Političen list za slovenski narod.
Pj poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 f Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velj£: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/»6. uri popoludne.
Štev. 207.
V Ljubljani, v ponedeljek 10. septembra 1888.
Letnik X VI.
Deželni zbor kranjski.
(Prva seja, dne 10. septembra 1888.)
Po sovesni sv. maši, ki jo je daroval kanonik in poslanec Klun ob 10. uri v stolni cerkvi, pričel je deželni zbor ob	uri svoje letošnje zboro-
vanje. Izmed poslancev ni bilo samo dveh, namreč barona Apfaltrerna, k je dobil 14dnevni dopust, in Zoisa. G. deželni predsednik baron \Vinkler pozdravlja poslance ter naznanja, da so cesar z odlokom z dne 25. avgusta t. 1. namesto prezgodaj umrlega grofa Thurna deželnim glavarjem imenovali dr. Jožefa Poklukarja (Dobro!), ki ga visokemu zboru predstavlja proseč ga, naj zasede svoje mesto in otvori zborovanje. Predno končil, se pa še spominja pokojnega grofa Thurna, ki ga je navdajalo blago čutilo in ki je kot pravi rodoljub vse svoje moči posvetoval blagru dežele kranjske.
Deželni glavar dr. Poklukar prevzame pred-sedništvo z daljšim govorom, ki ga celotno objavimo prihodnjič. Najprej omenja presvetlega cesarja, kateremu imajo letos zaradi 401etnice poslanci še več vzroka iz srca klicati trikratni »živio". (Živio! živio! živio!) Potem omenja raznih deželnih zadev, na katere bode obračal vso svojo skrb, in prosi poslance za njihovo podporo. Tudi se spominja svojega prednika grofa Thurna ter se konečno obrača še do deželnega predsednika, se mu zahvaljuje za njegovo dosedanjo podporo in očetovsko skrb (Dobro !) ter ga prosi, naj deželnemu zboru tudi za naprej svoje dobrohotne podpore ne odreče, kar g. deželni predsednik tudi obljubi.
Potem novi poslanec trgovinske in obrtne zbornice Josip Kušar stori svojo obljubo in deželni glavar našteva došle prošnje in jih izroča raznim odsekom. Med druzimi je g. deželni poslanec Viljem Pfeifer izročil prošnjo sledečih občin: Črnomelj, Dragatuš, Vinica, Loka, Gradac, Podzemelj, Metlika, Suhor, Novomesto, Toplice, Brusnice, Bela Cerkev, St. Jarnej, Raka, Krško, da se po podobnosti drž. postave z dne 20. junija t. 1. sprejme v deželni zakon jasna določba, ki deželne naklade oproščuje slivovko, žganje itd. iz domačih pridelkov za domačo porabo. Dalje je izročil prošnjo posestnikov iz
kostanjeviške okolice za prenaredbo postave zastran deželne naklade na žganjico.
Deželni glavar dr. Poklukar naznanja predloge, katere je deželni odbor predložil zboru in katerih je vseh skupaj 28, potem se volita Janko Kersnik iu Lichtenberg za reditelja, Robič in Dež mam za verifikatorja stenografičnih zapisnikov. Dalje se volijo v finančni odsek: dr. A. Moše (načelnik), dr. Blei\veis, Detela, Klun, Murnik, Dev, Šuklje, dr. Vošnjak, Dežman (namestnik), Luckmann, Žvegelj. V upravni odsek: Kersnik, Detela (načelnik), Hren, Kavčič, Pakiž, dr. Papež, dr. Samec, Višnikar, Murnik, Taufferer (namestnik), Lichtenberg, dr.Mauer. V odsek za letno poročilo deželnega odbora: dr. Sterbenc (načelnik), Lavrenčič, Robič, Stegnar, Pfeifer, Kraiger, dr. Mauer (namestnik), Auersperg, Gutmannsthal.
Poročilo a delovanji deželnega odbora za dobo od 16. novembra 1887. 1. do 31. avgusta 1888. 1. se izroči v ta namen izvoljenemu posebnemu odseku; računski sklep normalno-šolskega zaklada za 1. 1887., dalje poročilo deželnega odbora o porabi izrednega kredita v znesku 12.000 gld. za vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu leta 1887; proračun in računski sklep deželno-kulturnega zaklada za 1. 1889. oziroma 1887; izkaz o gospodarjenji s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za 1. 1887; poročilo deželnega odbora o nakupu knjige »Vrtnarstvo" za ljudske šole; računski sklep deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1887; proračun deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na (irmu za 1. 1889; proračun zaklada učiteljskih penzij za 1. 1889; proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1889 in poročilo deželnega odbora o nakupu gozda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu, se izroče finančnemu odseku; poročilo deželnega odbora glede nižje gimnazije v Kranji pa upravnemu odseku. Dalje se še izroče finančnemu odseku: Računski sklep zaklada prisilne delalnice za 1. 1887; proračuu zaklada prisilne delalnice za 1. 1889; poročilo deželnega odbora glede doneska, ki naj bi se dovolil iz deželnega zaklada za poplačauje troškov onih preiskav, katere bo izvršiti po državnih teh-
nikih v namen uravnave reke Krke; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagata muzejskega zaklada računski sklep za 1. 1887. in proračun za 1. 1889; računski sklep ustanovskih zakladov za 1. 1887; računski sklep glediškega zaklada za leto 1887; proračun glediškega zaklada za 1. 1889; računski sklep zemljiško - odveznega zaklada za leto 18S7;proraču deželnega posojilnega zaklada za leto 1889; proračuni ustanovskih zakladov za leto 1889; proračun bolniškega, blazniškega, porodniškega iu najdeniškega zaklada za leto 1889; računski sklep bolniškega zaklada za leto 1887; računski sklep blazniškega zaklada za leto 1887; računski sklep porodniškega zaklada za leto 1887; računski sklep najdeniškega zaklada za leto 1887; proračuu in računski sklep hiralniškega zaklada za leto 1889 iu oziroma 1887; poročilo deželnega odbora o zgradbi nove javne bolnice v Ljubljani.
Deželni glavar ob eni popoludne sklene sejo in prihodnjo napove za četrtek 13. t. m.
„Sokolova" petimlvajsetletiiica.
Zdaj, ko sta že dva slavnostna dneva za nami, torej še pod vplivom mogočnih slavnostnih dogodkov, stopa nam živo pred oči vsa zgodovina zadnjih pet in dvajsetih let, in mi premišljamo o narodnih vspehih, do katerih smo se dokopali s težko iu uztrajno borbo. K;iko lice je imela nemčurska Ljubljana pred pet in dvajsetimi leti in kako lice ima slovenska Ljubljana danes. Takrat snovala so se naša društva, Čitalnica, Sokol, Slovenska Matica in druga, toda nobenega se naši sovražniki niso toli bali kot »Sokola", v obče takih društev, katera so imela širiti narodno zavest v najširše kroge. Takrat ni »Sokol" smel iti iz Ljubljane iu corpore, ampak le posamezni udje imeli so kar po-tihoma oditi na kolodvor, po ulicah je bilo vse mirno — prava grobna tišina! Takrat se je povsod kazalo zaničevanje vsakemu narodnemu gibanju, iu malo jih je bilo, ki so se upali narodno uverjenje tudi javno kazati. In danes? Hvala Bogu, da je drugače, hvala narodnjakom, kateri so se trudili, borili in potezali za narodno stvar, da je prodrla in zmagala. Danes se o vsaki narodni slavnosti
LISTEK.
Ponedeljsko pismo.
Obljubil sera Vara, g. vrednik, da Vam bom v pasjih dneh pomagal, ter Vam bom pošiljal taka-le pisma. Svojo obljubo sem zvesto izpolnjeval; a zdaj, ko so pasji dnevi pri kraji, lahko se skesam, kedar hočem. Dasi bote imeli zdaj dosti gradiva na razpolaganje, Vam bom vendar še včasih pisal, da se staro znanje ne opusti. Ako bote hoteli zdaj pri zasedanji deželnega zbora priobčevati vsa tiskana poročila deželnega odbora in vse stenogralične zapisnike posameznih sej, Vam ne bo treba prav nič pisati in prostora bo manjkalo še za domače novice in za inserate o otomanih, firnežih in hišni opravi. Da bo pa to gradivo tudi mično in čitateljem všeč, bodo že poslanci skrbeli z živahnim odobravanjem, sikanjem, ironičnimi dobroklici itd.
Deželni zbor ima jako veliko oblast v deželi, morebiti še večjo kot župan v svoji občini. Kedar tsem bil jaz v deželnem zboru (da me pa nihče na-
pačno ne ume, moram precej omeniti, da v deželnem zboru nisem bil poslanec, ampak vzvišen nadposlanec, na galeriji), vselej se je razpravljalo o cestah in raznih bolnišnicah. Oba sta jako važna, pa tudi nehvaležua predmeta. Recimo, poslanec Kmetovič, ki se je najbolj trudil, da se je zgradila cesta čez Pasji strmec, poročal bi pred svojimi volilci in nevolilci o svojih zaslugah za zgradbo te ceste in časniki bi ta volilni shod opisovali. Ker imajo pa ljudje, oziroma vozovi navado, da se na strmih cestah radi prevračajo, poslal bi Kmetovičev dobri prijatelj še tisti teden v časnike dopis, v katerem bi se natančno popisovalo, koliko ljudi in živine se je ua cesti čez Pasji strmec že pobilo, težko in lahko ranilo, in Kmetoviča bi potem človek z nobeno rečjo tako ne razdražil, kakor z govorjenjem o cesti čez Pasji strmec. Poslanec Zdravkovič si je zelo prizadeval, da se je bolnišnica za ougave ljudi preustrojila po najnovejših zdravniških skušnjah. Ali nesreča je hotela, da so tudi v po najnovejših skušnjah preustrojenih bolnišnicah bolniki ohranili staro navado, da rarjo, in poslanec se zategadelj ne more pohvaliti. Le v najnovejšem zaravišči, v Opatiji,
prve dve leti ni nihče umrl. Hudobni jeziki seveda so trdili, da se je bolniku, ki je imel zapustiti ta svet, ali njegovi družini namignilo po gosposki ali pa tudi po domače, da naj zapusti Opatijo, ker zrak več ne ugaja. No, zdaj pa tudi v Opatiji umirajo.
Kakor sera pa iz časnikov poizvedel, ima deželni zbor še druga jako važna opravila. Voliti mora v razne odbore, odseke iu pododseke, čitati ueštevilne in neznansko dolge prošnje za podpore in odbijati ljubeznjive vladne ponudbe nemških šol. Poslanci se včasih ravnajo po pravilu »kar misliš danes storiti, ne odlašaj za jutri", kakor pri zakonu o občinskih ubožnicah , ki se je s telegralično hitrostjo napravil, včasih pa po pravilu »nonum pre-raatur in annum", kakor pri občinskem zakonu, ki se že toliko let kuje.
Letos je šesto iu zadnje zasedauje, zato morajo poslanci zelo pridni biti, dosti govoriti in veliko izvršljivih in neizvršljivih predlogov staviti, da se bodo svojim volilcem za prihodnje volitve prikupili. Onemu, ki letos ne bo nič storil, bom drugo leto jaz delal veliko preglavico, ker bom za njegovo
obleče vsa Ljubljana v pražnjo obleko, vse nje prebivalstvo vdeležuje se narodne slave, ki se prireja v Ljubljani. Sovražniki so izginili kakor kafra, kakor v obče izgine vsak človek, ki ga vest peče, ker je delal krivico. Danes se smemo vsaj prosto gibati in vnemati za svoje svetinje, da nas nihče ne moti v tem.
Ljubljanski „Sokol", kateri ravnokar praznuje svojo petindvajsetletnico, ima svoj delež na narodnem delu, priboril si je srca pri vsem narodu našem in njegova zgodovina j9 tesno spojena z zgodovino Ljubljane in nje okolice. Na to zgodovino, ki je še vsem v živem spominu, nočemo se ozirati danes; ona je častna za društvo, in nam je v obče le konstatovati, da so vspehi krasni; opisati nam je v kratkih črticah praznovanje petindvajsetletnice „Sokolove".
Že v petek, dan pred slavnostjo, razobesilo je prebivalstvo ljubljansko zastave po vseh ulicah, in popoludne, ko so imeli priti z vlakom Cehi in koroški Slovenci, drlo je vse na južni kolodvor pričakovat
gostov.
Posebno poslanstvo odšlo je iz Ljubljane v Trbiž že v petek zjutraj, da tamkej pozdravi ljube goste. V imenu tega poslanstva pozdravil je Cehe g. Hribar, a odzdravil mu je v imenih čeških Sokolov g. P o d 1 i p n y. Sekstet iz zavoda g. Čer-venega zasviralje: „Kde domov muj". Pozdravljanje bilo je zelo prisrčno. Ker so se Cehi pripeljali že po noči dne 7. t. m., napravili so nekateri v jutro izlet k Eabeljskemu jezeru, drugi pa k Ziljici, da si ogledajo romantično sotesko. Sopotujoč češki fotograf je izletnike in slovensko deputacijo fotografoval. — Z vlakom iz Beljaka pripeljalo se je nad 20 zastopnikov koroških Slovencev, ki so bili od Cehov in slovenske deputacije burno pozdravljeni.
V Kranjski Gori pozdravil je Cehe notarski substitut gosp. Aleksander Hudovernik, Korošce pa gosp. kapelan Bernik. V Loki pa je nagovoril goste deželni poslanec g. Mohar. Sicer pa se je občinstva zbralo tudi na drugih postajah, katero je srčno pozdravljalo prihod naših bratov. Povsod se je videlo, kako se ljubita narod slovenski in češki in kako iskrena je ta ljubezen. Ob petih dospel je vlak v Ljubljano. Njega prihod je naznanjevalo pokanje možnarjev v Šiški. Ves peron in široka cesta pred kolodvorom bila je polna ljudstva, da se nisi mogel niti ganiti, in ko je ob petih dospel vlak, pozdravljalo je vse občinstvo navdušeno Čehe in koroške Slovence. Ljubljanski „Sokol" je tu pričakoval svoje brate in njega starosta gosp. J. Hribar nagovoril je najprvo Čehe in potem Korošce, zagotovljaje jim, da jih Slovenci pozdravljajo z vso ljubeznijo. Vimenu Čehov odgovoril je gosp. Pod-lipnv, a v imenu Korošcev gosp. prof. Julij pl. Ivleinmayr. Nato so narodne dame ljubljanske delile češkim Sokolom šopke. In ko je bilo to končano, odpeljali so se Čehi v mesto v svoja stanovanja.
Vse občinstvo pa je še ostalo na kolodvoru, kajti ob šestih imeli so priti Hrvati, katerim je tudi šla do Zidanega Mosta naproti posebna deputacija. Ob določenem času prišli so tudi Hrvati, in da je zbrano občinstvo tudi njih pozdravilo zelo navdušeno in iskreno, tega nam še ni treba omenjati. Hrvati so nam vselej dragi bratje, s katerimi imamo jednako bodočnost. Po prijaznem pozdravljanju okra-
raesto kandidiral. To pa zdaj le Vam, gospod vrednik, sub rosa povem, proseč, da za-me na tihem agitujete.
Ko bi pri nas pri volitvah odločeval denar, kakor na Ogerskem, bi jaz ne imel nikakoršnega upanja za izvolitev; ko bi pa odločevale velikanske obljube, kakor na Dunaji, bi jaz obljubil, da se bo po moji izvolitvi svet kar predrugačil, da bodo vsi ljudje dobri kristijani, da se bodo našemu jeziku zagotovile vse pravice v šoli in uradu in da bodo volilci mesto sedanjega davkoplačevanja dobivali deželno podporo, in izvoljen bi bil gotovo. Po nekaterih krajih, kakor na Hrvatskem, se pa voli tisti, katerega vlada za zmožnega spoznd in za tacega smatra. Ko bi se jaz na narodni volilni odbor zanašal, ne vem, kaka bi bila z mojo izvolitvijo, zato mislim, da bo najbolj, ako se voli z ozirom na zmožnost brez ozira na denar, obljube, vlado in volilni odbor, in ker som jaz po mojih mislih naj-zmožnejši, bom gotovo kakor Boulanger izvoljen na treh krajih. S ponosom ozirajoč se na prihodnjo izvolitev, ako mu ne izpodleti, ostaja Vaš S—n.
sile so ljubljanske dame tudi hrvatske Sokole s šopki in potem je naš Sokol tudi hrvatskim odkazal stanovanja. Pri sprejemih na peronu igrala je novomeška godba, in sicer pri sprejemu Čehov „Naprej zastava slave" in pri sprejemu Hrvatov „Oj Ba-novci."
Tako se je približal večer, ko je vse pohitelo na vrt ljubljanske čitalnice. Tu je bilo zbirališče vseh društev; ves vrt je bil poln in pričela se je prijetna zabava. Pevci so peli razne pesmi neutrudno, zlasti „S!avec" in čitalnični četverospev se je lepo obnesel, a šestorira čeških godcev svirala je same lepe narodne pesmi. Radost je bila splošna iu kakor je navadno, ni mogel miniti večer brez lepih na-pitnic. Prvi je pozdravil goste čitalnični predsednik gosp. dr. vitez Bleivveis, in potem je še govorilo mnogo gospodov: prof. pl. Kleinmayr, Gregor Einspieler, Legat in še drugi domoljubi, kateri so vsi napivali Slovenstvu in Slovanstvu v Avstriji ter se navduševali za narodno stvar. Posebno nas je veselilo, ko smo slišali, da se Koroška bolj in bolj probuja iz trdnega spanja in da ni za nas izgubljena; le delati je treba, kakor je delal uzorni Andrej Einspieler.
V tem so prišli z vlakom ob desetih tudi novomeški Sokoli, katere je vse občinstvo na čitalničnem vrtu iskreno pozdravilo.
Zabava pa se je potem še prijetno razvijala in marsikatera lepa, domoljubna beseda je še bila izgovorjena.
$
*
Prava slavnost se je pričela dne 8. septembra s sveto mašo, katero je ob deseti uri daroval gosp. Ignacij Žitnik pod milim nebom, v Latermanovem drevoredu. Vse prebivalstvo ljubljansko pohitelo je tijii, Sokoli in društva so se zbrala v čitalnici ter od tod krenila v Latermanov drevored. Tu so vsa društva stopila v kolo. Vseh zastav smo našteli 19. Med sv. mašo izpregovoril je nekoliko besedi gosp. Ig. Žitnik ter ozirom na dnevni sv. evangelij rekel, da je Vzveličar s svojim naukom preobrazil svet, nadvladal ga s krščansko idejo, razrušil vezi suženjstva, oznanjeval pravo bratoljubje. In tako krščansko bratoljubje, ki je združilo brate pri slovesnosti, naj društva goje i v prihodnje v jeklenem okvirji uda-nosti cesarju iu kralju pod geslom: Milujmo se! Ljubimo se!
Ko je bila sveta maša končana, pri kateri je igrala novomeška godba, stopil je k zastavi ljubljanskega „Sokola" g. Rakož ter je v imenu Korošcev izpregovoril nekoliko zelo iskrenih besedi. Korošci so namreč poklonili „Sokolu" dragocen trak in o tej priliki je g. Rakož bil tolmač bratovstva, ki veže vse Slovence. Za njim je še govoril g. Gregor Einspieler, in potem se je starosta „Sokola" ljubljanskega zahvalil.
Nato se je pričel sprovod pomikati v mesto. Na čelu sprovodu jezdili so jezdeci sokolski, potem pa je bila ta razvrstitev: po jeden zastopnik ljubljanskega, praškega in zagrebškega „Sokola", „So-kol" praški, ostala češka sokolska društva, „Sokol" zagrebški, odposlanstvo hrvatskih „Sokolov", slovenskih „Sokolov", ostalih društev, „Sokol" ljubljanski, kamniška godba. Vsa dolga vrsta teh društev pomikala se je po Marije Terezije cesti, Šelenburgovih ulicah, Kongresnem trgu, Gospodskih ulicah, Šent Jakobskem trgu, Starem trgu, Mestnem trgu, Val-vazorjevem trgu, Vodnikovih ulicah, Sv. Petra cesti in po Slonovih ulicah v čitalnico. Ljudstva je bilo po ulicah vse polno in najlepši prizor je bil pred mestno hišo. Tu je namreč Sokole pričakoval ljubljanski župan g. Peter Grasselli z mestnimi odborniki. Staroste ljubljanskega, praškega in zagrebškega „Sokoia" stopijo pred župana ter ga srčno pozdravijo. Posebno simpatično je govoril profesor Mijo A^amberger, kije zastopal hrvatska sokolska društva. V imenu Čehov je govoril dr. Podlipny. Gospod župan zahvalil se je ter v svojem govoru poudarjal važnost sokolskih društev in njih zasluge za narodno probujenje. Potem so vse zastave defi-lovale pred županom, a občinstvo je vsako zastavo pozdravilo z navdušenimi „živio"-klici.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. septembra. Notranje dežele.
Naučno ministerstvo je ukazalo, da morajo deželni šolski sveti po zaslišanji vdeleženih verskih oblastuij določevati šoiske moiitve in pobožne
pesmi za šole, koje obiskujejo otroci raznih ver. Prepuščeno je veroučiteljem, da začetkom ali koncem ure, odmenjene veronauku, opravljajo molitve z otroci svoje vere.
Po zadnjem izkazu komisije državnih dolgov je bilo koncem avgusta v prometu: Delnih hipo-teknih nakaznic po 4147 gl. 50 kr. za 96,810.900 gl. bankovcev po goldinarji za 69,048.450 gld., petakov za 121,429.425 gl., petdesetakov za 124,710.800 gl. Skupni državni dolg je iznašal koncem avgusta t. 1. 411,998.722 gld. 50 kr.
Postava o zavarovanji delavcev zoper nezgode določuje mej dru-im, da se sestavi komisija iz zastopnikov ministerstva notranjih zadev, industrije in zavarovalstva, kojemu se morajo predložiti vse izvrševalne naredbe o nevarnostnih razredih, organizaciji in izvrševanji tega zakona in ki bo imela merodajno besedo stično državnoželezni-škemu svetu v vseh ta zakon zadevajočih poslih. Kakor se poroča z Dunaja, došli so odgovori na dotična vprašanja glede pooblaščencev ministerstvu notranjih zadev, ki bo sedaj v kratkem imenovalo člane te komisije.
„Bud. Tagbl." pravi, da nadžupan grof Peja-čevič ni povabil biskupa Strossmagerja v deputacijo, ki bo sprejela cesarja, brez ukaza od zgoraj. Strossmayer si je naročil stonovanje v Belovarju že pred štirimi tedni, torej v času, ko še ni vedel, da ga bo povabil Pejačevič.
Tnanje države.
»Pol. Corr." piše: Častnikom papeževega dvora in vatikanske garde je došlo povelje, naj se pripravijo na dan 19. in 20. oktobra na obrede, ki so običajni pri sprejemih vladarjev. To se spravlja v zvezo s prihodom nemškega cesarja v Rim. Pruski poslanik pri Vatikanu, Schlotzer, bo došel v nekaterih dneh že v Rim.
Srbska kraljica Natalija se je v Bukareštu nastanila v hiši svoje sestre, princesinje Ghike. Na kolodvoru pozdravila jo je mnogobrojna množica. Srbsko poslaništvo in rumunska vlada nista poslali zastopnikov k sprejemu. V Turn-Severinu je srbska naselbina priredila prisrčno izjavo za nesrečno kraljico. Trgovec Kosta Mirosavljevič jo je nagovoril ter jej izročil krasen šopek. Natalija je odpotovala v Jaš, od to pa na svoja posestva v Besarabiji. — Nekateri za trdno verujejo, da bo v kratkem prevzel Ristič sestavo novega ministerstva.
Ruski veleposlanik v Belgradu sili Turčijo k temu, da bi proglasila bolgarski prestol izpraznjenim. Veliki vezir je proti temu, sultan pa je neki pri volji, da ustreže ruskemu zahtevanju. — V Berolinu izhajajoči nemško-poluradni list„Eussische Correspondenz" razširja vest o kandidaturi vojvode Cumberlanda za bolgarski knežji prestol. O tem pa ni ničesar znanega ruskemu veleposlaništvu v Berolinu. Toliko je le gotovo, da bi Prusiji ne bilo neljubo, ko bi odšel v Bolgarijo načelnik "VVelfov, knez Cumberland. — Minister Načevič je nastopil štirinajstdnevni odpust, koji bo porabil v to, da odpotuje v Carjigrad in Bukarešt. Znano je, da je navstala mej Bolgarijo in Turčijo napetost zaradi železnične proge Belova-Vakarel in da ima gibanje zoper Koburžana svoj izvor v Dobruči, od koder prihajajo agentje in tiskovine. S tem je pojasnjen namen Načevičevega odpusta. — Redarstveni prefekt v Sofiji se je odpovedal svoji službi. Ta dogodek je skoraj gotovo v zvezi z okoliščino, da je nedavno v eni noči zaprlo redarstvo ogromno število ^roparskih zaveznikov". Prefekt se je bržkone pri tem nekoliko prenaglil ter dejal pod ključ tudi take osebe, ki niso bile v nobeni zvezi z „roparji".
Ruski trgovci v Moskvi in Nižnij-Novgorodu nabirajo podpise za skupno prošnjo carju, da bi pospeševal propalo rusko trgovino ter posebno naznanil inozemstvu, da Rusija ne bo v nobenem slučaji sklenila trgovinske pogodbe z Nemčijo. Prošnja bo poleg tega izražala željo, naj se vzame tujcem sibirijska trgovina na Leni ter edino le podpira menjevalna kupčija.
V zadnjih dneh se zopet mnogo razpravlja sestanek nemškega kanclerja z ruskim ministrom Giersom, ter se trdi, da so se mnogo zboljšale razmere, ki bodo omogočile, da se izvrši ta načrt. O želji avstrijske vlade, da bi bil tudi Kalnoky navzoč pri teh posvetovanjih, se še-le vrše obravnave mej Berolinom in Petrogradom. Cesar Franc Jožef I. je ruski carici sporočil jako prisrčne pozdrave za cesarja, kar je napravilo na ruskem dvoru ugoden vtis.
Vprašanje o preosnovi nemških državnih uradov razpravljajo vsi časniki. Jasno je, da se namerava s tem korakom uničiti zadnji ostanek neodvisnosti zaveznih držav ter zagotoviti vrhovna oblast Prusiji. Bismarek ni prijazen temu načrtu, seveda le zaradi tega, ker uvidi, da se ne more sedaj še izvršiti ta načrt. Neki berolinski list v dokaz temu povdarja, da je kancler leta 1874 zagovarjal takrat nameravano državno pravosodje ministerstvo ter naglašal, da se bodo sčasoma morala ustanoviti državna ministerstva za pravosodje, finance, trgovino in Alzacijo-Loreno. Kar se tiče novega „domobranskega urada", ne gre se pri tem za državno vojno ministerstvo, marveč le za to, da se razširi delokrog domobranske komisije, koji predsednik je grof Moitke. Bismarek ve, da je za sedaj še grozdje prekisio.
Nemški katoliški shod v Freiburgu se je minoli četrtek zaključil. Zvečer je bil banket, pri kojem je "VVindhorst z gorkimi besedami napil plemeniti avstrijski hiši in msgr. Knab posebno še cesarju Francu Jožefu I. kazoč na njegovo vladno štiridesetletnico. Godba je zasvirala Radeckijevo potnico ter ž njo izzvala toliko navdušenost, da jo je morala trikrat ponavljati.
V zadnjem francoskem ministerskem sovetu je naznanil Goblet, da so vse države izrazile svoje priznanje zaradi zmernosti in stvarnosti njegove note o masavski zadevi. Italija je sicer povdarjala, da lahko ravno tako ugovarja zoper obdačenje svojih podložnikov ua Tuneškem, toda to je golo besedičenje, ker jo veže v tem oziru pogodba iz 1. 1868, v koji je priznala Italija, da sme bej nalagati ta-mošnjim Italijanom davke. — Oborožene ladije so se povrnile dne 6. t. m. v toulonsko pristanišče, kjer so izložile vse streljivo. Mornarične vaje so s tem končane. — „Liberte" in večina republikanskih listov odločno oporeka trditvam članka v »Nordd. Allg. Ztg." glede napadnika Garniera, ki je v istini blazen, ne pa naščuvan od postopanja francoske vlade.
Dne 31. oktobra praznoval bo grški kralj svojo vladno petindvajsetletuico. Pri tej priložnosti došli bodo v Atene zastopniki vseh evropskih dvorov. Rusijo bo zastopal veliki knez-prestolonaslednik, Anglijo pa vojvoda Edinburški. Slavnosti vdeležilo se bo tudi več ruskih in angleških vojnih ladij.
Izvirni dopisi.
Z Rake, 4. septembra. Tudi pri nas v sredi vinskih goric smo praznovali slavnost v proslavo 40letnice vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja. Določili smo angeljsko nedeljo, ker na ta dan gre po stari navadi raška mladina k prvemu svetemu obhajilu. Pri prvi božji službi je prejelo 54 otrok prvo sv. obhajilo.
Pred 10. uro so se zbrali šolarji v šoli in so šli paroma v cerkev k sv. maši kot sklepu šole.
Popoludne po božji službi vršila se je šolska veselica pred šolo. Šolski voditelj je s primernim govorom pričel, na kar se je cesarska pesem med pokanjem možnarjev odpela, potem so bile deklamacije in petje; nato je bilo blizo 300 otrok pogoščenih s kruhom, vinom in pečenko, vrh tega je bilo razdeljenih 250 komadov knjižice „Cesar Franc Jožef I." in drugih primernih reči po plemenitem gospodu Lenku med dečke in po plemenitej gospej Lenko v i pa med deklice.
Pri tej priložnosti so tudi reveži z Rake dobili vsak po 1 gld. in 1 liter vina. kar je daroval gosp. graščak pl. Lenk.
Prav presrčna zahvala se mora izreči vsem dobrotnikom, zlasti pa plemeniti družini Lenkovi in prečastiti duhovščini.
Iz Št. Petra pri Novem Mestu, 7. septembra. V dopisu od 4. t. m. gospod dopisnik iz Novega Mesta trdi, da je ogeuj navstal iz pepela shranjenega pod streho. O tem še nobeden pri nas ne ve. Ugibujejo različno, a kaj gotovega se ne more trditi. Tudi skrinjica z denarjem se je rešila. Denarja ni bilo veliko, le kolikor so ga za domače potrebe rabili. Vsa škoda se ceni do 10.000 gld. Le sreča, da ni veter pihal proti severu, drugače bi bila cela vas pogorela. Od poškodovanih gospodarjev so bili le štirje zavarovani. Ostali trije so pa reveži v pravem pomenu ter vsega usmiljenja vredni. Zato županstvo milo prosi kak milodar, drugače bo težko ponesrečence pod streho spraviti. — Vsa čast pa novomeški požarni brambi, ki je v pozni noči nesrečnim na pomoč prihitela ter ogenj omejiti pomagala.
Dnevne novice.
Telegralična žica naznanila nam je žalostno vest, da je danes zjutraj ob 10. uri v dolenjskih Toplicah, kamor si je šel pred par tedni zdravja iskat, za mrtvudom srca nagloma umrl č. g. Matija Hočevar, kn.šk. duhovni svetnik in župnik predmestne farne cerkve sv. Petra v Ljubljani. — Rajni porodil se je 1. 1824 v Mali Slivici, fare Lašiče. Svoje gimnazijske študijo dovršil je v Ljubljani vseskozi z odličnim vspehom. Dovršivši tretjo leto bogoslovja bil je 1. 1848 v mašnika posvečen. L. 1849 bil je pol leta odgojitelj pri tedajnem kranjskem guvernerju, grofu AVelsersheim u. Po odhodu tega guvernerja iz Ljubljane bil je imenovan adjunktoni bogoslovnega učilišča ter je opravljal ta svoj posel do 1. 1S52. Istega leta bil je nastavljen kot samo-
stanski kapelan in katehet na dekliški šoli gg. Uršu-link, kjer je deloval skozi 14 let. — Glede na njegove zasluge pri šoli podeli mš knezo-škof Widmer 1. 1866 izpraznjeno predmestno faro sv. Petra v Ljubljani.
Na tem odličnem mestu deloval je neumorno v težavnem poklicu do danes ter si je za najobšir-nejšo faro | škofiji pridobil nevenljivih zaslug. Ne bodemo opisavali njegovega mnogoletnega vspešnega delovanja, s katerim si je postavil pri faranih hvaležen spomin; omenimo naj le, da so se te njegove zasluge priznavale tudi na višjem mostu, ker 1.1882. imenoval ga je knezoškof Pogačar knezoškofijskim duhovnim svetnikom. Pokojnik bil je tudi slovstveno delaven. L. 1858. spisal je zgodbe sv. pisma, katere je izdala založba šolskih knjig. Bil jo tudi so-trudnik pri prelaganji sv. pisma na slovenski jezik. — Cela fara pa žaluje na grobu vestnega svojega dušnega pastirja ter mu prosi večnega miru v plačilo. Pogreb bo v sredo ob 4. uri popoludne iz župnijskega dvorca pri sv. Petru na pokopališče sv. Krištofa.
(Presvetli cesar) naročil je gospodu deželnemu predsedniku, naj naznani občini Radeče pri Zidanem Mostu in družbi ljubljanskih strelcev Najvišjo zahvalo za povodom Najvišjega rojstnega dne izražena najudanejša voščila.
(Instalacija) novega infulovanega prošta ljubljanskega, prečast. g. dr. L. Klofutarja, izvršila se je na Mali Šmarijin dan (8. septembra). Obrede vmeščenja vodili so premil. g. knezoškof in bili so (mutatis mutandis) prav isti kot pri vrne-ščenji j prošta Jožefa Zupana (j 29. avg. 1886). V smislu natečaja z dne 2. februarija 1887 pa je novi prošt sigurno moral podpisati „revers", da se bo glede razmere proštije do radovljiške fare nepogojno ravnal po razsodbi višjih oblastij. Ker bi utegnile omenjene ceremonije marsikoga zanimati, je v glavnih potezah zabeležimo: Knezoškofijski kancelarij čital je precej obširno papeževo pismo (bulo), datirano z dne 28. julija. Novi prošt reci-toval je izpovedbo vere („professio fidei") z običajno prisego. Razun tega prisegel je pa tudi še po drugej „formuli", ki je došla iz Rima ob jednem s papeževim imenovanjskim pismom. V tej prisegi je obljubil g. prošt zvestobo sv. Očetu in njih poslancem ter čuječnost zoper rovarje in sovražnike sv. Cerkve. Po prisegi izročili so g. knezoškof proštu belo štolo, prstan, naprsni križ, večerniški plašč, evangelijsko knjigo, cerkvene ključe, mitro in pastirsko palico ter odkazali mu prostor v koru. Prošt je šel nato na svoj sedež ter je gg. kanonike v znamenje miru in ljubezni poljubil (osculum pacis). Završila se je slavnost v cerkvi z zahvalno pesmijo. — Novemu g. proštu ter protonotarjema apostolskima, prelatu dr. 0 e b a š k u in vodji dr. K u 1 a v i c u na čast napravili so premil. gosp. knezoškof slovesen obed. Povabljen je bil ves stolni kapitul, semeniški gg. profesorji, prošt dr. Jarc, provincijal o. Evstahij O z i m e k , superior Maks Klinkovvstroem, superior g. B ii h m in nunski g. oče M. Potočnik. V napitnici na sv. Očeta navdušeno sprejeti spomnili so se premil. g. knezoškof velike ljubezni sv. Očeta do ljubljanske škofije, katero so jej s tem skazali, da so tri odlične duhovnike škofije ob jednem tako visoko počastili. (Pisma za gg. protonotarja podpisana so bila v Rimu 7. avgusta.) Gosp. proštova napitnica v treh jezikih (latinskem, nemškem iu slovenskem) izrazila je hvaležnost sv. Očetu, presvetlemu cesarju in premil. g. knezoškofu. Daljne napitnice iu odgovori veljali so jedinosti in mejsebojni ljubezni ter podpori svetnih in redovnih duhovnikov, kar se pri nas tako lepo razodevlje. Naj ta odlikovanja, pričajoča o ljubezni sv. Očeta do nače škofije, pomnože v nas vseh ljubezen in udanost do sv. Stolice. Od-likovanci pa naj se visokih častij vesele v krepkem zdravji na mnoga leta!
(Dijaške ustanove.) Pokojni g. G. Sušnik je volil 10.000 gld. za dijaške ustauove; pravico do njih imajo sorodniki, ako teh ni, dijaki iz kranjskega okraja. Ustanove bo oddajal deželni odbor na predlog občinskega načelnika iu župnika v Predosljih. — Dne 21. januarija umrli č. g. J. Šla k ar, župnik v Mouti pri Trstu, volil je 12 drž. obveznic po 1000gl. za pet dijaških ustanov. Pravico do njih imajo v prvi vrsti sorodniki, v drugi dijaki iz kamniškega okraja.
(V Litiji) je bil izvoljen občinskim predstojnikom g. Josip Mešek, hišni posestnik in krčmar, občin-' skimi svetovalci pa gg.: Josip Kobler, posestnik,
Anton Koprivnikar, oba iz Litije, Janez Ha up t-mann, posestnik iz Jablanice, iu okrajni zdravnik Jurij Oblak iz Litije.	^
(Vabilo) k slavnosti, katero priredi cerkniška občina združena z narodno čitalnico in požarno brambo v proslavljenje štiridesetletnice vladanja veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. v nedeljo 16. sept. dne 1888 v Cerknici. Vspored: 1. Ob polu desetih zjutraj shod došlih gostov, požarne brambe in slavnostnega odbora v čitalniških prostorih pri gosp. županu Josipu Milavcu, od koder gre slavnostni sprevod v farno cerkev, kjer bode ob desetih slovesna sv. maša, pri kateri poje čveterospev moškega zbora slavne ljubljanske čitalnice gg. Pribil, Štamcar, Pucihar in Paternoster. 2. Po sv. maši blagoslovljenje orodja požarne brambe na slavnostnem prostoru „pod lipo". 3. Ob 1. uri popoludne banket. (Kdor izmed čast. gostov se hoče vdeležiti banketa, naj se blagovoli oglasiti najkasneje do 13. t. m. pri odboru. Kuvert za osebo stane 1 gld. 50 kr.) 4. Slavnostni govor deželnega poslanca in častnega občana cerkniškega trga, gosp. dr. Vošnjaka, na slavnostnem prostoru popoludne po banketu. 5. Cesarska pesem, poje moški zbor. 6. Ob polupetih javno srečkanje na dobitke. 7. Pevski oddelek obsezal bode mej drugimi tri čve-terospeve, katere pojo iz prijaznosti prej navedeni gospodje ljubljanski pevci. 8. Ob polu sedmih zvečer gledališna predstava veseloigre v jednem dejanju: „Bog vas sprimi!" 9. Mej posameznimi točkami svirala bode godba, pri kateri je prosta zabava ljudstva. 10. Ob osmih zvečer razsvetljava trga in kresovi po hribih okolice in ob devetih mirozov z godbo iu slavnostni sprevod požarne brambe po trgu. Veselica se vrši pri vsakem vremenu. K obilni vdeležbi vabi	odbor.
(Strela) je udarila v soboto zjutraj ob 4. uri v kozolec posestnika Valentina Kokalja iz Javorja; kozolec je zgorel z vsem v njem zloženim žitom; škoda iznaša blizu tisoč goldinarjev.
(Častnim občinarjem) imenovalo je zastopstvo občin kastavskih prvaka isterskega, g. M. Mandiča, vreduika ,,Naše Sloge".
(Pazuiška gimnazija) imela bode z letošnjim letom le še štiri spodnje razrede, drugo leto pa se še ti premestijo v Pulj. Iz moralnih vzrokov premislil bo dobro vsak oče, predno bo poslal svojega sina v Pulj.
(Iz Št. Janža na Dolenjskem) se nam poroča, da se je že pred štirinajstimi dnevi izgubila neka zblaznela, 65 let stara žena, doma iz vasi Hinj. Žena je suha, velike postave. Kdor bi jo videl, naznani naj ondotnemu župnijskemu uradu.
(Stariši, pazite na otroke.) Nedavno smo sporočili, da je neznan človek odpeljal dečka Majerja. Kakor se nam poroča, klati se hudobnež zopet okoli ju nagovarja dečke z raznimi obljubami, naj gredo ž njim v Trst. Pazite torej na otroke.
Telegrami.
Belgrad. 9. septembra. Objavljeni izleček kraljičinega odgovora na kraljevo tožbo je izmišljena iznajdba.
Pariz, 9. septembra. Generalni rezident tonkigski, Eichaud, imenovan generalnim gubernatorjem za indijski Kitaj.
Pariz 10. septembra. „Figaro": Kapitan Rena r d je iznašel vodljiv balon. Novi motor tehta 500 kilogramov, dajo hitrost 100 kilometrov v eni nri ter je na vse smere deloval ob vsakem časi, razven pri hudi nevihti.
Rim, 10. septembra. Državni podtajnik Ellena jo imel pred svojimi volilci v Ana-genn govor, v kojem je dokazoval, da je za gospodarski razpor mej Italijo in Francijo odgovorna edino le Francija. V petih mesecih, odkar se uporablja generalni tarif, znižalo so je uvažanje za 142 milijonov, izvažanje pa samo za 38 milijonov.
Rim, 9. septembra. Papež je daroval italijanskim seminiščem 50.000 frankov, — Debeb je dne 2. septembra napadel Keren, a je bil odbit ter je izgubil 50 mož.
.lavna zalivala.
Slavno predstojništvo pevskega društva ..Slavec"!
Globoko ginen po odličnem in častnim p07.dr.1vu, kateri mi je sinoči priredilo slavno društvo na trgu prod dvorcem deželnega odbora, ponavljam svojo presrčno zalivalo ter uljudno
prosim slavno prodstojništvo, da blagovoljno naznani to mojo 1 gorko zahvalo vsem p. n. deležnikom sinočne večernice, mej
temi naravno še posebej onim odličnim gospodom pevcem, ki so poleg mojega ljubega tovariša in prijatelja g. JI c d e n a in viteza Ohm Janušovskega tako krasno prepevali deloma sami deloma v čveterospevih.
Obžalujoč, da so so sinoči p. n. gospodje pevci prehitro razšli tako, da mi ni bilo moč to zahvale vsakemu posebej ustno izreči, želim delovanju slavnega društva, katero s složnim in zavednim svojim delovanjem toliko pripomore v p o-vzdigo časti slovenskega imena, še dalje jednako lepih uspehov. S prijateljskim pozdravom!
NA DOBROVI, dne 5. septembra 1885.
Dr. Poklnliar,
Zalivala.
Slavnostni dan, ki se je praznoval 2. t. m. na Krškem, je minol, v spominu vdeležencev pa bode še dolgo ostal.
Da si nas je vse oviral gosti dež, mnogim celo vdeležbo zabranil, storilo se je vendar od vseh strani toliko, da je bilo mogoče, častno izpeljati celo svečanost.
Mi si štejemo v posebno dolžnost, da izrekamo v prvej vrsti ..slavnostnemu odboru" za velik trud in za vse priprave, da smo bili tako imenitno sprejeti, gospodu županu in mestnemu zastopu, slavnim oblastnijam, bralnemu društvu, osno-vateljem učilske razstave, meščanski gardi, požarni brambi itd. na Krškem — dalje blagorodnemu gospodu slavnostnemu govorniku prof. Šukle-ju, slavnim zastopnikom raznih društev — g. pevovodju Stanku P i r n a t u. kvartetu iz Ljubljane, vsem častitim vdeležencem od blizu in od daleč — posebno neustraš-Ijivim gosp'cam pevkinjam, katerih je bilo največje število iz Laškega trga — slavnim uredništvom za društvena poročila — kakor vsem drugim, ki so kaj storili za slavnost — našo najtoplejšo srčno zahvalo in bratske pozdrave!
Na veselo in srečno snidenje pri prihodnem vel. zboru.
V PTUJI, 5. septembra 1888.
Za odbor »Slovenskega pevskega društva":
M. Lešnik, m/p
predsednik.
Tone Porekar,
tajnik.
Bratje ,.Sokoli"!
Da izlzažemo hvaležnost preblagorodnej gospej Mariji Murnikovej na vsem trudu, lei ga je imela za naše društvo o ravno minolih slavnostnih dneh in pred njimi, priredili jej bodemo nocoj o pola devetih
serenado z bakljaclo.
Poživljam Vas torej, da pridete polnoštevilno v društvenej opravi ob osmih v čitalnico, kjer bode naše zbirališče. — Po serenadi bode tih zabaven večer na vrtnih prostorih gostilnice „Pri zvezdi".
V LJUBLJANI, dne 10. septembra 1888.
Ivan Hribar,
starosta.
Vremensko sporočilo.
p E	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrahomera t mm	toplomera po Celziju			
8.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	734 4 733 8 734-3	16 2 14-2 18-0	brezv. sl. jzap.	oblačno jasno oblačno	13 30 dež
|7. u. zjut. 9 12. u. pop. [9. u.zveč.		737-4 739-3 741-2	15-6 18-8 150	brezv sl. vzh.	oblačno fjasno oblačno	0-1 dež
Srednja temperatura obeh dni 19 5° in 16'5°C., za 4-2° n 1'5° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 10. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16 % davka)	81 al. 00	kr.
Sreberna „ „ 100 „ „ 16% „	82	„ 10	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110	„ 50	„
Pap;rna renta, davka prosta......97	„	75	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	882	„ —	„
Kreditne akcije ..........315	„	30	„
London.............121	„	80	„
Francoski napoleond....................9	„ 63	„
Cesarski cekini ....................5	„ 75	„
Nemške marke ..........59	„	37V«„
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova liiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mirna
politovane in likanc. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke j ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Zahvala.
Za tolike dokaze sočutja mej boleznijo, za krasne darovane venco in za tako mnogobrojno vdeležbo pri pogrebu dragega mi očeta gospoda
ANTONA POTŠŽ-TA
zahvaljujem se v imenu rodbine najtopleje vsem prijateljem in znancem, vsem visokočastitim in blago-rodnim gospodom, ki so v tako obilem številu blagovolili izkazati poslednjo čast nepozabljivemu ranjcemu. Hvala tudi ljubim sosedom v domači kresniški
fari!
Vsem, vsem „Bog stotero povrni 1" V LJUBLJANI na malega Šmarna dan 1888.
Franc S. Povše.
Mršita Eberl,
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
Jp J a a ■.!
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno tino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce ua zahtevanje.
X *
X X X X X
/2^H5E5E5HSHSE5H5a5ESH5H5H5E5H5H5E5č
Eazpis učiteljske službe.
(3)
Na novo ustanovljeni jednorazredni narodni šoli družbe sv. Cirila in Metoda
pri sv. Jakobu v Trstu
se oddaja
®ll#e)lf®tail$®®
Prosilci naj prilože: krstni list, spričala nravnosti, sposobnosti in dosedanjega službovanja. Oziralo se bode na prosilce, sposobne za vodstvo več-razredne šole. Plače 600 gld. in funkcijska doklada proti pogodbi.
Prošnje s prilogami do 12. septembra t. 1. ali neposrednje na društveno vodstvo ali pa po načel-ništvu tržaške možke podružnice (prof. Mate Man-dic, Tiskarna Dolenec) Trst.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani dne 1. septembra 1888.
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi friiiižaini iz blaga, izdeluje po — 38 gold. u. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekoratšr
v Ljubljani, Šeienburgovc nlieo št. -A,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO j^-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. oo. Benediktincev
opatije Sonlao (Girondo).
Dom MAGUEL0NNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Iiru-selj 1880, London 1884.
Iznajdeno leta llj^jj po prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktiucev(ponekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnilobo zob, ;ih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka Him Bourdeaux
Rue Croix de Seguey 106 <fc 10S.
Ustanovljena leta 1807. Dobiva sc v vseh lekarnah, in prodajaluicah dišav.	(6)
Odlikovan v Trstu 1882
!-si-«-l>i-«io Kvotinjo.
AVGUST DRELSE,
tovarnar peči iz prstenih izdelkov,
v T jjiiT>ljMiii.
Izdelovanje in zaloga najraznovrstnejših
peči najnovejše sestave
belih in barvenih iz ognjesigurnega gradiva, elegantno in ceno.
Zaloga kemijskih aparatov z najtršim osteklenjem, kojega so no primejo kisline.
Izvršuje naročila na cevi, nadstavce za dimnike z vetrnjakoni, na stavbene okraske, rebra za cerkvene oboke, ognjesigurne opeke in vse v stroko prstenega blaga spadajoče predmete.	(6)