Novi predpisi v trgovinski dejavnosti
SOLIDNOST PODJETJfl -TRGOVSKO PODJETJE —
Po »Uredb, trgovmski dejav-nosti« bodo obstajala trgovska podjetja, trgovine z rednim in trgovine s pavšalnim obračunoin. Ta razvrstitev je bila storjena i namenom, da bi se trgovska mreža prilagodila do zdaj pri-dabljenim  l-' u&njam.
Trgovsko podjetje )e tista tr-govska enota, ki ima razvito no-fcranjo org nizacijo tn papolno razdelitev dela. Če ]e imelo tr-govsko podjetje prej svoja prr>-dajna predstavništva na raznih poslovnih mestih. so se ta orga-nizirala kot trgovine v sestavi podjetja s posebnim organom upravljanja in knjigovoistvom. Sp.emenjena uredba tega poim? sploh 9 pozna. Trgovsko pod-jetje )e 3 stališča :dpisov enotna organizarlia, ki ima lah-ko prodajalne po vse) državi. Te rodajalne tmajo lahko tudi do-ločene pravice do podjetja, toda to je tzključna stvar podjetja S staiteča družbenega obračuna !e podjetje enotno. razen 6e pred-pist  dru  ače  ne   vireMJo
Prodajalne (poslovalnice) 90 tiste Tianjše trgovske »r^an -cije, brez katerih ne bi bilo mo-goče ^sestransko oskrbovati po-trošnikov. Z; njib )e znaLilna ra?amvrstnost. dob"-i oostrežha n dober Jkas glede prr^daje b!aga. Te *o fiestokrat vzpodbudaiki »dobrega tekmovanja« v trgo-7ini. Po drug; »tran pa )e prl njih družbena konrrola lahko kaj otežkoteua Izkušnje so po-kazaie, da se .a kontrola tezko Izvaja. badisi zarad' samega ni -hovega bistva. bod.sl (m to na melokrat) jarad'. nezadostne in slabe kontrole tržne inšpekcije Toda slabosti tn4pektn]e ne tno-rejo bitt razlog ia ukinltev ta-kih OTgaaizaoij, in zato Je ured-ba ne le ozakonila obstoj proda-jaln, tetnvet celo predpisuje dve kategorijt. kt )u ni moi uldn!U, razen v pogojih, kl )ih uredba tudi   navaja
Poslovalnfce z rednim in pavšalnim obračunom
Prodajalne (poslovalnice) t rednim jforačunom so tisle tr-govske enote, ki nimajo razvite notranje »rganlzacije, a Imajo popolno delitev dela po osnov-ruh delovnih mestih. Osnovo zi otorafrun svojih dohodkov 1d za lzvajanje družbene kantrole mo-rajo zagotoviti s knjigovodstve-no In drugo evidenco. Gospodar-gki svet Ijudskega odbora obfcine lahko izda odlok o njihovi uki-nitvi le tedaj, če prodajaLne ne Inpolnjujejo teh pogojev, lahko pa odloča o spojitvi take proda-jailtie z drugim podjetjem all prodajalno, ali pa o njeni pre-»brazbi v pro"aja'no ; pavšal-ntan obraiunom. S tem, da ]• »bdržala prodajah:e (posloval-nSce) kot vzpodtoudnike medse-bojnega tekmovanja v »rgovini, nudl uredba ->rganiaaci1ske po-goje za odstranitev gospošav-skega kriminala, kolikor je to odvisno od organizacije in kon-trole.
V prodajalnah z rednim obra-Sunora zavzema poleg zunanja, državne lon družbene kontrole važno mesto tudi notranja kon-trola. Ce tega ni, tedaj )e to prodajalna s paivšalnim obraču-nom. Ce se taki prodajalni pra-vllno odredi viStoa obveznosti do družbene skupnosti, in te pro-dajalna ^oštuje svoja pravila. tedaj je možnost dolcičene vrste gosipodar&kega kriminala  iaklju-
- POGOJ POSLOVflNJfl EMOTNii CELOTA
iena, k°r bi delovnl kolektiv i. ,raJ pravzaprav goJjufatt sa-tnega sebe. Relativno večji za-služek kot ¦ezultat večje vneme ah iniciative pn delu pa samo žs bolj poudarja prednosti te »rganizacijske >blike. Proda-Jalne s pavšalnim ob.ačunom naj bi se bavUe samo s prodajo blaga za dnevno jofcrošnjo. Pn-poročljt"u je. ustan? lj '1 take prodajalne kot obliko organiza-cije. kt jo je uredba tudi pri-snala. Zarac* tega ravnajo ne-katert ljudski odbori napafno, ker gledajo aa priznanje poslo-vanja takih poslovainic kot na politiino vprašanje Ln zato na svoiem področiu načeloma ne dovoljujejo tEkkih organizaci]-skih  oblik  v  trgovinl.
Sveti potrcšnikov
Drug^ vaina aovost v uredbi io sveti potroSnikov, ki se lahko ustanoviio za vsak. posamezno podjetje oziroma prodajalno, lahko pa tudi a več podjetlj ali posloualnic skupaj.
Svet >otrošnikov ni samo po-svetovaino telo, marvef »blika družbene kontrole iD celo neka vrsta državno-diu7benega or-gana ijudskega odbo „ občine !n pa podjetja, oziroma prodajalne
¦ett .-o.tM>šnikc>v '/ršij svoje funkciie s tem, da dajejo svojo soglasnost gledt oa slclepe pod-•etja ozirtMna prodajalne o upo-.abt rezervnega sklada, o razpo-laganju i osnovnim; sredstvi, o uporahi sredstev za investiciie, o iskanju Investieijskega kre-dita in o spremembah pravtt podietja. oziroma poslovalni-ce. Te pravice, razen potrjevanja pravil, pripadajo sice-r Izključno gospodarski orgaotzaciji.
^ tem. da se poslužuie pravics p; dlag.ija ukrepov za napre-dek v po.?lo*'*nju svet potrošni-fcov lahko v moogočem pliva na delo trgovsk« organizacije. V pravvlih podjetja se lahko pred-»Idijo tudi širSe pravice sveta potrošnikov, toda tudi pravice, ki Jih daje uredba, Itnajo namen okrepHi  družbeno  kontrotlo.
Svet potrošnikov je treba usta navljati ne glede na dobro al slabo delo trgovske organUacij« ker le-ti aiso izraz nezaupanj do delavcev v trgovind, ozirom do delovnega kolektiva, pri ka terem se astanavljajo. Sisten našega delavskega upravljanji vsebuje razne vrste kontrole ii nadzorstva s strant družbenc skupnosti, toda v trsovini pri-haja ta koatiola seveda najbalj do  izraza.
Delež potrošnikov pri dobičku
Tretja važna novost nredbe je delež potrošnikov pri dobičku. Delež potrožnikov prl dobi"ku se lahko vnes« v pravila trgov-ske organizacije, kjer se odre-jajo tudi pogoji za dosego tega deleža, določa se del dobička, ki naj se razdeli, ln končno na-6in delitve ter obve.;čanja. Ured-ba pušča 'rg^vski organizaciji polno svobodo glede uvajanja tega naiina pridobivanja strank, postavlja za to samo možnost.
ZnaSilno ]e, da no-va uredba n predvideva Jiikakršne splo5-ne reorganizaeije irgovin^ke mreže, pač pa njeno postopno razvijanje v skladu s predpisl. SploSna reorganizacija bi ute-gnila imeti slabe posledi,- za razvoj blagovnega prometa, med tem ko prllagajevanje uredbl pomeni le redno pregledovanje, 5e trgovska arganizacija izpol-njuje pogoje, ki jih uredba po-stavlja. Ce ne izpolnjuje teh po-gojev, sledijo posledice, kl jih predvideva uredba. To pa ]e za
^taljenost trgovskih organizacij dovolj In d ;e obenem tudi do-volj pravic (pa tudi dolžnosti) ljudskemu odboru, da podvzame potrebne sankcije proti tistim brgovskim organizacijam, ki ne izpolnjujejo predpisan.ih pogo-Jev all nezakonito poslujejo. S tem pa bo hkrati zagotovljeno omrežje    trgavskih    organizacij,
»repreženo z medseboin tek-movanjem med »lidniml, po-slovno sposobnimi podjetji In poslovalaicami, kar smo s to uredbn  tudi  hotell dosečl.
Dr.  Nlkola Balog
Ustanovitev in namen skladov za pospeševanje kmetijstva
Zv&zni družbeal pla r.a leto 1955 daje v razdelitvl sredstuv kmetijstvu pomembno mesto. Razen rrste irugih olorepov je predvidena tudi ustanovitev skladov za pospei-vanje knnetlj-stva, tn aicerv federaoigl, po re-publikah in okrajih. CUJ teh sJdadov je finansirainje ukrepov m poape5evanje kmetijske pro-Izvjdnje, pr-delav. In prometa ?  ''metij&kiml   pridelki.
Po uredbi j upravljanju skla-dov za pospeševanjc kmetijstva upravljajo zvezne In republižke sklade in -klade avtonomnih enot fcme.ti]ske zbornice po svo-jih upravnih organih za pospe-ševanje kmetijstva. Upravne »rgane postavljajo skupščine zbornic, v ietu 1955 pa izjemoma upravni odbori zbornic. Okrajne &k!ade za pospeševar.1 kmeti]-stva upravljajo okrajnf Ijudski odborl. Sredstva skladov od-rejajo vsako leto družbeni plani teritorialnih enot. Razen dohod-kov, ki jih predvideva družbeni plan, pa se z zveznim predpisom lahko odredijo tudi drugi stalni dohodki s-kladov za pospeševa-nje kmetijstva. Razen tega !ah-ko  federacija,   ljudske   repubti-
ke, avtonomne enote ln okrajl vlagajo v te sklade tudl druga sredstva Iz dohodkov, s katerun! raapolagajo.
Stoladi za pospeševanjefcmetij-stva so stalni in vsa neporab-ljena sredstva iz enega leta se prenašajo v naslednje leto. Ta odločba j« tem bot} pomembna, ker se Je festo dogajalo, da so se na koncu leta odobrena sred-sfcva v naglici nekoristno upo-rabljala, da bi se na ta način tzognili njihovi ugasnitvi.
V letu 1955 znašajo sredstva zveznega sklada za pos.peseva.n3e kmetijstva 2 milijardi dinarjev. Ta sredstva se bodo izkoristila za dotacije zavodom in inštitu-tom za poiakuse v poljedelstvu ki vrtnajstvu, za dotacije za pridelavo fcvalitetnega semena večjega štcvlla kulitur, aa na-gpade rejcem živine, za selek-cijo živine, za umetno optojeva-nje ttd. Razen tega se bo iz teh sredstev finansirala dograditev in adaptacija Novosadskega sej-ma. Sredstva sklada bodo slu-žila budi za specializacijo stro-im imStitutom za dolgoročne Stu-dije In raziskovanja, za kmetij-iko propaigando itd.
Sredstva skladov za pospeše-vanje kmetijstva ljudskih re-publiik in okrajev znašajo nad 3 milijarde dinarjev. Uporabljali jih bomo praviloma v te na-mene kakor sredstva zveznega sklada, loda samo v iokalnem »bsegu. Služila bodo torej kot dopolnilo zveznega sklada za paspeševanje kmetijstva in pa za reševanje tlstih problemov, ki niso zajeti z zveznim skla-dom, a so bistvenega pomena za razvoj kmetijstva posamezne re-publike, oziroma »kraja, in za vsklajevanje    njihovih    progra-
mov v enotno poldtiko poapeše-vanja kmetijstva. Ker }e zvezni sklad namenjen v glavnem za pospeševanje pridelovanja žita-ric in pospeševanju živinoreje, se bodo republiški to akrajnl skladi večinoma uporabih za razvtjanje sadjarstva, vinograd-aištva  in drugih kultur.
Finančna sredstva teh skladonr nis- velika, toda za zdaj zadj-stujejo. Saj je znano, da tahko dosežemo v kmetijstvu lepo uspehe tudi z manjšimi naložba-mi  in drobnirni deli.
B. Vespović