ZIVL7EN7E IN fVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDKLJSKEGA JUTRA
ST. 9.	V LJUBLJANI, 27. FEBRUARJA 1937.	KNJIGA U
вивта KKAEMER
GORSKA VAS Aleeoresi,
NAŠA JEZERA
V JEZERIH SE SKRIVA BOGATO ZNANSTVENO GRADIVO IVO LAFAJNE
namo je, v kako obilni meri poživljajo jezera vnanje lice pokrajine in izpopolnjujejo njeno lepoto. M vendar je površina teh biserov naše zemlje v primeri z neizmerno gladino morja prav majhna. Približno 1.7 do 2.2 milijona kma jezerske vode vsega sveta ae svetlika v soncu in nad milijon km* površine odpade samo na 20 večjih jezer. Velikost posameznih jezer je prav različna, med največjimi n. pr. meri Kaspijsko jezero 439.000 kma.
Jezera nastajajo po navadi v skupinah in so na zemlji ponekod zelo razvita obalna, drugod spet pusitinjska in med najlepšimi lediniška jezerska območja. Na Švedskem zavzemajo jezera 8.4, na Finskem celo 11% celotne površine države.
Jugoslavija obiluje jezer in 220 sladkovodnih gladin se blešči pod našim obzorjem. Posejana po večini v gorskem svetu, premorejo le tri naših jezer, Skadersko, Ohridsko in Prespansko preko 100 km" površine. Leže na južno, vzhodnem robu ter segajo več aM manj v sosednje države. Od ostalih naših jezer merijo le tri nad 20 km3, druga so po večini prav majhna, zato pa tem ljuhkejša.
Za proučavanje jezer, lastnosti njih nastajanja, razvoj živalskega in rastlinskega življenja v njih ter še posebej v pogledu narodno gospodarskega pomena in ljudske higiene se je razvila v minulih desetletjih posebna veda limno-1 o g i j a. Cel štab učenjakov je na delu, da cdlkrije vse še neznane lastnosti jezerske vode in poveže izsledke nove znanosti.
Jezerske zibeli so bile že od nekdaj privlačne točke za tujce. V teennozele-nem biseru se skriva očem pestro rastlinsko in živalsko življenje. Znaten odstotek plena sladkovodnih riib pripade na jezera in v Nemčiji n pr. presega letni donos ribištva notranjih jezer za 20 milijonov mark izkupiček morskega plena. Zaradi zmernega podnebja je mogoče pri nas jezerske ribe povsod razploditi in v ta namen vloženi trud domiša posebno v Ohridskem jezeru vsako testo obilne zaloge rib.
Vodne živali, ribe, raki, želve M. brez rastlinske hrane ne morejo živeti. V jezerski vodi je presnovljen cel krogotok hranilnih snovi, ki so po večini še neraziskane. Jezersko rastlinstvo je pri nas sicer manj izdatno kakor v toplejših pokrajinah. Na Javi ima n. pr. jezero Lamongan 0.35 gr fosforja in 3.1 gr amoniakovega dušika na 1 m* vode. Pet km* globoke jezerske vode Maninjana na Sumatri vsebuje 1.53 milijona kg fosforja in 7.1 milijona kg amoniako-vega dušika.
Jezera so življenjska združenja, ki jih je treba s potrojeno skrbjo proučiti. Ne samo vnanje lastnosti, tudi njih toplota vpliva na bitja okolice. Odvisna od kozmičnih vplivov so seveda jezera med seboj dokaj različna. Na prvi pogled lahko ločimo modrozelena, globoko prozorna alpska jezera od rjavosivih, že v gornjih plasteh neprosojnih nižinskih jezer. Alpska jezera napaja ledniška voda, ki je zelo revna hranilnih snovi. Ker leže v trdih, skalovitih zibelih, kjer je obalni rob prav ozek, se rastlinje ne more posebno razviti. Redke podvodnL ce se sicer lahko množe globokeje na dno, ker prodira skozi kristalno čisto jezernico dovolj sončne svetlobe.
Nasprotno tej revni flori se košat! v nižinskih jezerih pestrejše podvodno življenje. Dotoki prinašajo v jezera mnogo hranilnih snovi, v širokih ia plitvejših obalah požene bujno rastlinstvo. Marsikje se obalni rob počasi zarašča, nastaja močvirje, barje in končno suha zemlja.
V neposrednem stalnem dotiku jezerske vode z zrakom se trajno menjavajo plini na površju vode. Množina varka-nih plinov je odvisna od temperature itn zračnega tlalta. Pri 760 mm zračnega tlaka vsebuje 1 liter jezerske vode kisika (O) in dušika (N) : stop. C 0 5 10 15 20 25 cm» O 8.18 7.22 6.45 5.83 5.S1 4.87 cm» N 15.60 13.86 12.47 11.43 10.41 9.62
S pritiskom zračnega tlaka narašča množina kisika in dušika v jezerih, s tem seveda tudi možnost večjega življe. nja v njih. Visokogorstka jezera so tudi v tem pogledu zapostavljena pred nižinskimi. Medsebojni odnos ртншмтЛ
plinov se v jezerih menjava po iadiha-vanju rastlin in živali. Živali izdihava jo stalno ogljikovo kislino, vdihavajo pa kisik. Rastline spet vsrkavajo podnevi ogljikovo kislino im jo razkrajajo, prosti kisik pa izdihavajo. Proste ogljikove kisline je v jezerih zmerom dovolj, dočim je v morju spojena z ostalimi snovmi. Zato pa je v morju tem več izločenih soli in približno stanje v primeri z jezeri je v tem pogledu naslednje (v odstotkih) :
karbonati sulfati kloridi morska	0.2	10	89
jezerska voda 80	13	7
Snovi jezerske vode se menjavajo tudi po dotokih, predvsem pa po sestavini zemeljskih slojev dna. V tem pogledu se razlikuje jezernica naših alpskih jezer od one v Dojranu ali v Paliču pri Subotici. Spet drugačni so življenjski pogoji v jezerih Dalmacije od onih v Skaderskem in Odridskem jezeru ali v visokih durmitorskih biserih. Pogostokrat se primeri, da se naberejo v jezernici človeku in živalim Škodljive snovi. V vzhodni Evropi so pokrajine, kjer žH prebivalstvo po večini od sladkovodnih rib. Prav tam je vnetje alepiča najbolj razširjeno in zatiranje tega pojava nudi limmologiji
hvaležno polje raziskavanja jezerskih lastnosti. V nekaterih jezerih Nemčije se je zelo razpiodil jetrni metulj in samo L 1925. je na Bavarskem podleglo tej nevarni bolezni 60.000 ovc, 18.000 govedi in 3.000 koz, v skupni vrednosti 140.000 milijonov Din.
V pogledu temperature razlikujemo tri glavne tipe jezer. V tropskih jezerih ne pade toplota nikoli izpod 4° C in sloji vode so proti dmu postopoma hladnejši. V jezerih zmerne cone niha toplota vode zdaj nad, zdaj pod 4° C. Pozimi so sloji jezermce proti dmu toplejši od vrhne gladine. Tako zvama tečajna jezera imajo stalno temperaturo pod 4° C, voda je v spodnjih slojih vse leto toplejša od zgornje.
Toplotna razlika jezerske gladine je sicer odiviana od dnevnega im letnega nihanja, nikoli pa ni tolikšna, kakor ona zraka. V naših širinah se giblje razlika med najvišjo in najnižjo toploto med 2—4, včasi tudi do 6° C, na tečajih je še manjša. V toplejših širinah doseže višek segrete jezernice tudi 25 do 30° C. Spet drugačna je lahko istočasno toplota jezerske vode na raznih krajih obale in na raaličtaih globinah, kar je že znamo marsikateremu posestniku Blejskega jezera.
B. Brna: V AKVARIJU (iesorea)
KORISTNOST ALGE
Celuloza, kakor veste, služi za razne namene: iz nje se dela smodnik, poletna obleka, fonografske plošče, itd Kako pridobivati celulozo v velikem obsegu? V Shiogami je niponski konzorcij nedavno ustanovil tvornioo, ki bo iz morskih alg ali halog iz-rlekovala staničnino ali celulozo. Alga je sploh na dnevnem redu: številne industrije na Niponskem namreč izvleJcujejo iz nje sintetično proževino. In da ne pozabimo: marsikatera družina v mikadovini rabi alge za priljubljeno živilo.
SOL
Trije angleški zdravniki so hoteli na sebi preskusiti, koliko je vreden Na Cl. Teden dni so izločili vsakršno sol n svoje prehrane. Kuhal jim je profesor biokemije iz bolnice King's College Hospital Vsakdanje turške kopeli so jim za 30% znižale naravne zaloge njihovega telesa. In kaj so dognali? »Oneslanjeni« profesorji niso imeli nobenega veselja do živeža, niti do cigaret. Slast jih je minila in celo gnus so občutili. Napadal jih je piižiftr>j krc in silna utria-
V ŽIVLJENJE
J02E KRIVEC NADALJEVANJE
o so kosili zrelo travo, je nad vse Haloze legla otožnost in zapuščenost. Ljudi ni bilo videti skoraj nikjer. Ves dan so ždeli na lazih ali sušili. Gorice _ so bile prazne. Ljudje so opravili najnujnejša dela in pustili trsje v miru, ker je cvetelo. Pa saj tudi ni bilo več kaj dela. Povezali so, poškropili tudi, trava pa je bila še premajhna, da bi jo pulili ali podkašali. Vreme je bilo lepo, ves dan je žgalo, da so hodili mokri in umazani od senenega prahu. Povsod so zjutraj kosili, dekleta pa so pozneje raztepala travo. Popoldne so nosili seno na kup, kajti povsod po bregu se ni dalo priti z vozom.
Zvečer so metali seno na kolarnice ali v skedenj. Tedaj je bilo največ življenja. Tema je bila, da drug drugega niso videli in suho seno je šelestelo in se drobilo, da jih je suhi prah ščegetal v nosu in v grlu. Včasi je zakričalo dekle, kakor je to dekliška navada, ko jo v temi otiplje fant. Saj je mogoče ni videl, ali pa jo je nalašč pobožal po napetih prsih in jo ščipnil v široke boke. To so delali fantje radi in prav tako rada so prenašala to dekleta, polna življenja in mladostnega hrepenenja. Samo iz neke navade se je tej ali oni izvil glasen smeh ali krik. Včasi so fantje ves dan grozili dekletom, da jim bo zvečer na senu joj. Dekleta so ob takih grožnjah rdela in so bila še bolj nestrpna. Včasi je bil v resnici joj, saj se je zgodilo, da se je seno pri oslici nakopičilo in je oni, ki je metal z voza, moral prenehati. Tedaj se je zaslišalo: No le še malo; bom že počakal. Oslico pa ste tudi zadelali, da vas ne bi kdo videl. Se pritisni, saj si fant od fare!
Treziki se je godilo prav tako. Mlada je bila in sveža. Fantje so tekmovali, kdo bo dobil od nje prvi poljub. Branila se je. V otročji sramežljivosti se je izmikala, če jo je kdo prijel za roko. Pa tudi ona je dozorevala. Imeti fanta, ki te objame, poljubi, spremlja zvečer domov in pritisne na prša, to si je vsaka želela. Če katera ni imela fanta, so ji druge naštevale, da se boji, da je za nič in je najboljše, če si da v usta sesek, ж roko pa molek.
Nekega dne so sušili pri sosedu. Tre-zika je šla tudi tja. Doma so že spravili seno v kopico, ker niso imeli shrambe zanj. Stari bi ga bil zamenjal za žito, pa se nihče ni oglasil. Na sosednem bregu so obračali Tinek in Jožek sta odšla počasi v grapo. Lačna sta bila. Tam gori na jablani pa sta videla v bel prt povit kruh. Sosedovi so pojužinali in kar je ostalo, je dekla dala na drevo, da ne bi prišle do kruha mravlje, Tinek je cedil sline. Dolgo sta sedela v grapi pri studencu in gledala zdaj kruh, zdaj ljudi, ki niso hoteli oditi nikamor. Končno so vendar odšli za ovinek. Tinek je izrabil priliko. Jožeku je zapo-vedal naj ostane pri studencu.
Kruha ni mogel doseči z rokami. Vzel je grablje in ga brcnil z drevesa. Vsega ni upal odnesti Odkrhnil ga je precejšen kos in izginil z njim k studencu. Ostali kos je kar pustil na tleh, niti v prt ga ni zavil.
Čez nekaj časa sta otroka jedla pri studencu. Dekla, ki je prišla po vodo, je spoznala kruh in ju zatožila gospodinji. Otroka sta zbežala domov in se nista tega dne več ganila nikamor.
H. GutgeseU: KOLAS
Takoj zvečer, ko se je stari Mrak vračal z dela mimo sosedove hiše, je soseda zatožila Tineka. Mraka je bilo sram, pa kaj si je hotel. Vedel je, da sta bila otroka lačna, vendar ga je zgrabila jeza, da mu delata tako sra-
moto: Prekleta paglavca, ušesa jim« potrgam! je dejal. Ko je prišel domov, je ošvignil otroka izpod namršenih obrvi, da sta vztrepetala. Tinek se ni upal niti premakniti. Bal se je.
E. HOFMANN-LINZ	VSAK ZAČETEK JE TEŽEK (leeoR3§
Ko so Mraku zopet v mislih zazvenele besede, ki jih je nametala nanj soseda, ga je zgrabila jeza in brez kake besede je počil Tineka za uho, da se mu je zvrtelo v glavi. Pri tem pa je začel kričati in preklinjati, da se je slišalo na sosedni vrh. Zgrabil ga je s koščenimi rokami, naslonil na koleno in bil s pestjo po hrbtu, da je otrokov jok v pretrganih presledkih uhajal iz grla. Končno ga je vrgel z vso silo ob tla, da je jeknilo. Kaj boš zdaj kričal, ko si požrl kruh in mi napravil sramoto! je dejal. Fant je utihnil.
Ko se je Tinek zavedel, se je dvignil in zbežal po gorici proti studencu v grapo. Oče je preklinjal za njim in grozil, da ga raztreši. Otrok je bežal na laz. V grapi pri studencu si je umil krvavi obraz in se božal po hrbtu, kjer ga je stari stolkel. Vedno huje ga je bolelo.
Tema je legla, Tinek pa je Se vedno sedel v grapi in ni upal domov. Nekje na zapadu so se zbirale črne megle in
NAS JEZIK
Se enkrat o Repoštern
G. dr. Fr. Goeti nam piše glede ugovor« g. prof. I. Koštiala (Žis št 8.), da je le nar vedel Levstika in da ni bila njegova trditev. češ da je znani krkonoški duh dobil svoje ime po Rubensu Dalu. »Levstik, za Miklošičem naš največji slavist,« ziše dr. Fr G., »je za svojo trditev pač imel tedaj veljavne dokaze, ki so v dobi 50 let lahko izgubili svojo veljavo Kakor v vsakem Slovencu je tudi v meni filološka žilica in tej Repoštev ni ugajal. Spominjam ee Se iz otroških let Levstikove pripovedke, zato sem — ker so drugi molčali — objavil skromno notico. Veseli me, da je tudi g. K. za Libercuna. Pripomnim naj še, da Handel- Mazzetti v romanu »Jeeee in Marija« omenja Riibezahla. katerega imenuje v pravkaT izišlem prevodu g. Iv. Pregelj Libercuna. Upajmo torej, da se bo to ime pri nas udomačilo.«
XIBETSKI DNEVNIK
Glavni urednik edinega Usta, ki izhaja
v deželi lam, se je nedavno mudil v Evropi m dal o svojem glasilu nekaj podrobnosti. Tiska se v 60 izvodih, ali več eto-tisoč ljudi ga pozna. Tiskarna stoji v gorah, 3.500 m visoko Naročniki so zgolj glavni lame po samostanih. Saj to so domala edini ljudje, ki znajo v Tibetu čitatl. Kadai novine Izidejo, se ljudstvo zbere ln posluša svečenika, ki mu prebira novice.
začelo se je bliskati. V neenakih presledkih je globoko in votlo grmelo. Drevje je šumelo v zmerom večjem vetru. Tinek se je vlekel počasi po lazu proti kopici. Dalje ni upal. Kopica je bila podložena s štori, da ni seno pri zemlji prhnelo in ni podtekala voda. Tja pod kopico se je zavlekel in potem ni vedel nič več, kaj je bilo. Samo enkrat se je zbudil, ko je grozno treščilo. V staro drevo pri kopici je udarilo. Spreletelo ga je od groze po vsem telesu. Pa to je bilo že pozno ponoči. Potem je zopet spal, dokler ga niso drugi dan pri soncu potegnili izpod kopice. Tedaj je oče podiral od strele razklano drevo, mati pa je obvezovala Tinekovo krvavo roko. Ko so ga vpraševali, kaj je bilo, ni mogel več povedati. Niti besedice ni spravil iz sebe. Od tega dne je bil nem. Le ustnice je premikal. Hotel je govoriti, pa ni mogel S prsti je kazal, kaj bi rad. Lačen je bil in bolelo ga je.
D	A	£	J	E
TOVARNA ZA ŽUŽELKE
№ f\Berlinu imajo zavod, ki se l\ / Ibavi kot prava tovarna z »iz-I \f Idelavo« živih žuželk. Vodja 1 T /zavoda je še pred nedavnim prejeli naročilo za osem milijonov na-jezdaikov, ki ga je izvršil točno na določeni dan.
Takšna umertna proizvodnja žuželk v milijonskih masah trna seveda svoj poseben smisel. Rabi narodnemu gospo-
darstvu in ga čuva izgub. Žuželke m®>
samo škodljivke, mnoge med njimi so koristne. Te zadnje, ki so pogositoma mikroskopsko majhne, pa so človekove prijateljioe v borbi proda rojem škod-ljivk, ki napadajo in uničujejo rastlinske nasade. Kajti skoraj vsaka zajedalka hm spet svojo zajedal ko, ki se vseli v tuje tek), ga uporabi kot valilnico za svoja jajca ali za hrano svojemu zarodu. Te
TRIJE MUŠKETIRJI
M,EKSAM»e* rami tt % м,*гг**«л1 цОтштнм ft mure m oovoua
PRIHAJAJO
»Šestnajst rovokopov in štirje vojaki«
»Kako daleč so Se?«
»Pet sto korakov.«
»No, potem je še zadosti časa. da použijemo tole kokoško in zvrnemo vsak eno čašo.«
»Kaj pa je zahtevala včeraj?« je vpraša! d'Artagnan ves nestrpen
»Tvojo glavo od kardinala,« je suho odgovoril Athos.
»Tako gotovo kakor evangelij,« »ta
potrdila Porthoe in Aramis, »slišala sva na lastna ušesa.«
»Gotovo bom ob življenje,« Je rekel d'Artagnan.
»Ah, kaj,« je odvrnil Athos. »Alah ie velik in prihodnost je v njegovih rokah, pravijo muslimani.«
Izpraznil je svoj kozarec, se dvignil, ^zel najbližjo puško ter šel z njo k strelnici Tovariši so šli za njim in kmalu so videli, kako se jim v rovu bliža oddelek
»Prav zares ml je žal, da moram streljati na te reveže,« je rekel Arami«.
zajedalke škodljivk izkorišča človek za svoje namene. Toda narava ni vedno oborožena im pripravljena, da bi škod-Kivke pokonča vala. Za takšns primere vrši svoje delo omenjeni zavod, ki redi koristne žuželke na umeten način.
Prav za prav je slišati čudno, da bi se iz jajc matuljev izlegiale ose. a je vendar tako. V tem zavodu so namreč dosegli, da prinašajo pločevinasto posodo kot prvo, od tu so jih spravljali na kartončke, kj so bili namazani z lepkim šelakom, po 800 jajc drugo poleg dru-
gega na kartonček. Ce bi jih pustili ležati, bi se iz njih sčasoma izvalile ličinke, tako pa so jih dali na razpolago neznatnim osam, ki so svoj lastni zarod spravile v ta jajčeca. Jajčeca molja so postala tako prebivališče osjih ličink. In v tem stanju so poslali milijonsko množico najezdnikov na boijno polje. V gozdovih so pritrdili poedime kartončke na posamezna drevesa, ličinke najezdnika so zlezle iz jajc in napadle jajca borovega veščeca. To je samo en primer izmed mnogih.
GOSPODA MOJA!
»Slab duhovnik je, kdor ima usmiljenje s krivoverci,« je menil Porthos.
»Aramis ima prav. Zato jih bom naj-prvo nekoliko posvaril,« je odvrnil Athos.
»Kaj neki misliš,« je zaklical d'Ar-tagnan, »ali hočeš, da te ustrele?«
Toda Athos je bil stopil že v predr-tino. S klobukom v eni roki in s puško v drugi se je poklonil pred vojaki in rovokopi, ki so se začudeni ustavili kakih petdoset korakov pred utrrlbn. Athos jih je nagovoril:
»Gospoda moja! Jaz in nekaj mojih prijateljev smo pravkar pri zajtrku v utrdbi. Vedeli boste, da ni prijetno biti moten sredi zajtrka. Zato vas prijazno prosimo, da počakate tako dolgo, dokler ne bomo gotovi, seveda če nočete z nami popiti čaše na zdravje francoskega kralja.«
Sedaj študiratjo metodično ceflo vrsto parasitov, Ici bi se dalj na sličen način uporabiti za uničevanje drugih škodljivcev. Samo z biološko vojno siicer ne bo mogoče uničiti vseh škodljivcev, jasno Pa je, da proži ta način boja veliko ikj-moč. Gosenice kapusovega belina, muhe, ki uničujejo sadje, in druga škodljiva golazen bo dobila na ta način svojega gospodarja v trumah umetno vzrejenih koristnih žuželk. V zavodu proučujejo tudi možnost, da bi se koristne žuželke hrani'le v rezervi in bi bile tako vsak
trenutek na razpolago za primer, da bi
se tu ali tam škodljivci pojavili v velikih množinah. Takšne zaloge bi bile nad vse potrebne, kajti včasj odločuje nekoliko ur. Ce bi se bila za primer iz jajc borovega veščeca, proti katerim so mobilizirali najezdnike, že izlegle gosenice, tedaj bi ličinke najezdnikov ne opravile ničesar več Sreča ie bila. da so prejeli naročilo zanje še pravočasno. Zaito pa se učenjaki prizadevajo na vse mogoče načine, n. pr. z valilnicami in
GRIMAUD, NOVO PU5KOI »Pazi vendar!« je zaklical d'Arta-gnan, »mar ne vidiš, da merijo nate?«
»Seveda vidim, ampak to so civilisti. Ti streljajo vedno slabo in me ne bodo zadeli.«
V tem trenutku so padli štirje streli. Krogle so padle tik ob Athosu, ne da bi ga ranile. Takoj nato so zadone-K spet štirje streli, topot pa iz pušk na» ših prijateljev, ki so dobro merili. Trije vojaki so padli, en rovokop pa je bil ranjen. ■»Novo puško!« je zakUc«? Athoe, ki
je še zmerom stal v predoru.
Grimaud je takoj ubogal. Drugi trije so istočasno nabasali svoje puške in spet je zadonela salva. Padli so podčastnik in dva rovokopa, ostali so zbežali.
»Tako, gospoda!« je zaklical Athos, »zdaj pa na napad!«
podobnim, da bi mogli naravo prehiteti in spravitij obrambne vojske pravočasno na noge.	kk
TULENčKI
V Sredozemskem , Baitijslkem, Severnem in Atlantskem morju že bivajo tulémi, morski psi. Navadni tulenčlki se rodijo poleti, sivi pa šele v jeseni, v pozni jeseni, ko razgrajajo vetrovi in žen<5 valove. Prvi znajo takoj po prihodu na svet plavati. Drugim pa to ni dano: po več tednov čakajo na neprastopnih pečinah da se jim mehka bela svila na koži postopoma na-
domesti s srebrnimi, sivimi in rjavimi lisami in s trdo dlako.
Naravoslovec Niai Ranikin jih je lani ujel na fotografsko ploščo v decembru. Pet let je čakal ugodne prilike. Želja se mu je uresničila na otočju Farne v soseščini Northumberianda, kjer je navzlic besnimi naskokom meter presenetil s kamero okoli sto sivih morskih psičkov. Priroda je tako ukrenila, da se rodé ob topli letni dobi mladiči, ki se takoj lahko skrijejo pred nevarnostjo v slanem življenju; ob viharnem času pa se pojavijo njih bratranci, ki jim je treba zaščite.	N. K,
NAPAD
Vsi Štirje so planili iz utrdbe na okope, odvzeli puške vojakom ter se s svojim plenom ravnodušno vrnili ▼ utrdbo.
»Tako torej, Grimaud, zdaj pa le spet nabaši puške! Nadaljevali bomo svoj zajtrk in svoj pogovor- Kje smo že ostali?« je vprašal Athos.
»Baš si pravil, da je Mylady zahtevala od kardinala mojo glavo in zapustila Francosko,« je odgovoril d'Arta-gnan. »Kam neki je šla?« Njena pot je očividno zelo zanimala d'Artagnana.
»Menda na Angleško,« Je odgovoril
Athos. »Zakaj?«
»Da umori Buckinghama ali da g*
vsaj da umoriti.«
»To je sramota!« je vzkliknil d*Ar-tagnan ves ogorčen »No, po pravici povedano, ta del zadeve mi je v bistvu precej brezpomemben.«
IZ LITERARNEGA SVETA
ANTE DUKIC
Mož tega imena je bil istrski politik, podpredsednik pokrajinskega sabora v Poreču (1854—94). A danes mislim na njegovega rojaka ta imenjaka, (* 1867). Letos obhaja 70 letnico življenja in 50 letnico pisateljevanja. Pero je zastavil v januarju 1887 za prvi dve Številki zagrebške smotre »Balkan«: dve črtici v prozi »Pas i mačka« in »Kriomčar« O glavnem njegovem delu »Iz dnevnika jednog magarca« sem poročal v L Z 1925 (762) pod imenom I. Šega. Kakšen odmev je zbudil v italijanskem tisku, sem omenil v zadnji štev. lanskega »Zisa«. Naj dodam, da je L 1928 Vojtëch Mërka ta dnevnik poslovačil. Trpkost, obenem pa zavest osebne nezlomljivosti dihajo njegovi kratki izreki »Pogledi na život i svijet«. Objavil je zbirko pesmi »Od osvita do su-tona«.	A. D.
KNJIGE IN REVIJE
VODNIKOVA PRATIKA ZA L. 1087
Zanimivo bi bilo, prikazati razvoj slovensko pratike od Vodnika do novejših publikacij te vrste: tudi tu bi se pokazale velike spremembe v samem družabnem ustroju našega naroda, v njegovi kulturi in njegovem gospodarstvu. Razlike med prvo Vodnikovo pratiko in današnjo pratiko, ki ima njegovo ime, niso nič manjše nego med Vodnikovimi »Lublanskimi Novizami« m številko današnjega slovenskega dnevnika.
Vodnikovo pratiko urejuje dr. Pavel Kar-lin. Njegovo vodilno načelo: ustvariti iz te, po značaju vendarle priložnostne publikacije, poučno ljudsko čitanko, je vtisnilo značaj že lepi vrsti njenih letnikov. Vtisku enoličnosti se urednik izogiblje tako, da poučno gradivo, ki tvori večino tekstnega dela pratike, vedno osveži z zabavnim šti-vom, vse pa s številnimi ilustracijami. Članki so po veliki večini taki, da zanimajo slehernega čitatelja in ne samo kmečkega bralca; prav zaradi tega je Vodnikova pratika priljubljena v vseh slojih Do take priljubljenosti ji je pripomogla poleg pisane vsebine tudi skrbna oprema, v čemer Vodnikove pratika prednjači med slovenskimi koledarji.
Letošnja pratika ne zaostaja za prejšnjimi letniki Naj iz dolge vrste njenih poučnih in zabavnih sestavkov izberemo in imenujemo samo nekatere, ne da bi hoteli druge omalovaževati: Predvsem je to pesem »Slovenska zem'ia« ki io je prisneval eden naših narboljšrh lirikov Alojz Gradnik:* v zgoščeni obliki globoka vsebina' Takoj za
•) Lepe je Gnumikorm pe«em, ratn je greh ds J* pcHol v»njo madžarski kini. Dvojm freh, kei Je to ■pragi«!*! ta* urednik. Op. ar.

njo razpravo univ. prof. dr. Metoda Dolenca iz socialne zgodovine slovenskega ljudstva, univ. prof. dr. Ozvalda prispevek »Utrujene duše«, Davorina Ravljena potopis »Srečanje na morju«, dr. Mirka Karlma zdravstveni članek »Iz zgodovine osepnic«, Janka Ježa »Kako nastane vozni red« (morda malce prestrokovna za širši čitateljeki krog, čeprav zanimiva in ne suhoparna!), Rudolfa Dostala »Stare slovenske narodne šege, navade in vraže«, Ing. Frana Dolenca »Napadi iz zraka v bodoči vojni«, dr. Josipa Mihelaka razpravo o denarju ta Miroslava Adlešiča zabaven sestavek iz sveta številk Ta ali oni prispevek — zlasti članek o denarju — ne bo prav za slehernega čitatelja, toda nekoliko bolj šolanim utegne povedati marsikaj novega.
Vmes med poučnimi članki eo tudi pripovedni prispevki: iz literarne zapuščine pokojnega dr. Frana Zbašnika je objavljen »Kratek roman«, (kakor je pisatelj imenoval svoj ciklus) z naslovom »Oči« Ivan Podržaj je zastopan s kratko prozo izza vojnega časa »Kadaver št 15«. Stane Ra-ketnik pa s poljudno astronomsko pripovedko »Potovanje na Mars«.
Skratka: Vodnikova pratika je ostala zvesta programu ljudske čitanke, in ta daje njenim letnikom vrednost ki presega časovno aktualnost enega leta. Marsikdo ee bo vedno znova vračal k tem lepo ilustriranim knjigam, ki že same dostojno predstavljajo Vodnikovo družbo, njen smoter in program, ter njen pomen za slovensko ljudsko knjigo.	Lektor
Uredništvo je prejelo:
LETOPIS MATICE SRPSKE, leto CX. zv. 3. Z majhno zakasnitvijo je izšel zadnji zvezek 346 knjige, ki ga je kakor drugi zvezek tudi uredil uredniški odbor. Na uvodnem mestu je esej Marka Čara »Zastoj i tapkanje na mestu«. Sledijo trije prispevki v stihih (M. Milosevic in II. Mamu-zič) in kratka proza »Mehur od sapuna«. VI. Božovič priobčuje svoj informativni članek o Charlesu Baudelairu, znani muslimanski pisatelj Ahmed Muradbegovič pa tretje dejanje svoje drame »Na božjem potu«. Naše geografe bo zanimala študija Bor. Z. Milojeviča »Naši krajevi i naša zemlja«. Izmed ostale vsebine omenjamo prispevek Mil. Marčevida o vprašanju »Da H poetoje svesne psihičke pojave u carstvu životinja?« V rubriki Slovanski pregled je kratka notica dr. Fr. Uešiča o poljskem besednjaku psevdonimov in Fr. Malina prikaz Marcho-ve pesniške zbirke »Zpëvy na JugoslaviL Med PriVnzi in beležkami je dolgo poročilo M Matiiaševida Krleževih »Balad Pe-trice Kftremnuha« Vt so izšle lani v Ljubljani Matija«evič pravi med drugim, da je ta Krleževa knjiga dokument preteklosti ta sedanjosti ter signalna luč naši nori liriki.
Zvezku je priloženo vsebinsko kazalo. »Letopis« izdaja Matica Srpska v Novem Sadu ter izhaja šestkrat na leto po 112 strani. Naročnina za nečlane je 80 din letno.
ZDRAVNIŠKI VESTNI K, leto IX. št. 1. Izšla je prva številka novega letnika. ki prinaša na prvem mestu predavanje dr. L. Popoviča in dr. D. Dimitrijevi-ca na vseslovenskem zdravniškem kongresu v Sofiji o kaverni pljuč. Zelo zanimivo je ilustriran članek dr. SI. Prevca o kontaktnih naočnikih (žal, strašijo v članku italijanska očala!). Prav tako bo zanimal tudi laike prispevek dr. T Kobeta »Mušja ličinka kot zajedavka človeškega telesa«. Naravnost aktualno je pa predavanje zobnega zdravnika dr. J. Kallaya o »Dentoge-ni infekciji«. Avtor razpravlja o velikem pomenu te infekcije, ki je obenem velika skrb sodobnega stomatologa, čigar naloga bi morala biti v vsakem kulturnem primeru, da opozori bolnika na ta večinoma pravi vzrok želodčnih in podobnih bolezni. V rubriki Iz prakse poroča dr. Al. Novoseljsiki o ozaeni in njenem zdravljenju dr. Bogdan Brecelj pa o mednarodnem eportno - zdravniškem kongresu v Berlinu. Dr. P. je posvetil tople besede pokojnemu slovenjgraškemu zdravniku dr. Vinku 2e-leznikarju Slede zanimive in poučne rubrike; Ljubljanska bolnica- Iz zdravniških društev. Stanovski vestnik. Iz medicinskih časopisov. Nove knjige in Drobne novice. Iz uredniškega poročila zvemo, da bo uredništvo tudi naprej pazilo na brezhiben jezik in da bo vse nepotrebne tujke črtalo. Upamo, da bo urednik tudi v tem oziru strog in dosleden. Saj vidimo, kako je v tem pogledu n. pr. nemška pa tudi italijanska strokovna literatura čista, kar je v načelu popolnoma pravilno. Zlasti greše v tem oziru mlajši gg. zdravniki pn nas. Številki je priloženo vsebinsko kazalo enega letnika »Zdravniški vestnik« urejuje dr Robert Neubauer na Golniku, kjer je tudi uprava Izhaja desetkrat na leto ter stane za neme-dicince letno 90 din.
ILLUSTRIRTE ZEITUNG, LEIPZIG. L. 4796 priobčuje poleg mnogih slilk iz dnevnih dogodkov in življenja poučen članek O. Briiniga o » slepem letanju in slepem pristanku« (s slikami). Prispevek »Rastline v mapi« bo s svojimi slikami nedvomno zanimal vse ljubitelje zbiralcev rastlin Tednik izdaja založba. J. J. Weber v Lipsikem.
NAPREDEK MEDICINE
L. 1936. je prineslo v medicinskem področju toliko majhnih in velikih napredkov, da moremo tu navesti le nekatere najvažnejše. Tako je zdravniška veda dosegla nekatere prav znatne uspehe glede bolezni Basedowa, ki je, žal, še vedno prepogosta. Izkazalo se je namreč, da so najmanjše, previdno dozirane količine joda, posebno pa nova spojina, tako zvani dijodtirozim, sposobne po daljšem kuriranju spraviti po tej bolezni zelo naraslo presnovo počasi skoraj na normalo. To odkritje je nenadno izboljšalo uspehe z operativno in drugačno obravnavo te bolezni.
Prof. Lindner je dosegel zelo dobre rezultate z novim načinom zdravljenja ški-lavosti. Posebna prednost te metode je v tem, da se popolnoma izogne operaciji. Metoda temelji na dejstvu, da gledajo škileči otroci praktično samo z enim očesom, dočim drugo komaj uporabljajo in mu vid zavoljo tega sčasoma zelo oslabi Prof. Lindner prakticira sedaj tako, da pacientom za dalj časa zakrije oko, ki je dotlej bilo skoraj edino v rabi. Vid drugega očesa ee s steklom ojači in potem sledijo sistematične vaje gledanja, po katerih se otroci končno nauče normalne rabe obeh očee. Ta metoda izboljšuje vid škilečega očeea povprečno za osemkrat!
V zadnjih časih se je zgodilo v številnih primerih, da so na novo »odkrili« zdravila in zdravilne načine, ki jih ljudstvo uporablja že dolgo. »Šolska medicina« se je sedaj načelno odrekla svoje nekdanje nenaklonjenosti do takšnih zdravi' in metod ter jih raziskuje z vso potrebno skrbjo. Tako je iimel med'v ljudski medicini vedno veliko vlogo kot zdravilo za vsakovrstne bolezni. Pred kratkim ie začela medicina uporabljati med v podobi mazila za rane. in to z velikim uspehom Sedaj se je izkazalo, da more imeti med velik vpliv na sestavo krvi in na splošno človekovo stanje, posebno pa na otroka. Neki dunajski zdravnik je ugotovil na 58 otrokih v neki sirotnišnici, da so imeli po šestih tednih zauživamja medu za 8,5 odstotka več krvnega barvila nego prej. Telesna teža se jim je zvišala v tem času dvakrat močneje nego otrokom, ki medu niso prejemali. Med bi moral biti torej pogost pridatek k otroškim obedom.	àr
* fi
BREZ KINEMATOGRAFA DVE DRŽAVI
Sicer nista kdo ve kolikšni, ker gre paê za kneževino Liechtenstein in republiko San Marino Ce se prebivalcem teh državic zahoče videti kakega zvezdnika, gredo lahko čez mejo.
TEHNIČNI OBZOBMK
ŽILE IN ŽIVCI MEST
Kakor prevejajo človeka in žival žile in živci, tako prevevajo zgornjo zemeljsko plast mesta žice — živci, po katerih se pretaka elektrjčnj tok šibke in visoke napetosti, iin cevi _ žile, po katerih teče pitna voda, fekalije in gorilni plin. Preko teh živcev aite poročila, ki urejujejo in opravljajo razgibano življenje mest. Ker občutljivost vseh teh umetnih naprav ne zaoetaja mnogo za naravnimi, jih je treba negovati. Zato moramo vedno, ko zapro ulico, ko razkopavajo tlak, pomisliti, da zdrave zdravniitd — monterji ožilje jn živčevje mesta v prid splošno-eti.
žic v enem samem vodu. Saj vplivata dva bližnja voda drug na drugega prav kakor dve vodovodni cevj z mrzlo in toplo vodo. Še težje je zaslanjanje telefonskih radio prenosov. Poleg tega pa mora imeti kabel še precejšnjo mehansko odpornoet.
Osrednji del kabla tvorijo žice, ki so izvle-čene iz valjanih palic. Palice Je treba potegniti skozi nazobčane valje, v katerih postanejo tanjšj ш daljši. Tako dobljeno i^co je treba napeti v vlačni stroj (b), kjer se jti prerez še bolj zmanjša. Naposled jo je trebi še voditi skozj majhne luknjice v jeklenih ploščah, da dobe enakomerno debelino, kj znaša prj telefonskih kablih 0.6 do 0.8 kvadratnih milimetrov. Mimogrede naj ошешј-
T


SI. 1.
Oglejmo si sedaj pobliže živce modernega, mesta, način njihove izdelave in postopke, po katerih so vdelani v hladno »telo«. Kar ee izdelave tiče, zavisi le-ta zlast' od smotra uporabe. Če ee omejimo zgolj na »živčna vlaknat, ki služijo posredovanju poročil, bomo morali upoštevati električne vode za telegraf, telefon in radio, za javjlce ognja im vlomov ter za krmarjenje električnih ur. Vei tj vodi leže v sorazmerno zelo tesnem prostoru kabla. Saj vsebujejo moderni telefonski kabla debeline 11 cm nad 8.000 žic. kj eo vse dodobra medsebojno osamljene. Preko vsega kabla pa je še ovit še trd in odporn varovalni ovoj. Ekskurzija v tovarno za izdelovanje kablov je zato izredno zanimiva.
Slilka št. 1., na kateri je ehematsko zarisana izdelava kabla, nam spričuje, da je treba mnogo dela. preden nastane iz bakrene palrice, papirja, svinca, gutaperče, konoplja in katrana uporabljiv kabeL Mnogo naporov (n še več vztrajnih poskusov je bilo treba орппцЦ, preden se je posrečilo združiti 1.000
mo, da se dado na ta „ačin izvleči žice ■ premeri nekaj tisočink milimetrov.
Prj vlačenju postane žica izredno trda in krhka. Ker tako žico ni mogoče navijati, jo je treba segreti v žarilni peči (c), v katero zrak nima dostopa. Na zraku segret baker bi namreč hitro zgorel v oksid. Zato je speljana žica in po izstopu iz peči skozi vodo.
Po žarenju se žica navije na lesene tuljave ki pridejo nato v stroj za ovijanje (f)* ki prevleče žico s papirjem, svilo ali pavolo ki je zaradj potrebnega razločevanja različno pobarvana. Električno osamljena žica se združi nato na novem stroju (g), z žico drugačne barve v dvojico, na naslednjem stroju (h) z drugače pobarvano dvojico v četvo* rjco. Tuljave, na katerih je navita četvorjca žic. so nameščene na glavnem" navijalnem stroju (i). Ta 6troi je po svoji celotni zasnovi svojevrstna tehniška tvorba (slika 2.). Na desni strani slike vidimo kolo, ki v vijačni-cah navija četvorice žic (z bobničev, ki eo nameščeni zadaj) na osrednjo žilo, ki nj zavita in kj je namenjena radio prenosom.
SL 2.
Tudi bobniči, na katerih so navjite poeameene »četverice«. eo pritrjene na vrtljivem koie-•u. V primeru, da je treba v kablu združiti reč Sic kot jih vsebujejo vei bobnih eikupaj, mora miniti kabel pač бе enega ali več glavnih navijalnih strojev.
Navite žice je treba prevleči z gutaperčo ter Џ «učiti v eušitaici (4). Nato jih je treba t atfekalnici (1 m sl&ka it 3.) obdali s
evin£an«m plaščem brez živa. Kabel a teta le ni povsem gotov. Treba ga je ргеЛш* mehanično (m) in električno (m), za kar ima veaka tovarna svojdke naprave. Po pretz-kuânji navijajo kabel na velike Vezene bobniče, ki jih obb&]e)o s deskami ta naloge na železniške vozove (o), b tovarne n kable e topimo Se ne cesto ter Ц ogitejmo »polaganje kablov«. Sprva ao polagal» kable
SL a.
kar v zemljo. Pozmeje pa so spričo tega, ker je zlasti v mestih naraščala množica kablov in cevovodov, ki jih je bilo treba mnogokrat rekovati. pokrivati kabe] z zidno opeko, udi to ee ni obneslo. Zatorej danes ne polagamo kablov več v zemljo, ampak jih zavlečemo v nalašč za kable napravljene betonske cevovode s premerom 10 do 25 cm. V določenih razdaljah, ali na križiščih eo zgrajeni laški, v katerih so zvezane posamezne žile kabla Orisano nameščanje je sicer drago, vendar edino emotreno.
Mnogo težavnejša je naprava in namestitev podmorskega kabla, kj mora biti vselej tako dolg. kot je razdalja od kopnine. Tak kabel je treba delati mesece, zanj je treba sestavjti posebne vlake in zgraditi svojake ladje. Naštevanje podrobnosti polaganja morskih kablov bi nas dovedlo predaleč, zlasti ker |ih je vidno premagal elektromagnetni val, ki je, kar se uporabnosti, prilagodljivosti in cene tiče. že bistveno nadkrj-ИЈ težke, občutljive in drage podvodne žile. kj so bile še pred dobrim desetletjem nujno potrebne svetovnemu prometu in trgovini.
(tma)
Češkoslovaška (1.833). Švedska (1.581). Ostale države v Evropi imaio opazno manj kinematografov. Naj naštejemo le Švico s 340 Jugoslavijo s 336 Norveško z 225 in Luksemburško z 22 bio&kopi.
Odkar so dokazale plamenice, s katerimi so bili lani prinesli »sveti ogenj« iz Olimpa v Berlin, da v njih se nahajajoča tva-rina ne ugasne, čeprav jo precej časa držimo t vodi, so ai že močno vtrle pot v tehniko Plamenice so bile sestavljene iz natrijevega oksalata, barijevega nitrata, magnezija, šelaka in stearina.
Л. Bach; Koliko naj odStejem (lesorez)
KIPLING IN KRČMAB
Mlad španski novinar, ki je bil Kipi in ga obiakal ob njegovi 70-letnici, je priobčil več neznanih zgodbic o piscu Džungle. Ena
se glasi:
Hotelski omnibus je bil pokvaril nekaj dreves na njegovem vrtal. Kipling piše hotelirju zaradi odškodnine. Nobenega odgovora! Drugo pišimo ni imelo nič boljšega učinka. Užaljeni pisatelj je skleni) osebno poiskati neotesanca, ki je trdovratno molčal. Naletel pa je na odličnega moža, ki ee je kar topil v opravičevanju, se izdal za njegovega občudovalca in naposled т U-dregi izjavil:
»Gospod Kipling, vaše prvo piamo sem prodal za 2 funta. Drugo mi je vrglo 5 funtov, ker je bilo ostrejše. Za tretje sem upal da me bo zmerjalo, in že mi je nekdo ponujal zanje 10 funtov. Ker cenite prizadeto škodo na 15 funtov, bi bil lahko vae po. ravnal — da niste prišli osebno k meni — in še nekaj dobička bi bil shranil, da bi mogel piti na vaše zdravje !<	J>
PRAKTIČNE NOVOTE
Zakaj vas v zaprtem prostora zebe v noge?
Zato, ker si ne znate pomagati. Cesto je pomoč tudi težka, kajti so tla, Id izžarevajo mraz navzlic temu. da je prostor morda toplo zakurjen. Kdor je obsojen na sedeči način življenja ob pisalni miza> т p»
dajalni, v delavnici, a tudi stari ljudje, ki jih neprestano zebe v noge. si skušajo pomagati z vrečami odejami in na podobne načine. Dosti bolj higienični nego ti pripomočki. ki dvigajo prali. so vsekako električni ogrevalniki za noge v obliki preprostih, votlih plošč, ki jih je lahko očistiti Seveda pa zahtevajo električno napeljavo. Plošče, ki merijo 30 krat 40 cm, so iz vezanega lesa in vanje so vdelane kurilne žice. Izolirane so skrbno, tako da jim ne more vlaga nič in tudi niso nevarne zavoljo ognja Porabijo 60 do 70 vatov toka in izžarevajo prijetno, ne prehudo toploto. V preprosti izdelavi so iz temno luženega lesa, v boljši pa imajo linolejsko prevleko ali pa tudi plišasto prevleko in poniklan okvir. Za delavnice obstoji tudi večji tip kurilne plošče v izmeri 40 krat 60 cm ia s lOO-vatao porabo toka.
se \ л н as
PROBLEM 193
E. Pesonen (Finska)
abcdefgh
	jj§		JJ <		ШШ mm.			HP ШШ.\
JI		■	jif				Ш	
	Wè		§§|		a			mm 4m
JJJJ		§JJ	H	шш wk			ШЈ	
B	ém.	%	И		m	1		Wà mm
§§§		JJJJ	i	m			■	
	fii	■		i	ym	2		mk
■	il A 1Ш			ËH			Ш	
abçdefgh
Mat v dveh potezah
R e S i t e v problema 192 1. Dfi—e4; Df6—b6f (a) 2. Sd4—b5+, Ka4Xb5; 3. a3—a4 mat. 1. Df6—f2+(b); 2. Sd4—e2+ ; Df2—d4 + ; 3. Se2—«3 mat. 1. . h2—hlD(c) ; 2. De»4—a2 mat itd. 1. Th6—h3(d) ; 2. De4—ев+, Lf7XeS; 3. Tel—o4 mat.
ZA BISTRE GLAVE
308
Kdo je imel nož? Pet dečkov iz različnih krajev je napravilo potovanje pes. Po poti so opazili, da imajo s sabo samo en žepni nož in ta je pripadal Srečku. Prejšnji večer ga je bil posodil enemu izmed prijateljev, ni se pa mogel spomniti kateremu. Vprašal je tovariša iz kraja A, ki je stopal ž njim in Mirkom spredaj» da-li ima nož. Tovariš iz kraja B je potem dejal tovarišu iz kraja C, da Slavko ne more imeti noža, ker bi ga bil •»•n pred kratkim potreboval, pa ga ni mogel dobiti od njega, misli pa, da ima nož tovariš Dragutin.
Mladi ljudje so napravili majhen počitek m oba ostala tovariša, ki sta bila prej nekaj zadaj, sta sedaj dohitela prve tri. Srečko je
takoj vprašal tovariša iz kraja D, ali ima njegov nož. Ne, je dejal tovariš iz kraja E, Ivan nima noža. Kako se je torej imenoval tovariš, ki je nož imel in iz katerih krajev so bili poedini dečki?
Rešitev k št 306 (Zastave v slavnostni dvorani) Te zastave bi svoj prostor lahko zamenjale na 151,351.200 različnih načinov.
Rešitev k št 307 (Koliko vozil) Na dvorišču je bilo 6 avtomobilov po štiri kolesa, 8 trikolesnih motornih koles in 11 dvokolesnih motornih koles.
RESITEV REBUSA V ST. 8 1) vem dar, 2) Mena, dar vem, 3) v velikem E majhen dar. — Nekdo nam je poslal nemški odgovor: Mandarine (Man dar in E), in francoski: M. Surdair danse (Gospod Nadar pleše)
ČARODEJNA SLIKA
Kako bi to ptico, ki je nedvomno pobegnila, spravili spet v njeno kletko, ki niti vratic?
S pomočjo posetnice ali kosa lepenke v podobni velikosti jo prav lahko u jamči. Postavi posestnico s podolžno stranjo navpično in natančno na pikčasto črto. Potem približaj oči počasi posetnici ki sicer take» da bo stala posetnica natančno med očmi. Nekaj časa bosta ptica in kletka бе ločeni, toda nenadno se ti bo videlo, da se pti-ca giblje in v trenutku bo spet ▼ kletki. Dokler boš gledal tako na list, bo oataki ptica v kletki, kakor hitro pa oddaljiš oči od slike, bo ptica odletela.
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAN Uredništvo la uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 6 — Mesečna naročnina Dta C-j j/o	dostavljena, Din