121
Geografski vestnik 89-2, 2017 Književnost
Dra go Klad nik (ured nik):
Slo ve ni ja VII
Vodniki Ljub ljan ske ga geo graf ske ga društva
Ljub lja na 2017: Ljub ljan sko geo graf sko društvo, Za ložba ZRC, 145 stra ni, ISBN 978-961-05-0002-5
Ljub ljan sko geo graf sko društvo ima bo ga to tra di ci jo or ga ni zi ra nja ek skur zij. Ohra nja ti mu us peva
tra di ci jo, da so prav vse iz ve de ne ek skur zi je pred stav lje ne v vod ni kih. Le tos je izšel že sed mi vod nik
z opi si ek skur zij po Slo ve ni ji.
Šest ek skurzij Ljub ljan ske ga geo graf ske ga društva je bilo iz ve de nih med sep tem brom 2012 in no -
vem brom 2014. Do da na je še ek skur zi ja Geo mor fo loškega društva Slo ve ni je iz mar ca 2012. Vsa ka
ek skur zi ja je te mat sko po seb na, tako da se med se boj no do pol nju je jo v raz no lik kolaž, ki do ka zu je, kako
širo ko je geo graf sko ob zor je.
Prvi opis z na slo vom »Od kri va nje Banjšic« av to ri ce Adri ja ne Per kon nas po pe lje na od osred nje
Slo ve ni je od mak nje ne Banjšice, kjer se sez na ni mo z našo naj večjo črpal no hi droe lek trar no ter na ro -
do pi sni mi poseb nost mi, kot so tra di cio nal ni ples in izu mi ra joče ko vaštvo. Na poti je po drob ne je opi sa nih
pe tih po staj: Ka nal ski Vrh, Ve tr nik (903 m), Kal nad Ka na lom, Lo ko vec in Čepo van.
Dru gi opis z na slo vom »Selška do li na«, ki ga je na pi sal Mar jan Luževič, je med vsemi naj bolj regio -
nal no geo graf ski. Sez na ni nas z raz no vrst ni mi po kra jin ski mi, zgo do vin ski mi in umet nost ni mi pr vi na mi
Selške do li ne in nje ne ga hri bo vi te ga obrob ja, pri čemer je še po se ben pou da rek na ko lo ni za ci ji. Na poti
je po drob no opi sa nih de vet po staj: Vešter, Pra prot no, Bu kovško po lje, Želez ni ki – Ra cov nik in Na plavžu,
Davča, Pe tro vo Brdo, So ri ca in Gro har je va hiša, Spod nje Da nje ter So riška pla ni na.
Tret ji opis z na slo vom »Ob so te lje in Koz jan sko« av to ri ce Mag de Gro belšek nas po pe lje na vzhod
države, v Ob so te lje in Koz jan sko, kjer se srečamo tako s šte vil ni mi os ta li na mi pre te klo sti kot s so dob -
ni mi raz voj ni mi iz zi vi, s ka te ri mi se us pešno spo pa da jo šte vil na tam kajšnja pod jet ja. Po drob ne je je
opi sa nih šest po staj: Mu zej na pro stem Ro ga tec, Mi no ritski sa mo stan Olim je, Hiša vin Emi no, Imen -
ska Gor ca, Pod sre da ter Lev sti kov mlin.
Četr ti opis z na slo vom »Dra vinj ska do li na in Dežela učnih po li go nov« av to ri ce Ane Vovk Korže
nas po drob no sez na ni z učnimi po li go ni za eko re me dia ci je, per ma kul tur no pri de lo vanje hra ne s pou -
dar kom na sa moo skr bi in so na rav no živ lje nje nas ploh, obiščemo sa mo stan v Stu de ni cah in spoz na mo
nje go vo za ni mi vo zgo do vi no, občudu je mo pa lah ko tudi us pešno lo kal no tu ri stično po bu do. Po drob -
ne je je opi sa nih pet po staj: Poljčane – Raz voj ni cen ter na ra ve, Stu de ni ce, Križeča vas, Dole – učni po li gon
za sa moo skr bo ter Mo draže – učni po li gon za eko re me dia ci je.
Peti opis z na slo vom »Za hod no Go ričko in nje gov tu ri stični po ten cial« av to ri ce Mar ti ne Košar nas
popelje po skraj nem se ve ro vz hod nem delu države in po drob ne je sez na ni z našo naj bolj raz voj no zao -
sta lo po kra ji no Go ričkim, kjer se pre pu sti mo šte vil nim po bu dam, ki jo us mer ja jo na pot us pešne tu ri stične
de sti na ci je. Po drob ne je je opi sa nih se dem po staj: Sla tin ski vre lec Nu sko va, PGD Ser di ca, So tin ski breg,
So ti na – pod jet je Dajč, Ser di ca – Čebe lji gra dič, Beli križ in Grad.
Šesti opis z na slo vom »Piv ka in nje na vo jaška zgo do vi na« av tor ja Mat jaža Rav bar ja opi su je pivški
mu zej ski spre hod sko zi pol pre te klo zgo do vi no orožja, ki so ga voj sku joče se stra ni uporab lja le na ob -
močju Slo ve ni je, do ti ka pa se tudi fe no me na pre si ha jočih je zer na Piv ki. Po drob ne je so opi sa ne tri po sta je:
Eko mu zej Pivških pre si ha jočih je zer v Slo ven ski vasi, »Šta cu na« v Piv ki ter Park vo jaške zgo do vi ne v Pivki.
Sed mi, zad nji opis z nas lo vom »Ne kaj geo mor fo loških po seb no sti slo ven ske Sive Is tre« av tor jev Ma -
ti je Zor na, Mihe Stau ta in Gre gor ja Ko vačiča nas po pe lje po flišni slo ven ski Is tri. Sez na ni nas z manj
zna ni mi kraškimi po ja vi na flišu in me ri tva mi tam kajšnje ero zi je. Po drob ne je so opi sa ne štiri po sta je:
Bre zo vi ca pri Gra di nu, Stra ne pri Ro kav cih, od Škr lin do Mr tve ca in Izo la.
Učite lji geo gra fi je lah ko iz vod ni ka črpa jo ide je za iz ved bo ek skur zij v last ni režiji, dru gi pa se lah -
ko po drob no sez na ni jo še z ne ka te ri mi slo ven ski mi po kra ji na mi. V opi sih so na ve de ne pri po ročlji ve
točke za po stan ke in te me lji tejše og le de.
Pri mož Pi pan
Stan ko Pelc, Miha Ko der man (ured ni ka):
Na tu re, Tou rism and Eth ni city as Dri vers of (De)Mar gi na li za tion: In sights to Mar gi na lity from
Pers pec ti ve of Sustai na bi lity and De ve lop ment
Cham 2018: Sprin ger In ter na tio nal Pub lis hing, 341 stra ni, ISBN 978-3-319-59001-1 (ti ska na raz ličica);
978-3-319-59002-8 (elek tron ski vir)
V slo ven ski geo gra fi ji smo lah ko po no sni, da smo na določenih ra zi sko val nih po dročjih, kot je geo -
gra fi ja mar gi nal no sti, na sa mem vrhu. To do ka zu je tudi knji ga, ki je izšla pri priz na ni tuji za ložbi in
sta jo ure di la slo ven ska geo gra fa Stan ko Pelc in Miha Ko der man iz Uni ver ze na Pri mor skem. Ome -
nje na mo no grafija je tret ja v vr sti iz knjižne zbir ke »Vi di ki geo graf ske mar gi nal no sti« (Perspectiveson
GeographicalMarginality). Se stav lja jo 22 po gla vij, ki jih je na pi sa lo 28 av tor jev iz ce lot ne ga sve ta. Po -
glav ja so raz vrščena v štiri te mat ske raz del ke: na ra va kot družbeni de jav nik mar gi na li za ci je, tu ri zem
kot raz voj na pri ložnost mar gi nal nih ob močij, et nične sku pi ne med mar gi nal nost jo in vključenost jo ter
možni de jav ni ki mar gi na li za ci je iz raz ličnih po gle dov.
Vsi pris pev ki v knji gi na slav lja jo mar gi nal nost v luči traj nost ne ga raz vo ja. Ured ni ka na mreč v uvod -
ni ku raz mišlja ta, da je ne traj nost ni raz voj, ki je izra zi to us mer jen h krat ko ročnim eko nom skim ci ljem,
po mem ben de jav nik mar gi na li za ci je ob močij. Ne zgolj za ra di okolj skih vi di kov ne traj nost ne ga raz vo -
ja na margi na li za ci jo, am pak tudi za ra di »ne traj nost nih« po slov nih praks, ki v raz vi tejšem sve tu us tvar ja jo
brez po sle nost in so cial ne prob le me, v manj raz vi tem pa iz ko riščanje sla bo plačane de lov ne sile ter okolj -
ske prob le me. Mar gi nal nost in traj nost ni raz voj sta temi, ki sta po ve za ni in ki za go to vo v pre te klo sti
ni sta bili do volj ra zi ska ni. Hkra ti pa tudi ugo tav lja ta, da je mar gi nal nost po jav, ki se lah ko iz ka zu je večra -
122
Književnost Geografski vestnik 89-2, 2017