imeli pravico do cctrtlnskc vožnje na železnicah poleg trikratne brezplačne letne karte. Otroci članov tega društva vitozov Karagjorgjeve zvezde naj bi se pa šolali kot državni gojenci. Občni zbor ji pozdravil tudi Ivan Zaje iiz Višnje gore v imenu nosilcev odlikovanja Karagjorgjeve zvezde iz Slo venije. Drobne domače Za boljšo srednjo šolo. V »Pravdi« polemizirajo profesorji Franjo Cričič, J. Kiselinovič in Oki-čič o reformah, ki bi bile jjotrebne, da se naša srednja šola izboljša. Tudi »Glasnik jugoslovanskega profesorskega društva« je posegel v razpravo. G. Okičič je nasprotnik strogih profesorjev in je mnenja, da imajo prijazni in dobri profesorji, ki nastopajo kakor matere, mnogo več uspeha. Okičič trdi, da je samo na podeželskih zavodih ocenjevanje dijakov neobjektivno, ker so tam profesorji bolj znani s starši in drugimi prijatelji. Prof. Cričič odločno zavrača to trditev ter dostavlja, da ni profesorjev, ki bi zavestno hoteli biti prestrogi ali preblagi. Kiselinovič in Cričič se strinjata v tem, da mehanično natrpane glave dijakov ne pomenijo mnoga Vzgojitelj mora gledali, da vzbudi dijaku smisel za učenje m pridnost, a da mu na dragi strani čimbolj razširi splošno obzorje. Propaganda adventistov. »Katolički lmt<, glasilo zagrebške, nadškofije priobčuje v svoii zadnji številki zanimivo poročilo o propagandi adventistov v zagrebški okolici. Na tisoče prebivalcev prejema za smešne cene propogandi-stične adve-.ntistične brošure in knjige. Adven-tisti bi radi prodrli iz Zagreba na deželo. Lis/ pioziva katoličane, naj bodo prozorni na to akcijo. Belgrajske vesti Belgrad, maja. m. Danes dopoldne je Nj. kralj Vis. knez namestnik Pavle obiskal Vil. pomladansko razstavo v Umetniškem paviljonu Cvi-jete Zuzorič. Zagreb, 24. maja. b. Z opoldanskim brsovla-kom Rta odpotovala v Belgrad hrvatski metropoli* dr. Baner in križevaški vladika dr. Njaradj'. Oba se bosta nastanila v nunciaturi. Belgrad, 24. maja. AA. Pogajanja dele gatov in strokovnjakov radi sklenitve konvencije o socialnem zavarovanju in ureditve ostalih vprnšanj, ki so v zvezi s to konvencijo med kraljevino Jugoslavijo in češkoslovaško republiko, so so začela 21. maja t. L Belgrad, 24. maja. nt. Glavni volivni odbor je danes, dokončal svo'e delo Po nhlavj rezultatov ip dobila lista predsednika vlade a. Jevtiča v vsej državi 300 Doslance, lista g. dr. Mačka pa 67. 85 letnica nadškofa dr. A. B. Jegliča Visoki jubilant bo svoj rojstni dan obhajal na lihem v Gornjem gradu Ravnatelj škofijske pisarne Jože Jagodic je prejel od prevzv. g. nadškofa dr. A. B. Jegliča pismo sledeče vsebine: Gospod ravnatelji Srce me je gnalo, da svoj rojstni dan preživim tiho in mirno na Brezjah pri svoji dobri nebeški Materi. Kakor čitam v časopisih, se je ta moja osebna zadeva vse drugače zasukala. Priprav-ljajo se izredne slovesnosti in vsaki dan v večjem obsegu. Kar strah in groza me je. Pa tudi ni nobenega pravega povoda, da bi sc moj rojstni dan tako proslavljal. Zato sem danes sklenil, da bom svoj rojstni dan kar na tihem v Gornjem gradu praznoval in ne bom prišel ne v Ljubljano, ne na Brezje. Prosim, da bi ta moj nepreklicljivi sklep objavili v »Slovencu« in morda še kake odločilne faktorje o tem obvestili. Pozdrav in blagoslov! Vam vdani nadškof Jeglič, 1. r. V Gornjem gradu, 23. maja 1935. * Odbor za proslavo 85-letnice prevzv. g. nadškofa je vzel ta nepreklicljivi sklep s težkim srcem na znanje; zato odpade program. Dr. B. Dragaš s prirejen za pot iz Gornjega grada v Ljubljano, za sprejem v Ljubljani, zu slavnostno podok-nico in za pot na Brezje. Ne more pa ta sklep vplivati na ostali program proslave, ki ostane v veljavi in se bo izvršil. Vršilo se bo predavanje v radiju, a iaven okvirja nacionalne ure in se bo čas še objavil. Vsa društva se vpišejo v knjigo na mestnem poglavarstvu. Na predvečer rojstnega dne, 28. t. m. 6e zažgo kresovi po Sloveniii. Cerkvena proslava v cerkvah ljubljanske škofije, kakor je objavljena v Škofijskem listu 1935 št. 4, (zvonjenje in služba božja z zahvalno pesmijo) ostane. Odbor za proslavo 85-letnice nadškofa Jegliča. Poziv društvom! Vsa društva, družbe in organizacije se vabijo, da do torka dne 28. t. m. vpišejo v knjigo Novi poslanci na mestnem poglavarstvu v Ljubljani (soba 22) svoje čestitke visokemu jubilantu. Knji z vpisi bo izročilo posebno odposlanstvo dru- štva »Jeglič« slavljencu v Gornjem gradu. Ob tej priliki mu bo to odposlanstvo izročilo tudi diplomo častnega članstva društva »Jeglič«. Diploma, izvirno delo društvenega člana g. Tomaža Štruklja, je razstavljena do torka v izložbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Jetika, dedna bolezen? Do polovice pretekle-stoletja je bila jetika ga —---- . - (tuberkuloza) bolezen, za katero midicina ni imela zdravil. Videti je bilo, da se ta bolezen v izvestnih rodbinah posebno pogosto javlja. Na ta način se je moglo razvijati mnenje, da se tuberkuloza podeduje. Od tistih časov pa do danes je v laičnih krogih še ostalo mnenje, da je tuberkuloza dedna bolezen. To mnenje — vsaj v tej obliki — ni pravilno. Bistvene spremembe nastopajo po dveh važnih ugotovitvah. Brehmer je dokazal, da je tuberkuloza ozdravljiva, če je bolnik na svežem zraku, če ima mir in primerno hrano. Danes je samoposebi umevno, da je tuberkulozo možno ozdraviti, če jo zdravijo v zdravilišču. Drugi dogodek, ki je učinkoval revolucionarno . v vprašanju dednosti tuberkuloze, je odkritje povzročitelja tuberkuloze po Robertu Kochu. Prej nismo vedeli, odkod pride tuberkelbacil. Predstavljali smo si, da ga podedujemo. Tedaj je Robert Koch pokazal in dokazal z absolutno sigurnostjo, da se v telesu ne more razvijati tuberkuloza, če njen vzročnik — namreč bacil tuberkuloze — ne zaide v telo. Torej ni tuberkuloze brez bacila tuberkuloze, z drugimi besedami: Ce človek zboli za tuberkulozo, so vdrli v njegovo telo bacili tuberkuloze, torej se je moral okužiti z bacili tuberkuloze. Natančne preiskave skozi dolga leta so nadalje dokazale, da se bacil tuberkuloze od očeta ali matere ne prenese direktno s podedovanjem na otroka, čeprav sta oče ali mati tuberkulozna, otrok se rodi zdrav! — ... Kako naj torej razumemo, da v gotovih rodbinah vedno in zopet nastopa in se pojavlja tuberkuloza? Tu igra vlogo takozvana dovzetnost-dispo-zicija. Znano nam je, da so ljudje, ki so posebno močno dovzetni za to ali cmo bolezen. Torej poznamo ljudi, ki imajo občutljivo črevo in zelo hitro dobijo črevesni katar, drugi zopet se hitro prehla-dijo itd. Ta lastnost, da je človek podvržen, oziroma dovzet za kako bolezen, je doma v gotovih rodbinah, tedaj pravimo: Ta človek je dovzeten za to bolezen. Taka dovzetnost — in samo ona — se od staršev podeduje, ne pa bacil jetike. Sama dovzetnost pa na noben način ne povzroča obolenja. Ostanimo pri primeru črevesnega katarja: Podvrženosti (dispozicije) k črevesnemu katarju ne povzroča katar črevesa, mora k temu pristopiti še priložnost kot vzrok katarja, n. pr. uživanje gotovih jedil. Drugi človek, katerega črevo ni tako dovzetno, bo ostal pri zavživanju istega jedila zdrav! Podobno je pr: tuberkulozi. Dovzetnost za tuberkulozo se dej Jfi ko lahko podeduje, toda nikdar ce more človek oboleti za tuberkulozo, če niso v njegovo telo vdrli bacili tuberkuloze, torej če se ni okužil! In sedaj razumemo, da ljudje, ki so dovzetni za tuberkulozo zelo lahko obolijo za tuberkulozo, če so prišli v stik z bacili tuberkuloze ali imaio priložnost, da se okužijo z bacili tuberkuloze. Nevarnost je seveda zelo velika, da se okužimo i bacili tuberkuloze, če dotični človek trajno živi s človekom, ki izkašljuje pljunek, v katerem so bacili tuberkuloze. Ne smemo si pa domišljati, da samo tisti oboli za tuberkulozo, ki ima podedovano dispozicijo, oziroma dovzetnost za tuberkulozo. Poznamo številne ljudi, ki so veliki, močni in potekajo iz zelo zdravih rodbin, pa so vendar jetični! Na drugi strani pa ostane naraščaj zdrav, čeprav poteka iz rodbin, kjer je bilo zelo veliko bolnih za jetiko. S pojasnilom, kako nastane tuberkuloza, je istočasno pokazana pot, kako se je obvarujemo. Borba zoper tuberkulozo mora biti usmerjena zoper raz-škrobljevanje bacilov jetike. Nadalje bi moral človek telesno biti tako ustvarjen in utrjen, da mu ne more škodovati bacil jetike. Oe se človek okuži z bacilom jetike, tedaj prične boj med bacilom in človeškim telesom. Močnejši zmaga! Ce zadenejo bacili na oslabljeno telo, tedaj se lažje zasidrajo v telesu, če pa zadenejo na močno in utrjeno ter neoslabljeno telo, ki se more braniti, tedaj imajo manj moči. To velja za vsakega človeka, zlasti za onega, ki je podedoval dovzetnost za tuberkulozo. Za nas ni več podedovana dovzetnost neko »bav bav« strašilo, ker iz izkušenj vemo, da se dispozicija zmanjša, in da se more telo z uspehom boriti z bacilom jetike. Vsa moderna higijen-ska stremljenja za mladino in odrasle, ki jih vršijo šole in ustanove za zaščito zoper tuberkulozo, zavarovalni zavodi, služijo jačenju posameznega človeka. Pred očmi pa imamo seveda v prvi vrsti one ljudi, ki potekajo iz jetičnih rodbin, oziroma s tuberkulozo dedno obremenjenih. Tako n. pr. pošiljamo. otroke jetičnih staršev po možnosti pogosto v okrevališča na deželo. Posameznik se mora sam zavedati. da si mora pomagati s tem, d« je čist, da Taka soba je zalega tuberkuloze in morilka ljudL pametno in razumno živi, dovolj spi, zadostno je in z dobrim delom jači svoje telo. Torej, kakor rečeno, da nastane jetika, mora priti bacil jetike v telo, neglede na to ali imamo dispozicijo ali ne. Varujmo se torej bacila jetike! Vsekakor nismo še na žalost temu kos, da bi bacil jetike popolnoma uničili, ker ne sodelujemo vsi skupaj pri tem delu. Bacil je povsod, v zraku, v prahu itd., zlasti ga je večje število v okolici bol nika, ki ima jetiko, ker bolnik razpršuje bacile s kašljanjem, govorjenjem, še več s pljuvanjem. Bolnik, ki boluje za pljučno jetiko, ogroža svoje sostanovalce, če z njimi stanuje. Zato se mora pljunek uničiti. Nevarnost je seveda tem večja, čim bolj bolnik lahkomiselno in neprevidno pljuje okrog sebe. Svojega otroka okuži, če ga pusti zraven sebe, svoje sorodnike prav tako. Še slabše je pa, če pljuje povsod, tudi na tla. Ce se nato otrok igra po tleh in ta izmeček pobere s prstki, je okužen, čeprav se je pljunek posušil. Otrok bo seveda takoj vtaknil prst v usta. — Veliko je še drugih možnosti oku-žitve s tuberkulozo. Mladi ljudje so še posebno dovzetni za tuberkulozo, najbolj otroci. Ti posebno pogosto obolijo za tuberkulozo, če Ie pridejo v stik z bacili. Zato proč otroka od jetičnega! Otroci, ki so morda od staršev podedovali dovzetnost za tuberkulozo, v resnici zbolijo za pljučno tuberkulozo, ker so izpostavljeni za delj časa ali trajno bacilom jetike, ki jih razpršuje oče ali mati ali sostanovalec. Ti otroci ne bi zboleli za tuberkulozo, za nje ne bi dovzetnost igrala vloge, če ne bi bilo bacilov tuberkuloze. Bacili tuberkuloze, katerih ne moTejo podedovati, so zanje veliko bolj nevarni kakor dispozicija, katero lahko podedujejo. Tako bo sedaj morda jasno, zakaj otroci tuberkuloznih staršev zbolijo za tuberkulozo, če živijo s tuberkuloznimi starši, brati, sestrami, sorodniki ali drugimi bolniki-sostanovalci. Na ta način je torej umevno, zakaj se govori, da so podedovali tuberkulozo, kar pa, kakor vidimo, ni res! Torej je možno podedovati samo dispozicijo (dovzetnost), nikdar pa bacilov tuberkuloze! Ze v včerajšnji številki smo poročali, da je glavni volivni odbor izvršil razdelitve mandatov za šest banovin, in sicer za dravsko, savsko, vrba-sko, primorsko, drinsko in zetsko in za volivno okrožje Belgrad—Zemun—Pančevo. V službeno poročilo, ki nam je bilo dostavljeno, se je vrinila pomota. Kot poslanec za novomeški okraj je bil pomotoma naveden inž. Pavlin, v resnici pa je bil izvoljen dr. Jo.sip Rezek. V smislu razdelitve glavnega volivnega odbora pripade Jevtičevi listi 27 poslancev, dva pa Mačkovi. Minister za socialno politiko dr. Drago Marušič je kandidiral v logaškem okraju in v ljubljanski okolici. Prav tako je bivši minister Ivan Mohorič kandidiral v dveh okrajih, in sicer v mestu Ljubljana in v radovljiškem okraju. Ko se bosta omenjena poslanca odločila za enega izmed dveh okrajev, bomo zvedeli za imeni še dveh poslancev, ki sta kandidirala kot namestnika. Ostali poslanci dravske banovine Be po poklicu delijo tako-le: uradnikov je 6, odvetniki 3, učitelja 2, inženjerja 2, kmeta 2, podjetnika 2, notar 1, državni tožilec 1, župan 1. Od Mačkovih poslancev je eden odvetnik, drugi trgovec. V šestih banovinah in na upravnem področju Belgrad, Zemun in Pančevo je bilo izvoljenih na Jevtičevi listi 166, na Mačkovi 55. V savski banovini je bilo dodeljenih Jevtičevi listi 48 mandatov, Mačkovi 27. Med poslanci, ki so bili izvoljeni v savski banovini na Jevtičevi listi, naj omenimo le nekatere bolj znane: dr. Mirko Došen, časnikarja Milan Banič (Sušak) in Luka Kostren-čič (Krk), dr. Milan Vrbanič, trgovinski minister (Zagreb), Ante Kovač, časnikar (Zagreb), dr. Lju-devit Auer, minister za telesno vzgojo (Sisak), bivši minister Pavel Matica. Na Mačkovi listi: dr. Ivan Bankovič, dr. Josip Torbar, dr. Dane Malič, dr. Sigismund Cajkovac, književnik v Zagrebu. V vrbaski banovini je bilo dodeljenih Jevtičevi listi 17 mandatov, Mačkovi 8. Naj navedemo nekatera imena na Jevtičevi listi: Dušan Subotič, prota iz Bos. Gradiške, dr. Branko Miljuš, kabinetni načelnik predsednika senata, dr. Vasi- bonbon PROIZVOD: »UNION« ZAGREB. lije Jovanovič, odvetnik in bivši minister iz Belgrada. Na Mačkovi listi: Milan Pribičevič, polkovnik v pokoju, dr. Branko Cuhrilovič, zdravnik v Banjaluki, dr. Nikola Cvetojevič, zdravnik v Bos. Novem. V primorski banovini je bilo izvoljenih na Jevtičevi listi 14, na listi dr. Mačka 10 po slancev. Na Jevtičevi listi so bili med drugimi izvoljeni: dr. Marko Kožulj (v Šibeniku), gradbeni minister, dr. Grga AngjelinoviČ, bivši minister. Na listi dr. Mačka je bil izvoljen v imotskem okraju dr. Ante Trumbič. V drinski banovini je bilo izvoljenih na Jevtičevi listi 34 poslancev, na Mačkovi pa 5 Na Jevtičevi listi so bili izvoljeni med ostalimi: v Sarajevu minister Velimir Popovič, v Tuzli minister dr. Avdo Hasanbegovič, v posavskem okraju zemljoradnik Voja Lazič, v mačvanskem minister dr. Dragutin Jankovič. Na Mačkovi listi: v čajnič-kem okraju Izmed beg Gavran Kapetanovič, šef odseka ministrstva trgovine v pokoju. V zetski banovini bo imel predsednik vlade Jevtič 30 poslancev, g. Maček pa 3. Na Jevtičevi listi je izvoljen Miloje Sokič, časnikar iz Belgrada. Na področju Belgrad — Zemun — P a n -č e v o je bilo izvoljenih vseh 5 Jevtičevih kandidatov, in sicer dr. Kosta Kumanudi, dr. Svetislav Popovič, Jeremija Protič, Mihajlo Stojadinovič in Borivoje Curič. Učiteljski pevski zbor v Bolgariji zmaguje v jurišu, kjerkoli se pojaol. Vsak je oshlčen In jo rad uživa/ — .Vendar enkrat bela kava, kl nima kiselkastega okusa", lako pravijo osi. kl so lo poku-sili. Da, a nI treba pozabiti, da Ima Se to prednost, da le nenavadno redllna In Izredno okusna. Poskusite /o ie danes tudi Vi, ne bosle se kesaltl Florlda-cikorlja se dobi o vseh boljših prodajalnah kolontjalnega blaga. Jesenice Krajevna protituberkulozna liga na Jesenicah bo priredila v okviru protituberkuloznega tedna v nedeljo, 26. t. m., ob pol 11 na trgu Kralja Aleksandra (pred kolodvorom) koncert, ki ga bo izvajala cerkvena godba na Jesenicah. Med koncertom bo Krajevna protituberkulozna liga zbirala po svojih organih prostovoljne prispevke. Občinstvo se vljudno naproša, da po svojih močeh prispeva za to velevažno dobrodelno akcijo. Odbor- V bolgarski Niči Kazanek, 21. maja. Stara Zagora, bolgarska Niča. Postaja. Nepregledna množica ljudi, godbe, fanfare, uniformirana šolska mladina, skavti, junaki itd. Po ofici-elnem pozdravu in odpetih državnih himnah je krenil sprevod pred mestno hišo. Na čelu sprevoda fanfare ženskega učiteljišča, nato člani UPZ, za njimi pa nepregledna množica društev, ob cesti pa gost špalir šolske mladine z učiteljstvom; od vseh strani mogočni vzkliki »ura« in obsipavanje gostov s cvetjem. Vsa ta ogromna množica, do 8 tisoč ljudi, se je zbrala pred občinskim domom, kjer je pozdravil goste »pomožni kmet« g. Cane Canev s krasnim govorom, poudarjajoč potrebo po tesnejšem zbližanju Jugoslovanov in Bolgarov. K vašemu dopisniku je pristopil starejši mož, ter mu solznih oči stiskal roko, vzklikajoč: Daj Bože, daj Bože...!« Vsa športna društva in dijaštvo je nato defiliralo mimo pevskega zbora. Pevci so odšli na stanovanja in se pripravili na koncert, ki se je začel že ob pol 7 v gledališču. Občinstvo navdušeno, čeprav akustika dvorane ni baš prvovrstna. Pozdravni nagovori, cvetje, ploskanje, mahanje rok, geslo... Na nato sledečem banketu, ki ga je priredila občina, sta v krasnih nagovorih pomočnik metropolita in oblastni direktor (ban) g. Vari Klečkov želela, da bi kulturnemu, kmalu sledilo tudi gospodarsko in politično zbližanje ne samo Jugoslovanov in Bolgarov, temveč tudi vseh Slovanov. Oba govora sta izzvenela v vzkliku: Naj živi slovanska vzajemnost. Odgovorila sta jima vodja zbora g. E. Adamič in vodja turneje g. Drago Zupančič. Bratsko slogo Jugoslavije in Bolgarije so simbolično izražale bolgarske in jugoslovanske zastave, ki so v lepi slogi pomešane krasile slavnostno dvorano. Na banketu je neumorno sodelovala vojaška godba. Naslednje jutro je pevski zbor spremila na kolodvor fanfara učiteljiščnic in mnogo domačinov. Po ganljivem slovesu, kakršen je mogoč le med brati, je vlak odbrzel proti Kazanliku, središču svetovnoznane rožne doline. Na vmesni postaji Tulovo je čakala na prihod vlaka vsa šolska mladina, učiteljstvo in mnogo občinstva. S krepkim »Ura« klici je bil pevski zbor obsut z vrtnicami »djul«, iz katerih se dela rožno maslo. Pozdravi, odgovori, šopki in že se peljemo dalje. Kolodvor v Kazanliku ves v zelenju in bolgarskih ter jugoslovanskih zastavah, vojaška godba, pozdravi, cvetje, špalir uniformirane šolske mladine skozi celo mesto; vsak učenec, učenka z zastavico, menjaje bolgarsko in jugoslovansko, mimohod dijaštva itd. Skoro bi lahko dejal, da je vse mesto spremilo goste v hotel Balkan k slavnostnemu obedu, pri katerem je svirala vojaška godba bolgarske narodne pesmi in je bilo več pozdravnih in zahvalnih govorov. Člani zbora so gostje posameznih meščanskih družin, ki so se zanje kar pulile. Žalostni so bili oni, ki niso dobili gosta, kar na jok jim je šlo. Večerni koncert je sijajno uspel. Dvorana, kakor do sedaj še vedno, popolnoma zasedena. Vstopnice vse razprodane. — Na ponovne prošnje se je dovolilo, da tisti, ki niso mogli več v dvorano, smejo prisostvovati matineji, ki se je vršila danes in je bilo navzočih na tisoče navdušene mladine. Zbor je moral ponavljati in dodajati — mladina se kar ni hotela raziti. Najbolj ugajajo ne samo mladini, ampak tudi ostalemu občinstvu >Dil dil duda, Mlad junak, Kje so moje rožice, Bog je ustvaril žemljico in Adamičev Potrkan ples. Adamič je tu sploh povsod dobro znan, priljubljen in spoštovan kot komponist. Popoldne je izlet na Sipka pas, zvečer pa banket, ki ga priredi častniški zbor. Palača v skaloviu Stanovanja v duplinah pri Calatayudi. Madrid, v drugi polovici maja. Alcala de Pinar je malo naselje v provinci Guadalajari. Ce ne bi živel tam senjor Bueno, svet za Pueblo Alcala ne bi vedel. Bilo je nekako pred štiridesetimi leti, ko so don Buena delo-žirali — z vsem, kar je imel, so ga postavili na cesto, s posteljami, omarami, ženo in otroki. Ker je senjor Bueno moral imeti streho nad glavo, je pričel »zidati«. Kopal je v hrib za vasjo in si izkopal sobo ter se vselil v njo. V štiridesetih letih je izkopal poleg omenjene sobe, ki mu služi danes za kuhinjo, še dve nadstropji. V vsakem nadstropju po dve sobi z vsem komfortom, vzidanimi omarami, izdolbenimi policami in balkon-čki na cesto. Ko ga je nekega dne obiskal kralj Alfonz XIII., je senjor Bueno dobil medaljo, ki jo nosi še danes, čeravno kralja Altonza že dolgo ni več v Španiji. Smehljaje nam pripoveduje, kako je kopal, včasih noč in dan, in kako mu je žal, da ne more »postaviti« še tretjega nadstropja, ki bi ga potreboval za svojo številno družino, za svoje vnuke: Estebana, Josča in Sebastiana, ki nas radovedno gledajo z balkona v prvem nadstropju. Senjor Bueno ni edini hišni posestnik te vrste stanovanj v Španiji. V Calatayudi najdeš cele vasi, ki so izkopane v hrib. Nadstropje se vrsti za nadstropjem kot galerije ena nad drugo. Samo da niso tako razkošna kot ono senjora Buena, ki je palača proti njim. Pred vrati jim visi zavesa in skozi male odprtine sije sonce na skrajno siromaštvo teh prebivalcev, i »Ne, drafii gospod, danes ne boste pri na« ni- česar izvedeli, pridite drugič, kadarkoli hočete — pojutrišnjem v četrtek ali soboto — samo danes ne. Taka je naša navada, taki so zakoni naših očetov in ne bo dobro, če se jih ne bomo držali. Z Bogom gospod in brez zamere.« Stari Jose Caamano nam je dal roko in se nato molče obrnil proti vratom. Čudni so cigani in menda po vsem svetu enaki. Nikoliči tam za Savo pri Zagrebu, cigani v Španiji in drugod po svetu. Nekaj se je zgodilo v številni ciganski družini, žalovali so — niso nam hoteli povedati zakaj — samo odslovili so nas in rekli, naj pridemo drugič. Ko smo se vrnili, nas je sprejela pesem in ples Soy gitana catalana ... se je čulo že od daleč ob spremljevanju kitare ip kastanjet. »Somos gitanos — pošteni ljudje — recite mi zakaj nas ljudje po vsem svetu smatrajo za kokošje tatove? Poglejte: mi delamo!« »In varate, kjer morete.« Somos gitanos — kakor da vaši ljudje ne bi varali. Prodajamo konje. In ciganke na ulicah s platnom: »Kupi princesa — pristojalo ti bo k licu kakor angelu halje z briljanti posejane.« Sem ciganka Katalanka ... je odmevalo v mrak, ko bedo odhajali. Ljubljanske vesti: Za primer plinskega napada Slovenija s svojem središčem Ljubljano tvori zemljepisni kot, ki ga sovražnik lahko vsak hip napade, in to najlažje iz zraka. Zato je pač naravno, da se moramo v prvi vrsti Slovenci zanimati za obrambo pred sovražnimi letalskimi napadi. V Ljubljani obstoji banovinski odbor za zaščito civilnega prebivalstva pred sovražnimi napadi iz zraka, katerega namen je v prvi vrsti, da bi vse prebivalstvo v naši banovini seznanil z vsemi nevarnostmi, ki mu pretijo iz zraka, v prvi vrsti pa s sredstvi, ki jih daje danes moderna tehnika za obrambo proti njim. Najnevarnejši so pač plinski napadi, pri katerih ne deluje samo razstrelivo, ampak tudi plin sam, katerega področje je mnogo širše. Končane bodo kmalu priprave za zgradbo, oziroma ureditev plinske sobe, ki naj bi bila v realčnem poslopju v Ljubljani. Plinska izložba na velesejmu naj bi nazorno pokazala možnosti obrambe proti plinom. Tu bi bile razstavljene maske, zaščitna obleka in druge slike, ki bi kazale plinski boj in obrambo. Po vsej verjetnosti še ne bo mogoče urediti takšne razstave na junijskem velesejmu v Ljubljani, ker še ni potrebnega 0 Srednješolska evh. akademija se ponovi v nedeljo 26. t. m. ob polosmih zvečer v veliki dvorani hotela Union. Prireditev poseti prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman osebno. Katoličani se pripravljajo na evh. kongres z vso vnemo, zlasti mladina. Prevzv. g. škof dr. Rožman pozna mlado dušo in je v svojem, v klasični latinščini sestavljenem pismu sv. očetu utemeljil prošnjo za papeževega legata tudi s tem, da legata sv. očeta želi zlasti mladina. Dasi je prevzv. g. škof na svojem vizitacijskem potovanju izredno zaposlen, si vendar hoče odtrgati nekaj ur, da s svojim osebnim obiskom počasti jutrišnjo ponovitev evh. akademije srednješolske mladine ter s tem pokaže svojo ljubezen do mladine. Prosimo gg. ka t e h e t e in profesorje verouka na srednjih in meščanskih šolah, da opozore svoje učence na ponovitev akademije. Vstopnice se dobe v trgovinah Sfili-goj, sv. Petra c. in Ničman, Kopitarjeva ul. ter v salezijanskem zavodu na Rakovniku in v župni-šču v ŠiSki, dijaške po 1 Din pa na frančiščanski porti. Pridite vsi, ki še niste videli te krasne in ognjevite prireditve mladine! 0 Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 (pred odhodom gorenjskega turistovskega vlaka). Prav tako tudi na praznik Vnebohoda, dne 30. maja t. 1. © Drevi ob pol 8 na prostem pred rakovniško cerkvijo lepa evharistična prireditev. Spored obsega petje, orkester, godbo, prizore itd. Stojišča zastonj, sedeži po 2 in 3 Din. Vtis prireditve bodo ojačili zvočniki in reflektorji. — Po akademiji procesija s svečkami; na povratku v cerkvi govor in slovesen blagoslov. Pročelje cerkve bo lepo razsvetljeno do 11 ponoči; cerkev pa odprta vso noč. 0 Drage ribe. Prejšnji teden je divjala na našem morju burja, zaradi česar je bil lov prav slab. Na ljubljanski trg je bilo včeraj pripeljanih le malo morskih rib, katerim se je cena zato skoraj podvojila v primeri s cenami zadnjega petka. Morske ribe so bile že dopoldne do 11 vse razprodane. Tudi cene sladkovodnim domačini ribam so bile zaradi tega čvrste in so šle te ribe tudi i hitro v denar. Sploh pa je bil včerajšnji trg rib v Ljubljani zelo skromen. © Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v letošnji pomladi zadnji dve vodstvi po Narodni galeriji v nedeljo, dne 26. t. m. in na praznik Vnebohoda, dne 30. t. "m., obakrat ob pol 11 dopold. Vodil bo kustor g. dr. Rajko Ložar, ki bo razlagal pri prvem vodstvu umetnine 19. stol. do Ažbeta, pri drugem pa Ažbeta in impresioniste. © Stanovanjski Urad ljubljanskega velesejma opozarja in uljudno naproša vso, ki bi mogli za čas velesejma, to .ie v dneh od 31. maja do 10. junija 1935 aH tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravništvu, Mestni trg 27-111, soba št. 50. ali pa ravnateljstvu velesejma. Od 31. maja 1935 naprej posluje stanovanjski nrad na glavnem kolodvoru v sobi zraven pomožne zunanje železniške blagajne pri trafiki ob Masarykovi cesti. Telefon št. 2720. Soince + kamila krema = zdrava, prekrasno zagorela polt Zahtevajte izrecno le Kamila kremo. Glavna zaloga za Ljubljano: »Venus«, pred pošto gradiva za to, pač pa bo to mogoče izvesti do jesenskega velesejma. Zagreb je v tem pogledu mnogo bolj napreden in ima tudi že tako plinsko razstavo. Da bi bila zračna obramba tembolj uspešna, je treba izobraziti vsaj nekaj dobrih plinskih inštruktorjev, ki bi potem poučili ljudstvo, kako naj se vede v primeru zračnega napada. V ta namen bo izdana primerna knjiga ali vsaj brošura, na podlagi katere se bo tudi priprost človek lahko poučil o nevarnosti plinskih napadov in o možnosti obrambe proti njim. Tudi naše knjižne založbe, ki izdajajo knjige, predvsem za širše sloje, so bile naprošene, naj bi v svojih koledarjih priobčile vsaj po en poučni članek o tem predmetu. Jasno je, da se mora za ta vprašanja zanimati v prvi vrsti mladina, ki bo v primeru najkritičnejših dni edina ostala doma. V tem primeru zaostajamo za našimi sosedi, ki vežbajo mladino celo vojaško že v zgodnjih letih. Velik del te naloge pade tudi na naše ženske, ki bodo pač poklicane, da v odsotnosti moških sil storijo vse za obrambo prebivalstva, posebno pa svojih otrok. © Promenadni koncert. Radiofouska oddajna postaja v Ljubljani bo v primeru lepega vremena v nedeljo, dno 26. t. m. ob 11 priredila svoj prvi letošnji promenadni koncert pred gradom Tivoli. Vojaška godba 40. p. p. Triglavskega bo igrala sledeče skladbe: 1. T. Skorpik: Daj-dam, koračnica. 2.1. Fučik: Zimski viharji, valček, 3. W. Balfe: Ciganka, uvertura. 4. C. Kreutzer: Nočni šotor v Gra-nadi, fantazija. 5. I. Gregorc: Vesela gmajna IIL venček slov. narodnih pesmi. 6. E. Has-selmann: Cavatina, tromlia solo. 7. Tschai-kovskiy: Romanca. 8. I. Svoboda: Na Var-daru, srbski potpuri. 9. T. Gleisner: Divertis-sement, biseri iz Rich. Wagnerjevih oper. 10. I. Fučik: Pripovedke iz Donave, va lcek. 11. V. Parma: Mladi vojaki, koračnica. © Kino Kodeljevo igra od dane« naprej ruski film »Sama« in-»Človeka brez strahu« s Tomom Miksom. © Ker se ob vojaških naborih dogajajo primeri, da posamezni naborniki povzročajo v pijanem stanju razne izgrede, nemire in druga kaznjiva dejanja, zato na osnovi čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi prepovem kor tudi njihovim spremljevalcem. Neposredne, pa tudi posredne krivce, zlasti gostilničarje, ki bi nudili voj. nabornikom na dan nabora alkoholne pijače, bom kaznoval po členu 69 zakona o notranji upravi z denarno globo od 10 do 500 Din, v slučaju neizterljivosti z zaporom od 1 do 10 dni. — V Ljubljani, dne 24. maja 1935. Nadomestuje upravnika policije policijski svetnik: Pe-stovšek 1. r. © Prijeti tatinski otroci. V Kosezah pri Ljubljani je policija prijela včeraj 17 letnega Ivana K., njegovo 16 letno sestro Marijo in 15 letnega brata Štefana, doma iz Komende. Ti trije so beračili po deželi, pa tudi kradli. Osumljeni so še nekega vloma v bližini Ljubljane. Otroci so slutili, da jih išče policija ter so se zatekli k svojemu očetu v Koseze, kjer jih je policija končno našla. Najstarejši Ivan je posebno drzen. Žc ponovno je namreč ušel iz vzgajališča v Ponovičah. Kakšna bo bodoča usoda teh zgodaj izgubljenih mladoletnikov, bo odločilo sodišče. Ptuj Olepševalno in tujsko prometno društvo v Ptuju je imelo preteklo nedeljo svoj redni občni zbor pri obilni udeležbi članstva. Iz letnega poročila je posneti, da je imelo društvo v preteklem letu izredno veliko posla z obširnimi nasadi in drugimi napravami v Ljudskem vrtu. V Ljudskem parku stoječo stavbo po švicarskem sistemu, tako zvano »Švicarijo«, je dalo društvo popolnoma preurediti in renovirati. V »Švicariji« se nahaja gostilna s kegljiščem. Blagajniško poročilo društva, ki šteje 186 članov, izkazuje 38.242 Din dohodkov in 23.560 Din izdatkov, tako da je v blagajni 14.682 Din. YtL\ *.' , rv.*- .. . - . * - -f ^ _ . _ „ y ... « ~» 'fc . . je, r . «. ^ — "0'J'P » . . > - • k p- •'..."' k . . . K . f« .<..'<£.M> , , c , ^ .. « gk. jv i.. r, Jk K i.ii v. i. Koncerti mestne godbe so redno ob nedeljah od 11 do 12. Mariborske vesti: Ljudska prosvela v predmestju Lepi uspehi Ljudshe univerze v Studencih valnega leta je nad vse razveseljiva. Vseh prireditev Ljudske univerze se ,'e udeležilo 4016 oseb, od tega rednih predavanj 3492 ali povprečno 194 na večer, v tečaj pa .ie zahajalo 524 ljudi ali 87 na večer. To so številke, ki imponirajo, zlasti če pomislLno, da gre tu za delavsko predmestje s kakimi 4000 prebivalci! Slično povprečnino dosegajo jedva predavanja v mestih. Zanimiva je pestra vsebina predavanj: V deželi cvetja in rož, o gojitvi zelenjadi in cvetic, sadni škodljivci, lužiško srbski več« r, nekaj o raku, odnosi človeka do življenja, gospodarski razvoj Maribora, o suženjstvu v Evropi ter v drugih delih sveta, po našem Jadranu ,po Egiptu, pridelovanje sladkorja, jadranski večer, japonski večer, po Mandžuriji, varstvo živali, o hipnozi in telepatiji, naloge naših novih občin z ozirom na-podeželje ;vsega skupaj 18 predavanj, na katerih so nastopali sami priznani predavatelji. Razen teh predavanj se je še vršil pravni tečaj v poljudni obliki dvogovora, na katerem so se v šestih večerih obravnavala razna najvažnejša pravna vprašanja, ki zanimajo vsakogar. Maribor, 24. maja. Pred sedmimi leti ustanovljena Ljudska univerza v Studencih pri Mariboru je te dni zaključila svojo letošnjo poslovno sezono. Potrebno so nam zdi, da ob tej priložnosti v javnosti nekoliko podrobneje prikažemo veliko delo te prosvetne ustanove, ki marljivo vrši nalogo v delavskih četrtih največjega mariborskega predmestja. Društvo Ljudska univerza v Studencih se je ustanovilo pred sedmimi leti ter ima nad 100 članov. V teku obstoja in sedemletnega smotrenega dela si je ustanova ustvarila med prebivalstvom stalen kader poslušalcev, ki raste od leta do leta. Obiskovalci so večinoma delavci, ki z veliko pozornostjo sledijo predavateljem ter so jim hvaležni, da jih vsaj enkrat na teden za par ur dvignejo iz vsakdanjih skrbi polnega življenja v drugi lepši duhovni svet. Vstop je prost, stroške za malenkostne nagrade predavateljem in kurjavo nosi društvo, kateremu omogoča delovanjo z velikodušno podporo studenska občina. Predavanja se vršijo v Špnrejevi dvorani, ki jo lastnik prepušča v ta namen društvu brezplačno. Bilanca ob zaključku letošnjega preda- □ Prošnje procesije se vrše prihodnji teden v Mariboru po sledečem redu: iz stolnice gre procesija v ponedeljek okrog 6 v baziliko Matere Milosti, v torek v cerkev sv. Magdalene, v sredo v cerkev sv. Alojzija. — Iz frančiškanske župne cerkve gre procesija v ponedeljek ob 6 v stolnico, v torek k cerkvici sv. Barbare na Kalvariji in v sredo k sv. Jožefu v Studence. — Iz Magdalenske župne cerkve gredo procesije: v ponedeljek ob 6 k sv. Jožefu v Studence, v torek v Radvanje in v sredo na Pobrežie. □ Ekskurzijo v Bolgarijo priredi mariborski kurz bolgarskega jezika dne 2. julija popoldne iz Maribora. Trajala bo 14 dni. Ude^ leženci si ogledajo vse važnejše znamenitosti cele Bolgarije in bodo spoznali najznamenitejše predstavnike bolgarske kulture. Iz Sofije napravijo izlet v Bojano pod Vitošo, se skopljejo v kopališču Kujaževu in se odpeljejo z avtobusi 70 km daleč v Cam Korijo (1370 m), najlepše bolgarsko letovišče, kjer ostanejo en dan. Vsakomur bo dana prilika, da se brez težav in turistične opreme povzpne odtod na 2926 m visoko Musalo, najvišji vrh Balkanskega polotoka. Razen v Sofiji, Plov-divu, Trnovu in drugod se zaustavimo dalj časa v Varni, da se navžijemo krasne črno-morske plaže. Vrnemo se skozi Železna vrata-po Donavi. Organizator ekskurzije je obiskal ob veliki noči vsa ta mesta in sklenil zelo ugodne pogodbe za udobna stanovanja, našo hrano in vožnjo; zato stane ekskurzija z vso oskrbo samo 1900 Din. Prostih je še nekaj mest za izobražence. Prijave sprejema in daje pojasnila prof J. Šedivy, klas. gimnazija Maribor. (Znamka za odgovor!) □ Drevi gostuje v gledališču v Hoffmanovih pripovedkah v partijah Olimpije, Antonije Giu-liette in Stelle primadona ljubljanske opere ga. Zlata Gjungjenac-Gavella. □ V mariborskem muzeju bo jutri v nedeljo vodstvo v oddelku »stari Maribor«. □ Poročila sta se v Kamnici pri Mariboru občinski odbornik g. Šabec Lojze in gospodična Pukl Kunigunda. Vrli par je poročil kamniški župnik g. Franc Božiček. Mlademu paru iskrene čestitke. □ Stari in mladi umirajo. V nežni dobi 12 let je umrla na Betnavski 88 hči vrtnarja Ana Mag-yar. — V bolnišnici je ugrabila smrt 21 letno Ano Kropf. — V bolnišnici je tudi umrla 64 letna Ger-bec Ivana. — Naj jim sveti večna luč! □ Vsi rezervni artilerijski častniki imajo dne 29. maja v dvorani kina Apolo od 20. do 21. ure obvezno predavanje. Častniki, ki bi bili zadržani, naj to pismeno sporoče neposredno mestnemu poveljniku. □ Priglasc za gostovanje Ljubljančanov sprejema mariborska gledališka blagajna do konca tega meseca. □ Kolesar in motociklist. Na križišču Einspie-lerjeve in Meljske sta trčila kolesar in motociklist. Uradnik Ignac Šuc, ki se je vozil na kolesu, je za-dobil pri padcu močne poškodbe na glavi, motociklist pa je ostal nepoškodovan. □ Razgrnjeni regulacijski načrt. Mestno poglavarstvo objavlja, da bo od 6. do 25. junija znova javno razgrnjena izprememba regulacije Zrinjskega trga. Načrti bodo na vpogled v gradbe- : nem uradu v Frančiškanski ulici 8-II. soba št. 2. dnevno med 8. in 12. uro. Ugovori proti regulaciji se morajo predložiti najdalje v 15 dneh po izteku roka za javni vpogled. □ 32 milijonov za hmelj. Glasom izkazov dravograjske carinarnice se je izvozilo v sezoni 1934-1935 preko. Dravograda 871.024 kg hmelja v vrednosti 31,612.888 Din. Izvoz je šel v Ameriko, Anglijo, Francijo, Belgijo. □ Huda toča v Dravski dolini. Iz Dravske doline je prispela vest, da je divjala v noči od srede na četrtek strahovita toča, ki je povzročila ogromno škodo. Zlasti usodepolno je bilo neurje okoli Marenberga, kjer je toča uničila vse zelenje. □ Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni vinske trte in za poletna dela v vinogradu se' vrši v sredo, dne 5. junija, na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12 in 14 do 18. □ Krampi so zapeli. Včeraj zjutraj so začeli podirati pritlikavo Kantnerjevo hišico na vogalu Aleksandrove in Cvetlične, kjer bo zgradil tovarnar Batjel svojo palačo. Celie & Izlet k Materi božji na Svetino priredi jutri v nedeljo FKA. Zbirališče ob pol 8 pri kapucinskem mostu. Sv. maša na Svetini ob pol 11. Izlet bo le ob lfpem vremenu. Prijatelji katoliške mladine vabljeni. er Umrl je v petek ob 4 popoldne, zadet od kapi, g. Šulgaj Ivan, strojevodja drž. železnic v p., star 56 let. Pogreb bo danes ob 5 popoldne na mestnem pokopališču. Prav v zadnjem času je imel veliko veselje z novo hišo, ki jo grade na Polulph, a mu ni bilo dano, da bi v miru in zadovoljstvu užival jesen svojega življenja v svojem domu. Pokojni je brat šum. svetnika g. ing. "Šulgaja in gospe Svetličičeve v Zavodni pri Celju. Bil je rodom iz Idrije. Naj počiva v miru, žalujočim svojcem izrekamo iskreno sožalje. Celjsko Ljudsko vseučilišče v pretekli poslovni dobi. V četrtek zvečer je bil redni letni občni zbor Ljudskega vseučilišča, na katerem sa društveni funkcionarji podali poročila o delovanju v pretekli poslovni dobi. Članov ima Ljudsko vseučilišče 123, predavanj je bilo 23, predavalo je 19 raznih predavateljev. Podpore je dobilo Lj. vseuč..od banske uprave 5000 Din, od mestne občine pa 1000 Din. Naloženih je bilo 5000 Din za popravilo in vzdrževanje skioptikona. Blagajniško stanje je zadovoljivo. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. vlad. svetnikom Lilekom na čelu. 0 Ponovitev drame »Gospoda Glembajevi« zaradi nezadostnega odziva odpade. — Ljubljanska opera bo gostovala v Celju na Vnebohod dne 30. maja ob 4 popoldne z opereto Stolz, Izgubljeni valček, zvečer ob 20 pa z Wolf-Ferrarijevo opero Štirje grobjani. Danes je še čas za obvezno rezerviranje vstopnic v knjigarni Domovina. Gostovanje je odvisno od uspeha v predprodaji. •©■ Velik vlom v vili g. notarja Burgerja. V noči od četrtka na petek je bil izvršen v vilo g. notarja Burgerja predrzen vlom. Ukradeno je bilo najrazličnejše blago v skupni vrednosti 4860 dinarjev. Kdo je tat, za enkrat še ni znano, vendar ga ne bo težko ugotoviti, ker ima policija prstne odtise. Kulturni obzornik Nova razprava o sv. Cirilu in Metodu Zadnja številka Bogoslovnega vestnika (1935, zv. 1) prinaša razpravo prof. Grivca z naslovom: »Biblične zgodbe sv. Cirila in Metoda« (32 strani), s katero je prof. Grivec končnoveljavno pobil domnevo. da bi bila sveta brata po svoji teološki orientaciji popolnoma izraz takratne »bizantinske« teolo. ške šole, ki se je že oddaljevala od starokrščanske vzhodne tradicije. To hipotezo so namreč zastopali predvsem ruski bogoslovci, v zadnjem času pa tudi profesor praške katoliške bogoslovne fakultete Dvornik. Proti tej tezi se že dolgo bori prof. Grivec z razpravami, ki jih je deloma priobčil v BV, in smo jih na tem mestu že omenili. Dozdaj je dokazoval njihovo starokrščansko teologijo samo na bogoslov-ski — dogmatični način, s to razpravo pa je stopil na filološko-zgodovinsko polje in z njihovo metodo primerjal »Žitije sv. Metodija« z delt sv. Gregorja Nacianškega. Ta zadnji je namreč bil eden najboljših vzhodnih cerkvenih očetov (koncem 4. stol.) in ga je sv. Ciril posebno častil. — Iz podrobne tekstne analize »biblične zgodovine« iz prvega poglavja Zitij jasno dokaže sledove branja sv. Gregorja N., kar dokazuje, da je sv. Ciril, ki je morda sam pisatelj ali pa je stal vsaj zelo blizu piscu tega samostojnega dela Zitij,, bil pod vplivom slarokr-ščanske vzhodne teologije, torej izvenbizaniinske, učenec čiste vzhodne tradicije. Naravnost celi stavki iz Gregorja Nac. pa so prepisani v Žitijah sv. Melodija, kar zopet dokazuje, da so Cirilovi učenci bili navezani na Cirilove bogoslovne vire, ki pa jih niso lako samostojno znali rabiti kot niihov učitelj. — Tako je prof Grivec na podlagi filološke metode — tekstne kritike — rešil zanimiv problem, ki se tiče prav tako bogoslovja kal slavistike ali zgodovine. obenem pa na drug način neizpodbitno potrdil svojo domnevo po verodostojnosti in samostojnosti Ciri-lovega teološkega nauka. — Ta ugotovitev našega znanstvenika bo vsekakor zanimala širši slovenski svet, pa tudi vse bogoslovce, zlasti pa katehete bi-blicjste in praktične duhovnike, ker je s tem — po mnenqu prof. Grivca — zamotano vprašanje za vselej rešeno. Upajmo, da bo g. profesor morda še obširnejše pokazal na vrelce, iz katerih sta črpala svojo moč apostola Slovanov, saj je zdaj tako uspešno odprl vrata v pravo smer. td. Razstava Mihe Maleša Za svojo razstavo pred pošto, ki jo je odprl 13. t. m. v praznih prostorih tvrdke Bafa, ie M. M. izbral po večini dela, ki iih doslej še ni pokazal v Ljubljani. V prvi vrsti je tu treba imenovati ciklus monotipij, izvršenih na potovanju po Nemčiji leta 1931, ki obsega dva za M. nova predmetna kroga, namreč živalsko študijo na eni in arhitekturno na drugi strani. Nadalje spada k novim delom mono-tipično delana serija listov z upodobljenim cvetjem in končno mapa lesorezov, posvečenih Golniku. Vsa ta dela so nastala v letih 1931—1935. Ker ie M. M. razstavi pridejal še retrospektiven del, imamo na njej dober pregled njegovega dosedaniega umetniškega delovanja, ki obsega nekako sledeče perijode. Začetno ali šolsko dobo od 1. 1925—1928 predstavlja vrsta listov v grafičnih tehnikah kot so ujeda.ika, akvatinta, litografija vseh vrst. Maleša zanima ta čas tehnični moment grafike, obenem pa čista grafična ilustracija kot taka, v kateri si daje duška zadnji odmev ekspresijonistično navdahnjenega desetletja, ki ga je M. M. v Pragi še ujel v šoli pri Bromseju. Motivno označuie ta čas velemesten socijalni ln erotični žanr. Sledečo perijodo lahko imenujemo nn zbirki risb. ki iih je izdal v knjigi pod naslovom »Rdeče lučke« ali risbe o ljubezni. Glavno izrazilo mu je ta čas perorisba, s katero d«loma še podaia iste motive kot zgoraj, vendar pa že močno zavija v lirično usmerjeno ilustracijo. Kako mu ta čas nič več oe gre groteskna realistična poteza nekaterih modernih realistov, dokazuje med drugim najbolj to, da je vso serijo »Rdečih lučk« kesneje koloriral v kar se da čisto lirično občutenem barvnem stilu. Ta čas stopa v ospredje tudi monografija, ki je tudi zastopana na razstavi; od kesnejše se razlikuje po tem, da je i v predmetu barvite forme dokaj preprosta i v pojmovanju; lise se nahajajo ena poleg druge, nekak rahel mozaik. Ta način je Maleša brez dvoma usposabljal za osnutke, služeče izvedbi v umetni obrti, vezeninam, tkaninam, preprogam itd., kjer jih mnogo tudi najdemo izvršenih. Stroga in točna risba (ogrodje) ter ploskovno-čista vrednost barve pa sta ga usposobili tudi za naloge, ki se jih je lotil 1. 1931 in 1932, namreč za cerkveno slikarstvo. V Cirkveni in Kočinu je podal nekako sintezo dotedanjih študij: prišel je do veljave njegov ploskev umno obvladujoči smisel, njegov čisti dekorativno-monumentalni kolorit in risba, na drugi strani pa tudi sentiment sam. Kar se da subjektivno čuvstvene, nenaravne figure in gibi, tako rekoč porojene iz hiperkultiviranega in ekskluzivnega umetniškega pogleda, so tu prišli v stik z biblijsko snovjo in so postali tudi vsebin-sko-snovno polni, ne samo formalno, s tem, da jih M. prilaga konkretnim ilustrativno danim prizorom in scenam. Takih naročil si M. mora še želeti. Kratko potovanje po Nemčiji je v sledečih letih rodilo živalsko študijo, katero M. izvršuje večji del v monotipiji. Zdaj se nekako polni oboje: tehnika monotipije postaja boljša in boljša, stari paralelizem se umika bolj slikarskemu nalaganju pigmenta eden vrh drugega, kar daje sočnejšo, globljo podobo predmetov; to velja zdaj posebno za številne študije rož in cvetlic. Obenem pa izgubljajo predmeti mnogo svoie lirične lahkotnosti in postajajo tako rekoč boij zamišljeni in resni, bolj se zavedajo teže in tvarine, kar pa nikakor ni v škodo njihovi lepoti. Po tem afektu resnosti, ki je prišel vanje, so danes posebno zanimive nekatere živali, dalje ia značilno, kako blizu »topi ta in ona M. > monotipija k gotskim slikarijam ravno po tem čuv-stvenem idealizmu; monotipija berlinskega parlamenta pa tvori analogon k temu na slikarski strani s svojo barvno izzorelostjo in polnostjo, radi katere bi si človek prav ta predmet želel videti izveden v olju, a v tem stilu. Spominja naravnost na Ko-kosehko. Mapa Golnik ima podobne tendence v lesorezu. Morda se bo M. v prihodnosti lotil grafike m jo zdaj suvereneje izrabljal za svoje izrazilo; narava bo sočnejša, tehnika podrejenejša, stil bolj njegov in naš, tak, kakršnega je uveljavil v monotipijah in zlasti v monumentalnih slikah. Posebno pri resnem in odgovornem delu stenskega slikarstva bi skritega slovenskega romantika in domačina Maleša še dalje tem bolj radi videli. R. L. Avgust Pavel, naš rojak iz Slovenske krajine, se je uveljavil v zadnjih letih kot madjarski pesnik. O njegovi prvi zbirki sta poročala _pn nas tudi »Slovenec« (1933, št. 27 in 180) in »Dom in svet« (1933, 439). Pravkar pa razpošilja Pavel naročilnice za svojo drugo pesniško zbirko »Zažgani gozd«, ki bo izšla jeseni. Naročniki naj se javijo Vilku Novaku, Maribor, Kamniška 10. Cena 15 Din. Nabiralna polna prinaša navedbe iz mnogih nadvse ugodnih ocen prve knjige in ugotavlja, da je bilo madjarskih ocen 29, slovenskih tri in dve hrvatski. — Poleg prevodov v slovenščino in hrvaščino so bile Pavlove pesmi čitane tudi 5 januarja 1935 \ zagrebškem radiu, dočim je bilo predavanje o Pavlu v ljubljanskem radiu — zavrnjeno. IZŠLO JE: Časopisi. Dom in svet, St. 5. (7 podob). — Mentor, »t 9—10. — Foloamater, &t. 4. (1'rlloffe: 4 umetniška fotografijo). - Katoliški miti Jon i, 5t. 9. - GradM>-vinski vestnik, br. 5.— Zadružna svijrst, br, i- Popravek. V včerajšnjem opernem poročilu je skočil tiskarski škrat v naslov. Namesto »Kratko živijenje« — »Peiruška« Operna premijera, jc na pisal »Opereta Petruška«. Da »Petruška« ni opereta, se lahko prepriča vsak naravnost — v gledališču. Sovražniki nažih zob so najnevarnejši, ie lahko neopazno vršijo svoje razdiralno delo, podobno kakor miljonska armada gnilobnih bakterij. Če postanejo poškodbe vidne, je ze prepozno. Bolje je se temu pravočasno izogniti, s tem da redno čistimo zobe z zobno pasto Chlorodont, ki navzlic svoji izredni Čistilni moči, ne načen|a občutljive zobne sklenine. Tuba Din. 8.— Jugoslovanski proizvod Družinska zdloigra pred sodniki Maribor, 24. maja. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila danes dopoldne razprava, za katero se je pobreško predmestje nenavadno zanimalo. Na zatožni klopi sta bila 26 letni mizarski pomočnik Anton Straus iz Prešernove ulice na Po-brežju in 32 letna vdova utizarskega mojstra Angela Gselman iz Nasipne ulice 8. Anton Straus ie obtožen, da je v noči na 18. marec z udarci s kolom usmrtil mizarskega pomočnika Konrada Gselmana, Angela Gselman pa, da je naklepoma pomagala storiti navedeno dejanje na ta način, da je sporazumno s Strausom izvabila svojega pokojnega moža iz hiše. Razpravo je vodil vss. dr. Tombak, obtožbo je zastopal državni tožilec Sever. Oba obtoženca sta se nahajala v preiskovalnem zaporu, iz katerega so ju pripeljali pazniki v razpravno dvorano. V obtožnici je državni tožilec razgrnil vso zamotano ozadje tragičnega dejanja. Obdolženka se je poročila leta 1922 s Konradom Gseimanom. Toda kmalu je zavladalo v zakonu nesoglasje. Pred sedmimi leti se je obdolženka spoznala s soobtoženim Strausom ter je nastalo med njima ljubavno razmerje, katerega sad je bil tudi otrok. Gselman je vedel za razmerje, vendar je to mirno prenašal, ker je bil že po naravi mirnega značaja, bil pa je tudi skrben in priden delavec in dober zakonski mož. Šele avgusta lani, ko se je žena preselila od moža k Strausu, je vložil proti obema tožbo; ko se je pa letošnjega januarja žena povrnila k njemu nazaj, jo je sprejel zopet k sebi. Kljub temu pa žena ni pretrgala vezi s Strausom. Nastale so zaradi tega vedno bolj napete razmere ter se je sovraštvo med Gseimanom in Strausom še povečalo. Straus je izjavil javno, da bo Gselmanu glavo razbil, in res ga je potem pretepel. Dne 17. marca sta oba popivala v Holcovi gostilni ter skupno odšla proti domu. Okrog 22 je Gselman zopet odšel v gostilno Jožefa Janeza na Pobrežjn, kjer je že našel Strausa. Nastal je med obema spor, da se je Gselman bal iti sam domov ter je naprosil gostilničarja, da ga je spremil. Kmalu nato je odšel tudi Straus proti domu ter se ustavil spotoma pred Gselmanovo hišo. Okrog 23 se je začul iz Gselmanove hiše strahovit krik, skozi okno je skočila obtoženka ter tekala okrog hiše, kričaje, da bo šla po orožnike. Gselman je stopil k vratom ter pozval ženo, naj se vrne v hišo. Takrat p>a je priskočil Straus s kolom v roki ter udaril Oselmana z vso silo po glavi. Na tleh ležečega je še naprej mlatil, da se je onesvestil. Umrl je kmalu nato zaradi otrpnjenja možganov. - Po prečitanju obtožnice prizna obdolženec, da je kriv, taji pa, da bi bilo dejanje dogovorjeno. Nervozno in s silo je spravljal iz sebe priznanje o uso-depolnem spopadu. Hotel je Gselmana le po roki udariti, po nesreči pn je zadel glavo. Angela Oselman pripoveduje v zasliševanju, da je mož popival in jo pretepal, nikoli ji ni dal denarja. V usodni noči jo je zopet pretepal, da je morala v sami srajci pobegniti skozi okno iz hiše. Nato je zgrabil za kuhinjski nož ter stekel za njo. Dobil io je na dvorišču ter jo začel pretepati z roko. Takrat je priskočil na pomoč Straus, ki je slučajno prišel mimo hiše, in žaloigra se je zaključila s strašnim koncem. S Stuausom ni bila dogovorjena in je bil njegov usodepolni nastop povsem slučajen. Priče so obtoženko zelo obremenjevale — Razprava je trajala do 11.15. Po kratkem posvetovanju je predsednik razglasil sodbo: Anton Straus se obsoja na sedem let robije, štiri leta izgube častnih pravic. Gselman Angela se oprosti vsake krivde. V obrazložitvi sodbe ugotavlja predsednik, da nosi sicer moralno odgovornost za uničenje dveh ljudi, pokojnega moža in obsojenega Strausa, obtožena Angela Gselinan, po kazenskem zakoniku pa manjkajo dokazi za direktno sokrivdo. Prošnja protituberkulozne lige Ko se letošnje leto ob propagandnih protituberkuloznih dnevih Narodna protituberku-lozna liga obrača s prošnjo na vso javnost, da jo podpre pri njenem delu in njenih načrtih mora obenem zaprositi tudi za gmotno podpjoro. Brez primernih finančnih sredstev in zadostne denarne podpore bodo stala vsakršna prizadevanja zastonj. Bolj kot kdaj prej je v današnjih časih stiske in bede potrebna podpore naša protituberkulozna organizacija. Na ligo prihajajo prošnje za podpore onih siromakov, ki jih je poleg brezposelnosti in revščine prizadjala še težka bolezen. Koliko pretresljivih primerov je vsak dan v dispanzerjih, v bolnišnicah, dobrodelnih in socialnih pisarnah. Velike so vsote, ki jih liga mora zbrati za ustanavljanje in vzdržavanje protituberkuloznih dispanzerjev. ■ Zato ponovno prosimo vse, da se pri vsaki priliki sp>omnijo tudi potreb protituberkulozne lige. Denarne zavode, podjetja, zavarovalnice prosimo, da se spomnijo naše prošnje, kadar ob letnih zaključkih darujejo v kulturne in dobrodelne namene. Prosimo gg. odvetnike in notarje, da ob poravnavah ne spregledajo naših protituberkuloznih lig. Prosimo vse ostale, da se ob vsaki priliki, ko .darujejo v dobrodelne namene, ob krstih, porokah in smrtnih primerih, spomnijo tudi lige. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. — Narodna protituberkulozna liga. ČATEŠKE TOPLICE Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vrelec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper reumo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. maja do 30. sept. V -pred- in posezoni zdravljenje po nizkih pavšalnih cenah, 10 dni Din 600.—, 20 dni Din 1100.— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). Žel. postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje Uprava Čateških topne ln pri »Putniku«. Posestnikom poljedelskih strojev Po zakonu o zavarovanju delavcev so zavestni zavarovanju proti nezgodam vsi delavci, ki delajo pri poljedelskih strojih, katere goni veter, voda, para, plin, elektrika ozir. živina. Zavarovanje je prisilno in se razteza na ves čas, ko delavci opravljajo delo pri takih strojih. Lastniki so dolžni prijaviti okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev vse stroje, plačati zakonito določene predpisane prispevke in prijaviti vsako nezgodo. Kadar izpolnijo vse to, so p>o zakonu storili svojo dolžnost. Ni jim treba sklepvati s ponesrečenci nobenih poravnav ali dajati posebnih odškodnin. Ravno tako je brez pomena tudi vsako sodno uveljavljanje pravic od strani ponesrečencev, ker mora sodišče take zahteve zavrniti seveda, ako lastnik stroja nezgode ni namenoma povzročil. Ponesrečenci prejmejo na podlagi uradno dognane obratne nezgode in zdravniško ocenjene nesp>osobnosti za delo tisto nezgodno rento, ki jim px> zakonu o zavarovanju delavcev pripada. Potrebno je samo, da je nezgoda pravočasno prijaviti Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. To pojasnjujemo vsem kmečkim posestnikom .lastnikom pol jedel škili strojev in njihovim delavcem, da si ne bodo s tožbami povzročali nepotrebnih stroškov pri sodiščih in njihovih pravnih zastopnikih ter da ne bodo skle-ali poravnav, ki gredo pogosto celo v zneske, i so preko gosi>odarske zmožnosti kmetske hiše. Jugoslovanska knjigarna v Uubljani Režiserje in voditelje podeželskih odrov opozarjamo, da se ponovi Gregorinova pasijonska drama: V času obiskanja v soboto 25. maja ob 8 zvečer. Ker 6e ta veličastna drama lahko uprizori tudi po naših podeželskih odrih, svetujemo režiserjem in voditeljem, da si dramo osebno ogledajo. Za lažje razumevanje posameznih slik priporočamo besedilo te drame, ki je izšlo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani: V času obiskanja in stane nevezano .26 Din, vezano 38 Din, Poizvedovanja Našla som krasno birmansko inaSno knjižico. Iz-gubltolj lilij pride ponjo: Gestrinova ulica 6-IV (rdeča hitn na Poljanah), Ljubljana. Mala rumena papiga je uši a bii/.u ueikve »v. x trn Najditelj naj jo odda pri Planincu. FiigimrJeva alli:u 13 (proti uavradi). Koledar Sobota, 25. maja: Gregorij VII., papež; Urban I., papež. Zadnji krajec ob 10.44. Herschel napoveduje veliko dežja. Novi grobovi + V Laškem je umrla po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili za umirajoče, gosp« Grafenauer Josipina, soproga direktorja zemljiške knjige v pokoju. Pogreb bo v nedeljo, dne 26. maja ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Laškem, To-pliška ulica 15, na mestno pokopališče. Naj ji sveti večna luč! Žalujočemu gospodu soprogu in sorodnikom iskreno sožalje! + V Poljčanah je umrl v starosti 76 let ta-mošnji kovaški mojster in posestnik gosp. Franc Smeh. Pokojnika je spremljala velika množica k večnemu počitku ter tako podala dokaz izredne priljubljenosti in spoštovanja, ki ga je užival med ljudmi. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje 1 Osebne vesti = Iz duhovniške službe. Umeščena sta bila Štefan Traven, kaplan na Brezovici, na župnijo ^Javorje nad Škofjo Loko, in Jernej Kovič, župni upravitelj na Polšniku, na to župnijo. Pavlu Podbregarju, ekspozitu na Muljavi, je podeljena župnija Št. Ožbalt. Za ekskurendo-upravitelja župnije Spitalič je imenovan Anton Rovtar, župnik v Motniku. Stalno so upokojeni: Pavel Perko, župnik v Češnjicah, Martin Poljak, župnik v Sostrem, Franc Vrhovec, župnik na Krki, Anton Žni-daršič, župnik v Štangi, Anton Pfajfar, žujp-nik v začasnem pokoju, in Jožef Markič, župni upravitelj v začasnem jx)koju. — Konkurzni izpit so dovršili: Viktorijan Demšar, kaplan v Škofji Loki, Jožef Ferkulj, kaplan v Moravčah, in Martin Gorše, kaplan v vel. Laščah. Ostale vesti — Razpisane župnije. V ljubljanski škofiji so razpisane sledeče župnije: Češnjice v moravški dekaniji, Krka v žužemberški de-kaniji, Nemška Loka v kočevski dekaniji, Sostro v dekaniji ljubljanske okolice. Štan-ga v litijski dekaniji in Špitalič, stoječa pod patronstvom župnega beneficija v Kamniku, v kamniški dekaniji. Pravilno opremljene prošnje je nasloviti: za prvih pet na škofijski ordinarijat, za zadnjo na patrona, in jih poslati na škofijski ordinarijat v Ljubljani do 80. junija 1935. — Letošnji nabori. S 1. junijem 1.1. prične v dravski banovini nabor. Vsi mladeniči letnikov 1908, 1909, 1910. 1911, 1912, 1913, 1914 in 1915, ki bodo letos poklicani na nabor in so člani planinskih, nogometnih in kolesarskih društev odnosno klubov, naj prinesejo seboj svoje članske izkaznice, diplome ali druga podobna dokazila, s katerimi se bodo pred naborno komisijo izkazali. . , Revmatične bolezni, neu- Blatno kopališče ralgijo. protin in used- IlirtfllCIiBl line zdravi vpijajoča mnS ■ ISfclIH (fl Hfl * vrelca Pojasnila P>stjan ■^MtPlUUII« informator Zagreb Stross-mayerjev trg l/II. — Kaj je s Knafljevo ustanovo? Akademska akcija za izpopolnitev univerze hoče načeti vprašanje Knafljevih štipendij. Obračamo se tem potom ua vse, predvsem pa na Knafljeve štipendiste, da nam sporoče, kar vedo o tej važni socialni ustanovi. Predvsem nam bi služili podatki, kdo sedaj upravlja to imetje, v čem obstoji glavnica ter kdo sedaj dobiva te štipendije. Podatke nam pošljite na naslov: Akademska akcija za izpopiolni-tev univerze, Ljubljana, Univerza. — Odbor Akademske akcije za izpopolnitev univerze. — Tri žrtve tihotapstva. Iz Kranjske gp-re nam poročajo, da so našli v četrtek nižje doli na planini Grajščici tudi truplo tretje žrtve tihotapstva Frančiške Hudovernikove. — Prijave za izlet se podaljšajo do konca meseca maja. Prosimo one, ki so se prijavili, knkor tudi novo prijavljene, dn najkasneje do 2. junija plačajo odgovarjajoči znesek. Pozneje došle prijave se nikakor ne bodo mogle upoštevati. One, ki pa so si rezervirali mesta in do konca maja ne prijavijo definitivni sklep, bomo smatrali za neprijavljene. Za izlet se lahko prijavijo tudi nečlani. Vsak izletnik dobi na posebnem bloku točno uro odhoda in prihoda p>arnika, kakor tudi ime notela in restavracije Prosimo, da se izletniki točno držijo navodil odbora Vsako eventuelno spremembo v voznem redu bomo pravočasno objavili. — Izletni odbor JS. — Opozorilo nameščencem! Zavarovanci bivšega »Deželnega urada Občega pokojninskega zavoda za nameščence« y Trstu in nadomestnih nosilcev zavarovanja, kakor tudi preostali zavarovanci se opozarjajo, da v smislu dekreta kraljeve italijanske vlade poteče dne 8. junija 1935. pravica zahtevka do rente, kakor tudi pravica do povračila premij ali do pretvoritve tega povračila v prostovoljno zavarovanje. Vsakdo, ki je pred 31. dec. 1918. služil na sedaj italijanskem ozemlju in ima pravico do pokojnine, invalidske ali starostne rente ali do povračila premij, kakor tudi njihovi upravičeni svojci naj takoj priglasijo svoje terjatve na »Isti-tuto Nazionale Fascista della previdenza so-ciale«, Trieste, Via Caroneo 2. — Slovesni krst parnika »Princesa Olga«. V Splitu je bil 23. t. m. na slovesen način izvršen krst novega luksuznega pmrnika Jugoslov. Lloyda »Princesa Olgac. Novemu parniku je botrovala Nj. kralj. Vis. kneginja Olga. slovesnosti pa so prisostvovali angleški in francoski poslanik na našem dvoru, naša ministra za trgovino in telesno vzgojo, francoski admiral Mouget ter mnogo drugih odličnih osebnosti iz Zagreba, Splita in Belgrada. Split je bil v svečanem razpoloženju ob priliki tega krsta. — Razkrita sleparija. K članku, ki smo ga priobčili pod tem naslovom, smo naknadno zvedeli še naslednje: Slepar, ki je tako spretno potegnil in osleparil številne ženske po vsej državi, je 40 letni brezposelni natakar Branko Kasumovič, ki je zadnje čase stanoval v Zagrebu v Gajevi ulici. Tja je vabil tudi svoje žrtve. Ko je odbor razstave v Bruslju priobčil pri nas reklamo za obisk te razstave, je on takoj priobčil v dnevnikih vabilo »uglednim damam«, naj se udeleže kot zastopnice naše države te razstave. V galantnih pismih je odgovarjal tem damam, da je prevzel jugoslovansko restavracijo na tej razstavi, ki bo nekaj edinstvenega in bo v njej prostora za 500 oseb. Damam, ki bi šle na to razstavo se obljublja dober zaslužek Slepar pa je stavil dvoje pogojev: korektno obnašanje in pa varnost pred morebitnimi poneverbami, za kar je zahteval od vsake ženske kavcijo 10.000 Din. Nasedlo mu je vse polno žensk in pa cela vrsta natakarjev in natakaric, katerim je obljubi) lep zaslužek. Zadevo je sprožila neka Ljubljančanka, ki je prva spoznala, da gre za goljufijo. Sedaj iščejo vse policije v državi prebrisanega Kasumovifia. — Nove volitve Suzorja. Na seji Osrednjega urada za zavarov. delavcev v Zagrebu (SUZOR-ja) je ravnateljstvo sklenilo, prositi ministrstvo socialne politike, da izvede svobodne volitve za SUZOR in vse OUZD. Na dnevnem redu je bil tudi položaj bolniške blagajne »Merkurja-r v Zagrebu. Ravnateljstvo bo predlagalo za šefa zdravnika dr. Miliča iz Osijeka in dr. Mrvoša iz Novega Sada. Zahteva ravnateljstva SUZOR-ja po volitvah je čisto formalnega značaja, a do nje je prišlo na zahtevo prizadetih stanov. Tako poročajo zagrebški listi.\ — Delavska stavka. Na novi cesti, ki naj bi šla čez reko Krko pred šibensko občino, je stopilo 80 delavcev v stavko. Ti so bili na delu za novi del jadranske ceste. Kakor poročajo zagreb- ški listi, so delavci pri občinski blagajni v Splitu po štirinajstdnevnem delu zaman zahtevali plačilo. Nato so šli protestirat pred okrajno načelstvo. Nazadnje so pričeli stavkati. — Kje so konji? Pred dnevi bo se v Kamniku »plašili konji kmetu Slavku Gorničanu iz Gorica-novca pri Krapini. Konji so se odtrgali iz vprege ter zbežali proti Domžalam oziroma Trzinu. Do sedaj konj še niso našli. Orožniki domnevajo, df je konje kdo ujel ter jih bo skušal jiod roko prodati. Gre za 8 letno kobilo-prama in za 5 letno kobilo, prav tako p>rama. Novo mesto Preske v presbiteriju franč. cerkve prenavljajo. Freske so že precej stare in jih je uapravil slikar Ogrin. Pred 13 leti jih je isti slikar popravil in osvežil. Sedaj pa so zopet potrebne prenovitve. Tudi veliki oltar bodo prečistili. Tiha frančiškanska cerkev, ki je vedno zelo okusno okrašena, bo v kratkem zopet lepo prenovljena, za kar gre velika zahvala dobrim meščanom. Opozarjamo vse one, ki se nameravajo udeležiti evharističnega kongresa v Ljubljani, pa se še niso prijavili, da store to čimprej pri župnem uradu. Zlasti velja to opozorilo onim, ki reflekti-rajo na skupna prenočišča. Prvi izlet ua Gorjance priredi novomeška podružnica SPD na praznik Kristusovega vnebohoda, v četrtek 30. t. m.. Ta dan bo gori tudi sv. maša. Radio mmmm—mmm—mmmmmm Programi Radio Ljubi Jana i Sobota, 25. maja: 12.00 Brez oddilia, brca počitka, dokler ui komčona lutka - plošč 1246 Porodila 13.00 Ca«, vreme, obvostila 13.15 Bretz oddiha, brc/, počitka, dokler ni končaua bitka — plošči 14.00 Vreme, spored, borza 18.00 Veselite se življenja (Iindijeki orkester in plošče) 18.40 CarK, poročila, vrome, apored, obvestila 10.00 Zuuanji politični pregled (dr. Jug) 19.10 Nacionalna ura: dr. Jovrem Ncdeljkovič: TBC kot socialna bolezen (ia Belgrada) 20.00 Meh za smeh in kratok čo«! (Marš in dovtip, posem, kuplet, valčok in polka — lak jo nnš svet — Zn pestrost sporeda bodo skrbeli Zane i* Ljubljane, Bi tožnik Stanko, Bajde Ivan in Radijski orkester) 21.30 Cas, poročilo, vreme, &]>ored 22.00 Plošče, Drugi programi t SOBOTA, 25. maja. Belgrad: 30.00 Srbski večer 32.20 Prenos glasbe i® kavarne — Zagreb: 20 30 Vokalni koncert 20 45 Recitacija 31.00 Vokalni koncert 21.45 Koncert na klarin»tu — Dunaj: 18.00 Vojaška glasbi ra/znih narodov 20.10 Mala Dorrit, veseloigra, Dickens-Schontan 22.20 Fiakersika pesem 22.2fi Glasba iz ton-Klinov '34 00 Berlin: Fantastična simfonija — Budimpešta: 19.35 Komorna glasba 20.25 Veseloigra 22.40 Operni orkester — Milan Trst: 17.05 Plesna glasba 20,50 Valčkov sen, opereta, Stranss — Rim-Bari: 17.10 Kon cert 20 50 Njegova Vsokost pleše valček, opereta, Eysler — Praga: 19.15 Vojaška godba 20 15 Lahka glasba 20.50 Offenbachov večer 22.15 Ploš"e 22.30 Pestra lira— Brno: 20.15 Igra — Varšava: 30.00 Pestra ura 21.30 Orkestralna glasba 22.30 Postre pol uro 23 05 Lahka glasba in lile« — I'sa Nemčija: K otvoritvi kongresa nemške plovbe 19.00 Orkestralni koncert 20.00 Zborovanje v Hamburgu — Žiirich: 30.15 Dela švicarskih skladateljev 21.50 Plesna glasba na plohah — Strassburg: 19.00 Zbor 20.30 Ba vardi, opereta, Offonbach 21.45 Prenos -z dobrodelne pri reditve (sodeluje Yvette Guilbert). II. Evharistični kongres za Jugoslavijo v hotelu ali po zasebnih stanovanjih, znaša posredoval ni na 3 Din za vsako noč in vsako posteljo. Za Še vedno prihajajo vprašanja glede obleke otrok, ki se bodo udeležili mladinskega nastopa 29. junija zjutraj na Stadionu. Ponovno objavljamo, da za otroke ni predpisana nikaka posebna obleka. Otroci naj pridejo v oni obleki, ki jo pač imajo. Kdor ima belo obleko, bo prišel v le tej, da bi si pa straši morda še celo s težavo delali stroške z nabavo kake posebne obleke, je čisto odveč. Ne gre za obleko, za to gre, da bodo prišli otroci čim lep>še duhovno pripravljeni Pesmi naj se učijo in skupne molitve. Veličastnost njihova nastopa bo v njihovem ogromnem številu, ki bo — sodeč po dosedanjih prijavah — preseglo 15.000, zlasti po v njih ubranem petju in vneti skupni molitvi, višek pa, ko bodo vsi prejeli svojega nebeškega Prijatelja v nedolžna srčeca. Ponekod želijo organizirati posebne skupine v enotni obleki. Sporočamo, da so glede tega povsem svobodni. Le da bo vse lepo in okusno. Važno okrožnico razpošilja Glavni pripravljalni odbor te dni. Prosimo vse, ki jo prejmejo, da jo z vsem razumevanjem preči ta jo in z njo čimprej seznanijo vernike. V okrožnici smo odgovorili na mnogotera vprašanja in pojasnili razne pomisleke, ki so morda tu ali tam doslej ovirali uspešno pripravo na kongres. Samo resnična gorečnost za božjo čast more roditi toliko požrtvovalnosti, kakor jo je verno ljudstvo pokazalo ob zbiranju materiala za okrasitev Stadiona in ulic, po katerih se bo nosilo Najsvetejše ob kongresu. Te dni so zastopniki Glavnega pripravljalnega odbora obiskali 54 župmij v ljubljanski škofiji, da se osebno dogovorijo glede materijala, da bodo župnije pripomogle k okrasitvi Stadiona in ulic s sledečim materialom: 21.710 m zelenih vencev 1080 venčkov, 888 mlajev, 53 desk, 11 tramov, 9 plohov, 170 kolov, 21 voz raznega lesenega materiala, mnogo voz smrečic in brezovih vej. Ves ta material — razen vencev — bodo župnije s svojimi prevoznimi sredstvi spravile v Ljubljano. Vence bo pobral Glavni pripravljalni odbor s svojimi vozili. — Požrtvovalnost župnij je doživela s to zbirko novo zmagosh/aie. Evharistični Kralj, za čigar čast in v čigar proslavo bodo te žrtve storjene, bo — tako trdno upamo — vsem darovalcem poplačal njihovo ljubezen. Stanovanjski odsek za II. evharistični kongres razglaša sledeče: 1. Vsi župni uradi, odnosno žuj> nijski pripravljalni odbori, kakor tudi posamezniki, morajo,poslati prijave za skupna kot za posamezna ležišča najkasneje do 1. junija. Z Kdor želi imeti prenočišče, mora točno navesti, za koliko dni želi prenočišče. S prijavo mora poslati tudi posredoval-nino za prenočišče in to s položnico, ki jo bo v ta namen prejel. Kdor pošredovalnine ne pošlje do 15. junija t. 1., ga moramo smatrati za odjavljenega. — Posredovalnina znaša za skupma prenočišča na slami za vse tri dni kongresa 3 Din za eno osebo. S tem je piačano tudi skupno ležišče tla slami. Za posamezna ležišča ua postelji ali na slamnjači, bodisi ležišče samo se plača posebej po kakovosti ležišča. — Opozarjamo vse one, ki se udeležijo kongresa in bodo v Ljubljani prenočevali, da stanovanjski odsek ne more imeti za neprijavljene osebe v rezervi nobenih, zlasti ne posameznih prenočišč, ker že za one, ki se bodo prijavili, ne bo lahko najti ležišč. — 3. Stanovanjski odsek bo s 15. junijem razposlal vsem prijavljencem stanovanjske nakaznice.. Iz tehničnih razlogov bo nakazovanje po tan dnevu nemogoče 4. Nujno prosimo vse župnijske pripravljalne odbore, kakor tudi vse druge osebe, da na prijavah za prenočišče ne prijavljajo kakih drugih svojih želja, kot n. pr. radi prehrane, legitimacij, 'romanja itd. Take prijave pošiljajte na posebnih dopisih ali na posebnih prilogah, a vsako stvar zase. Ako je vs<> na enem papirju, nastanejo težave in se bo ustvarilo samo nezadovoljstvo, ki mu Glavni pripravljalni odbor ne more biti kriv. Posamezne zadeve rešujejo in urejujejo razni odseki in je točno poslovanje možno le, ako dobi vsak odsek le to, kai spada v njegov delokrog. — 5. Opozarjamo, da brez stanovanjske nakaznice noben udeleženec nt bo imel dostopa na prenočišče. Ker bodo vse razpoložljive sobe in postelje zasedene po stanovanjskem odseku, ni niti misliti, da bi si kdo mogel preskrbeti sam prenočišče šele takrat, ko bo prišel v Ljubljano. ¥ Za evharistični kongres so nadalje prispevali: Dnliovnijska cerkev sv. Nikolaja v Litiji 218.25 llin (zbirka), 12 Din (posamezniki), 6.50 (otroci); otroci na jlrov.nici 20 Din; spiritual Frane Koretič v Ljubljani 50 Din; župni nrad Grčarica 342 Din; Bkloptlčnn predavanje v Bukovščici 82 Din; župni urad Besnica 35 Din; II. zbirka dekliške Marijino družbe v Križankah v Ljubljani ISO Din; eikepo7.it Pavel Pod h rog ar na Muljavi 10 Din; faranl na Jezerskem 250 Din; Marijin vrtoo na Rakeku 10 Din: srednja stolna kongregacija v LJubljani Din 50; župnijski pripravljalni odbor pri Sv. Joštu nad Kranjem 106.50 Din; nelmouovani "iti, 100 600, 12 Din; Mohorjani klasične glmiiazijc v Ljubljani 25 Din; župni nrad Slarn Cerkev pri Kočevju 600 Din; župmi nrad M. B. v Koprivnici 125 Din: župni urad sv. -Toka oh Sotli za |>odoblce 40 Din; mladi ia v Koprivnikn 30 Din; Viktor ZakraJSek, kaplan v Kosovski Mltrovioi 50 Din; dr. Juro AdleSIČ, odvetnik v Ljubljani, 500 Din; učiteljico' MarnSič Valburga v Adri-jamclh 10 Dim; akademik A. Mravljo nn Brezovici 2! Din; župni urad Sv. JoRt 66 Din. — Vsem požrtvovalnim dobrotnikom in nabiralcem naj obilo povrne Kvlinrl-stič-ni Kralj in obudi mnogo posnemovalcovl NaSi izseljenci tn njihovi prijatelji «o sc zopet spomnili kongresa. Tako nam je poslal izseljenski duhovnik g. Drago Oberžan sledeče zbirke (v holandskih goldinarjih): Društvn sv. Barbare: Bnmssum 11. .-,5, Heorlorhoidc 6.50, Evgolshoven 3.60, Spekholzcrheide 3 35, Hoenttbrook 2.13. Chevremont 0.70, p Tcolim van Velzen, O. F. M., 10, dva neimenovana 9 in 1. — NJim. ki daleč od domovine e toliko ljubeznijo zro na naS.-i hotenja, naj dobri Bog Se prav posebno bo plačnik G. vikar Tensundern moSko drži svojo besedo in nam redno vsak mesec rofSiljn za kongres po 100 Din Noj bi požrtvovalni zgled loga velikega ilovens'.ega nrllatella mhndll one še zelo številne, ki jim Je Previdnost mnogo daJa. a so doslej še niso «®onuiili kon-i g resa I „Normandieponos Francozov Največja, najhitrejša in najlepša ladja na svetu Kakor že vemo, je bila nedavno zgrajena v Franciji največja potniška ladja sveta »Normandie«, ki ima nad 70.000 ton (naša »Kraljica Marija« jih ima 18.000). Taka ogromna velikost je seveda tudi stvar narodnega ponosa; ladja mora pač imponirati in tudi po svojih razmerah in le.poti črt delati propagando za svojo domovino. Razlogi, da se gradijo take velike ladje, pa so tudi finančne narave. Vsaka transatlant-ska družba mora namreč vzdrževati promet iz Evrope v Ameriko in nazaj najmanj enkrat na teden, rndi česar morajo biti v službi tri ladje, od katerih potrebuje vsaka 6 dni za potovanje in ee mora vsaka ustaviti več ko 24 ur v pristanišču, da izkrca in vkrca popotnike in njihovo prtljago. Ako se zgradi tak velikan, kakor je »Normandie« in pa angleška »Queen Mary<, ki ima enake Jzmere, prihrani družtba eno ladjo. Zakaj tak velikan, ki je dolg 300 metrov in napravi 30 vozlov v eni uri, potrebuje za potovanje v Ameriko samo 5 dni. Največji in najlepši dosedanji ladji na tej progi, Nemki »Bremen« in »Evropa«, napravita 6amo 26 vozlov. Vrhtega je treba vpoštevati tudi socialen element, ki obstoji v tem, da taka ladja daje dela ogromnemu številu delavcev in mornarjev, kar je v času take gospodarske k rise, kakor je danes, vsekakor velikega pomena. Pravijo, da bo »Normandie« tudi najlepša ftn najudohnejša ladja sveta. Primeroma bo pa potovanje V6aj v 3. razredu dosti poceni, to je 1500 frankov. Bo pa tudi potnik 3. razreda užival na tej ladji veliko udobnost in mu ne bo treba trpeti morske bolezni. Na ladji bo prostora za nad 3000 ljudi, od teB 2000 potnikov. Kapitan ter prvi namestnik bosta imela pod seboj 9 častnikov krova, 36 častnikov-strojnikov in 229 mornarjev. K posadki spadajo tudi trije zdravnik, 2 sitrežaja za bolnike, 30 elektrotehnikov 7 tiskarjev, 9 brivcev, 16 godbenikov ter okoli 200 kuharjev, me- sarjev, kleparjev in pekov. Natakarjev, sobarjev in sobaric itd. bo vsega skupaj 800. Stroji »Normandie« razvijajo 160.000 konjskih sil. Ladje ne goni stroj na paro, ki se kuri z nafto, ampak ogromna električna strojnica, ki pa se ne nahaja kakor parni kotli in cilindri na dosedanjih ladijskih tipih, v sredini oziroma simetrično ob dolžinski osi ladje, ampak na desni strani, tako, da je bolj preskrbljeno za udobnost potnikov. Iz tc strojnice sc dovaja energija štirim električnim motorjem-velika-nom, od katerega vsaik vrti en vijak. Ker so se v zadnjem času čedalje bolj množili na prekoceanskih ladjah slučaji požiga, bodisi vsled nepazljivosti, ali vsled neprevidnosti, so na »Normandie« nameščene dovršene varnostne naprave. Da se zmanjša možnost, da bi 6e ladja potopila, je »Normandie«, kakor vse moderne ladje sploh, razdeljena v veliko število odsekov, ki se -dajo v slučaju nesreče zase nepropustno zapreti. Vrhtega je ladja podolž in počez razdeljena v .vmesne odseke, ki prerežejo vseh njenih 9 nadstropij tako, da se mesto, kjer nastane požar, lahko mehanično takoj izolira od dTugih. Užigljive snovi so kolikor mogoče reducirane na najmanjšo množino, oziroma so impregni-rane, da se jih ogenj ne more lotiti. Mesta, kjer ogenj navadno najrajši izbruhne, so zvezana s centralno varnostno stražo in ogenj naznanjajo avtomatično termičnim potom. Tudi so p vsod nameščeni avtomatični aparati za gašenje. Mnogobrojni rešilni čolni bodo dobro služili tudi v slučaju, če bi bila ladja torpedi-rana. Ker taka ladja potrebuje 4—5 let, dokler je popolnoma izdelana in opremljena, se do 1. 1940 ni bati, da bi kakšna država na morju prekosila Francijo. V Kanadi iščejo zlato Ker so v Kanadi zopet naleteli na nekaj zlatih najdišč, se je vseh Kanadčanov polastila prava zlata mrzlica. Zato je tudi vlada sklenila opremiti in financirati 180 ekspedicij, ki pojdejo iskat zlato. Načrt za to veliko podjetje so napravili v Otavi. Tamkajšnji geologi so namreč trdili, da že doslej Kanada skoraj prednjači v zlatu, saj je na drugem mestu v pridobivanju zl^ta. Ce bi se ta stvar bolj za res prijela, bi se zlata produkcija lahko pomnožila. Zato je vlada določila en milijon dolarjev za te ekspedicije. Najeli so mnogo izkušenih geologov in veliko število nekdanjih zlatokopov ter delavcev, ki bodo v kratkem odrinili na razne kraje Kanade. Vsi ti pa se morajo zavedati, da najdenih zlatih žil ne bodo izrabljali za se, ampak bodo vse oddali državi. Nihče si ne bo mogel pridobiti pravice, da bi zlato žilo sam izrabljal. Vsi najeti možje pa so navdušeni za svojo nalogo in se ne boje težav, ki jih čakajo. Včasih so zlatokopi in pijonirji delali na svojo roko, sedaj delajo v vladnem imenu. Letalo s 500 potniki Znani angleški letalec Graham Wight, ki jc pravkar prepotoval Nemčijo, je objavil presenetljivo novico o letalu za 500 potnikov. Zatrjuje, da si je podrobno ogledal načrte tega velikanskega trokrovnika, ki bo v Nemčiji stopil v promet po novem letu 1936. Letalo bodo gnale parne turbine s 120.000 konjskimi silami. Nova ameriška ekspedicija se pripravlja na Južni tečaj Kakšne velike namene in načrte ima Američan Ellstvorth Poleg ameriškega admirala Byrda si tudi Američan Lincoln Ellsworth prizadeva, da bi odkril skrivnosti Južnega tečaja. Dvakrat je že bil tam, za letošnjo jesen pa pripravlja tretjo ekspedicijo. Časnikarjem je že razložil namen te svoje nove odprave ter povedal: Najprvo je treba raziskati meteorološke razmere na Južnem tečaju, ki bistveno vplivajo na vreme na vsej južni polobli naše zemlje. — Drugič je treba proučiti pomorska vprašanja, ki so v zvezi 7. magnetičnim tečajem. — Tretji namen pa je, poskusiti raziskati 5,000.000 kvadratnih milj obsežno ledeno gmoto južno-tečaj-skega ozemlja in dognati, kako se to ledovje spreminja. Višek naših raziskovanj bo polet v letalu od morja Weddel čez vso celino do Byrdove »Little America«. Ta polet bo 4500 kilometrov dolg in pojde čez ozemlja, katerih še ni videlo človeško oko. Za ta namen sem si dal zgraditi enokrovnik »Polarno zvezdo«, ki bo nosila skoro 4 tone bremena ter bo brez prestanka lahko preletela 11.500 kilometrov s hitrostjo 225 kilometrov na uro. Upam, da bom s tem letalom ta polet opravil v 20 uraih. Niti misliti si ne morem, kaj bomo na tem poletu videli: ali orjaško ledeno planoto ali divje raizsekane ledene gore. Med poletom bomo okušali ugotoviti, ali je res, da sta gorovji na Qneen Mand in v deželi Graham med seboj v ▼ zvezi. Pred 32 leti je švedski raziskovalec Nor-denskjoeld na ozemlju dežele Graham našel ofcamenine in kamenje, ki se nahajajo tudi v Južni Ameriki. Iz tega je sklepal, da so te gore ostanki predzigodovinskega mostn, ki je nekoč vezal Ameriko z Južnim tečajem. Med pripravami za veliki polet čez tečajsko ozemlje bom • svojo ekspedicijo skušal na otokih Snou-Hill in Seymour najti sledove tečajskega živalstva, ki je tamkaj živelo morda pred 100 milijoni let. Vsekakor pa ne bomo našli človeških sledov, ker je človek mnogo mlajši kakor pa tečajska ledena gmota. O praktičnem pomenu te odprave je Ells-worth to-le povedal: Znano je, da tečajska ozemlja močno vplivajo na vreme na severni in južni polobli. Ker pojdem na Južni tečaj, naj navedem dejstvo, da velikemu mrazu na Južnem tečaju sledi velika suša v Južni Ameriki. Ker Južna Amerika z žitom in z živino preskrbuje velik del sveta, je jasno, kako važno je, da kaj več vemo o vremenu na Južnem tečaju. Po mojem mnenju bi na ozemlju Južnega tečaja bilo potrebno postaviti več vremenskih opazovalnic. Na podlagi njihovih dognanj bi čez nekaj časa južnoameriški kmetovalci že lahko naprej vedeli, ali jih čaka dobro ali slaibo vreme. Tudi oceansko letalstvo bi imelo od tega precej ugodnosti. Viharji, megle ali lepo vreme v južnih morjih so le posledica vremena na Južnem tečaju. Neposredno korist pa bi morska plovba imela od dognanj o magnetičnem polu. Južni tečaj in južni magnetični tečaj ležita 1900 km vsaksebi. Zakaj, to je treba še le dognati. Pomorski kapitani in piloti se morajo v glavnem še vedno posluževati magnetičnega kompasa. Zato bo zelo važno dognati vzroke teh čudnih problemov, ki so mednarodni znanosti še vedno nejasni. Tretji namen južnotečajske ekspedicije pa je, rešiti tole vprašanje: Ali južnotečajska ledena gmota raste, ali je vedno enaka, ali pa pojema? To vprašanje je močno važno in ne moremo se zanesti na domnevanja nekaterih znanstvenikov, ki trde, da se južno-tečajska ledena gmota vedno bolj manjša in topi. Ta ogromna ledena površina na tleh svetovne oble je tako velika kakor Evropa in Avstralija sku-kaj ter je povprečno 2200 m debela. Če površno pogledamo, se nam zdi kar nemogoče, da bi se tej orjaški debeli kladi moglo kaj zgoditi. Pri tem pa seveda pozabljamo, da je narava neprestano na delu ter da se obličje zemlje vedno spreminja ter da tudi morja in gorovja vedno dobivajo drugačen obraz. Z eno besedo povedano: Kmetijstvo in pomorstvo vsega sveta bo imelo največjo praktič-no korist iz dela in prizadevanja tistih, ki hočejo preiskati Južni tečaj. Seveda bo to dolgo trajalo, ker bodo za prvimi raziskovalci šele sledil znanstveniki s svojim vestnim in natančnim delom. Trgovsko prijateljstvo »Temu lopovu, lumpu, temu tatu bi moral pisati. Narekujem! Gospodična piište: Visoko spoštovani gospod! Moj dragi prijatelj...!« Namigavanje. »Kateri norec te je pa dane> obril?« — »Prepovedujem si taka namigavanjaJ Sam se brijem!« Admiral Byrd se je vrnil z Južnega tečaia St •: ■. Poročali smo že, da se je ameriški admiral Byrd srečno vrnii z Južnega tečaja v svojo ameriško domovino. Ob reki Potomar pri Washingtonu ga jc sprejela velika množica ljudstva Kraljevska poroka na Švedskem. Danski prestolonaslednik Frederik se bo poročil s švedsko prince-zinjo Ingrido. Kraljevski svatje prihajajo v Stockholm. Od leve na desno: danski kralj, švedski kralj, švedska prestolonaslednica Lujiza, danska kraljica, princezinja Ingrida (nevesta), danski prestolonaslednik Frederik (ženin) Raztreseni učenjaki V Londonu je izšla resna znanstvena razprava o raztresenosti, katero so kazali številni ugledni znanstveniki. Njen avtor je skrbno pregledal vse znane podatke in na temelju zgodovinskega gradiva razglasil za pravljico marsikatero znano smešnico. Sprejel pa je v svojo zbirko samo take, ki jih potrjujejo zanesljivi sodobniki, opomini, dopisovanje itd. Ta.ko n. pr. navaja nekaj anekdot o raztresenem Newtonu: Newton jc slejkoprej vzgled neverjetne raztresenosti. Vendar zatrjuje avtor, da je popolnoma izmišljena znana zgodba o mehko kuhanem jajcu, ko je vrgel Newton v krop svojo uro in z jajcem v roki čakal, da bi pretekle 3 minute. Zato pa je resnična zgodba o Newto-novi priljubljeni mački, kateri na ljubo je prevrtal vrata svoje soibe, da bi lahko hodila ven in noter. Ko je ta mačka vrgla tri mlade, je naredil Ncvvton še tri odprtine, po eno za vsako mače. Veliki znanstvenik dolgo ni mogel razumeti. zakaj se to tako čudno zdi njegovim domačim. Ko eo mu naposled raztolmačili. da bi zadostovala za vso mačjo družino samo prva luknja, se je Newton na vse grlo zakrohotal in se dolgo ni mogel pomiriti. Izkazalo se je, da je bil ves čas tako poglobljen v neko matematično vprašanje, da ni mogel temeljito misliti na postranske zadeve. Angleški fizik Faraday si je dva. meseci ubijal glavo nad neko težko zvezdarsiko nalogo, Naposled jo jc le zmagal in priredil javno predavanje o novem odkritju. Začudeni poslušave' so razodeli Faradayu ,da jc že pred leti reši) iti objavil v strokovnih listih isto vprašanje... on sam. Francoski fizik Ampere, čigar ime živi ^ električni merilni enoti, je stalno zamenjaval in narobe rabil najraz.ličnejše stvari. Pri predavanjih na Sorboni jc vedno pobrisal šolsko tablo z žepnim robcem ter vtaknil v žep brisačo, ki je visela na tabli. Slušatelji so hoteli pomagati raztresenemu profesorju in so nekoč brisačo nc tablo privezali. Ampere je bil ves zmeden, ko | je zaman poskušal brisačo odtrgati. Pomiril sc 1 jc šele, ko si jc nabasal žep s kredo. Gospodarstvo Pokojninsko zavarovanje nameščencev li poslovnega poročila Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani posnemamo te-le zanimive podatke: število zavarovancev je tudi leta 1934 naraslo. Vse do leta 1932 je število zavarovancev naraščalo ter je •znašalo v začetku teta 1932 9.815, na koncu leta 1932 pa samo 9.509. Od tedaj pa je začelo zopet naraščati in je znašalo konec leta 1933 9.743, konec leta 1934 pa že 10.360, kar je doslej najvišje število zavarovancev v zavodu. Veliki prirastek leta 1934 je v veliki meri pripisovati dejstvu, da so od začetka leta 1934 dalje zavarovani pri zavodu 4udi lekarniški sotrndniki in pomorski nameščenci iz vse države. Teb je bilo konec leta 1934 skupno 277. Povprečna zavarovana plača je znašala leta 1934 21.267 Din, leta 1933 pa 21.736. Najvišje stanje je bilo doseženo leta 1930 s 23.036 Din. To pomeni, da se nameščensike plače znižujejo dalje in dokazujejo težki soc. položaj nameščencev. • Predpis prispevkov je znašal lani 27.46 milj. (1933 26.8 milj.). Ta predpis se razdeli sledeče v milj. Din: bivši mariborski okrožni inšpektorat 6.8 (6.4), ostala banovina 14.6 (14.8), primorska banovina 4.3 (4.0), zetska banovina 1.45 (1.55) in lekarnarji ter pomorci 0.35 (—) milj. Din. Zaostanek ua premijah je znašal na koncu leta 1934 3.8 (3.9) milj., od česar je 0.2 milj. Din odpisov. V razmerju s predpisanimi premijami največ dolgujeta primorska in zetska banovina. Dajatve za rente so se lani povečale od 9.3 na 10.8 milj. ali za 16% (leta 1933 je znašal prirastek 22%), vrnjenih pa je bilo premij 2.1 (2.8) milj. Din. Za podpore nezaposlenim se je porabilo O.t (1933 0.1) milj. Din. V oddelku za višje dajatve se je število zavarovancev povečalo od 211 na 406, v oddelku za neobvezno zavarovanje pa od 539 na 731, vendar se je v tej skupni predpis zmanjšal od 2.25 na 1.77 milj. Din. Imovina zavoda Bilančna aktiva deli zavod v 5 skupin: trajno naložbo, prehodno naložbo, inventar, terjatve in primanjkljaj. Največji del tega zneska odpada na trajno naložbo, in sicer od 379.25 milj. leta 1934 2705 milj. (1983 od bilančne vsote 350.6 milj. odpade na trajno naložbo 252.9 milj. Din). Na posamezne skupine trajne naložbe pride v milj. Din: 1932 1963 1934 vrednostni papirji nepremičnine posojila Prehodne naložbe v milj. Din): gotovina Poštna hranilnica denarni zavodi Med pasivi so lani od 286.5 na 315.4 milj. pri neobveznem od 10 višje dajatve pa od 9.1 narasli od 0.96 na 3.1 jilo pa se je zmanjšalo Poslovni prebitek zavoda je znašal lani 0.4 milj. Din, dočim je znašal poslovni primanjkljaj leta 1963 057 milj. Din, skupno z onim iz prejšnjih let 0.95 milj. in se je tako lani zmanjšal na 0.55 milj. Din. Prav znntno se je povečal poslovni prebitek neobveznega oddelkn: od 0.004 na 0.8 milj. Din. Gospodarski račun obveznega oddelka izkazuje v prejemkih (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za 1933): prenos rezerv iz prejšnjega leta 286.5 (264.2), zavarovalni prispevki 27.5 (26.8), plačana premijska rezerva za dokupe 0.3 (0.26) milj., donos imovine 18.36 (18.1), razni prejemki 0.7 (0.46), kurzni dobiček pri vrednostnih papirjih 2.96 (—), poslovni primanjkljaj 2.94 (15.35). — Izdatki: izplačilo zakonitih zavarovalnih dajatev 3.3 (2.6), doklade rentnikom 7.5 (6.7), odprnvnine 0.16 (0.18), povračila zavarovalnih prispevkov 2.1 (2.8), pregled rentnikov 0.04 (0.18). upravni stroški 2.74 (3.3), dopolnilne prenosne takse 0.3 (0.16), obresti 2.6 (2.8), odpisi stavb radi amortizacije 2.6 (2.34), pripisi skladom 2.2 (0.01), izplačila iz skladov 0.1 (0.1), prenos rezerv na prihodnje leto 315.4 (386.5). Donos imovine zavoda Za presojanje položaja zavoda je važna tale tabela, ki nam kaže v odstotkih obrestovanje imovine zavoda: Grafično delavstvo U letnega poročila podružnice Zveze grafičnih delavcev v Ljubljani posnemamo o položaju delavstva grafične Btroke tele podatke: Brezposelnost je začela prav znatno naraščati leta 1934., vendar je pozneje položaj postal nekoliko boljši. V sredi leta in kasneje pa je [»stalo število nezaposlenih celo manjše kot lela 1933. Število brezposelnih je znašalo lota 1933. povprečno 176, leta 1934. pa 100, najvišje število nezaposlenih je bilo doseženih leta 1933 z 202, lota iaS4. pa s 167. število članov podružnice je lani padlo o.7) in s lem dokazat, da »c nahaja v odlični koadiciji: drugi repruaontont LJubUaue Gerar (11.1) j« sicor dosegel letos boljši rezultat od balkanskega prvaka iu državnega rekonlorja Bauerja (11.8), aleduji l>a trna vcftjo rutino, hitrost in borbenost, ki Ka bo usposobila za sigurno drugo mesto. — V motu krogle sta favorita oba Belgrnjčaua, Kleut (13.79) in BojovKS <13.17); otl našiti more resno posoči v borl>o za drugo meslo edino Stepiftnik (13.19). — Tek na 40(1 m lina v BaniAegO (53) velikega favorita; tudi Štefanovi« (54.1) gre v borilo z velikimi izgledi za drugo maslo. Oba naša zastopnika: (iaberšok (54.8) lit Czurda (56) nista letos Se vrneta prilike, da dasta svoj maksimum iz sebe. - Sk<"»k v daljavo z zaletom: Na oboli straneh so odll6ni ska-kači, toda začetek sezone tn zaradi toga nesitrurnost v izvajanju skokov dajo možnost. da se vsak od ojili plasira ua prvo mesto. — V metu diska je favorit Kleut (41.41), drugi belgrajski reprozentant Boiovi« J« dosegel met od 57.70 m, zaradi česar gresta oba naša zastopnika SerSe (38.05) in Stepišnik (87.17 m) v borbo z najlepšimi izgledi, kajti Stepišnlik se je v teun mesecu močno dvignil. — Tek na 5000 m se bo vršlil v Mara on ju borbe mod našima zastopnikoma. — Skok v višino z zaletom, v minulem lotu naša najaigurneijSu disciplina, letos vprašanje neizvesbnosti. — Tak na 800 m je uganka. Nikhav.i beleži loto« samo 2:11.3, drugi Bel-grajdan Dati 2:1"! N'aša zastopnika sta po dosežnero rezultatu mo6nojša. — V metu kapja prednjači Belgrad t Nikoličem (54.05) in Kloutoui (52.30). Toda tudi naša zastopnika ue zaostajata. — V troskokn gre i najboljšimi izgledi v borbo uaš zastopnik Perpur. Dru-ti zastopnik Ljubljane Korče se bo kosal t obema la Belgrada. — Tek na 1500 m: Belgrad zastopata De« (4:37) iu Markov. Računamo na siguren placoment obeh naših na vodilno mesto. — Končno Se štafeta! V minulem letu je Ljubljana izgubila štafeto z večjo razliko zaradi slabih predaj Lotos je Izbrano moštvo, ki Je parkrat treniralo predajo, zato smo uverjeni. da bo Ca« do nedelje Se intenzivneje izrabilo za to. Naše moštvo Je v solo tekih kot eelola boljšo, toda »lasti Pan-čevčanl imajo bolj streuiraae predaje in je s tem mofi obeh moštev izenačena — Prognoiza jc odprta ln dovoljuje vsakemu Se razne kombinacije. Iz nje je pa raz v i.Ino, da so moči precej izenačene in da bo v kmični klasifikaciji odločala večja borbenost. — Ker se računa na velik obisk, je predprodaja vstopnic t športni trgovini Kolb in Prodal ič v Selemburgovl ulici. Maratonski tek v Atenah Jutri se otvori v Atenah prvi del letošnjih balkanskih iger z najtežjo lahkoatletsko disciplino, z maratonskim tekom na 42 km dolgi progi. Od naših altetov so šli v Atene :dva Slovenca, namreč Sporn ter Starman (Sloga) in Bela«. So to naši najboljši tekači na tej klasični progi in vodja med njimi ie vsekakor naš Stane Sporn, najodličnejši maratonec v naši državi, ki Stane Sporn (SK Ilirija) se je na zadnji balkani-jadi v Zagrebu plasira) v hudi konkurenci na častno drugo mesto. Maratonski tek je najtežji tek, kar si jih moremo misliti. — Od tekmovalca zahteva izredno vztrajnost in požrtvovalnost ter železno voljo. Kajti teči nepretrgoma 42 km, za katero progo rabijo najboljši tekači 2 uri in pol, je skoraj nadčloveški uspeh. Naš Špom teče jutri že trinajstič maratonsko progo, na klasičnih tleh pa šestič, kar bo menda tudi rekord. Upajmo, da se bo naš Stane tudi jutri dobro odrezal na grških tleh, s čemer bo ponovno proslavil našo domovino ne samo na Balkanu, temveč pred vsem svetom. Vsem našim reprezentantom želimo obilo uspeha v domovini olimpijskih iger. ŽSK Hermes : SK Celje Prihodnjo nedeljo ne bo ostala Ljubljana brek zanimive športne tekme. Na igrišču v Šiški se srečata v tekmi za podzvezno ligo dva enakovredna tekmeca. Vsled tega bo borba gotovo zanimiva in od začetka do konca napeta. Tako Celjani kot Ljubljančani potrebujejo točk, predvsem velja to za ZSK Hermes. Zato je treba paziti, da vsaj pri tekmah, ki jih Hermes igra doma, odnese dobiček. Doslej je imel zunaj precej smole, kajti večino tekem je zgubil s prav tesnim rezultatom. Tekma se ob odigrala ob vsakem vremenu s pričetkom ob 15.30. Predtekmo igra: SK ;Sloga : SK Ilirija I ob 14. Prvenstvo II. razreda Jadrau : Grafika. V nedeljo ob 4 popoldne na igrišču Jadrana prvenstvena tekma med zgornjima kluboma, ki obeta biti z ozirom na zmago Jadrana nad Slovanom prošlo nedeljo precej zanimiva. Štafeta okrog Jesenic Kot vsako leto, tako tudi letos otvori lahkoatlel-sko sezono na .Tesenlcah že tradicionalna štafeta za prehodni pokal SO Borec. Teče ee okrog Jesenic, dolžina progo znaša 2800 in r. de*etlml predajami. Start in eiij lxi jutri ob 9 pred kolodvorom. Pokal brani ASK flo-renjec, ki si ga jo, že dvakrat priboril. Hesno mu bo ogrožal pokal SK Bratstvo, ki je svojo lahkoatletsko sekcijo močno dvignil, odikar ima na svojem igrif-u urojene vse lnhkoatletske naprave. Gorenjec nima ra zen elana ničesar, kar pa ne bo nadomost.ilo močnih treningov Bratstva, ki ima obenem tudi voljo, prlbo riti si za eno leto pokal. Izgledi «o 2:1 za Brntstvo. Vsekakor bo pa borba za pokat zedo ostra in bo nudila spreminjajoče se situacije, ki bodo klubskim pristašem nudile n, p run je ln obup. Kakor pri nogomet.nl tekmi med gornjima rivaloma, tako se tudi sedaj sprašujemo: Kdo* Bralstvo ali Onrenjecl /lerfni o h i 'bor J7.S7. bo Jutri v beli dvoran, hotela Union ob S. V smtaln $ 11 zvsznih pravil Je do-voljouo prisostvovanje na občnem zboru samo zveznim delegatom, ki se izkažejo s pooblastilom svojega klnba. Konferenca delegatov bo danes oh 14 v zvezni pisarni ln ee bo nadaljevala ob 20 Istotam. Koletarsko dniftro Ljubljanica. Kaikor je hllo ž. objavljeno, bodo v nedeljo na zelo nniiorni !H1 km dolgi progi če« klance Višnje gore kolesarske dirke agilnegn društva Iduhljamlce. Poleg znanih dirkačev i-n prvako\ Abnjnarja, Oblaka itd. bo po dolgem času startal In zaupni barve svojega kluba 7.nani In večkratni prvak kltJTia Pavel Smreknr, ki Je dosegel že častna mesta pr. raznih prvenstvih in bo delal preglavice omenjenim dirkačem. Tndi mladinska skivpiun ho zanimiva, kei bodo sodelovali najboljši dirkači posameznih klubov llirko Isido ob vsakem vremenu s startom In cltlem I pred gostilno Selan v Oobrunlah. Stari točno ob 13.30 Po dirki bo domača siportna zabava. K JLNARODHt) .,» t _f f ^..GLEDALIŠČE U ^ V LJUBUJNI • DRAMA — Začetek ob 20 Sobota, ».maja: V i«« obitkanja. Ieven. Zmttane cene od 24 Din navzdol. . Nedelja! ^maja: Vombergar. Zlato tele. Promiera. I«T. Ponedeljek, 27. maja: Zaprto. Torek, 28 maja: Zaprto. Sroda, 29. maja: ZJato tel«. B«d Sreda. Premiera rom&erjarjeee veteloigre 'Zlato telet bo Jutri, v nedeljo. Avtor J« Pl«t«e /aMnare. ki so nastale, paroročeme od pohlepa ljudi, kateri »o si obetali od posmrtn iraškega zavarovanja velike dobitke Rahlo Batirifmo im * humorjem napisano dejanje ^ našlo zadovoljen kro« gledalcev. Delo je zrežiral g. Milan Skrhinšek. OPERA — Začetek ob 20 Sobota, 25. maja: Kratko iivljenje in balet Petrulka. Nedelja! 26. maja: Boccaccio. Izvem. Znižane oene od 36 Din navzdol. Ponedeljek, 27. mala: Zaprto. _ , „ , , . . Torek, 28. maja: Kratko življenje, Petruika balet. A. Sreda, 29. maja: Zemruda. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 25. maja: Boffmannove pripovedke. Rod G- Gostovanje prlmadone ljubljanske opere Zlate Gjnn- NedeTja,n2«. maja ob 20: Blodni ognji. Zadnji«. Najnifcja vstopnina od 15 Din navzdol. CELJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 27. maja ob 20: NniM, Brez tretjega. Gostovanje ljubljanske drame. JSassnanlla LjubiJana 1 Pevcem «Ljubljane«. Dreri efc « i>ov«ka vaja eo-lotnega zbora. 1 VIII. javna produkcija gojencev driavnegakon-mrvatorija bo v ponedeljak. 27. rafala ob 18.30 v Filharmoniji. Sipored obsega sedem točk. iki jo raete po vfr Malt iz sodobne moderne in impresionistične literature. SaatopiJo gojenci Osama, Ivančlč, Jelene. Spora (v«l aa klarvlrjn), dalje Korenčan (sopran) in Prevar« ek (■violina). Ravnateljstvo vabi starte gojencev ln vse, ki ae zanimajo za razvoj glasbenega pouka, k tej produkciji. Sipored stane 2 Dim in se dobi T knjigarni Glasbene Matice. 1 Občni zbor zemljilkoknHlnih uradnikov bo 2. junija ob 9 dopoldne v juatičmi pata«! v Ljubljani — raz-Turavma dvorana okrožnega sodiSča St. 79. Na dnevnem redu bo ,poleg iporočil upravnih funkcionarjev tudi »klepanje o spomenicah in predlogih 7,a izboljšanje polozaoa zemljiškoknjižnega uxa>dmi8feva. Vsi člani so vljudno vabljeni, da se pravočasno prijavijo pri npravi združenja. ako tega doslej še niso storili, posebno pa oni. ki želijo, da se jim preskrbe cenejša prenočišča ali se namoravajo udeležiti »kupnega kosila. Po kosilu obisk velesejma s polovično vstopnino. 1 Izredni občni zbor OPESTa bo 18. JraniJa ob 18 v Delavski zbornici, vhod Čopova ulica 1, pritličje, desmo. Vablieni so vsi absolventi vseh delovodskih šol na Tehnični srednji šoli v Ljubljani im na tej enaltih šolah. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, MilkloSičeva cesta 20, in mr. Gartus, Moste. Maribor m Krožek upokojenega učiteljstva v Mariboru priredi v četrtek. 6 junija izlet v Rogaško Slatino. Odhod i?. Maribora ob 5.12. prihod v Rogaško Slatino ob 8.47. Sosodnji to v ar iS i in tovarišice, upokojeni in aktivni, dobrodošli t Celie c Jutri ob in bo v prostorih hotela Evropa občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za dravsko banovino. Podružnica Celje opozarja na to svoje mnogoštevilne člane in vabi, da sc tega občnega zbora v obilnem številu kot gostje udeleže. MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din 1*—; ienltovanjskl oglesl Din 2 —. Najmanjil znesek io mali oglas Din 10'—. Moli oglasi se plačujejo tako) pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloillf znamko. Denar Posojila na vložne kniižice daje Slovenska banka, Ljubliana. Krekov trti 10 Vložno knjižico na znesek od 20 do 50.000 Din kupim na obroke in plačam do 100%. Ponudbe upr. »Slovenca.« pod Zaupanje« St 5899. (d) Fotografski pomočnik ki je verziran kopist in leicist - dobi sluibo. Naslov v upravi »Slovenca« pod iti. 5914._(br Natakarico sprejmem. Naslov v upr. Slov.« pod St. 5942. (b) Hranilne knjižice Kmečke iin Ljudske posojilnice v Ljubljani prodam Naslov v upravi »Slov.« pod St. 5943. (d) Prodajalko prvovrstno, za trgovino z mešanim blagom, sprejmem. Zmožna nemščine in srbohrvaščine — ima vrednost. Onič, Ribnica, Dolenjsko. (b) Službe iščejo Brezposeln oče 6 nedolet. otrok, sprejme kakršnokoli delo. Pomoč nujno potrebna. Zadevna pisma sprejema uprava »Slov.« pod šifro »Osemčlanska družina« št. 5941. Službo organista ali cerkovnika iščem. Po nudbe upravi »Slov.« pod »Organist« št. 5855. (a) Vajenca pridnega in poštenega, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. — Miki, Sv. Marjeta pri Moškaajcih. (a) iluzbodobe Prodajalko pošteno, zanesljivo moč, sprejmem takoj. Ponudbe upravi »Sov.« pod »Prodajalka« št. 5657. (b) Drugi hrail V Kranju bo gostovala ljubljanska drama v torek, 28. marca z igro idBlodni ognji«. Cerkveni vestnih Cerkev M. /?. v Križankah. Jutri slovesno praznovanje praznika Marije Pomočnice kristjanov (patroci-nij). Ob 10.00 PO pridigi slovesna sv. maja, izvaja se: Instrumentalna Missa jiibilaei solemni« in hon. B. M. V. v n zl. I. G. Meuerer; graduale: Virga Iesse flo-rnit, zl. A. Foerster, ofert. Ave Maria, 7,1. M. Brosig. Po maši: Marija, kako si ti lepa, zl. p. H. Sattner. Praznik Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Dravi ob 19.30 akademija na .prostem pred cerkvijo, nato procesija s svečkami, govor v cerkvi in slo-resen blagoslov. — Jutri sv. maše od 4 do 11.30. Ob 9.30 glavna dopoldanska slovesnost; ob 15.30 govor v rcrkvi, nato običajna procesija in slovesen blagoslov. Vabimo! Kuharico in hišno sprejmem takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod značko »Kuhinja« št. 5658. (b) Prodajalka izurjena v galanteriji in železnini - se sprejme. Ponudbe upravi »Slov. pod »Ljubljana« 5828. (b Več izdelovalcev torbic (Taschner) in kov-čegov iščemo za Zagreb Plača 5 do 8 Din na uro Predstaviti se v nedeljo 26. maja v hotelu Union v Ljubljani.. Vprašati pri portirju. (b Naše dijašlvo Akademska akcija za izpopolnitev univerze sklicuje 7.a danes ob 15 v zbornični dvorani univerze informativno zborovanje. Va.bimo vse slušatelje, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Dolores Vieser ^^ Zastopnika za prodajo angleških što tov in dežnih plaščev — iščemo. Zastopniki, ki so upeljani pri uradnikih in oficirjih, imajo prednost Pismene ponudbe z označ bo dosedanjega poklica in z referencami, je poslati na »Bradford«, Beograd, Vojvode Mišiča br. 2. (b) Stanovanja ODDAJOs 2 enosobni stanovanji oddam s 1. junijem. Cerkvena ulica 21. (č) Vnajem ODDAJO: Za dobo pet let se da v najem zidana hiša in hlev ter vrt pod ugodnim pogojem. - Izve se pr: Janezu Šimencu v Češnjevku št. 3, p. Cerk lje (n) Posestva Posestva, mline, hiše od 30.000 Din dalje, prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26. (p) Kupimo Moško kolo šivalni stroj, otroški voziček in otomano kupim. Ponudbe upravi »Slov. pod »Takoj« št. 5917. (k) V^HMPIMIHHH Za birmo najlepša primerna darila: ročne torbice, denarnice, kovčege — kupite pri Kravosu, Maribor, Aleksandrova št. 13. (1) Betonsko železo, trboveljski cement, krovno lepenko, štukaturno trsje, pločevino, žico, mrežo za ograje, sitavbno okovje, orodje in vso železnino ima najceneje na zalogi Fr. Stupica, zaloga poljedelskih strojev, nakup starega železa in drugih kovin, zaloga smodnika itd., Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Mestna elektrarna ljubljanska proda interesentom elektromotorje za istosmerni tok 300 voltov, po zelo nizkih cenah. Interesentom v Ljubljani, ki so priključeni Se na istosmerni tok, nudi za zmerno mesečno odškodnino motorje na posojilo. Pojasnila daje ravnateljstvo mestne elektrarne v Ljubljani, Krekov trg št, 10-11. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Izredno dobra in cenena oblačila, moško perilo itd. — kupite najbolje pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. Med trčen, namizni, zajamčen, 5 kg 66 Din, 10 kg 130 Din, 30 kg 330 Dio franko postaja razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) CITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« »»PLANINSKI DOM« reg. z. z o. z. V TR2IČU Vabilo na redni občni zbor ki se bo vršil v soboto, dne i. junija 1935 v salonu hotela »Pošte« v Tržiču ob 20 zvečer. Dnevni red: 1. Otvoritev ter imenovanje 2 overovateljev zapisnika občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 3. Poročilo predsedstva. 4. Poročilo nadzorstva in revizorja. 5. Odobrenje računskega zaključka in bilance. 6. Dopolnitev odbora (volitev 2 članov odbora ter 2 članov nadzorstva). 7. Obravnavanje dospelih predlogov. Predlogi se morajo 5 dni pred občnim zborom predložiti pismeno načelstvu. Ako ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor z istim dnevnim redom istega dne istotam ob 20.30 ter sklepa brez ozira na število navzočih članov. Odbor »Planinski dom«, r. z. z o. z, v Tržiču. 36 PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duie Končno zaškripljejo vrata in Ivan gre zlagoma skozi sobo. Zlagoma se razpravi. — Jurkove oči se zapičijo skozi temo vanj. Toda ne more ničesar razločiti. Samo za trenotek se mu zazdi, kakor da je belo liso, ki jo riše Marijina podoba na steno, prekrila temna senca. — Poljubil jo je —, si misli in v srcu se mu zgane čudna bol.--- Drugo jutro kleči Ivan spet pred posteljo. Je kakor vsak dan, samo da niso pogledi fantičev nič več porogljivi in se Ivan drži nekam bolj togo. V črni kuhinjci je naslednji dan tiše kakor po navadi. Nemo sklanjajo fantiči glave nad knjige, nemo hodi magister sem in tja. Dobro čuti, da so danes vsi zoper njega. Prostor nasproti prvega stebra je prazen. Ivan je zaprt. Z rahlo grozo mislijo dečki na mrzlo, temno luknjo v kleti. Vrata se odpro. Nace Rovtar in Miha Špitalar stopita v sobo. V laseh se jima blešči sneg. Od ministri-ranja prihajata. Roteč ju jima mežika Jurko, naj stopita bliže. Nace sede poleg njega, Miha porine risalno desko malo naprej. Hlastno načečka Jurko na rob ovitka pri knjigi: Si lahko poved--, in mu porine knjigo na klop. Nace pokima in ima skrivnosten, zarotniški izraz na obrazu. Jurkov obraz postane eno samo vprašanje. Nace čaka, da mu obrne magister hrbet, in potegne s svinčnikom po ovitku: Pride sam. Jurko pogleda doli izpod očesa, ne da bi zgenil z glavo, zakaj prestrogi gre vprav mimo. Nato dečko zmagoslavno zažari in daje na vse strani skrivna znamenja. Kmalu nato nekdo potrka na vrata. »Noter!« Enajst dečjih glav se napeto obrne proti visoki postavi, ki stopi v sobo. Pater Bernardini — S togo vljudnostjo pozdravi magister. »Pater gvardian pošilja učni načrt do božiča in nekaj novih zvezkov z notami za praznike. Pater Edvard Faller iz tirolske provincije — saj ga poznate od misijona — jih je sam uglasbil.« Menih izroči magistru sveženj not in reče nato preprosto: »Tudi bi rad pogledal po Kamenarju.« »Na uslugo,« odvrne Ehrwald in ga spremi na dvorišče. Komaj se duri zapro za njima, že gre silen šepet sem in tja. Najdrznejše domneve slišiš. Jurku pa zadrgne razburjenje grlo. Moj Bog, kako veličastno je vse to! Zazdi se mu skoraj kakor mučeniška zgodba, ko gre duhovnik doli k ujetemu, junaškemu mladeniču v temno ječo in ga bodri, naj ne omaga v nadaljnem boju. Ah, kaj le bosta zdaj lepega govorila? Da ni podlo, zares vlegel bi se pod kletno okence, da bi prisluškoval vzvišenemu pogovoru. Pater Bernardin stopa ntedtein z leščerbico doli v klet po zavitih stopnicah. Spodaj odpahne zapah in stopi v zapor. Z roko zasenči plamen in zre v temni, obokani prostor. V kotu na pogradu leži Ivan. Ko šine svetlobni žarek v temo, plane dečko kvišku in vrže odejo s sebe. »Pater Bernardin!« zakliče zvonko. Zarečega obličja mu pohiti naproti in proži roko v pozdrav. »No, kaj jih pa ti uganjaš?« vpraša menih in mora Tinčkove in Tončkove prigode 39. Dečka se oddahneta po hudem boju »Ali se nama bo zdaj prilegel zajtrk!« je dejal Tonček, ko sta zlezla nazaj v kolibo. »Meni se tudi tako zdi!« je prikimal Tinček in zacmakal z jezikom. Potem je hitro napravil ogenj v peči in pristavil ponev. Kmalu je veselo zacvrčalo v njej, po kolibi pa je prijetno zadišalo... Tudi kuža Muki je dobil svoj delež; zadovpljno je poinakal jezik v skledo in migal z repkom, kakor bi hotel reči: »Pa sem jih ukrotil, pošasti nemarne!« »Joj, ali bi najini tovariši in starši strmeli, če bi naju videli, kako hrabro sva se borila proti tem žabam!« je navdušeno vzkliknil Tonček. Tinček pa se je ponosno vzravnal in dejal: »S to ribarsko palico in papriko v roki se ne bojim žive dušek Komaj je te besede izrekel, se je pri vratih prikazala velikanska gorila. Nič hudega sluteča dečka je nista ne videla ne slišala... Graienauer Anton, direktor zemljiške knjige, naznanja v svojem in v imenu sorodnikov žalostno vest, da mu je danes umrla njegova dobra žena, sestra in teta, gospa Josipina Graienauer roj. Berhart Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 26. maja ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Laškem št. 15 na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v nadžupnijski cerkvi v ponedeljek, dne 27. maja ob 7. uri. Drago pokojnico priporočam v molitev in blag spomin. Laško, Brdo, Ljubljana, Maribor, Gradec, dne 24. maja 1935. skrivaj zadušiti smehljaj, kajti »junak« je videti precej klavern. Zobje mu šklepetajo od mraza, nos je rdeč in suknjič razcunjan, toda oči mu gor6 malodane mrzlično in veličastno. »Nič posebnega,« se zasmeje Ivan in urno zamahne z modrordečo roko. »Malo mraz, malo dolgčas, pa to ne škodi. Ce misli magister, da me bo ukrotil na ta način, da bom ubogal, se moti.« Menih ga strogo pogleda. »Ampak, Ivan! Kaj pa govoriš? Magister je zate toliko, kot tvoj poglavar, moraš mu biti pokoren, razumeš!« Fantič se nejeverno smehlja. »Ampak — kadar hoče kaj takega, ga pač nikakor n e s m e m poslušati! Sklenil sem, da bom molil. In tedaj mi ne preostaja drugega, kakor da rečem: nak.« In ko vidi, da frančiškan še vedno resno gleda, povzdigne glas ter živo in prepričevalno reče: »Pater Bernardin, da bi človek ne smel moliti zato, da se ne bi nekateri smejali in drugi psovali, to je sramota za Boga! Pa to jim že preženem: in —.« »Ne, Ivan, tako ni prav! Z ognjem in mečem pride Turek, ne pa kristjan. In če se kdo tako vročeglavo loti česa kakor ti, je kaj lahko nevarno, da se poteguje le za to, kar sam hoče. Pokorščina je zmeraj najboljša, je dosti več kakor največje junaštvo, ki ga more izvršiti človek pred ljudmi. Jutri zjutraj boš torej lepo prosil magistra odpuščanja in ga ubogal! Moliš pa lahko v postelji!« Cisto brezduh strmi Ivan v meniha. Zdaj naj bi še odpuščanja prosil! Akramihule! To bo pokora! >2e — ampak — zakaj neki?« vpraša. >Ker izkažeš Bogu več ljubezni, če se ponižaš, kakor če udariš in si nasadiš trmasto bučo.« > .rt rt "rt m fl a> uS «»— 4 JU a $ -i c ti rt rt O ^ S « « o S t ° B S £ . o a >» rt S" g S rt £ o" ■O "5" rt M O ^ s a _rt » "3 o - S E £ c ? t "S oo D O S i« O •K c* e 0) d 55 rt XI »o 3 c Sa is O T-, 3 a v c (U »N O n B o a N -O .3 S i) a rt O) O "i a> u, a o Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel Ce«, Izdajatelj: Ivan Rakoveo, Urednik: Viktor Cenčič.