Poštnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24'— polletno Din 12'— posamezna številka Din !•—
VI. letnik.
Oficialno glasilo „Dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo — Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Cene inseratoin:
Pri 1 X	objavi	‘/, str.	Din	400
r	.	„	7,	,	Din	200
„	»	„	'U	.	Din	100
........... ’ 8 „ Din 50
.	»	»	7,«	-	Din	25
V Ljubljani, dne 15. februarja 1923.
Štev. 4.
Delovni čas v obrtništvu.
Na podlagi § 6. zakona o zaščiti delavcev traja delovni čas v vseh podjetjih razen v industrijskih in rudar-kih od 8 do 10 ur po naravi in teži posla. Minister za socialno politiko določi sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo po zaslišanju trgovskih, industrijskih, obrtniških in delavskih zbornic v šestih mesecih, ko stopi zakon o zaščiti delavcev v veljavo, z uredbo delovni čas za vsako kategorijo podjetij. Ne ve se, zakaj je minister za socialno politiko sklical komaj 15. p. m. anketo, ki naj bi razpravljala o delovnem času, med tem ko bi morala soglasno zakonu o zaščiti delavcev naredba, ki določa delovni čas, stopiti v veljavo šest mesecev po razglašen ju zakona, to je že 14. decembra 1922. Ankete, ki je začela, kakor že rečeno, 15. p. m., so se udeležili zastopniki vseh trgovskih in obrtniških, nadalje industrijskih, obrtniških, kakor tudi delavskih zbornic. Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani so zastopali zbornični pristav g. dr. Pless, ter zbornična člana gg. Franchetti in Zadravec, od ljubljanskega gremija trgovcev sta pa bila prisotna gg. Franke in Medič. Anketa se je vršila pri ministrstvu za socialno politiko in jo je sprva vodil sam minister gosp. dr. N. Perič.
Ministrstvo za socialno politiko je sestavilo tri pravilnike glede delovnega časa in to: pravilnik o ureditvi delovnega časa v industrijskih in rudarskih podjetjih, v trgovskih podjetjih in v maloobrtnih podjetjih. Pravilniki so bili vročeni zastopnikom posameznih korporacij, da jih proučijo ter stavijo svoje predloge. Po kratki uvodni debati, tekom katere so tako zastopniki delodajalcev, kakor tudi delojemalcev izrazili svoje principijelno stališče napram določitvam o delovnem času, se je sklenilo, da se bo o predloženih pravilnikih razpravljalo najprej ločeno: delojemalci od delodajalcev in ti zopet ločeni v skupine industrijcev, trgovcev in obrtnikov; po končanem proučevanju v posameznih skupinah bi se naj sestavilo definitivne predloge, o katerih naj razpravlja potem plenum. Po storjenem sklepu se je prva seja zaključila in zastopniki so se porazdelili po skupinah, da bi takoj začeli svoje delo. Skupina, ki je proučevala pravilnik o delovnem
času v trgovskih obratih, se je sešla v prostorih beograd-ske trgovske zbornice, obrtniška skupina je zborovala v obrtniški zbornici, industrijska pa v industrijski. Naslednjega dne se je vršila skupna seja trgovske in obrtniške skupine v obrtniški zbornici, a istega dne zvečer so zborovali zastopniki vseh delodajalcev v prostorih borze. Tam so se predlogi, sestavljeni v posameznih skupinah, še enkrat prečitali, definitivno redigirali, sprejeli, da bi se jih moglo drugi dan predložiti plenumu ankete. Plenum se je drugega dne sicer sestal, toda zbog intransi-gentnosti zastopnikov delojemalcev ni prišlo do pozitivnih sklepov, ampak so se mogla dela ankete prekiniti ter odložiti na 26. t. m. Anketa, na kateri se ima razpravljati razen o ureditvi delovnega časa tudi še o odpravi nočnega dela v pekarskih obratih, o podaljšanju delovnega časa v industrijskih in rudarskih podjetjih na podlagi medsebojnega sporazuma med lastniki podjetij in delavci ter o delavskih zaupnikih v industrijskih in rudarskih podjetjih, se bo tedaj nadaljevala dne 26. t. m.
Pravilnik o delovnem času v obrtniških podjetjih, katerega je sestavilo ministrstvo za socialno politiko, obsega v glavnem sledeča določila:
Kot obrtniška podjetja v zmislu pravilnika se imajo smatrati vsa podjetja, v zaprtih ali odprtih lokalih, v katerih se vrše predelovanja sirovin in polsirovin v cilju preprodaje, popravila izdelkov ali gotove usluge proti nagradi, a v katerih najdemo vsaj večino sledečih okolnosti: a) da ni v njih zaposleno več nego 15 delavcev; b) da se v njih izvršuje delo brez specijalne delitve dela in s pretežno uporabo ročne delovne sile; c) da v njih ni investirano več nego 25.000 dinarjev kapitala, kakor tudi da se izvršuje produkcija v manjših količinah in to izključno za direktno prodajo konsumentom; d) da so lastniki dotičnih podjetij osebno fizično zaposleni pri podjetju.
V	obrtniških podjetjih sme biti zaposleno pomožno osebje največ do 10 ur dnevno, odnosno 60 ur tedensko. Izjemno k temu določilu sme biti pomožno osebje zaposleno v obrtniških podjetjih: 1.) najdalje do 8 ur dnevno: v vseh podjetjih, v katerih se vrši predelovanje metalov kateresibodi vrste, v vseh vrstah grafičnega obrta, v pe-rilnicah perila, v zavodih za kemijsko čiščenje in bar-
vanje obleke in perila, v podjetjih, v katerih se vrši strojenje kož s taninom; 2.) najdaljše do 9 ur dnevno: vsa podjetja, ki se bavijo s predelovanjem lesa, izvzemši pletar-stvo, vsa podjetja, ki se bavijo s predelovanjem kože izvzemši podjetja, predvidena v točki 1.), podjetja, katera proizvajajo kruh, predelujejo meso in klobase.
Ministrstvo za socialno politiko sme skrčiti delovni čas za otroke do 18. leta in žene brez ozira na starost, tudi pod maksimum, predviden v tem pravilniku.
Delovni čas se sme podaljšati v sledečih primerih in mejah: a) ako to zahtevajo razlogi višje sile; b) kadar je to neobhodno potrebno za normalni začetek in konec dela, kakor tudi, da se prepreči kvarjenje materiala, ki se uporablja pri proizvajanju; c) kadar je to potrebno, da se nadomesti tekom tedna opuščeni delovni čas z drugim dnevom; d) pri podjetjih, ki delajo izključno sezonsko in ki so izpostavljena atmosferskim vplivom.
Lastniki obrtniških podjetij morajo zagotoviti pomožnemu osebju neprekinjen nedeljski odmor najmanj 36 ur, a ako sta dva praznika drug za drugim, 60 neprekinjenih ur. Od tega se izvzamejo primeri: 1.) ako je nedeljsko delo neobhodno potrebno, da se odvrnejo razne nevarnosti, povzročene z višjo silo; 2.) ako zahteva držanje delavnice v dobrem stanu prisotnost pomožnega osebja; 3.) ako je nedeljsko delo neobhodno potrebno, da se prepreči kvarenje sirovin; 4.) kavarniška, gostilničarska, hotelska, slaščičarska in fotografska podjetja, kakor tudi vsa podjetja za društveno zabavo, v katerih sme biti pomožno osebje zaposleno na nedeljo ves dan; 5.) pekarski, mesarski in brivniški obrati, v katerih sme biti pomožno osebje zaposleno tudi na nedeljo dopoldne; 6.) za čas letnih sejmov; 7.) v krajih, kjer se vršijo tržni dnevi v nedeljo, sme biti pomožno osebje v vseh obrtniških podjetjih zaposleno najdalje do poldne.
Podjetja, v katerih je delo na nedeljo ali druge dni, ki jo nadomeščajo, dovoljeno, so dolžni dati svojemu pomožnemu osebju odgovarjajoči počitek tekom naslednje nedelje.
Ivan Rebek:
Naš odmev.
Kot zvest opazovalec razvoja naše obrti in industrije čitam z zanimanjem „Trgovski list“, v katerem opisuje dober strokovnjak g. M. Savič našo industrijo in obrt. G. Savič v zadnji številki tega lista še ni končal svojih člankov in bo gotovo prišel še z zlatimi nasveti in predlogi, kateri so gotovo vsega uvaževanja vredni. Pač pa hočem k izvajanju g. Saviča nekaj pripomniti, osobito ko opisuje v št. 14 z dne 3. februarja t. 1. sedanjo in bodočo industrijo, katera pride v poštev v slučaju vojne. Priznati moram, da g. pisatelj pozna skoz in skoz ustrojstvo iste in bi na podlagi njegovih izvajanj bilo že nekako mogoče doseči prilično ravnotežje z domačimi potrebščinami, toda po izkušnjah našega štiriletnega žitja, odkar imamo
skupno državo, bi se po dosedanjem delovanju naših državnikov njegove ideje ne mogle realizirati, ker, kakor se uvidi, oni ne bodo še kmalu imeli zmisla za tako obširne projekte industrije, osobito ker g. Savič računa vedno le na državno financiranje.
Res je, da bi to bilo najbolje, če vzame vso zadevo država v svoj izvršilni program, toda poglejmo si zadnjo narodno skupščino, koliko bi bilo v njej narodnih poslancev, ki bi sprejeli ta finančni načrt, kakor si ga je zamislil g. Savič. Uverjen sem, da bi se v prejšnji skupščini ne dobilo morda niti V\ poslancev, ki bi se jih moglo pridobiti v votiranje tacega milijardnega posojila, dasi bi bil kapital vsekako plodonosno naložen. Izvajanja g. Saviča bi se morala vsekako upoštevati, toda pri narodni skupščini, kakršna je bila prej, bi bilo to nedosegljivo, ker je ista obstojala iz večine, ki predstavlja agrarstvo, katerega je baje 80 % v naši državi, bi . za tako velike finančne operacije ne bilo dobiti, že z ozirom na to, ker agrarstvo ni naklonjeno ne industriji kakor tudi ne obrti, čeprav ravno industrija in obrt donašata največ k državnim dohodkom. V kmetijskih strokovnih listih in agrarnih organizacijah bi bilo treba upeljati istotako strokovno razpravo o pomenu obrtne industrije z ozirom na narodno gospodarstvo v slučaju vojne.
Našim agrarnim politikarjem se mora dokazati, da se kmetijstvo najlepše in plodonosno razvija tam, kjer gre vzporedno z industrijo, to nam svedočijo države kakor Češka, Nemška, Francoska itd.
Glavna točka pa, radi česar sem se oglasil v tem listu, je pa to, ker g. Savič želi vso industrijo centralizirati v sredini države, da, celo to omenja, da bi se nekatere že obstoječe tovarne preselile iz Slovenije doli v Bosno ali celo morda v Macedonijo. Na tem vprašanju se bo težko razumeti, sicer ga okoliščine, ki jih g. Savič omenja radi morebitne vojne upravičujejo v njegovem izvajanju, toda gospodarski interesi Slovenije so pri tem tako kruto prizadeti, da naša pokrajinska oblastva in sploh Slovenci na to nikakor ne bi mogli pristati, kajti pri nas se narod do 50 % preživlja z industrijo in obrtjo; kje naj potem Slovenci vzamemo ali dobimo življenske pogoje za naš obstoj? Kmetijstva ni toliko pri nas, da bi se ljudstvo moglo preživeti, edini zaslužek, ki ga ima in s katerim se naš narod preživlja, izhaja iz obrti in industrije. V dokaz temu hočem navesti le nekatere primere, kako bi se narod preživljal s še tako intenzivnim agrarnim programom in delom v krajih kakor so Zidani most, Jesenice, Kropa, da še posebno ne poudarjam Trbovlje, Hrastnik itd. Na takem in prilično enakem terenu ne pomaga k žitju naroda nikak agrarni program in naj bi bila tam državna podpora še tako izdatna. V takih krajih je edino mogoč življenski faktor „industrija“.
Pa ne samo v teh navedenih pustih krajih omogoča obstoj revnejših slojev le industrija, tudi kraji, ki so iz agrarnega vidika izdatno boljši, tudi tam povzdiguje žitje našega naroda le industrija. Kaj bi bil n. pr. naš Šoštanj brez lepe industrije, kaj Polzela in več takih
še dokaj rodovitnih krajev bi bilo našteti, v katerih bi samo kmetijstvo le životarilo preborno življenje in vse to ali pa vsaj deloma tega, kar nam daje življenski pogoj, misli g. Savič, da bi bilo najbolje prestaviti v sredino države. Verjamem, da ne morda vsled kakih egoističnih namenov, ampak vsled morebitne vojske. In kaj naj se potem ustvari iz Slovenije? Zemlja, kakor sem omenil, ni rodovitna, industrija bi prenehala, s tem bi naša pokrajina osirotela tako, da bi se narod moral iz domače grude, na kateri živi že nad 1000 let, izseliti v kraje, kjer bi mu bil ali omogočen življenski pogoj ali pa bi nastala druga možnost, vsled katere bi tujci znali spretno izrabiti naše fizične in naravne moči. Poslužili bi se v tem slučaju v prvi vrsti Nemci, ki bi ne glede, da smo ob meji, ob naših rekah in narodnih zakladih ustanovili novo lepo industrijo, osobito ker bi imeli najcenejše delovne moči na razpolago. Ta nemška industrija bi v prvi vrsti raz-narodila naš narod, to je gotovo, kar nam dokazuje stoletna izkušnja. Prišli bi ti Nemci z najboljšimi strokovnjaki in s potrebnimi kapitali, kateri bi uničili v naši državi nanovo ustanovljeno narodno industrijo, iz tega raz-inotrivanja nikakor ne gre, da bi vsled tega, ker smo sedaj slučajno ob meji, se naša industrija pokopavala, ravno nasprotno bi moralo biti. Ne rečem, da bi se nanovo ustanovljena težka industrija ne osnovala po načrtih g. Saviča, kjer se nahaja mnogo boljše in primerne rude in katero industrijo potrebujemo zelo nujno, da ne bomo obsojeni na bogve še koliko vekov milijarde našega denarja plačevati za tuje izdelke, ker si vse to lahko sami ustvarimo. Razume se, da se danes to upoštevanje nahaja še v predštudijah, toda vsekakor se jih bo moralo enkrat realizirati in zaradi tega moramo biti Slovenci budni.
Pozivi za vložitev 'dohodnin-
«
skih napovedi.
Za osebe, katere do sedaj niso plačevale dohodnine, je precejšnjega pomena vprašanje, ako je davčno oblastvo upravičeno jim odmeriti dohodnino za leto 1923., ne da bi jih posebe pozvalo, naj vlože napoved.
Člen 155. št. 5. finančnega zakona za 1. 1922./1923., s katerim se je izpremenil § 205. zakona o osebnih davkih, določa izrecno: „Samo one osebe, pri katerih nastane davčna dolžnost tekom leta, mora davčno oblastvo, preden ukoristi posledice zakesnitve, individualno pozvati, naj izroče napovedi." Davčna dolžnost nastopi tekom leta nele vsled preselitve v Slovenijo ali ako je kakšna oseba med letom dosegla stalne službene prejemke, ampak tudi takrat, kadar doseže davčni zavezanec bodisi vsled otvoritve obrta, trgovine 'ali iz katerihkoli drugih povodov iz drugih dohodninskih virov nego službenih prejemkov, tekom leta dohodke, ki utemeljujejo davčno dolžnost. Le davek se v tem zadnjem primeru predpiše šele s pričetkom prvega leta potem, ko nastopijo razmere, na katerih je osnovana davčna dolžnost.
Komur torej davčno oblastvo ni odmerilo dohodnine za leto 1922., mu ne more predpisati tega davka za leto
1923.,	dokler mu ne vroči poziva, naj vloži napoved.“
Obratni sveti in delavstvo.
Češkoslovaški narodni skupščini sta bila že pred meseci predložena dva zakonska načrta za uvedbo obratnih svetov: enega so vložili češki, drugega nemški socialni demokrati. Češkoslovaška vlada je odposlala nato v Nemčijo in Avstrijo poseK"o komisijo, da prouči tamkaj ustanovo obratnih svetov. Po vrnitvi te komisije pa se je s sodelovanjem državnega socialnega zavoda sestavila medministrska komisija, ki je sklicala več enket, na katerih so razpravljali o gyjnjih dveh zakonskih načrtih za ustanovitev obratnih svetov. Na anketah so sodelovali tako delodajalci kakor delojemalci in se je na njih kljub vsem navideznim nepremagljivim nasprotjem pokazalo, da se bo v tem vprašanju gotovo dosegel kompromis. Vprašanje pride na dnevni red narodne skupščine še tekom letošnjega poletnega zasedanja.
Zanimivo je, kako sodijo o obratnih svetih strokovni krogi na Češkem. O tem nam podaja en zgled «Prager Presse», ki priobčuje o tem predmetu'članek inženirja Henrika Fleisclmerja, višjega stavbnega svetnika v ministrstvu za javna dela, ki je bil član študijske komisije, katera je potovala v Nemčijo in Avstrijo. Fleischner je po svoji vrnitvi takoj začel prirejati po vsej državi tečaje in predavanja za obratne svete ter je spisal knjigo o izkušnjah socializacije v Nemčiji. Inž. Fleischner pravi v svojem gori omenjenem članku:
«Socialna gospodarska politika se ne more več upirati novim potom za dosego starili ciljev. Nove tehnične delovne metode so postale neobhodno potrebne. Na to so podjetniki tudi pripravljeni. Delavstvo samo je po izkušnjah v Rusiji, pa tudi v Nemčiji in Avstriji prišlo do spoznanja, da je ne -obhodno potrebno, da ostane vodstvo in iniciativa v obratih v rokah podjetnikov. Pač pa se mora v bodoče delavstvu omogočiti soudeležba na obratih, toda zaenkrat ne kar povprek, ampak potom skrbno izbranih, najsposobnejših njegovih zastopnikov: v obratnih svetih. Za to svojo nalogo — za sodelovanje v obratih se mora delavstvo pripravljati s poglobitvijo svoje politične in gospodarsko-tehnične izobrazbe. Na ta način se bo kon<"’'' dalo doseči tisto zaupanje v vodstvo, ki je za povzdigo produktivnosti narodnega gospodarstva in za začetek uspešne socializacije prvi predpogoj.®
Inteligentno delavstvo samo spoznava, da je za preporod gospodarskega življenja delavčev čut za odgovornost in disciplino, delavčeva izobrazba v političnih in gospodarsko-tehničnih vprašanjih neobhodno potreben. To kaže ogromen naval delav-
stva na tečaje za obratne svete. Delavska mladina na teh tečajih predavanja stenografira in jih izdaja v brošurah, ki gredo v mnogo desettisočih izvodov med delavstvo. Pisateljeva knjiga o socializaciji na Nemškem je vzbudila med delavstvom na Češkoslovaškem toliko zanimanja, da pisatelj ne more več zmagovati vseh pozivov za predavanja, ki mu dohajajo iz vseh delov države.
V	tem resnem stremljenju in požrtvovalnem delu na samoizobrazbi delavstva vidi inž. Fleischner zarjo novega življenja. Tu se poraja solidarnost mišljenja in ustvarjanja vseh delovnih razredov.
Omejitev carine prostega uvoza potrebščin za industrijce in obrtnike.
Trgovska in obrtniška zbornica opozarja na novi razpis generalne direkcije carin št. 5521 z dne 31. januarja t. I., s katerim se znatno omejuje določbe na-redbe C. br. 61602 z dne 23. septembra 1920., o carine prostem uvozu potrebščin za industrijo in obrt.
Po novi naredbi smejo carinarnice na podlagi uverenj carine prosto odpremiti samo predmete, ki so obseženi v točki 1. in 2. naredbe C. br. 61602. Ti predmeti so parni kotli z vso pripremo za stalne in premične parne stroje ter vsi stroji in vsi motorji, ki se gibljejo s kakršnokoli šilo in njih deli.
Za uvoz vseh' ostalih predmetov iz prvega poglavja (točke 3., 4., 5., 6. in 7.) ter iz drugega poglavja (točke 1., 2., 3. in 4) sc bo od sedaj naprej za carine prosti uvoz zahtevalo predhodno odobrenje generalne direkcije carin v Beogradu. Pod te točke spadajo transmisije, transformatorji, akumulatorji, električne cevi in kabli, aparati in orodje za industrijo, kmetijstvo in obrt, sesaljke in mostne tehtnice, mazilna olja, plinovo olje, nafta in bencin, premog, dalje stavbeni materijal, instalacijski materijal, pomožni kemični materijal in sirovine za predelavo.
Glede vseh predmetov se morajo interesentje obrniti potoni pristojne carinarnice, kjer nameravajo izvršiti carinjenje, s prošnjo na generalno direkcijo carine. Prošnji je priložiti: l.) predpisano potrdilo pristojne trgovske zbornice; 2.) uverenje V. oddelka ministrstva trgovine in industrije, v primeru, da je uvažajo predmeti iz ‘drugega poglavja naredbe C. br. 61602 ter 3.) originalne fakture z navedbo, v kakšno svrho se nameravajo uporabiti uvoženi predmeti.
Za uvoz polizdelkov iz točke 5. drugega poglavja veljajo še nadalje dosedanji predpisi.
Obrtniki, naročajte vsi »Obrtni Vestnik"!
Razno.
Jubilej našega sotrudnika. Dne 9. t. m. sta praznovala v krogu svojih ožjih prijateljev 251etnico poroke splošno znani in povsod priljubljeni g. Jakob Zadravec, lastnik paromlina v Središču na Dravi, svetnik trgovske in obrtniške zbornice itd., ter njegova ljubezniva družica, naša zavedna rodoljubkinja iz Varaždina. Ci. Zadravec praznuje s tem tudi že četrtstoletje svojega javnega delovanja. Kdo tega moža ne pozna? Saj najdemo njegovo ime povsod, kjer je treba delati in žrtvovati za splošni blagor. Osobito je znan kot marljiv delavec in dober organizator med našim obrtništvom. Znan pa ni samo med nami, ampak tudi med širšim svetom, saj prinašajo njegove članke najuglednejši listi in revije. Jubilantoma prisrčno čestitamo ter1 kličemo: «Na mnoga leta!»
Ukinitev izdajanja omejenih stavbnoobrtnih koncesij.
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je poslalo pod št. 5020/22, 23. januarja 1923, trgovski in obrtniški zbornici sledeči razpis:	Z	naredbo deželne
vlade za Slovenijo z dne 31. decembra 1920., št. 22 Ur. 1. iz 1921., se je ukinilo izdajanje omejenih stavbnoobrtnih koncesij v zmislu § 6. zakona o koncesijoniranih stavbnih obrtili z dne 26. decembra 1893., av. drž. zak. št. 193. Nagibi za to ukinitev, s katero so se predpisi glede podelitev stavbnoobrtnih koncesij v Sloveniji izenačili, so navedeni v tukajšnjem razpisu na podrejena obrtna ob-lastva z dne 24. decembra 1920., št. 10.491. Potemtakem je podelitev novih omejenih koncesij od 1. januarja 1921. dalje izključena. Vsled tega je zabranjena tudi podelitev koncesije prosilcem, ki so že imeli tako omejeno koncesijo, pa so jo iz kakršnega si bodi razloga definitivno odložili in je bila koncesija v obrtnem registru črtana. Pa ne samo podelitev novih koncesij, ampak tudi razširitev obstoječih omejenih koncesij na druge kraje ali občine kakor tudi prenos takih koncesij v drugo občino (§ 43. obrt. reda), ni dopusten, ker je razširjeno ali v drugo občino prenešeno koncesijo smatrati za novo obrtno pravico in bi se prosilcu morala izdati nova koncesijska listina. Dovoljen je samo prenos koncesije v isti občini po predhodni odobritvi obrtnega oblastva (§ 39. obrt. reda). Da pa se prehod iz prejšnjega stanja k popolni prepovedi podeljevanja omejenih stavbnoobrtnih koncesij nekoliko omili, ni zapreke, če se obrtna oblastva poslužujejo sledeče prakse: Obstoječe omejene stavb -noobrtne koncesije se morejo izjemoma razširiti tudi na druge občine ali kraje, toda le v okolišu istega političnega okrajnega oblastva. Dalje se v izjemnih slučajih more odobriti preselitev takih obrtov v drugo občino istega okrajnega glavarstva. Vendar se v nobenem primeru ne sme stranki izdati nova koncesijska listina, temveč se smejo provesti take izpremembe le na stari koncesijski listini in v obrtnem registru v rubriki za opombe. Ponovno se pa opozarja, da so take izjeme dopustne le v ozira vrednih slučajih, pri čemer je upoštevati predvsem potrebe prebivalstva in šele v drugi vrsti osebne
razmere prosilca. Te prakse, ki je mišljena le za prehodno dobo, naj se okrajno glavarstvo poslužuje, dokler tukajšnji urad ne bo odredil drugače. O tem se obvešča tudi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, ki jo morajo obrtna oblastva, ako nameravajo prošnji za razširitev ali preselitev koncesije v gornjem zmislu ugoditi, vedno poprej zaslišati, kakor je bilo to po § 6., odst. 5., zakona o stavbnili obrtih predpisano pri podelitvah novih omejenih koncesij.	Dr.	Marn s. r.
Vinski sejem v Metliki. Mlada vinarska zadruga v Metliki je dne 4. t. m. priredila vinski sejem, ki je vobče prav dobro uspel. Na sejmu je bilo zastopanih nad sto gospodarjev s 113 vrstami vina, od tega je bilo kakih 10 vzorcev starega in 100 vzorcev novega. Vse vzorce vina je pod vodstvom podpisanega preizkusila, presodila in klasificirala posebna komisija, sestavljena iz vinskih veščakov in strokovnjakov. Vino se je klasificiralo po točkah glede čistosti, barve, okusa, jakosti in kislobe. Največ točk, ki jih je moglo kako vino doseči, je bilo 15, najmanj pa 5. Izid je bil nad vse povoljen, kajti dobilo je: 1 vino 7 točk, 3 vina po 8 točk, 7 vin po 9, 11 vin po 10, 23 vin po 11, 20 po 12, 15 vin po 13, 13 vin po 14 in 10 vin po 15 točk. Iz tega sledi, da je bila velika večina vin nad-srednje, da, zelo dobre kakovosti. Vina z več kot 13 točkami, so se preizkusila še enkrat in se je prisodila prva odlika 7 vzorcem, druga 14 in tretja 13 vzorcem. Vina iz leta 1922. vsebujejo od 3 db 11 %•, povprečno 9 do 10 vol. % alkohola in 8 do 9 % kisline. Kdor pozna kvaliteto letošnjih vin, mora priznati, da spada metliško vino k našim najboljšim letošnjim pridelkom. Čeprav se je prodalo nekaj sto hektolitrov vina, vinski sejem od strani trgovcev in gostilničarjev le ni bil tako številno obiskan, kakor bi bilo želeti in pričakovati. To pa ne sme vodstva zadruge ostrašiti. Vsak začetek je težak. Prihodnje leto bo obisk gotovo boljši, kajti vsak obiskovalec je dobil o prireditvi kar najboljši vtisk. Ker je v metliški okolici mnogo in dobrega vina na razpolago, se nakup vina v tem okolišu trgovcem in gostilničarjem toplo priporoča. Vinarska zadruga nesebično posreduje vsak nakup in jamči, za točno dobavo vina od svojih članov. Zato naj se vsak interesent obrne z zaupanjem nanjo. Vzorci so na razpolago.	Kmetijski	svetnik	Skalick}’.
Zdravstveno stanje v Ljubljani. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 4. do 10. februarja izkazuje tole statistiko: Umrlo je 20 oseb (5 moškega in 15 ženskega spola). Smrtni vzroki so bili: življenska slabost 1, jetika 5, pljučnica 2, druge nalezljive bolezni 1, srčna hiba, bolezni žilja 1, rak 2, drugi naravni smrtni vzroki 8. Med tem časom se je rodilo 19 otrok (9 moškega in 10 ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: da vica 1, va-ricella 2, otroška yročica 2.
Društvo «Trgovska akademija« ima v petek 16. t. m. ob 19. uri v sejni dvorani Mestnega magistrata ljubljanskega svoj ustanovni občni zbor. Namen društva je, zgraditi v Ljubljani poslopje za Trgovsko akademijo, skrbeti za sredstva, da se opremi ta zavod s potrebnimi učili in
didaktičnimi pripomočki, kakor laboratorij in knjižnico, dajati slušateljem zavoda študijske in ekskurzijske podpore ter delovati na to, da je uredba zavoda čim popolnejša in v kar najboljšem skladu z zahtevami modernega trgovskega učilišča.
Naša trgovina preko Soluna. V preteklem tednu se je izvozilo preko Soluna iz naše države: 1 vagon pšenice, 1 vagon ječmena, 3 vagoni fižola, 1 vagon jabolk, 3 vagoni desk, 3 vagoni kož, 3 vagoni prekajenega kozjega in ovčjega mesa, 15 vagonov konj, 6 vagonov volov, 11 vagonov ovac in 4 vagoni suhih češpelj.
Združene papirnice Vevče-Goričane-Medvode. Ministrstvo za trgovino in industrio je odobrilo sklep izrednega občnega zbora delničarjav Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode v Ljubljani glede zvišanja delniške glavnice od 40 na 50 milijonov kron in na možnost, da se glavnica nadalje zviša do 80 milijonov kron.
Beltinci. Stanovsko obrtno društvo ima dne 25. februarja 1923. ob 9. uri dopoldne svoj prvi redni občni zbor v društvenih prostorih pri g. Huberju. Vabijo se vsi, da se občnega zbora prav gotovo udeleže. Dnevni red: Volitev novega odbora, čitanje zapisnika prošlega leta, poročilo blagajnika, proračun in določitev doklad. Opozarja se, da dobi vsak (kotriga) član svojo zadružno knjigo.
Državna borza dela. Pri vseh podružnicah Državne borze dela v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 28. januarja do 3. februarja 1923. dela 212 moških in 105 ženskih delovnih moči. Delodajalci pa so iskali 123 moških in 62 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 88. Promet od 1. januarja 1923. izkazuje 2782 strank, in sicer 924 delodajalcev in 1858 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 625. — Dela iščejo: kovači, železostrugarji, kleparji, strojni in stavbni ključavničarji, peki, mlinarji, mesarji, čevljarji, zidarji, tesarji, pleskarji, trgovski sotrudniki, prodajalke, šoferji, vajenci, vajenke itd. — V delo s e sprejmejo: kovači, elektromonterji, oblikovalci, vrtnarji, ključavničarji, čevljarji za fino delo, krojači, kurjači, mizarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci itd.
Maribor. V četrtek dne 8. februarja se je vršil ustanovni občni zbor zadruge brivcev, frizerjev in lasničar-jev za mariborsko oblast. Za načelnika zadruge je bil izvoljen gospod Kožuh, za načelnikovega namestnika pa g. Franc Novak. Podrobneje poročilo priobčimo v prihodnji številki našega lista.
Rek za vložitev dohodninskih napovedi za leto 1923.
Uradni list št. 11 z dne 31. januarja 1923. objavlja razglas finančne delegacije v Ljubljani z dne 22. januarja
1923., št. Al 3013 ex 1922, s katerim je določen za rok, do katerega se morajo vlagati dohodninske napovedi za
1.1923., dan 28. februarja 1923. Kdor v določenem roku ne vloži napovedi in se mu je že za 1. 1922. predpisala dohodnina, temu se dohodnina odmeri brez nadaljnjega poziva na podstavi uradno nabranih pripomočkov.
Avstro-jugoslovanska banka, d. d. na Dunaju. Kakor poroča «Riječ», sc pogaja dunajski zastopnik beograjsko trgovinske banke, firma Vukasovič in drug, z dunajsko bančno tvrdko Buchal & Comp. glede osnovanja nove banke na Dunaju, ki bi se imenovala Avstno-jugoslovan-ska banka, d. d.
Žage in orodje iz Nemčije. Tvrdka Odon Koutny, trgovina z orodjem in tehničnimi potrebščinami v Ljubljani. Kolodvorska ulica 37, ki se bavi posebno z uvozom orodja, ima za današnji položaj primeroma dobro založeno skladišče. Ker ni upanja, da se današnje neugodne razmere v Nemčiji v doglednem času zboljšajo, sc opominjajo- posebno lesni industrijci na pravočasno kritje lastne potrebe remšajdskih žag, pil itd. (pile, turpije i. dr.), dokler jih ima tvrdka še za takojšnjo dobavo na razpolago, da se izognejo neprilikam, katere lahko nastanejo vslcd ustavljenja obrata.
Dobava mesa. Pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 20. februarja 1.1. ob
II.	uri dopoldne pri Komandi vojnega okruga v Celju, pri Komandi mesta v Slovenski Bistrici pa dne 21. februarja 1.1. ob 11. uri dopoldne ustna ofertalna licitacija glede dobave mesa za potrebe garnizij Ljubljana, odnosno Celje in Slovenska Bistrica. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Velesejem za dragulje v Stuttgartu. Nemški konzulat v Zagrebu naznanja tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se vrši osmi velesejem za dragulje, ure, zlate in srebrne izdelke v Stutgartu od 22. do 28. februarja 1923.
Kako se najugodneje potuje na Češkoslovaško?
Trgovcem, ki imajo spomladi v Češkoslovaški republiki kaj opraviti, se ponuja najlepša prilika obiskati velesejem v Pragi, ki se vrši od 11. do 18. marca t. 1. in pred njim v dneh od 7. do 9. marca t. 1. hotelski sejem. Velesejm-ska izkaznica, katero lahko kupite pri vseh češkoslovaških konzulatih in velesejmskih zastopnikih, velja za potovanje v Prago od 6. marca t. 1. in za povratek v Jugoslavijo do 19. marca. Na to izkaznico imajo poto-valci 75 % popust pri viziranju potnih listov, dalje na državnih železnicah Kraljevine SHS v osebnih vlakih 50 % popust pri voznih listih in na češkoslovaških železnicah na osebnih in brzovlakih 33 % popusta, kar vse skupaj ima znatni vpliv na potne stroške. Potovalci iz Beograda potujejo ceneje po madžarski železnici čez Subotico, Budimpešto in Bratislavo, potovalci iz Zagreba pa čez Geekenyes, Petržalko in Bratislavo. V Pragi preskrbi velesejmski stanovanski urad ugodna in cena stanovanja.
Novi češki zlatniki. V petek je češkoslovaški parlament odobril v prvem čitanju vladino predlogo o kovanju novih zlatnikov. Poročevalec je v svojem referatu poudarjal, da je novi češki «dukat» znamenje valutne konsolidacije češkoslovaške države. Republika bi mogla, ako ne bi bila obdana od dežel s slabim denarjem, že
danes preiti k zlati valuti. Novi češki zlatnik ne bo zakonito plačilno sredstvo, temveč predmet svobodne kupčije. Tehtal bo 3.49 g ter bo kovan iz 986 Vo delov zlata in 13 8/0 delov medi. Na glavni strani bo imel sliko sv. Vaclava s citatom iz stare češke himne «Nedej za-hynouti nam i bodoucim«, na drugi strani mali češkoslovaški grb z napisom «RcpubIika češkoslovenska». Prvih tisoč zlatnikov je jubilejnih ter bo vsak zlatnik opremljen s posebno tekočo številko. Današnja cena zlatnika bi bila približno 72.2 Kč.
Dostavljanje brzojavk v zunanji dostavni okoliš. Pošiljatelj brzojavk mora plačati poštnino naprej, ako želi. da se brzojavka takoj po svojem prihodu na izdajni urad nemudoma vroči po posebnem slu, sicer se brzojavka dostavi kakor navadno pismo.
Pisemski promet po brezžičnem telegrafu. Francoska vlada je priredila stalne zveze po brezžičnem telegrafu med Francijo in njenimi kolonijami. Na izvestnih črtali se že odpravlja 90 odstotkov prej po inozemskih kablih vstrujenih brzojavk. Ta uspeh je vzpodbudil državno poštno upravo, da je zamislila novo prometno občilo. Od 10. februarja t. 1. naprej bodo vsi brzojavni uradi prejemali «radio» pisma. Pismo se odpravi po pošti na sprejemno postajo za brezžično telegrafijo, ta jo brzojavi na brezžično postajo v deželi, kamor je brzojavka namenjena, odtod pa se vroči naslovljencu po pismu. Na tak način bodo spojene z materno deželo skoro vse francoske kolonije. Navadno pismo potuje n. pr. iz Pariza v Saigor (franc. Indokina) 27 dni, «radiopismo» samo 48 ur. Brzojavka z 10 besedami po kablu velja 136 frankov 80 centimov, «radiopismo» samo 52 frankov 80 centimov.
Madžarske dobave premoga Jugoslaviji. Iz Budimpešte poročajo, da je madžarska vlada, ki mora dobavljati dnevno 100 vagonov reparacijskega premoga Jugoslaviji, prosila reparacijsko komisijo v Parizu, da se ta količina zmanjša na polovico, ker mora Madžarska uvažati premog celo za lastno potrebo.
Povišanje cen premogu v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da so se cene premogu te dni povišane za 100 odstotkov. Med prebivalstvom je zavladalo zaradi tega veliko razburjenje.
Petrolej na Poljskem se je podražil. Ker je poljska marka padla, so poskočile zadnji čas cene petroleju in olju v Borislavi za 100 odstotkov. Borislavska nafta sc plačuje po 480 mark kg, sirovo olje pa po 750 mark kilogram.
Topla postelja in mrzla soba. Kdor je bolan na živcih, spi bolje v zakurjeni sobi; ne dene mu pa dobro mrzla postelja. Jako mrzla postelja naravnost prežene nervoznemu in tudi drugim bolnikom spanec in jim vzame preveč telesne toplote. Mrzla postelja škoduje tudi ranjenim in sploh slabotnim odraslim in otrokom. V nekem zdravilišču so delali poizkuse, da bi dognali, če vpliva topla postelja na spanec. Postelje so segreli s soparo in so delali poizkušnje dopoldne. Ako je bila toplota prav re-
gulirana in je znašala od početka 40 do 50 stopinj, so zaspali bolniki navadno v desetih minutah. Ko so se prebudili, so se počutili prav dobro. Iz tega, ker se jih je lotil spanec ob tako nenavadni uri, je razvidno, da so zaspali vsled toplote. Te izkušnje so tudi dognale, da prepodi prevroča postelja spanec in povzroči razburjenje in glavobol. Torej ne sme biti preveč toplote, kar je navadno, če je soba zakurjena in bolnik dobro odet. Neki zdravnik svetuje, da bi spali bolniki v mrzli sobi, da bi jim segrevali posteljo s bučogrelko in pa pregladili rjuhe z vročim železom. To pa ne pomore dosti, če je postelja vlažna od bolnika in se ni mogla posušiti v mrzli sobi; vlažna žimnica in odeja so kakor led, bolnik, a tudi zdravi se ne počutijo dobro v njej. Edina pomoč je zračenje posteljnine. Prezračena posteljnina se pa mora potem posušiti in segreti pri peči. Le v taki postelji bo spal bolnik v mrzli sobi dobro. Nekaj drugega je z mrzlo sobo pri bolnikih, ki kašljajo, ki so sploh bolni na pljučih ali ki morajo vstajati ponoči. Za take je pač treba malo zakuriti, sicer jih sili premrzel zrak vedno na kašljanje. Zdaj pa pride potreba, da ostane v bolnikovi ali v bližnji sobi okno odprto, kajti od peči razgreti zrak zopet ne ugaja bolnim pljučam. Odprto okno in zakurjena peč bi pač dala bolniku mir in spanec.
Z Bleda. Kolektivna obrtna zadruga za politični okraj Radovljica na Bledu je imela dne 21. januarja 1923. svoj občni zbor v osnovni šoli na Bledu s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo načelnika; 2.) poročilo o blagajUi; 3.) poročilo o delovanju; 4.) poročilo o proračunu za leto 1923.; 5.) prememba pravil; 6.) volitev odbora in zaupnikov in 7.) raznoterosti — Načelnik Jan pozdravi navzoče ter otvori zborovanje, poudarjajoč veselo dejstvo, da se je udeležilo občnega zbora 92 tovarišev. Zadruga je imela več sestankov na Bohinjski Bistrici, na Jesenicah in v Radovljici. Predsednik poroča tudi o zadnji dobro uspeli veselici, ki je prinesla precej tisočakov, za kar je žel vsestransko odobravanje. — Nato preide k drugi točki dnevnega reda, k blagajniškemu poročilu. Bilanca do 31. decembra 1922. izkazuje sledeče: Stanje zadnjeiga občnega zbora 92,10 Din, dohodki 7421,50 Din, skupaj 7513,60 Din; stroškov 6738,20 Din, ostanek 775,40 Din. Pregled v denarju: Poštni čekovni zavod 122,02 Din, hranilna knjižica 2000 Din, gotovina 775,40 Din, skupaj 2897,42 Din. Veselica na Martinovo nedeljo je prinesla 5493,50 Din, od tega je ostalo čistega 2875 Din. Ker proti blagajniškemu poročilu ni bilo ugovora, se je oglasil k besedi pregledovalec računov tov. Milan Poličar ter stavil predlog, da se da absolutoirij, kar sc je soglasno storilo. — Zadruga jd imela šest sej in več malih sestankov. Glede vajencev poroča načelnik, da se jih je pri zadrugi vpisalo 70, in sicer 10 kovaških, 13 mizarskih, 4 čevljarski, 2 kolarska, 2 usnjarska, 18 krojaških, 13 ključavničarskih, 1 sodarski, 3 pekovski, 2 mesarska, 1 slikarski in 1 zvončarski. Oproščenih je bilo 36 vajencev sledečih strok, in sicer: 4 krojači, 5 mizarjev, dva slaščičarja, 1 izdelovatelj kovaških mehov, 2 kleparja, 3 čevljarji, 3 peki, 2 usnjarja, 6 ključavničarjev, 6 kovačev, 1 sekirar,
1 zvončair. Pri preizkušnji je bil navzoč tudi predsednik preizkuševalne komisije tov. Leopold Leban, ki se je o vajeniških izdelkih zelo laskavo in pohvalno izrekel. Obrtni listi so bili pri kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici podeljeni za sledeče stroke: 3 za gostilniško, 2 za krojaško, 5 za čevljarsko, 3 za strojno pletenje, 1 za slaščičarsko, I za izdelovanje kovaških mehov, 1 za pekovsko. 2 za kovaško, 2 za mizarsko, 1 za šiviljo, I za barvarsko, 1 za mlinarsko, 1 za kleparsko, I za
trgovino z deželnimi pridelki, 1 za izdelovanje cementne opeke. Navzoči tovariši apelirajo na zadružnega načelnika, da naznani vsakega šušmarja pristojni oblasti ter naj kr. okrajno glavarstvo najstrožje postopa s temi kvarljivci obrtnega stanu. Delovanje zadruge se brez nadaljnje debate odobri. — K točki 4., proračun za leto 1923., se predlaga približno sledeče: Dohodki: 50 inkorporacijskih	pristojbin po	62,50 Din je	3125	Din,	150
vpisnin vajencev po	15 Din je 2250	Din, 100	oprostnin	po 15	Din
je 1500 Din, 100 preizkušenj po 25 Din je	2500	Din,	torej	dohodkov skupaj 9375	Din. Stroški:	tajništvo	5000	Din,	lokal	300
Din, kurjava 500 Din, preizkuševalna komisija 625 Din, pisarniške potrebščine 750 Din, knjige 250 Din, tiskovine 500 Din. snaženije 250 Din, razsvetljava 125 Din, vsi stroški skupaj ni znašali 8300 Din, prebitek torej 1075 Din. Proračun se brez debate odobri. — K točki 5., izprememba pravil, se oglasi tov. Jemc, ki poroča, da jje od zadruge odpadlo mnogo članov, ki so danes včlanjeni v svojih strokovnih zadrugah, to so: zidarji, tesarji, dimnikarji, brivci, sedlarji, bičarji in jermenarji, čevljarji, mesarji, trgovci, gostilničarji, inštalaterji itd. Da bo mogla zadruga še nadalje uspevati, se predlaga, naj se poviša inkorpn-racijska pristojbina od 62,50 Din na 200 Din, vpis vajencev od 15 Din na 25 Din, oprostnina vajencev od 25 Din, na 35 Din in preizkušnja od 15 na 30 Din. Predlog glede povišanja se soglasno odobri ter se načelniku naroči, da ta predlog v najkrajšem času predloži kr. okrajnemu glavarstvu, oziroma pokrajinski upravi, oddelek za trgovino in obrt v Ljubljani, ter zaprosi za odobritev. Tovariš Jemc utemeljuje izpremembo pravil, oziroma ta povišek s tem, da zadruga s tako velikim aparatom ne more biti brez tajnika (tajnice), draginja pa je vsak dan večja, posebno če omeujlairao tajništvo, pisarniške potrebščine, knjige, lokal, kurjava, obrtnonadaljevalna šola itd. Načelnik Jan predlaga nadalje, da plača za revne vajence, ki bi ne mogli plačati oprostnine, isto zadruga sama iz svojega honorarja, kar se tudi odobri. — Nato preide načelnik Jan k 6. točki, volitev odbora, ter poroča, da se za Bled odbor samo izpopolni, ker so stari odborniki vsi včlanjeni pri novih zadrugah. Izreka najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so več let delovali pri kolektivni zadrugi. Na predlog tov. Jemca ostane za načelnika Matevž Jan, kovač, za podnačelnika se izvoli soglasno Ludovik Potočnik, urar, za odbornike pa: Peter Rus, krojač; Tomaž Rus, mizar; Anton Plemelj, krojač, ter Franc Gobe, kolar. Nadalje se izvolijo za Radovljico Viktor Hrovat, pleitar, in Fran Perc, pek; za Kropo Franc Zupan, izdelovalec kovaških mehov; za Lesce Franc Vidic, pek; za Breznico Ivan Pretnar, kovač; za Jesenice', Kranjsko goro in Dovje, pa: Ivan Kapus, kovač; Andrej Čufar, mizar, in Alojzij Vengar za Koroško Belo; za Bohinjsko Bistrico Janez Rozman, krojač; za Srednjo vas Alojzij Pohlin, mehanik in ključavničar; za Gorje Lovro Kogoj, mizar. -— K raznoterostim se je oglasil tov. Gogala, predsednik obrtnega društva na Jesenicah, predlagajoč, naj kolektivna obrtna zadruga izposluje pri kr. okrajnem glavarstvu, da bi smelo društvo obrtnikov za jeseniški okoliš samo preizkušavati svoje vajence pod predsedstvom preizkuševalne komisije na Bledu, tako bi se stekali vsi dohodki od preizkušenj v prid Kolektivne obrtne zadruge na Bledu. — Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več oglasih k besedi, je načelnik zaključil ob pol 18. uri občni zbor.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika*. Odgovorni urednik Engelbert Franchetti. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Fotografski in
V
Avg. Černe
umetno slikarski atelje Celje, Ljubljanska cesta 10 (prej V. Pick)
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene najnižje Poveča oo vsaki sliki. Slika v olju, akvarel, pastel, po naravi in po vsaki sliki, fotografira za društva najceneje. Res avrira stare umetnine za muzeje, galerije, cerkve, privatnike itd. itd.
Za fotografe znižane cene.
Čevljarskega vajenca
-----------------sprejme	  —
Matej Oblak, čevljarski mojster no Glincah štev. 93
najraje takega, ki se je čevljarskega obrta že nekaj časa učil.
Kotodv&?sk
(y£
f JADRANSKA BANKA f
|	Beograd.	«
T Dionička glavnica: Din 60,000.000’—
Rezerva: Din 30,000.000’—	f*
\f	„	\H
^	PODRUŽNICE:	d>
IJ’.	Bled,	Jesenice,	Prevalje,
Cavtat,	Korčula,	Sarajevo,
Celje,	Kotor,	Split,
Dubrovnik,	Kranj,	Šibenik,
Hercegnovi,	Ljubljana,	Tržič.
A	Jelša,	Maribor,	Zagreb.
4'	Metkovič,	•T-
— AMER1KANSKI ODIO —
 	A
Naslov za brzojave: JADRANSKA. j)\	Afiliirani	zavodi:	|y
A
A
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadcr-
Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82,
A New-York City. Banko Yugoslavo de Chile
Valparaiso, Antofagasta, Punta Arcjias, Puerto Natalos,
Porvenir.
♦
A
A*
§
$
m
S
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Štampilje
iz kovine in gumija
za obrtnike, trgovce, urade
Ciril Sitar. Ljubljana, Si. Petra cesta 13
«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38,38«38«38«38«38«38 «38	«38
A
«38
o?
«38
e«
«3?
«3?
«38
«38
<3?
«3?
«38
«3?
O?
<3?
«38
o?
«38
«38
«38
«3?
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
Obrtna banka
d Cjubljani
Kongresni trg št. 4
Telefon št. 508
Telefon št. 508
Račun pri poštno-Čeh. zauodu št. 12.051
Daje kredite o obrtne surhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanao-ljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo počenši s I. nouembrom 1922. za pol odstotka oišje, torej s
5°|o
od dne uloge do dne duiga.
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38«38«38«38«38«3S«38t38«38«38«38«38«38t38«38«38«38«38«38t38