fS INVESTIRA Emil kopatin Številka 19, letnik 13 25.9.2003, cena 270 SIT ZAGORJE TRBOVLJE TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 ODPIRALNI ČAS: 8h - 19h SOBOTA: 8h -13h TRG SVOBODE 20 (03) 56-25-432 ODPIRALNI ČAS: 8h - 12h / 15h - 19h SOBOTA: 8h - 12h www.malgaj.si malgaj@siol.net Prepričal vas je že s svojo okretnostjo, prostornostjo in varnostjo, odslej pa vas Polo navdušuje tudi z bogatejšo opremo in ugodnejšo ceno. Polo je zdaj že serijsko opremljen z zavornim sistemom ABS, na voljo pa vam je že od 1.990.000 tolarjev. Za kupce novega Pola velja tudi 20-odstotni popust pri sklenitvi kasko zavarovanja Zavarovalnice Triglav, izkoristite pa lahko še posebej privlačno finančno ponudbo Volksvvagen kreditPlus*. Priznajte, da ste se nasmehnili. Polo. Bogatejši, a cenejši. Z(T>\ mm_■_• Malggi Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 KUJIŽNICa ceuc UVODNIK Spoštovane bralke, spoštovani bralci Zasavca! Ko boste brali te vrstice, bo že jesen, tudi astronomsko. Poletja je nepreklicno konec, ne pa tudi prijetnih druženj. Le-te boste našli tudi na naših straneh, pa v društvih, ki smo jih obiskali, med športniki... Zagorski kinologi vabijo vas in vaše štirinožne prijatelje na druženje in učenje, kako jih prijazno obvladovati. Zagotovo pa ne bo več nedeljskega druženja v trgovinah... Odsmihal bodo lahko ob nedeljah odprte le še cerkve... Vse je politika... Mojmir Maček KAZALO ------h KJE JE KAJ 4 ETI Investira i 4 Emil Kopatin: 1 7 O BOKSU Z DRUGE PLATI 2 9 Ličkanje pri Kržanu v Naslovnica: J f LIČKANJE J K Foto: | Simona Sovre I ___' ... ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar. Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovan Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.3IH. 00 SIT, O. polletje 3.420,00 SIT, 111. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan H. 5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. _______________________________________ Naslednjič ) Smo z Vami 9. OKTOBRA 2003! , r> + 0 POMEMBNEJŠE TELEFONSKE Š TE VUKE: POLICIJSKE POSTAJE ZA60RJE:03/56 61 002 TRB0VLJE03/56 21-102 HRASTNIim/SO 41 602 RADECE03/50 81 002 LITUA:01/88 83 142 P RO KI ETNE IKFOKMACIJE 03/60 -55-108 TAXt04V6H 348 041/633 »7 ZORAVSTVEN! O O MO V! ZD RADECE03/5B 88 207 ZD HRASTNIILOS/56-44-006 ZD TRB0VLJL03/56 26 322 ZD ZA60RJE03/56 55-000 Z0 UTI J A;01/8 8-81-855 FUNŠTERC H-------- VELIKO NOVOSTI VIZLAŠKEM ETIJU "V 7 podjetju ETI d.d. so v ponedeljek, S.septembra, slovesno odprli novo kuhinjo, katero je otvoril minister za delo, družino in ▼ socialne zadeve Vlado Dimovski. To priložnost so v ETI-ju izkoristili tudi za tiskovno konferenco, na kateri so predstavili bistvene dosežke podjetja v preteklem obdobju. KLJUB RECESIJI ZADOVOLJIVI REZULTATI Kljub relativno slabim razmeram na trgu (recesija na evropskih trgih, še zlasti na ETI-jevem naj večjem v Nemčiji, na Poljskem, vojna v Iraku), so v ETI-ju d.d. v prvih šestih mesecih dosegli 4.876 mio SIT celotnih prihodkov ali 2% več od doseženih v enakem obdobju lani. Čisti prihodki od prodaje, ki predstavljajo 96% celotnih prihodkov, pa presegajo lanskoletne za 5%. Dobiček iz poslovanja je znašal 204 mio SIT, celotni dobiček pa 153 mio SIT. Zaradi zaostrenih razmer na trgu in posledičnega zaostajanja za nekaterimi ambiciozno zastavljenimi cilji leta 2003 so konec meseca aprila sprejeli ukrepe za izboljšanje poslovanja, tako na področju prihodkov, nabave ter stroškov in kadrov, kar se je v mesecu juliju že pokazalo kot pravilna odločitev uprave, kajti prodaja je bila nadpovprečna, prav tako dobiček, zato bodo z izvajanjem navedenih ukrepov aktivno nadaljevali do konca leta 2003. INVESTICIJE IN AKTIVNOSTI V LETOŠNJEM LETU V ETI-ju se že dolgo zavedajo nujnosti vlaganj v razvoj novih proizvodov in novih tehnologij. Le sodoben, tehnično dovršen, kakovosten in cenovno konkurenčen proizvod zagotavlja rast delniške družbe, njeno konkurenčnost na globalnem trgu ter možnost osvajanja novih trgov in kupcev. “Brez dvoma lahko trdimo, da leto 2003 predstavlja eno najbolj 7AS4VT pomembnih let ETI-ja v razvoju sodobnih proizvodov na področju varovalk, odklo-pnikov in stikal ter tehnične keramike. V letu 2003 bo, kot plod večmesečnega intenzivnega razvojnega dela, razvitih kar nekaj novih uvajajo koncept visoko avtomatizirane proizvodnje in kompleksnih sestavnih delov za stikala in odklopnike. Preostalo proizvodnjo, ki temelji na ročnih delovnih mestih, urejajo in organizirajo v skladu s sodobnimi koncepti kuhinje (20 let), dotrajana oprema in odločba republiškega inšpektorata za zdravstvo, so poglavitni vzroki za odločitev o prenovi kuhinje z jedilnico. Priprave na prenovo kuhinje so stekle že v letu 2002, gradbena in predvsem rušitvena dela so se izvajala v času kolektivnega letnega dopusta, inštalacijska in montažna dela pa po 18.avgustu 2003. Dela na objektu so se izvajala 24 ur dnevno in bila v zares kratkem času dokončana do 1 .septembra. Cela investicijaje vredna 120 milijonov SIT. Sicer pa je povečevanje proizvodnje v enoti TK preobremenjevalo obstoječi primarni in sekundarni plinovod. Skupaj z izbranim projektantom in dobaviteljem Generalni direktor ETI-ja Jožef Smrkolj s sodelavci proizvodov, ki predstavljajo prenovljeno in izboljšano generacijo obstoječih proizvodov ali pa konceptualno povsem nove izdelke”, so povedali na tiskovni konferenci, kjer ob vseh prizadevanjih za razvoj novih proizvodov ne zanemarjajo tehnološkega razvoja. Tako je za proizvodnjo varovalk, odklopnikov in stikal ter tehnične keramike, prisotna stalna zahteva po znižanju stroškov na enoto proizvoda. To zahteva od njih stalna prizadevanja za rast produktivnosti in znižanje stroškov v celoti. Avtomatizacije posameznih faz ali celotnih procesov predstavljajo odgovor na prej omenjeno zahtevo in je v veliki meri plod lastnega znanja na področju tehnologij ter razvoja in izdelave montažnih naprav in orodij. Z nakupom sodobnih, kompleksnih in integriranim delovnih centrov, prav tako organizacije proizvodnje in proizvodne logistike. OTVORITEV KUHINJE IN OSTALE INVESTICIJE ETI-JA V LETU 2003 Zaostrovanje zakonskih zahtev na področju družbene prehrane, starost obstoječe so se odločili, da obstoječo mešanico zemeljski plin-zrak nadomestijo s čistim zemeljskim plinom. Vrednost investicijeje 12 mio SIT. Ob tem so ob prostorih v kompleksu bivše Iskre v Trbovljah prenovili zastarelo transformatorsko postajo skupaj v dogovoru z ostalimi solastniki objektov, kar je znašalo 40 milijonov tolarjev. ZNIŽANJE STROŠKOV NABAVE, PRIDOBIVANJE CERTIFIKATOV Zaradi stalnega pritiska na znižanje prodajnih cen so se odločili za obsežen in zahteven projekt zniževanja stroškov nabave. Z delom na projektu so pričeli v avgustu in poteka v sodelovanju s priznano svetovalno družbo ATK-earney. Predviden zaključek projekta je konec maja 2004, eden izmed glavnih ciljev pa je postavitev.okvirja, ki bo v ETI-ju omogočal dolgoročno doseganje prihrankov. V skladu z načelom širitve dobre poslovne prakse ETI d.d. tudi med poslovne partnerje, kjer imajo posebno mesto hčerinske družbe, so v marcu 2002 začeli z izvajanjem projekta Uvedba in certificiranje sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9002 v ETI Sarajevo d.o.o. učinkovito delo vseh sodelujočih pri tem projektu je bilo zaključeno s certifikacijsko presojo BVQI Slovenija 22.novembra 2002. Sicer pa so v ETI-ju d.d. certifikat ISO 9001 prvič pridobili leta 1993, nato pa so sledile stalne izboljšave in dopolnitve, obvezen pa je bil prehod na nov standard ISO 9001:2000, katerega so izvedli v okviru triletne rece-rtifikacijske presoje v juniju. Prav tako je bilo za pridobitev certifikata ISO 14001 izvedeno ponovno ocenjevanje vseh okoljskih vidikov ter obsežno okoljsko usposabljanje in preverjanje znanja za vodstvo DESET LET FORSTEKA HRASTNIK T J sredo, 17.septembra je sklical direktor Avgust Fišnar V novinarsko konferenco, kjer je predstavil desetletno delovanje firme Forstek. Pogovor je potekal v poslovnih prostorih na Dolu. “Orodjarna je bila ena izmed petih enot steklarne, ki so morale po izgubi jugoslovanskega trga na samostojno pot,” je začel Avgust Fišnar. “Vsi so mislili, da to ne bo preživelo, zato sem bil prva dva meseca zaposlen kar sam. Potem seje zaupanje delavcev vrnilo in z delom v orodjarni je pričelo vseh 43 delavcev...” Danes je v firmi zaposlenih 67 delavcev, od prvotnih 43 pa jih dela samo še 27. V tem obdobju so tako na novo zaposlili 52 delavcev. Veliko pozornost posvečajo mladim in izobraževanju, saj predstavljajo razvojni potencial Forsteka. Samo dva delavca imata osnovno šolo, vsi drugi imajo srednjo, višjo in visoko. Neprimerne prostore v Hrastniku so rešili že leta 2000, ko so odprli nove prostore na Dolu. V teh desetih letih se je zgodila tudi celovita prenova tehnološke opreme, tako so danes evropsko primerljiva orodjarna s sodobnim strojnim parkom. Vsako leto nabavijo vsaj enega, kar ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V T1TAN1KU X J začetku septembra se je v novo poslovno stanovanjsko V stavbo na Logu, kije že ob otvoritvi dobila vzdevek Titanik, preselil Zavod za zdravstveno zavarovanje. Na razpolago ima 130 kvadratnih metrov sodobno urejenih prostorov, zaposlene pa so tri delavke. Zavod skrbi za obvezno zdravstveno zavarovanje, dodatno zdravstveno zavarovanje, v hrastniški enoti pa lahko uredijo za zavarovanca vse okrog nadomestil plač, bolniških staležev, povračil potnih stroškov, pogrebnin in posmrtnin. Izdajajo tudi potrdila za zavarovanje v tujini. Telefonske številke se s selitvijo niso spremenile. Doslej so imeli svoje prostore v spodnjih prostorih zdravstvenega doma v Hrasmiku. (Fanči Moljk) in vse zaposlene. USTANAVLJANJE NOVIH DRUŽB Sicer pa ETI tvori matična družba s šestimi hčerinskimi družbami, ki se jim bosta v tem letu pridružili še dve. ETI Ukraine in ETI Baltik. Hčerinske družbe v Sloveniji in v tujini so v letu 2002 ustvarile 19,3 milijona eurov prihodkov in zaposlujejo 387 ljudi. Največja (merjeno po prihodkih) in v zadnjih letih najhitreje rastoča družba je ETI POLAM na Poljskem, kije v letošnjem letu dobila tudi priznanje poljske gazele. S tretjim decembrom so pri ETI-ju podpisali tudi pogodbo o ustanovitvi družbe ETI ELB s.r.o. na Slovaškem, ki je s 1 .marcem 2003 začela polno poslovati, prav tako bodo FUNŠTERC CsJ --------------1—• • ustanovili družbe ETI Ukraine (ETI d.d. bo imel 65% lastništvo) v Ukrajini ter ETI Baltik v Litvi (80% lastniški delež). Prav tako se pripravljajo na ustanovitev družbe v Rusiji. NAGRADAZA KAMNIŠKO MAJOLIKO Ob koncu omenimo še, da seje podjetje že več let zapored prijavljajo na natečaj Turistične zveze Slovenije za slovenski spominek leta. letos so bili še posebej veseli in prijetno presenečeni, saj je prvo nagrado dobila vizitka z majoliko, katere avtorje Jože Vahtar, zaposlen v ETI Svit. Peter Motnikar Sliki: PRAV W V W K S T K K znaša od 200 do 300 tisoč evrov. Forstek je tudi ustanovni član Slovenskega orodjarskega grozda in Tehnološkega centra Zasavje, v čemer vidijo nove možnosti mednarodnih povezav. Veliko izvažajo v Nemčijo, Avstrijo, Italijo... Pri domačih kupcih pa prednjači Steklarna Hrastnik in Steklarna Rogaška kristal. Zadnje čase so uspešni pri izdelavi orodij za pihalno plastiko in program Pogrnjena miza, kamor sodijo vrči, svečniki, skodelice za sadje... Za firmo Seaway pa izdelujejo dele za jadrnice. 2800 osi na leto... Sicer pa izvozijo za 175 milijonov na tuje trge. Letos so planski izvoz celo presegli. V bodoče želijo še povečati proizvodnjo orodij za specialne steklenice, Pogrnjeno mizo, kristalno steklo, pihalno plastiko in proizvodnjo delov za navtiko. Firma je v 100% privatni lasti. Imajo tričlansko upravo in skupščino, nadzornega sveta pa ne. Prizadevajo si tudi za urejeno okolje in so v zvezi s tem dobili lani republiško priznanje. V petek, so imeli dan odprtih vrat, ko so si lahko od 11. do 13.ure partnerji in ljudje lokalne skupnosti ogledali prostore in proizvodnjo. Na svečanosti ob 14.uri pa so podelili poslovnim partnerjem in posameznikom zahvale in priznanja. 7AS4vr 25. KIMOVEC 2003 Fanči Moljk U KONČANA JE KOPALNA OBNOVA SANITARIJ V SEZONA DELAVSKEM DOMU TRBOVLJE prava osrednje trboveljske kulturne hiše Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje seje lotila v začetku septembra obnove sanitarij na moški strani, na ženski strani pa so to opravili že lansko leto. V okvir letošnjih del je spadala obnova kanalizacije, prezračevanje, instalacije, obložitev sten s keramičnimi ploščicami ipd. Dela so trajala 14 dni, tako je določala pogodba, veljala pa naj bi 7 milijonov tolarjev. Hkrati se že drugo leto ukvarjajo z usposobitvijo dosedanjih prostorov MePZ Slavček in Mladinskega zbora za drugo namembnost. Oba pevska zbora so že lani preselili v obnovljene prostore sosednjega Rudarskega doma. T.L. 'V Ta letnem kopališču v Trbovljah so IN 10.septembra končali z letošnjo kopalno sezono. Običajno jo končajo 1.septembra, letos pa so jo nekoliko podaljšali zaradi lepega vremena. Ob zaključku sezone so nivo vode v bazenski školjki znižali za 20 cm, ostala voda pa bo ostala v bazenu tudi preko zime in to predvsem zaradi keramične obloge. Do začetka zime bodo opravili še razna vzdrževalna dela in se pripravili tudi na naslednjo kopalno sezono v prihodnjem letu. Letošnji obisk kopališčaje bil nadpovprečen predvsem zaradi dolgega lepega, sončnega vremena. Ker je bila vstopnina nekoliko višja od lanskoletne, je bil temu ustrezen tudi dohodek. T.L. ŠTIPENDIJE ZA OBRTNE POKLICE O eptembrska številka Obrtniških O novic iz Hrastnika med drugim opozarja na razpis občine Hrastnik za štipendije obrtnih poklicev in za študente z nižjim socialnim statusom. Štiri štipendije so namenjene za redno izobraževanje za poklice pek, lesar (mizar), lesar širokega profila, kovač, elokser, obdelovalec kovin, varilec, ključavničar, strugar, brusilec, orodjar, klepar, stavbni klepar, monter hladilnih klimatskih ali vodovodnih naprav, strojni mehanik, urar, elektronik, kamnosek, železokrivec, kemični čistilec in pralec, čevljar, pleskar, slikopleskar, tesar, zidar, krovec, keramik, natakar, kuhar. Za študente, ki imajo slabši socialni status in se redno izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih, razpisujejo 20 štipendij za različne smeri izobraževanja. Pogoje za prijavo imajo kandidati, ki imajo stalno bivališče v Občini Hrastnik in ne prejemajo republiške, Zoisove ali druge štipendije. Vloge s priporočeno pošiljko morajo kandidati poslati na naslov Občina NADALJEVANJE OBNOVE VODOVODA Delavci IBT-PIN d.o.o. Trbovlje in JP Komunala Trbovlje od začetka septembra nadaljujejo z deli in izkopom ter polaganjem novih vodovodnih cevi za pitno vodo. Dosedanje cevi so namreč dotrajane in zavoljo tega prihaja iz dneva v dan do velikih izgub pitne vode. Z deli so začeli pri zgradbi Okrajnega sodišča v Trbovljah mimo stanovanjskega bloka K/4 do gostilne Dimnik v dolžini okoli 200m. Investitorje JP Komunala Trbovlje. Če bodo na voljo še kakšna sredstva bodo z deli nadaljevali vse do gradiča. Komunala pa pripravlja tudi program obnove črpališča in zajetja pitne vode pri Mitovšku ob Savi. Po tem programu naj bi povečali zmogljivost črpališča, zgradili naj bi tudi dodatno čistilno napravo za vodo, ki se zbira z območja Kumljanskega in še kaj. Vrednost teh del pa bo znašala okoli 600 milijonov tolarjev. To bo kar precejšen zalogaj. Kdaj bodo ta program lahko začeli uresničevati pa je vprašanje denarja. (T.L.) Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5 ali jih oddati osebno na občini do 30.9.2003. Vlogi je potrebno priložiti življenjepis, dokazilo o stalnem bivališču, original potrdilo za vpis v šolsko leto 2003/2004, dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja in potrdilo o premoženjskem stanju. Dodatna pojasnila daje gospa Breda Šterbucl na občini, tel.: 56 54 364. Fanči Moljk -KROŽIŠČE!? ŠMOŽE BLIŽE:" Aj//M - BLA GO VNICA X 7 soboto, tri dni pred koncem tega »dolgega in vročega« V poletja, se je zgodilo. Uradno, z vsem pripadajočim slavjem, je bila predana namenu, torej prometu, cesta od »Njive do Blagovnice«. Po dobrih dveh mesecih trdega dela izvajalcev in zagotovo po mnogo več mesecih iskanja najboljših projektantskih rešitev, je avtorsko delo Jurija Kolenca ob strokovni izvedbi že od nekdaj kvalitetnih firm, kot so IBT - nizke gradnje, Trbovlje, Cestno podjetje Ljubljana s podizvajalci SGP Trbovlje, IBT PIN Trbovlje, EIMD Trbovlje, Elektro Ljubljana, enote Trbovlje in .. .«materializirano« - bi lahko rekli v stilu new age-a. Tovrstnih investicij v Trbovljah s tem še zdaleč ni konec, saj so skoraj vse ceste potrebne modernizacije in tudi krožišče že dobiva malce brade. Ob pogledu na temno, široko črto, trenutno še, neomadeževanega asfalta, z zaščito za pešce v obliki srebrno svetlečih se »zglancanih« stebričkov ob robu cestišča in »zanimivih« parkirišč, se noga nehote ustavi v dilemi ali bi sploh smela stopiti dalje. Pa so to storili člani Floklome skupine Svoboda Center Trbovlje in ob zvokih harmonikarjev »uhodili« podlago s slovenskimi narodnimi plesi. O, tudi govori so bili, ampak saj ni bilo povedanega nič takega, kar ni bila skrita želja vseh, do današnjega uresničenja. Kakor koli že, župan občine Trbovlje Bogdan Barovič in Žavrlan Vili, direktor direkcije RS za ceste, sta slavnostno prerezala trak, vzela vsak svoj konec v spomin in spustila nestrpne uporabnike, da naredijo prve sive sledi na čmi podlagi. Res pa je, da so bili to priviligirani »izbranci«. Sled svojih koles so najprej smeli pustiti »oldtajmerji«. Joj, kakšna nostalgija je zavela po dolini.. .Stare (za nekatere »pra«) vespe, fordi, renoji, unimog (ojej, morja rosna leta...), pa še »gasile«, ki nam mulcem ni nikoli »ušel«... Skratka, bilo je prisrčno, še boljše pa je bilo zvečer, ko so cesto za promet zaprli in je Delavska godba imela promenadni koncert in menda, če bomo le vsi ZA, bo cesta vsako soboto in nedeljo zvečer zaprta za promet in namenjena promenadi. Iz županovih ust v »ta prava« (magari božja) ušesa. Mal I 74S4vr OGLAS ------h Poznate razliko med mnenji in dejstvi MNENJA: Vsi želimo imeti svoje lastno stanovanje ali hišo. Za dosego tega cilja smo pripravljeni storiti skoraj vse in nobena ovira na poti do rešitve tega problema nas ne more zaustaviti. Še posebno potem, ko nas z vseh strani obsipavajo z ugodnimi pogoji varčevanja in še bolj ugodnimi pogoji KREDITIRANJA. V takih trenutkih sploh ne razmišljamo racionalno, temveč le sledimo svojim čustvom in splošnemu toku 'če je za druge ugodno bo tudi za nas ’ in te prilike ne smemo zamuditi pod nobenim pogojem. Tako splošno mnenje pa je lahko zelo nevarno. Ne razmišljamo kake obveznosti in dolžnosti bomo imeli s pridobitvijo svojega stanovanja ali hiše. Vse to ima dobro in slabo stran. Dobra je, da smo sedaj lastniki nepremičnine in da imamo končno nekaj svojega. Slaba pa, da smo z nakupom prevzeli tudi obveznost rednega vzdrževanja in obnavljanja, kajti le tako je moč ohraniti vrednost nepremičnine. Kako torej priti do svojega stanovanja ali hiše? To je glavno vprašanje večine ljudi. Kje zbrati sredstva za nakup ali gradnjo? Pravimo si: ‘ Varčevanje odpade - bi predolgo trajalo. Kredit odpade - je predrag.’ Potem pa se pojavijo ugodni pogoji varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Ugodni pogoji varčevanja in možnost pridobitve kredita pod ugodnimi pogoji za gradnjo ali nakup nepremičnine so postali glavni hit varčevanja. Tudi v tem primeru je splošno mnenje, daje to dobra priložnost, katere ne smemo zamuditi. Vseeno pa obstaja dobra stran te hitomanije -ljudje so se disciplinirali in začeli varčevati. DEJSTVA: Dejstva so lahko povsem dugačna. Če ne razmišljamo razumsko, temveč čustveno smo zaslepljeni, da na situacijo ne moremo gledati nepristransko. Zaradi čustev ljudje ne razmišljajo temveč se le odzivajo na dogodke. In če pustimo čustva ob strani in začnemo razmišljati razumsko, lahko vidimo povsem drugo sliko. Mogoče pa sploh ne potrebujemo novega stanovanja ali hiše, morda bi lahko le malce renovirali ali preuredili obstoječe stanovanje ali hišo. Tudi kredit ni tako ugoden kot se nam je zdelo na začetku. Zagotovo obstaja še kak drug način, da pridem do denarja. In ko začnete o tem pozitivno razmišljati in iskati rešitve se vam bodo le te nedvomno tudi pojavile. Varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi 10 let. UGODEN KREDIT!!!! za dobo 20 let. Je to ugodno? Veijemite, da ni. Obstajajo tudi druge oblike in načini varčevanja zato ni nacionalna stanovanjska varčevalna shema edina rešitev. Res je da lahko po izteku varčevanja dobimo ugodno posojilo. Kaj pa pravzaprav pomeni ugodno posojilo? Vsak posojilo je treba vrniti in to ni dobro za nas, sploh pa ne naslednjih 20 let. Če vemo kdo je lastnik stanovanja ali hiše naslednjih 20 let, vemo za koga je naš kredit dobra stvar. Za nas gotovo ne. Za banko, ki nam gaje ponudila pa vsekakor je. Imeli bomo svoje stanovanje ali hišo, plačevali račune, odplačevali kredit, jo obnavljali in vzdrževali ter plačevali davek na nepremičnino, ki še ni naša lastnina vse dokler ne odplačamo zadnjega obroka. Vprašajte se kako boste živeli teh 20 let, čemu se boste morali odreči in ali je nakup lastnega stanovanja ali gradnje nove hiše vredno toliko, da boste za to žrtvovali svojih 20 najboljših let življenja? Vzemimo primer iz zloženke za varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi: Varčevanje 10 let po 26.000,00 SIT. Na osnovi tega dobimo kredit v višini 16.740.000,00 SIT. Mesečna anuiteta kredita na osnovi skupne obrestne mere je 172.400,00 SIT. Če sedaj izračunamo koliko bomo banki vrnili za kredit v višini 16.740.000,00 SIT pod ugodnimi pogoji vidimo, da ji bomo morali v 20 letih vrniti 41.376.000,00 SIT. To pa le ni več tako ugodna obrestna mera kot sejo oglašuje kajneda. Sedaj napravite še kratek test, če ste sposobni normalno živeti in istočasno odplačevati mesečno anuiteto za najeti kredit. Naslednjih šest mesecev simulirajte, da morate odplačevati mesečno anuiteto kredita in ta znesek položite vsak mesec na posebno varčevalno knjižico. Istočasno pa poskušajte normalno živeti. V tem testnem času se bo pokazalo ali ste sposobni živeti s tem posojilom ali ne. Pri tem se morate zavedati, da je 20 let dolga doba in da se v tem času lahko marsikaj zgodi, na kar sami ne morete vplivati, posledice pa vseeno nosite. Želim vam, da se o teh stvareh odločate na osnovi dejstev in ne mnenja. Če sami ne morete ugotoviti teh razlik nas pokličite, da jih ugotovimo skupaj! za upravljanje osebnega premoženja Pavel Kotar, GSM: 040 851 140 e-naslov: pavel.kotar@,donos.net http ://www.donos.net Valvasorjev trg 3 1270 Utija teiyfax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja tutatite 'Djj trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP „ , , E-mail: atv.signal@sioi.net o OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEHI O OTVORITEV NOVOASFALTIRANE CESTE V ZASAVJU Tz odročnih podeželskih krajev je bila pot na delo in v šolo po strmi makadamki vsak dan težja. To stisko sta znala opaziti radeški Jlin trboveljski župan in skupno pripomogla k asfaltaciji cestne povezave iz Radeč, preko Čimernega in Dobovca v Trbovlje. Na slovesni otvoritvi v septembrskem nedeljskem dopoldnevu te pomembne pridobitve seje zbrala zavidljiva množica, prek 350-tih domačinov in tistih, ki jim ta pot veliko pomeni. Ta dogodek seje odvijal na občinski meji med Radečami in Trbovljami, natančneje pri domačiji, ki je daleč naokoli znana pod imenom pr’ Kovočk. Začetek slovesnosti je naznanil pihalni orkester radeških papirničarjev. Med ubranostjo njihovih viž pa seje s konjsko vprego kumske konjenice pripeljal trboveljski župan Bogdan Barovič v gorenjski narodni noši. Lepo in podeželskemu okolju primemo je pripravila svoj plesno pevski nastop tudi trboveljska folklora ob kar dveh harmo-nikaših. Po prijetnem uvodu pa sta oba župana z gostom iz Ministrstva za promet in zveze svečano prerezala otvoritveni trak in med ljudmi je zavladal velik aplavz v znak nepopisnega zadovoljstva in veselja ob tako veliki in pomembni pridobitvi. Vsi skupaj so se povzpeli kar na Trboveljski župan Bogdan Barovič »gank« Kovočkove (levo) in radeški Franc Lipoglavšek hiše in slovesno sta zaslužna za veselje številnih spregovorili vsem svojih občanov Pihalni orkester radeških papirničarjev, ki je na svoj način popestril dogodek navzočim. povezujejo kraje, kraji povezujejo ljudi, ljudi pa Župana sta izrazila veliko povezuje življenje!« je kot zadovoljstvo tovrstne so- moto dogodka oblikoval sedske povezave. »Ceste Bogdan Barovič. Vsem Udeležilo se je veliko ljudi uporabnikom te ceste sta zaželela varno pot po teh lepih krajih pod Kumom ter zaključila z dejstvom, da cesta povezuje rodove in rodove. Vsi zbrani pa so bili veseli tudi besed Vilija Žovrlana iz Ministrstva za promet in zveze, kije med drugim tudi omenil, da imajo jasen pogled in oblikovano vizijo nad, obnove še potrebnimi cestami v naši okolici, kot je npr. desni breg reke Save med Hrastnikom in Zidanim Mostom ter neasfaltirana cesta v dolini Sopote. Praznovanje se je v vasi Čimemo nadaljevalo še ves popoldan, kjer so postregli s pijačo in jedačo ter se vsi zbrani pozabavali ob harmonikaših. Besedilo in foto: Tatjana Potrpin 7AWr ---------y OBČINSKA PRIZNANJA OBČINE RADEČE TVT a svečani seji občinskega sveta, ki je bila 5. septembra v Domu kulture, so podelili občinska priznanja, častni občan, zlatnike in srebrnike občine Radeče. Letos je Občinski svet za častnega občana Radeč izbral Janeza Zahra-stnika, kije pustil marsikatero neizbrisno sled s svojim delom in razmišljanjem za prihodnost. Med ostalim je bil prvi mož v Tovarni dokumentnega in kartnega papirja. Podjetje se je takrat povečalo, saj je našlo nove trge, pričelo nov razvojni ciklus in gojilo odlične poslovne odnose z denarnimi institucijami v Beogradu. Poleg tega je predsedoval Godbi, skrbel za razvoj nogometa, izgradnjo stadiona, šole, telovadnice, zdravstvenega doma, dajal pobude za izgradnjo komunalnih objektov. Vedno je bil vztrajen in pripravljen pomagati svojim sodelavcem, znancem pa tudi drugim, ki so ga prosili za pomoč. Po zaključku profesionalne kariere v Tovarni papirja Radeče, je bil 1994 izvoljen za prvega župana nove Občine Radeče. Postavil je temelje za razvoj občine. Kot neizprosen pogajalec je dosegel, da sta Vrhovo in Radeče pridobila novo, modernejšo podobo, ustrezno zaščito pred visokimi vodami (zaradi zajetja Save za HE Vrhovo) in leta 2002 tudi stalni vir sredstev za najnujnejše vzdrževanje komunalnih naprav. Delal je tudi na drugih področjih, kjer je s svojim delom dvigoval ugled Občine Radeče. Občinski svet je podelil pet zlatnikov Občine Radeče, ki so jih prejeli: Veterinar Boris Vahtar, ki ga je službena pot preko Osijeka pripeljala v Radeče. Vedno seje trudil narediti nekaj več kot le tisto kar je zahteval njegov poklic. Tako je veliko prispeval k odprtju bencinskega servisa, saj so morali krajani prej po bencin v Trbovlje ali Krško. Bil je član AMD in dolgoletni član izpitne komisije za voznike motornih vozil. Njegova ljubezen do živali in narave ga je pripeljala med prve člane Hortikulturnega društva, kjer je pomagal reševati začetne težave. Kot okoljevarstvenik je veliko postoril za varno zaščito Radeč pri izgradnji HE Vrhovo. Ob svoji 80-letnici je bila likovna razstava, kjer seje predstavil kot estet in vrhunski likovni ustvarjalec. Jože Prah iz Svibnega, ki je vedno povezoval ljudi v kulturno družabnem duhu, jih bogatil z ljubeznijo do vsega, kar jih obdaja in s čimer živijo. Vedno je znal povezati in širiti prijateljske vezi med krajani Svibnega s krajani drugih KS. Je mentor Študijskega krožka Svibno, ki deluje v okviru Andragoškega centra Slovenije in zna prisluhniti interesom krajanov. Pod njegovim mentorstvom je nastala zložennka o Svibnem in Vodnik po turistično-zgodovinski-gozdni-učni poti. Medsebojno povezuje lovska, planinska, športna društva in vse, ki so pripravljeni sodelovati, ne glede na to kateri generaciji kdo pripada. Društvo prijateljev mladine Radeče, kjer člani s svojim prostovoljnim delom pripravijo številne prireditve za majhne in velike. Njihovi »Otroška maškarada« in »Novoletne prireditve« so postali že tradicionalni. Poskrbijo za bogat program prireditev, obdaritev otrok in ne pozabijo tudi otrok s posebnimi potrebami. Jože Po trpin je priložnostni fotograf, dopisnik in pisatelj. Njegovi sta Srce slovenske zemlje - Kumski zbornik, izdan 1998 in Skriti zaklad - Kronika župnije Svibno, izdana decembra 2002. Tako je bil eden prvih avtorjev, ki je bogato in vsestransko predstavil Svibno in njegovo širšo okolico v Občini Radeče. Franc Medved je eden od ustanoviteljev moškega pevskega zbora na Jagnjcnici. Njegov predsednik je od leta 1985. S pomočjo ostalih članov upravnega odbora je skrbel, da so prihajali mladi pevci in da je zbor kvalitetno »rasel«. Znal je poskrbeti za finančna sredstva in poiskati novega zborovodjo. Gojil je tesne stike z lokalnimi skupnostmi, društvi in organizacijami. Župan, Franc Lipoglavšek, je podelil štiri srebrnike Občine Radeče: Mariji Bregar za dolgoletno delo v iniciativnem odboru za ustanovitev KO DIS (Društvo izgnancev Slovenije op.a.)Radeče (v letih 1990-1992) in od njegove ustanovitve 26.novembra 1992 dalje v vodstvu KO. Veliko število ur je žrtvovala organiziranju in delu, povezanim z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja ter uveljavljanju pravic po nemškem zakonu Spomin, odgovornost, prihodnost. Leta 1999 je prevzela vodenje KO. Rado Ribičke, v AMD Radeče aktiven že preko trideset let. Bil je dolgoletni predsednik, ki je skrbel za razvoj in obstoj društva. Njegovo petindvajsetletno delo inštruktorja in predavatelja cestno prometnih predpisov je bilo povezano s prizadevanjem vzgojiti vzorne in vame voznike. Po ustanovitvi Občine Radeče je postal prvi predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, katerega član je še danes. Ker ni bil nikoli v prekršku ali kaznovan je resničen primer vzornega in humanega voznika. Franc Zorec je član Združenja šoferjev in avtomehanikov že od leta 1970. V društvu je bil aktiven, saj je opravljal tudi funkcije blagajnika, tajnika in predsednika. Pod njegovim predsedovanjem navezujejo in skrbijo za stike z ostalimi združenji po Sloveniji.Z občinskim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sodelujejo v akciji '»vama pot v šolo«. Andrej Čeč je član Združenja šoferjev in avtomehanikov Radeče od leta 1980. Skoraj od začetka članstva v združenju je član upravnega odbora. Bil je tudi že tajnik in blagajnik, zadnji dve leti opravlja kar obe funkciji. S svojim delom pripomore, daje ZŠAM Radeče cenjeno pri ostalih združenjih v naši državi. Aktivno sodeluje z občinskim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predvsem v okviru akcije »varna pot v šolo«. Naj uredništvo in avtorica prispevka iskreno čestitamo vsem nagrajencem z željo, da bi aktivno delali še naprej, vsak na svojem področju! Irena Vozelj yFUNŠTERC ——H------------- 5. TRADICIONALNA PRIREDITEV OB PRAZNIKU KS DOLE PRI LITIJI '■V''rajevna skupnost Dole pri Litiji je že petič tradicionalno in bogato praznovala svoj krajevni JVpraznik z glavnim poudarkom na temah: konjeniške poti in podeželje. Praznovanje na Dolah pri Litiji seje pričelo v četrtek, 11. septembra in zaključilo v nedeljo 14. septembra 2003 s konjeniškim taborom, katerega udeleženci so poleg prijetnega druženja in povezovanja, jezdili po Oglarski poti in se pomerili tudi v konjeniških igrah za Valvazorjev prstan. Športno društvo (ŠD) Dole pri Litiji je praznovalo svojo 25. letnico obstoja. Ob tem so vsem zaslužnim podelili priznanja ter si izrazili najlepše želje še za v naprej. ŠD Dole pri Litiji - sekcija za ohranjanje naravne in kulturne dediščine je v sodelovanju s Centrom za razvoj Litija (CRL) priredilo tudi okroglo mizo z naslovom »Podeželje - prostor neizkoriščenih priložnosti«, ki jo je vodila direktorica CRL, Saša Gradišek. Glavni gost okrogle mize je bil kmet iz avstrijske Koroške, Hanzi Mikelj. Za uvod j e Karmen Sadar iz CRL podala iztočnice utripa podeželja v litijski občini. Kljub temu, da obsegajo kar Martin Oblak ob svojem “vitezu” 2/3 zemljišč v litijski občini kmetijske površine in 10% ljudi živi od te dejavnosti, se srečujejo s težavami, ki pestijo celotno slovensko podeželje. Tu se podeželje srečuje z zaraščanjem kmetijskih površin, slabo organiziranostjo kmetov predvsem pri povezovanju na tržišču, z nizko izobrazbeno strukturo, neugodno starostno kategorijo, ki vodijo v težave dedovanja ipd. Razvojne usmeritve v občini, pa so vsaj idejno usmerjene v intenzivno medsebojno povezovanje kmetov, nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje za dopolnilne dejavnosti. Hrepenijo po intenzivni povezavi podeželja s turistično dejavnostjo in proizvajanjem tržno zanimivih proizvodov. Med dmgimje gost, Hanzi Mikelj poudaril, da ima slovensko podeželje prednost pred avstrijskim po bogati in boljši ponudbi hrane, a žal je v Sloveniji za enkrat preveč ovir državnih institucij (zakoni), šele nato se odpirajo vrata. Tu potrebuje slovenski kmet še obilo potrpežljivosti in vztrajnosti na poti do uspeha. Vsi obiskovalci velikega dogodka na Dolah pri Litiji so se lahko kljub slabemu vremenu naužili raznolikih krasot. Eden od njih je bil tudi sejem domače obrti, kjer so se predstavljala domača društva in domači kmetje s svojimi produkti. Poskusili smo lahko domače pecivo, žganja, tradicionalno domačo jed idr. Vaški kovač je okoval konje, oglarji so kuhali kopo, Martin Oblak seje predstavil s svojimi »vitezi«, ki jih odlično in natančno izdeluje v svoji domači delavnici in še veliko drugega smo si lahko ogledali. Študijski krožek Sopota pa je vse, podeželskih običajev željne ljudi navdušil s hudomušno predstavitvijo snubljenja dekleta ob pomoči zgovornega mešetarja in muzikanta. Po Dolah se je razlegal tudi ubrani glas harmonikašev, saj so izbrali godca leta 2003, kar si je priigral Boštjan Kavšek iz fTČCTF------------------1 | % f Mladi konjenik Svibna. Tudi letos so v sodelovanju s CRL v krajevni skupnosti Dole pri Litiji ocenjevali urejenost hiš, fasad, poti, gospodarskih poslopij ipd. ter razglasili najbolj zaslužne. Naj vas so že drugo leto zapored postale Gradišče. Naslov naj domačije si je prislužila domačija Oblak, ravno tako iz Gradišč. In letošnja novost je bila ocenjevanje naj stanovanjske hiše v KS Dole za leto 2003, kar si je prislužila hiša lastnice Angele Pavlin iz Dol pri Litiji. Dole so tudi glasbeno zaživele in privabile v svojo sredo številne obiskovalce. Tako so v petek ustvarili nepopisno vzdušje za 1500 glavo množico obiskovalcev zabave ob skupini Mambo kings ter v soboto razveselili še ostalo publiko fantje ansambla Svit. Prebivalci KS Dole pri Litiji so odlično pripravili svoj dan, svoj praznik. Veliko ljudi je sooblikovalo ta dogodek, a daleč največ zaslug za vso koordinacijo ima že vseh pet let ravno predsednik KS Dole pri Litiji, Dušan Mak. Tatjana Potrpin 7AK\VC Hanzi Mikelj (levo) in direktorica CRL Saša Gradišek /O j banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bantna skupina Nove Ljubljanske banke SPOŠTOVANI POSLOVNI PARTNER V Banki Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke želimo čimbolj približati bančno ponudbo svojim strankam, zato smo s ciljem še kvalitetnejšega poslovanja na področju naložb gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in drugim zasebnikom ter društvom pristopili k spremembi organiziranosti. V poslovni mreži, doslej namenjeni predvsem prebivalstvu in plačilnemu prometu in nanj vezanih storitev (elektronsko poslovanje, klasični limit, poslovanje z gotovino, dnevno nočni trezor, interni plačilni promet v skupini NLB), se bodo od 15. oktobra 2003 dalje pridružili komercialisti, ki se vam bodo individualno posvetili in vam nudili storitve namenjene financiranju vašega poslovanja. Vse male gospodarske družbe, samostojni podjetniki in drugi zasebniki ter društva s sedežem v Hrastniku in v bližini Hrastnika bodo opravljali naložbene posle pri komercialistu -Borutu Dorniku na naslovu: Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke poslovalnica Ojstro,Trg Franca Kozarja 14 a, 1430 Hrastnik telefon: 03 56 42 407; e-pošta: Borut.Dornik@banka-zasavje.si Vse male gospodarske družbe, samostojni podjetniki in drugi zasebniki ter društva s sedežem v Zagorju in v bližini Zagorja bodo opravljali naložbene posle pri komercialistu -Benu Benku na naslovu: Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke poslovalnica Medija, Cesta zmage 16 a, 1410 Zagorje telefon: 03 56 55 676; e-pošta: Beno.Benko@banka-zasavje.si Za vse ostale komitente pa skrbi ekipa komercialistov na sedežu banke v Trbovljah. To so: Tomaž Poznič - za velike gospodarske družbe ne glede na njihov sedež, Ines Knez - za srednje gospodarske družbe ne glede na njihov sedež, za male gospodarske družbe, za samostojne podjetnike in druge zasebnike s sedežem izven Zasavja, Magda Deželak - za male gospodarske družbe, za samostojne podjetnike in druge zasebnike s sedežem v Trbovljah ter proračunske uporabnike ne glede na sedež in Majda Bastardi - za male gospodarske družbe, za samostojne podjetnike in druge zasebnike ter društva s sedežem v Trbovljah. Naš naslov je: Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke oddelek naložb,Trg revolucije 25 c, 1420 Trbovlje telefon centrala: 03 56 26 233 e-pošta: ime.priimek@banka-zasavje.si V banki nudimo široko paleto storitev na področju naložb, kot so: krediti za tekoče poslovanje različnih ročnosti, krediti z obnavljanjem črpanja in vračanja, izvozni krediti, krediti za plačilo uvoza, krediti za kritje uvoznih akreditivov, odkupi terjatev, storitvene in finančne garancije, poslovni Eurocard, dolgoročni krediti za nakup osnovnih sredstev, devizni in tolarski akreditivi. HREPENELI SO PO SVOJI DOMOVINI Podkum 1941 - 2003 »Enkrat, da vidim še temne gozdove, slišim potoček, kako žubori, vinsko gorico, ki v soncu večernem z grozdjem zorečim kot zlata žari. Podkum 2003. Jesenske sape, igra sonca in oblakov. Asfaltna cesta, šola, cerkev, gasilski dom, lepe hiše, predvsem pa dobri ljudje Pred drugo svetovno vojno se je naselje imenovalo Sveti Jurij pod Kumom. Nemci so med vojno Kumljansko, skoraj povsem izselili.Zdaj pa se 12. september, dan, ko so se vrnili izgnanci na domača ognjišča, praznuje kot krajevni praznik. Tudi letos so svoj praznik proslavili kar se da slovesno. Predvsem gre zahvala Gorazdu in Ireni Mihevc, ki sta s pomočjo domačinov, KS Podkum in številnih sponzorjev, ki so poskrbeli za materialno in tehnično izvedbo, postavila naravoslovno pot » Čopova hosta «. Le ta je namenjena predvsem spoznavanju gozda. Nešteti ekosistemi so združeni našli zavetišče prav v gozdu. Vredno je truda ogledati si to pot, ki ni zanimiva samo za šolarje, temveč za vse ljubitelje neokrnjene narave in naravnih lepot. Torej krajevni praznik se je pričel z odpiranjem te pomembne naravoslovne poti. Nadaljeval se je v vetrovno vendar sončno nedeljo, 14. septembra, ko so se že po tradiciji zbrali Kumljanci in njihovi gosti.Učenci PŠ Podkum so pripravili program, ki se je pričel, ko je Mešani pevski zbor Podkum zapel Zdravico. Prisotne je pozdravil najprej predsednik KS Samo Vrtačnik, potem pa še predstavnik občine Zagorje Branko Omahne. Harmonikar Matic je razveselil vse prisotne z veselo vižo.To pa še ni vse. Že po tradiciji je odigrana na športnem igrišču nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi (moškimi Predsednik KS Podkum Samo Vrtačnik je predal krajevno priznanje Ireni In Gorazdu Mihevc za požrtvovalno delo pri pripravi naravoslovne poti “Čopova hosta” seveda ). Ne bomo vam povedali kdo je zmagal, da ne bi bil kdo užaljen. Pred gasilskim domom je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo, za dobro voljo pa je poskrbel ansambel Borisa Kudra iz Trbovelj. St. Radunovič, sliki Tatjana P. POLICISTI ZOPET V CEMSENIKU o že držalo. Policist -DSašo je izjavil ob odhodu, da bi najraje kar ostal pri nas.Veseli smo obiska. Tokrat je vsakoletno srečanje bilo še posebej zanimivo. Učenci PŠ Čemšenik in Podkum so spoznali dva pametna in prelepa policijska konja Gizma in Vamosa. Policista Uroš in Blaž še posebej skrbita zanju. Uroš je učence najprej opozoril na vse nevarnosti, ki prežijo na njih v prometu. Prometna vzgoja je zelo pomembna, saj vsako leto ceste terjajo svoj krvavi davek. Zato pogovor s policisti in učiteljicami o prometu in kako se obnašati, da bo pot do doma vama, ni odveč. Konji so policistom v veliko pomoč. Dresirani so tako, da se znajdejo v skoraj vsaki situaciji. Učenci so veliko izvedeli o teh plemenitih živalih.Uživali so, ko so se pogovarjali s policisti in božali konje. Izvedeli so marsikaj zanimivega. Zato ni čudno, da so policisti vedno dobrodošli v Čemšeniku in Podkumu. Učenci 4.r PŠČ so se celo malo pošalili in upam, da jim prijazni policisti tega ne bodo zamerili. »Zadnjič so policisti k nam prišli, z razigranimi konjički. Prvi policaj pištolo je imel, drugi pa bič. A tretji? Tretji pa čisto nič. Povedali so nam kako, je treba konje hraniti lepo. Pa še prijazni so bili, kot so policisti vsi.« St. Radunovič [ KAJ STE PA DANES j »PAMETNEGA« POJEDLI? zdravi prehrani je bilo izrečenih in napisanih že mnogo besed. A le besede so premalo, da bi se tudi I zares zdravo prehranjevali. Res pa je, da je od tega odvisno I naše dobro (ali slabo) počutje, pa ne le fizično, ampak v veliki ! meri tudi psihično in ne nazadnje je s seboj zadovoljen človek,v | dobri fizični kondiciji tudi zaželen v družbi in prav gotovo ne * jamra:«Gor boli me, dol boli me - auva!« Teoretično znanje in nato še prakso o tej »vedi« (in prav I nič pretirano ni, če to imenujemo veda ali znanost) pa ni tako | enostavno osvojiti in nato še živeti po teh in takih pravilih in | merilih. V Zagorju se je na idejo Danice Kurent in njenega moža | zbralo nekaj ljudi, ki se zavedajo pravilnosti prehranjevanja, ■ imajo že nekaj znanja in želijo o tem vedeti še več, si izmenjati I izkušnje in razširiti polje znanja, skratka hočejo narediti nekaj * SAMI ZA SEBE, ne da bi čakali na »čudežno pilulo«, ki jo ■ predpiše zdravnik, če »čudežno« prideš v polni čakalnici na I vrsto. Odločili so se, da vse informacije, ki so si jih pridobili iz | literature ali na seminarjih ali kako drugače, morda tudi iz prakse, | čim več in čim bolj približajo širokemu krogu ljudi, kijih seveda I to zanima. Vsak ponedeljek se v dvorani na Obrtni zbornici | zberejo ob 19.30 uri »enako misleči« in imajo - za začetek- ■ enourni informativni pogovor. Gre v bistvu za neko temo, - menjajo se trije ali štirje »informatorji«, kajti vsak človek isto ! stvar vidi s svojega vidika drugače, kot drugi in vsaka * informacija je dobrodošla. Do sedaj so druženja potekala na osebna povabila oziroma I po sistemu »jaz povem tebi, ti njemu, on drugemu itn« in to se I je zaenkrat pokazalo za zelo uspešno, zato v oglasih ali na | plakatih njihovih vabil ne boste našli. Za t.i. »ciljno populacijo« I pa pogovor pripravijo na njihovo željo samo zanje in tudi | tematiko prilagodijo glede na njihove potrebe. Zaenkrat so ■ se odločili, da o zdravi prehrani spregovorijo »na splošno«, I kar je sicer zelo relativno za vsakega posameznika. Področje * zdrave prehrane je zelo široko in v bistvu spada v preventivo, ■ kar pa tudi pomeni kakšnega čakajočega manj v ambulanti, če I že ne dobrega in zadovoljnega človeka. Že mogoče, da mnogi ne bodo našli časa, še bolj verjetno I pa je, da so malce »kamot« in se za obisk ponedeljkovih | razgovorov ob pol osmih zvečer v dvorani Obrtne zbornice v I Zagorju preprosto ne bodo odločili zato, ker bi bilo potrebno I sezuti copate. Tem svetujemo, da si vsaj v Zasavcu, kjer bodo e v naslednjih številkah objavljeni članki z nasveti o zdravi in ■ pravilni prehrani, preberejo nasvete Danice Kurent in njenih J sodelavcev. Ne nazadnje, vsi se bojimo bolezni, še posebej pa * še zmečkane »obleke«, ki je ni moč z likalnikom pogladiti ali pa ■ tiste, ki se je z buciko raje na daleč izognemo in prepričana I sem, da pravilna prehrana prihrani vsaj nekaj teh skrbi in strahu I pred - »Joj, kako grozno izglodam!« Nasvet za dober in pravilno izbran obrok (in to še | brezplačen), zagotovo pomeni en dan krasnega, udobnega in I zadovoljnega počutja! „ „ fourmer /KOM! MJBOUŠA 5M/MKA UTRINKI Kaj pa imamo danes na dnevnem redu? Nekaj, kar nam odvzame kar precej časa, da o denarju sploh ne govorimo. Reklame. Ste se že kdaj opekli? Pa menda ne, da jih jemljete preveč resno. Zavite v šelesteč papir, z izbranimi besedami nam ponujajo nebesa. Le kdo si ne bi želel prav takega avtomobila? Udoben, prijazen okolju, z malo porabo, a cena? Ah, ni vredno besede. Odločite se, čimprej, da ne bo prepozno. Največja izbira, najnižje cene!Pozor, samo še danes, samo za vas! Ne zamudite enkratne priložnosti. Bi bili radi večno mladi? Prav ta krema je kot naročena za vas, nobenih gubic in lepotnih napak več. Skrbi vas vaša postava? Nobena dieta za vas ni dovolj dobra, nobena vaja dovolj učinkovita? Ne skrbite, vaš problem je rešen. Za zdravje in idealno postavo je poskrbljeno. Samo kupite ta in ta preparat, pa še to in to napravo po vrhu. Še vedeli ne boste kdaj se boste spremenili.( Na žalost sprememba bo zgolj v vaši denarnici.) Katera gospodinja si ne želi brezhibno opranega, dišečega, mehkega perila? Pa saj to sploh ni vprašljivo. Ta in ta prašek bo opral perilo tako, da ga še prepoznali ne boste. Svet je poln srečnih družin, ki nimajo nobenih skrbi. Za popolno srečo je poskrbljeno. Samo pokličite določeno številko, ali pa kupite reklamirani izdelek in vsi vaši problemi bodo rešeni. Vse se bo samo uredilo, vi le uživajte in pripravite denar. Samo ne vem, kdaj si ga boste ob silnem uživanju lahko prislužili. Zapomnite si! Sporočila vam pošiljajo tisti, ki si želijo vaš denar, in čim več zaslužka. Ali si vi tega ne želite? Boste imeli dovolj časa za to? Boste morali garati veliko več, da bi si privoščili vse te neštete dobrote in ugodnosti? Hvaležne ciljne skupine so tudi naši otroci. Kako dopovedati otroku, da vse kar vidijo, slišijo ali preberejo ni ravno najboljše.Če imajo to sošolci ali sosedovi otroci to še ne pomeni, da morajo imeti vsi! Saj smo na žalost že tolikokrat slišali: - Vsi že imajo, samo jaz ne...Proizvajalci reklam se tega še predobro zavedajo. Večkrat samo odmahnemo z roko, če pa že nismo dovolj potrpežljivi tudi kupimo želeno stvar, da bo mir pri hiši. Tolažimo se: saj garamo za otroke, za njihov blagor, pa še tako so pridni, nekaj veselja jim pa res privoščimo. Ko se kasneje premislimo je prepozno.Otroci so nekaj dni veseli in ponosni, dokler se ne naveličajo. Najprej prepričajmo sebe, potem pa še njih, da NI VSE ZLA TO, KAR SE S VETI! St. Radunovič omm jo 10 URI NtzKB am + Intervju - Emil Kopatin »POMEMBNO JE DA LAHKO REČEŠ - ŽIVIM!« Trosti ljudi je že slišalo zanj. Če ne prej, pa zagotovo IJ.septembra, ko je bila v Litiji izredno spektakularna predstavitev boksa \J in ostalih borilnih veščin. Emil je namreč bil glavni organizator te prireditve. Je večkratni državni prvak v boksu, poleg tega je tudi trener boksa, ukvarja pa se tudi s potapljaštvom, alpinizmom, padalstvom, skratka izredno raznovrsten človek, katerega strast je soočenje s strahom. In seveda dovolj zanimiv sogovornik za tokratni intervju. Večino svoje športne kariere si preživel v Se ti je kdaj zgodilo, da si moral te ringu kot boksar. Kdaj si pravzaprav borilne veščine oziroma osnove boksa začel trenirati borilne veščine? uporabiti izven ringa? ro o. o * E LU Borilne veščine oziroma karate sem pričel trenirati pri trinajstih letih, nato pa sem presedlal na boks. Zakaj? V karateju preprosto nisem našel tistega izziva, tiste realnosti, boks pa je takšne sorte šport. Na vzhodu ima borilna veščina predvsem koncept osebnostne rasti. Sploh na Japonskem, kjer izhajajo iz zena, kjer je umetnost borilnih veščin haiku koezije, origami, obrezovanje bonsai drevesc. Od tu izhajajo tudi borilne veščine kot npr. karatedo, judo, aikido, kjudo, kendo. Če opazite, se na koncu vedno izgovori do, kar pomeni pot. Ta pot pomeni pot k samemu sebi. Kar se pa športa tiče je to samo en del borilne veščine, samo ena veja. Šport kot je recimo karate ali boks, je samo eno predstavljanje borca bližje realnosti, ker bi se mogoče lahko na ulici znašel v stresni situaciji. Borba je odlična simulacija stresnega stanja, ko borec lahko opazuje, kako njegov um deluje in ga bere ter vidi, kako bo v teh stresnih situacijah reagiral. 7ASAvr Ja, dvakrat, ko sem moral uporabiti samoobrambo in takrat so mi te prvine, kijih obvladam, še kako prav prišle. Z borilnimi veščinami pridobiš neko samozavest, saj se moraš postaviti zase. In kar je bistveno - z borilnimi veščinami se ne razvija agresivnost. Za laika je agresivnost isto, kar jeza borca borbeni duh oziroma zanšin, kot se temu strokovno reče. Zanšin pa ni agresivnost, ker ta agresivnost predstavlja neko obliko strahu. Če te je strah, postaneš agresiven, medtem ko je zanšin stanje duha, kjer obstajaš ti in tvoja pot, o kateri sem govoril. To je pot k samemu sebi. Je že takrat v Litiji obstajal boksarski klub? Ne, v Litiji takrat ni bilo kluba in tako sem boks pričel trenirati v ljubljanskem klubu Forum in sicer sankokai, kinšika. To je bil prvenstveno karate klub. Sicer pa je bilo v Ljubljani takrat dosti klubov. Najbolj znanje bil Karate klub Emona, kjer je učil Takišo Takaši z Japonske. Toda jaz sem se odločil za sankokai kinšika, ki temelji na taisabaki, kakor se temu reče, in pomeni izkoriščanje nasprotnikove moči. Tu ni potrebna fizična moč, ampak predvsem tehnika. Tudi zato sem se odločil za to smer. Verjetno si v boksarski karieri dosegel precej uspehov... Leta 1993,1994 in 1995 sem bil državni prvak Boksarske zveze Slovenije v srednji kategoriji do 75 kg, leta 1995 sem bil proglašen tudi za borca leta v Sloveniji. V svoji kategoriji sploh nisem izgubil. Bil sem zelo dober tehnik, hiter in dobro sem delal z glavo, tako da niti nisem dopustil denimo možnosti kakšne poškodbe. Kot boksar sem prenehal tekmovati leta 1997. Edina pot, ki meje vodila naprej, je bila v profesionalne vode, zato pa nisem bi zainteresiran. Kako to, da si se potem začel ukvarjati z alpinizmom? Si čutil mogoče nek notranji nemir? Z boksom se nisem prenehal ukvarjati, saj sem še vedno aktiven trener. Poleg tega se ukvarjam tudi z alpinizmom, potapljanjem in klasičnim padalstvom. Pri vseh teh športih je nekaj skupnega. In to je soočanje s strahom. Ta strah, ki se poraja v tvojem umu. To je ozaveščanje trenutka. Tu se mi zdi zelo pomembno, da lahko rečeš da živiš. To je tista notranja pot, ki jo mora človek sam prehoditi. Tukaj avtoritet ni. Tako jim takrat, ko učim, razložim, da jaz samo podajam znanje in da ga oni sprejemajo in da to ni učenje. Učenje postane takrat, ko se začneš učiti iz svojega delovanja. Jaz jih ne morem nič naučiti. Od mene oni samo sprejemajo znanje, informacije. Ampak učenje nastane iz delovanja in če hočeš biti na takšen način prisoten, pomeni, da moraš biti tukaj, zdaj, v tem trenutku. Če si poln strahov, tega ne moreš ustvariti in to je tisto, kar j e skupnega tem športom. Pri katerem klubu deluješ kot trener? Sem trener in tudi ustanovitelj Špotnega društva Cestus Litija. Športno društvo zato, ker lahko v njem deluje več smeri oziroma panog, tako da delamo na klasičnem angleškem boksu, francoskem, ki se imenuje savate ter kickboksu. Ime Cestus prihaja iz gladiatorskih časov. Beseda je latinskega izvora, ime pa označuje povoje, ki so sijih gladiatorji navijali okrog rok. To so bili povoji iz kože divjega bivola in na njih so bile jeklene krogle. Društvo deluje v Ponoviškem gradu, 13.septembra pa smo se predstavili vsem Litijanom in na nek način obudili tradicijo, ki jo je začel gospod Švajger leta 1947, kije ustanovil Boksarski klub Predilec in razširil boks po celem Zasavju. Ta predstavitev, kije potekala pred športno dvorano Litija, je po mojih ocenah uspela, saj se je zbralo med 500 in 600 gledalci. Imeli smo devet parov v klasičnem boksu v različnih kategorijah. Med temi pari so bili tudi nekateri šampioni v boksu in kickboksu, povabljene pa so bile tudi štiri demonstracijske skupine. Med njimi tudi Klub borilnih veščin Pon do Kvvan Zagorje, kjer je mentor Alojz Miklavčič, potem Tae kwon do Litija pod vodstvom Francija Širclja, iz Vira pri Domžalah je imel klub Mladi boksar predstavitev šole boksa in Savate klub Vrhnika. Povabljeni so bili tudi častni gostje in sicer Janez Gale, ki je moj trener in je v starosti 72 let še vedno eden najbolj aktivnih pri tej starosti v Evropi, potem se je prireditve udeležil že omenjeni Aleksander Švajger, katerega smo že omenili in je bil od leta 1937 do 1940 prvak balkana, Srečo Vajner, kije bil prvak sveta v velter kategoriji ter Viki Hribar, prvak Jugoslavije v težki kategoriji. Res sem bil zadovoljen s to prireditvijo, sploh zato, ker delam to prostovoljno skupaj s fanti, ki mi pomagajo in veliko mi pomeni denimo odnos do teh bivših boksarjev, pravzaprav starosti našega boksa. Seveda je sama prireditev pomenila tudi veliko promocijo Litije in po vseh povratnih informacijah, ki smo jih dobili, smo lahko s prireditvijo zadovoljni. Sicer pa bomo začeli treninge kmalu izvajati v veliki športni dvorani v Litiji in bomo s tem približali ta šport več množicam. Kako pa lahko postaneš član vašega društva? To ni nič težkega. Član našega društva lahko postane vsakdo, edino kar zahtevam od bodočih in sedanjih članov, da imajo nek primeren odnos. Hočem reči, da konfliktna oseba ne pride v poštev. V tem smislu, da se pripravi na svojo duhovno rast, ker sam pobiram tudi fante z ulice, ki so se odločili, da ne bodo več jemali trdih drog in če so pripravljeni narediti spremembo na tem področju, potem ni problema. Nočem pa v klubu sprejemati fante, ki bi ta šport nato zlorabljali v pretepih na ulici. Sicer pa se lahko vsi tisti, ki želijo postati član našega klub, pozanimajo o vsem tem in pokličejo na 041/ 311-232. Naštel si dosti klubov iz okolice Litije, ki so nastopili na prireditvi. Mar to pomeni, da ste v dobrih odnosih z okoliškimi klubi, ki se ukvarjajo z borilnimi veščinami? Seveda. Jaz sem odprt do vseh in ljudje to čutijo in nimamo glede teh klubov nobenih zadržkov. Vsak trenira za sebe in nismo zavistni, če ima recimo, nek drug klub več mladih. Tega ni. Jaz fantom, če pridejo v klub, priporočam, da gredo pogledati tudi v druge klube. S tem, ko smo na tej prireditvi prikazali raznovrstnost borilnih veščin, smo posamezniku dali tudi možnost svobodne izbire, da se sam odloči, kaj bo treniral. V družbi se dostikrat pojavlja nekakšen stereotip o boksarji. Ob imenu boksar se takoj pomisli na nasilje, pretepaštvo. Kako te sprejemajo prijatelji in družba, sploh tvoja punca Karmen. Je ona vedela, da se ukvarjaš s tem? Kakšno mnenje imajo prijatelji in ostali o meni, bi bilo najbolje vprašati njih. Ampak jaz sem v Litiji znan kot umirjen človek in predvsem kot športnik. Menim, da mora biti učitelj ali tekmovalec, sploh v eni takšni borilni veščini kot j e boks, zgled ostalim in tako tudi učim svoje učence. Kar se tiče Karmen je mogoče malce čudna kombinacija, kajti jaz sem boksar, ona pa stomatologinja. Z njo sva se spoznala v Paklenici v steni, združil pa naju je pogled na to, da v vsaki stvari v življenju lahko najdeš tisto, kar moraš ozavestiti in s tem izpolneš svojo notranjost. 7ASAvr INTERVJU + Si tudi vegetarijanec. A to izhaja iz tvojega načina razmišljanja ali je to pač Življenska praksa? To je vse povezano. Na začetku vsak pride na trening zato, da bo močan, da bo kot tisti v filmih, da bo gibčen, da bo fizično superioren. Ampak stvar j e v tem, da moraš imeti pravega trenerja, ki ti lahko pokaže pot, ki pelje prek fizičnega nivoja do respiratornega, iz tega v mentalni nivo in nato v spiritualni nivo. Vegetarijanstvo pa je pri meni posledica te poti, torej dviga zavesti. Si tudi član Alpinističnega odseka Litija... Ja, res je. Plezam povsod - Italija, Avstrija, Švica. Prvi tak vrh, ki sem ga osvojil, je Grossglockner, leta 2000 sem se podal tudi v Himalajo z enim prijateljem, kjer sva prišla najvišje do višine 5.500 metrov. To zaradi tega, da sva dobila en vtis o Himalaji. Sicer pa je kar nekaj teh vzponov, zadnji je bil na hrbovju Mont Kinabalu. To je v Maleziji, kjer smo osvojili vrh Lovspik, kije najvišji vrh jugovzhodne Azije (4101 m). Tudi potapljaštvo je šport, s katerim se ukvarjaš. Kje si se največ potapljal? V glavnem sem se potapljal v slovenskem in hrvaškem morju, ampak ni primerjave denimo s tihomorskimi otoki, kjer je življenje pod moijem bistveno bolj raznovrstno. Imam tudi željo potapljati se v Rdečem moiju, kar bo tudi naslednja destinacija za naju s Karmen. Veliko je teh aktivnosti, s katerimi se t K I --»m • * m Levo Emil Kopatin, v sredini David Nagode (zmagovalec svetovnega pokala v full contactu, prvak boksa v lahko-težki kategoriji), desno Sašo Weixler (prvak v full contactu ter boksu v poltežki kategoriji, prejemnik pokala vaške situle) ukvarjaš. Kaj pa najraje poneš, če se ne ukvarjaš s športom, mogoče poslušaš glasbo ? Najraje sem v naravi, s Karmen, seveda. Kar se glasbe tiče prvenstveno poslušam rock, pa tudi druge zvrsti. Celo kakšnega Oliverja Dragojeviča. Sem raznolik in takšen je tudi moj okus za glasbo. Kje je tisti kraj, kjer najbolj najdeš svoj notrani mir? ti jih je družba vsilila. To je povsem drug svet, ko se soočiš s svojim umom, strahovi in dejansko začneš prehajati svoje omejitve in se začne notranja rast ter s tem iskanje svojega miru. Drugače pa j e zame ena takšna destinacija, ki me vrne, tudi 15 minut vožnje iz Litije - na gradu Bogenšperk. Mark Avrelij, filozof, je rekel: »Zakaj bi šel v hribe, zakaj na morje. Enostavno najdi tisto tiho pristavnico v sebi in se umiri. In potem boš lahko ta mir delil tudi z drugimi.« Veliko sem potoval, ampak takšen mir, kakršnega sem našel v Indiji, ga nisem našel nikjer. Ravno s tem namenom sem tudi odšel v Indijo, ker sem bil nemirnega duha. Najbolj bi se lahko izrazil z besedami Nejca Zaplotnika, kije bil tak poglobljen alpinist in je rekel, da občuduje ljudi, katerih življenje je kot žitno polje, kajti moje j e kot deroča reka. Tako sem se jaz počutil in sem šel iskati resnico v Indijo. Ampak saj ni pomembna Indija. Pomembno je to, da greš iz vsakdanjih okviijcv ven. To je povsem druga kultura, civilizacija, vse j e drugače. In ko prideš v eno tako situacijo, se ne moreš nasloniti na kalupe, ki sijih zgradil skozi vzgojo in Večkrat si omenil Karmen. Imata mogoče v načrtu tudi že družino? S Karmen sva še dosti divja, če sc lahko tako izrazim. Oba sva zelo zaposlena, ona kot doktor dentalne medicine, jaz kot strojni tehnik, potem so tu še vsi ti športi... Ko sva prosta, res izkoristiva, da sva skupaj in to največkrat v naravi. Ko bo čas za to, si bova ustvarila tudi družino in imava načrte, da bo enkrat mogoče »padla« tudi kakšna brunarica v naravi in da se bova povsem posvetila družini. Peter Motnikar Slike: Arhiv E.K., M.Š. in PRAV KŠEFTI KSEFTI 03/56 64 250 Obl Ani im: 041 / 395 301 -upan s.p. / Izlafegj 44 /1411 Izlake AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 RAČUNOVODSKE STORITVE ‘Matija (Brodar,s.p., Cankarjev trg 13, 1410 Zagorje o/s gSM: 051/247-467 CELOVITO VODENJE POSLOVNIH KNJIG PO SISTEMU ENOSTAVNEGA IN DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA ZA S.P. IN DRUŽBE. ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje Tel.: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROGE, TEKAČI, UMETNE TRAVE - POLAGANJE IN ROBUENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje Tel.: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTEUNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM ART OPTIKA d.d. Poslovalnica 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d Tel.:56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje ‘Velika izbira okvirjev za očala ‘Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajlcev ‘Etuiji za očala ‘Povečevalne lupe ‘Športna in sončna očala ‘Drobna in usnjena galanterija OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE FOTO VVE1SS(im \ f=w Trbovlje NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!!~NbvO!!! DIGITALNE FOTOGRAFIJE TUDI PREKO e-maila foto.weiss@siol.net NA ZALOGI: DIGITALCI CANON A60 in A70 + CF 128 MB!!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 Jurij Plevcak s.p. Trg revolucije 8b, 1420 Trbovlje ________________Tel.: 03/56-31-830 . GSM: 041/704-663 AVTOPLAŠČI, ALUPLATIŠČA, AVTOPRALNICA, HITRI SERVIS, TRGOVINA, AVTO KOZMETIKA IZREDNO UGODNE CENE r ELEKTROPROM d.o.o. Loke 22, 1412 Kisovec SERVIS GORILCA V podjetju EV J Elektroprom d.o.o. Vam nudimo pregled in servis Vašega gorilnika z merilnikom regulatorja ogrevanja in ustreznim Certifikatom o kalibraciji. V servis je vključeno: - za plinske gorilnike (pregled, čiščenje, elektro meritve, nastavitev, drobni material) - za oljne gorilnike (pregled, čiščenje, elektro meritve, nastavitev, menjava šobe, menjava filtra, drobni material) Vaše naročilo pričakujemo na telefonski številki (03) 56-71-234 oziroma (03) 56-57-158. Naši serviserji se bodo v čim krajšem času oglasili pri Vas in poskrbeli, da Vam bo tudi pozimi toplo. SliSž O CERTIFIKAT št. 160 ISO 9001 www.elektroprom.si info@elektroprom.si 7AWr 25. KIMOVEC 2003 CffiBSBaSlil LIČKANJE PRI KRŽANU NA BRNI« \ 7 petek, S.septembra okrog 20.ure je izpod kozolca Kržanove kmetije na Brnici žgance. V živela mehka svetloba. Mimoidoči ne bi opazili nič posebnega, če bi se prehodili Med Minkinim pripovedovanjem je po pločniku mimo avtobusne postaje, kjer stojijo kmečki objekti s stanovanjsko hišo jmei ves čas “tehtne” pripombe Tone št.16. Kakšno uro kasneje pa bi korak že zastal. Izpod kozolca je bilo namreč slišati Kreže iz Podkraja, kije tudi sicer skrbel vesele zvoke harmonike z ubranim petjem ljudskih pesmi... za štjmungo na tem večeru. Njegov sin “Ličkanje vsakoletnon vnuk pa sta popestrila kmečko opravilo,” je dejala gospodinja Olga Gričar,” ki traja dober teden dni. Zato smo se letos odločili, da ličkamo po starem, ko seje vedno zbralo veliko ljudi. Na odboru kmečkih žena sem predlagala, da torej organiziramo ličkanje po starem...” In so prišli. Sorodniki, sosedje in članice kmečkih žena. okrog trideset ljudi. Na začetku so postregli z žajblovim žganjem. Mošt so prinesli iz Šavne Peči, staro vino /^|0jz jn Olga Gričar z vnučkoma. Eden še manjka pa sosedje. Tudi sokovi niso manjkali. (ja je m0goče par povezati in obesiti. “Komzo smo posejali na 30 arov zemlje, Ostale liste pa je treba soortirati - slabše je povedal gospodar Alojz Gričar, vendar ^ steij0; boljše za izdelavo predpražnikov, smo pridelali zaradi suše le štiri prikolice cekarjev ali copat. Posušeni listi koruze vzdušje s harmoniko., Z ličkanjem so zaključili v rekordnem času - že pred polnočjo. “In kakšen likof smo imeli...!” se je spominjala naslednji dan Elčka, ena izmed članic kmečkih žena. “Miza se je šibila z orehovo in pehtranovo potico, pa še potico iz mete, z različnimi domačimi pecivi in seveda domačimi kračami, suho salamo... Z domačim kruhom, seveda...” Minka je še dodala, da so - tri manj kot navadno... Med ličkarji je bilo tudi Minka Babič iz Turja, znana kulturna delavka, ki si prizadeva, da stari ljudski običaji ne bi izginili iz našega spomina. Za ta večerje pripravila kar nekakšno študijo o ličkanju so bili zelo primerni tudi za blazine in štrozovke - še danes jih priporočajo nekateri zdravniki za otroke namesto jogijev...” Pripovedovala je tudi o vzdušju na takih večerih. Najprej so ljudje slišali r..,------------------ „ „ vse novice - kdo se bo poročil, kdo je v preteklosti. V začetku je povedala, da zbolel,... Tudi vice sso si pripovedovali, so koruzo poznali že konec 16.stoletja v £e so bili otroci zraven in je bil vic Furlaniji. Tudi na Primorskem seje kmalu prehud, so opozarjali: “No, no, ne vidite, priljubila primorska polenta in tudi da m pometeno?” Zanimive so bile tudi ----------------------— ‘------------7--------- Valvazor piše o njej. V 19.stoletju je znana vojaške zgodbe pa zgodbe o čarovnicah obesili v zahvalo na stegnjeno roko že po celi Sloveniji, vendar še m bila tako incahnih... čimveč koruznih parov. Pa še ena razširjena kot danes. Rada pa ima bolj Otroci so si radi delali mustače iz zanimivost. Med običajno barvo koruze ilovnato zemljo, da je suša ne prizadene, koruznih laskov. Sicer pa sojih metali na 80 ličkarji pri Kržanu naleteli tudi na “Ličkarji so sedeli na pručkah ali stolu za kup in v smeti) da ne bi prišli v hrano za temno modro. Seme je prinesla pred molzenje,” je pripovedovala Minka, živino. Če so otroci pri ličkanju našli rdečo nekaj leti hči Mateja iz Amerike, ko je preko kolen pa so položili Žakelj... Na komz0) so lahko odšii prej spat. Včasih obiskala indijanski muzej v New storžu je bilo treba pustiti tri ali pet listov, s0 pridelali več koruze, ker pšenice niso Hampshiru. Indiojanski vodnik po muzeju imeli za krmo. Dajati pšenico živini - to je j° Je tudi poučil, kako z njo ravnati Ličkarji v elementu včasih nekateri ličkarji iz različnih vzrokov odšli že pred likofom. Tem so Tihožitje pod kozolcem bil greh. Tudi sicer so kmetje znali paziti na zemljo, z njo so ravnali varčno. Po žetvi so koruzo sejali še enkrat in tako prišli do pozne košnje - brez staršev. Naj še povemo, da so včasih mleli koruzo samo v mlinih. In če jo danes kupimo v mlinu, občutimo veliko razliko v primeijavi z industrijskim mletjem. Žganci so bolj polnega okusa. Seveda pa so na slovenskih tleh mnogo prej poznali ajdove Fanči Moljk, slike Simona Sovre wmm\ MNIML G I N T E R MARKETING www.rumenestrani.com OBČINA TRBOVLJE Mestni trg 4,1420 TRBOVLJE, tel. 0356/34-800, 34-750, fax. 0356/27-981 Številka: 46502-141/03 0203 31 Datum: 16.09.2003 Občina Trbovlje, 1420 Trbovlje, Mestni trg 4, na podlagi 29. in 44. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS, št. 12/03) in načrta prodaje stvarnega premoženja občine, sprejetega z Odlokom o proračunu Občine Trbovlje za leto 2003 (Ur. vestnik Zasavja, št. 6/03) objavlja javno ponudbo prodaje stanovanj in poslovnih prostorov I. Predmet prodaje: A Dve stanovanji v dvostanovanjski zgradbi na naslovu 1423 Dobovec, Dobovec 19, s solastninskim deležem na pripadajočem zemljišču pare. št. 234/2 - sadovnjak 641 m2 in stan.stavba 88 m2, vložek 211 k.o. Dobovec, in sicer: 1. stanovanje v pritličju (v najemu), v skupni površini 56,56 m2, za izhodiščno ceno 1.246.286,00 SIT; 2. stanovanje v podstrešju (v najemu), v skupni površini 102,28 m2, za izhodiščno ceno 2.253.714,00 SIT. B. Štiri stanovanja in dva poslovna prostora v večstanovanjski zgradbi na naslovu Trbovlje, Trg Franca Fakina 36, s solastninskim deležem na pripadajočem zemljišču pare. št 10 - stan.stavba 153 m2, g.poslopje 19 m2, dvorišče 131 m2, vložek 6 k.o. Trbovlje, in sicer: 1. stanovanje št. 1, II. nadstropju (v najemu), v skupni površini 53,60 m2, za izhodiščno ceno 2.250.000,00 SIT; 2. stanovanje št. 2, v II. nadstropju (v najemu), v skupni površini 50,30 m2, za izhodiščno ceno 2.120.000,00 SIT; 3. stanovanje št. 3, v I. nadstropju (v najemu), v skupni površini 50,30 m2, za izhodiščno ceno 2.130.000,00 SIT; 4. stanovanje št. 4, v I. nadstropju (v najemu), v skupni površini 53,60 m2, za izhodiščno ceno 2.170.000,00 SIT; 5. poslovni lokal v pritličju (v najemu), v skupni površini 25,65 m2, za izhodiščno ceno 1.080.000,00 SIT; 6. poslovni lokal v pritličju (v najemu), v skupni površini 20,36 m2, za izhodiščno ceno 860.000,00 SIT. C. Štiri stanovanja v večstanovanjski zgradbi na naslovu Trbovlje, Globušak 1, s solastninskim deležem na pripadajočem zemljišču pare. št. 429 - stan.stavba 146 m2, dvorišče 133 m2, vložek 187 k.o. Trbovlje, in sicer: 1. stanovanje št. 1, v pritličju (v najemu), v skupni površini 19,80 m2, za izhodiščno ceno 750.000,00 SIT; 2. stanovanje št. 2, v pritličju (v najemu), v skupni površini 20,80 m2, za izhodiščno ceno 800.000,00 SIT; 3. stanovanje št. 3, v I. nadstropju (v najemu), v skupni površini 106,44 m2, za izhodiščno ceno 4.000.000,00 SIT; 4. stanovanje št. 4 v mansardi (v najemu), v skupni površini 101,17 m2, za izhodiščno ceno 3.800.000,00 SIT. II. Pogoji razpisa: 1. Stanovanja in poslovni prostori se prodajajo po principu videno - kupljeno. 2. Kriterij za izbiro najugodnejšega ponudnika je ponudbena cena. Najugodnejšega ponudnika bo izbral župan Občine Trbovlje na predlog komisije za prodajo stvarnega premoženja; 3. Izbrani ponudnik bo moral s prodajalcem skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 15 dneh od sprejema sklepa o izbiri, kupnino plačati v enkratnem znesku najkasneje v 8 dneh od dneva podpisa kupoprodajne pogodbe, v nasprotnem primeru lahko prodajalec k sklenitvi kupoprodajne pogodbe pozove naslednjega najugodnejšega ponudnika in zadrži varščino ponudnika, ki odstopi od namere za sklenitev kupoprodajne pogodbe s prodajalcem; 4. Izbrani ponudnika plača vse stroške v zvezi s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, plačilom davka na promet nepremičnin, notarsko overitvijo prodajalčevega podpisa na kupoprodajni pogodbi in vpisom v zemljiško knjigo; 5. Najemniki stanovanj in poslovnih prostorov imajo pod enakimi pogoji predkupno pravico. Prodaja na obstoječa najemna razmerja ne vpliva; 6. Prodajalec si pridržuje pravico, da ne glede na prejete ponudbe, kupoprodajne pogodbe ne sklene z nobenim ponudnikom, župan ali občinski svet Občine Trbovlje pa lahko kadarkoli do sklenitve kupoprodajne pogodbe že začeti postopek ustavita. III. Pogoji za udeležbo pri prodaji na podlagi javne ponudbe: 1. Kot ponudniki lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki potrdijo resnost ponudbe s plačilom varščine v višini 10 % izhodiščne cene in jo nakažejo vsaj en dan pred rokom za oddajo ponudb na vplačilni račun pri UJR št. 01329-0100018122, varščina bo uspelim ponudnikom všteta v kupnino, neuspelim ponudnikom pa bo najkasneje v osmih dneh vrnjena brez obresti; 2. Pisna ponudba mora vsebovati: točne osebne podatke o ponudniku (ime, priimek, naslov, davčno številko, matično številko) potrdilo o državljanstvu za fizične osebe, izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni za pravne osebe, priglasitveni list za samostojne podjetnike ter potrdilo o plačanih davkih in prispevkih za pravne osebe in samostojne podjetnike, potrdilo o plačani varščini, ponudbeno ceno ter navedbo stanovanja oziroma poslovnega prostora z zaporedno številko pod A,B,C; 3. Ponudniki morajo ponudbe predložiti v zaprti ovojnici na naslov Občina Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje, z oznako "Ponudba za nakup stanovanja oziroma poslovnega prostora - ne odpiraj". 4. Rok za zbiranje ponudb je vključno do srede 15.10.2003 do 9.00 ure. Ponudbe, ki do tega roka ne bodo prispele na prodajalčev naslov, ne bodo upoštevane. 5. Upoštevane bodo samo pravilne ponudbe in ponudbene cene, ki bodo enake ali višje od izhodiščne cene. 6. Ponudniki bodo o izboru obveščeni najkasneje v 8 dneh po izbiri. 7. Tekst javne ponudbe je objavljen na oglasni deski občinske uprave Občine Trbovlje, Mestni trg 4, Trbovlje. Podrobnejše informacije so na voljo po tel. št. 035627981. Kontaktna oseba je Jadranka Žagar. OBČINA TRBOVLJE Obnovljena cerkev Sv. Urha v Ravenski vasi Ravenski vasi že od 1796 leta, stoji na vaškem gričku cerkev Sv. Urha. Vas, ki leži na planoti z imenom Zelena trava, je tipično zasavska. Hiše so se zakoreninile v strma pobočja na vsako, vsaj malo dostopno Obnovitvena dela na cerkvi Sv. Urha so krajani Ravenske vasi obeležili s cerkvenimi slovesnostmi. Ne zaradi hvale. Zaradi ponosa, da jim je uspelo z lastnim delom in pomočjo dobrotnikov ter sponzorjev narediti nekaj zemljišče. Zasavska trma in vztrajnost, ki ju premorejo krajani ravenske vasi, sta pripomogli, da je cerkev doživela obnovo po skoraj štiridesetih letih. Zadnja, večja obnovitvena dela so bila opravljena leta 1964. Obnova cerkve j e potekala postopoma. Pred petimi leti so obnovili streho in objekt zaščitili pred propadanjem. V letošnjem letu so vaščani uredili drenažo in odvod talne in meteorne vode, ter obnovili fasado in v zvonik obesili nov zvon. Vaška cerkev j e bila brez zvonjenja vse od časov II. svetovne vojne, ko so jim nacisti zaplenili cerkveni zvon in ga uporabili v vojne namene. velikega, za malo vas. Sveti Urh ima velik pomen. Veliko cerkva je bilo postavljenih v njegovo čast. Na slovenskem jih je bilo nekoč veliko, danes jih je malo manj. V prenekateri cerkvi, ki sicer ne nosi imena Sv. Urha, pa je opaziti njegove kipe in podobe. Ljudje se mu od nekdaj priporočajo za srečne zadnje ure svojega življenja in ga prosijo za pomoč v primerih telesnih slabosti. Sveti Urh je ostal v spominu ljudi po svoji prisrčni dobroti, kije povezana z junaškim odpovedovanjem. Rodil seje leta 890, preminil 4. julija 973. Krajani so se M.septembra v velikem številu udeležili ZLATA POROKA V GRADIČU T J soboto, 13.septembra ob 11.uri je potekala v poročnih V prostorih gradiča - trboveljskega protokolarnega objekta - zlata poroka. Pooblaščeni predstavnik Občine Trbovlje Andrej Železnik je zlato-poročencema Jožefi in Francu Hatunšek iz Trga revolucije lOa v Trbovljah, po vnovični poroki ob navzočnosti sorodnikov in znancev ter predstavnika Društva upokojencev Trbovlje, obema toplo čestital in jima izročil spominsko darilo, darilo pajimaje izročil tudi predstavnik DU Trbovlje. Zlatoporočenca sta bila deležna dosti pohvalnih besed in čestitk. Tudi Zasavc jima čestita. T.L. v.______________________________________y 7AS4Mn slovesne predstavitve obnovljene cerkve. Vernike so s svojo prisotnostjo počastili : Matjaž Križnar-zagorski župnik, Slavko Kalan-dekan zagorske dekanije, Jože Pibernik-zagorski kaplan in Sebastjan Likar-bogoslovec 4. letnika. Dekan zagorske dekanije, Slavko Kalan, kije blagoslovil obnovitvena dela, je govoril o pomenu cerkva, ki nosijo ime Sv. Urha in nadaljeval s pridigo o križu. Poudaril je pomen križa, ki ga vse preveč ljudi uporablja kot okras svojega telesa: »To, j e žalitev križa. Križ je simbol trpljenja in muk, vendar tudi usmerjevalec pravilne poti pri iskanju rešitev za prihodnost človeštva«, je s kazalcem usmerjenim v nebo obrazložil pomen križa zagorski dekan. Na slovesnosti j e sodeloval zagorski cerkveni mešani pevski zbor. Povsem zaslužili so si, krajani Ravenske vasi, ob koncu del malo zabave. Vsi zbrani, so se ob koncu cerkvenih slovesnosti, zavrteli ob glasbi ansambla Interval. Do poznih nočnih ur ni zmanjkalo podarjenih dobrot in pijače. Vse je bilo brezplačno. Tako, kot so delali , so pripravili tudi zasluženo zabavo. Kar 1500 ur dela so podarili vaščani v času obnove cerkve, ki je trajala dobre 3 mesece. Krajani se še posebej zahvaljujejo za pomoč pri obnovi: Ivšek Bojanu -EDUPPS d.o.o., Krajevni skupnosti - Ravenska vas, IGM d.d. Apnenici Zagorje, Ule Jožetu s.p., Macrl Urošu s.p. -ovčjereja, Razpotnik Marjanu s.p. - Gradbena mehanizacija in vsem ostalim ljudem dobre volje in dobrega srca, ki so na kakršen koli način pomagali pri obnovi cerkve Sv. Urha. Neki dobrotnik je, ob blagoslovitvi obnovitvenih del, podaril iz lesa izrezljan križ Darovalca niso predstavili z imenom in pri imkom. Križ so posvetili vsem, ki so padli v času II. svetovne vojne. (MAŠ.) črt* 271912003 ob 19.00g Kotredež (fuzball plač] lokalnih regee DJ-ev ■ ’ I performansi, tam tam sesionje ■ projekcije^. ^ priporočeno tam tam noiseppremai 25. KIMOVEC 2003 KUD KNAP ZDRAV DUH VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO O prašujemo vas po imenu letošnjega O prejemnika Veronikine nagrade, ki jo je prejel za najboljšo pesniško zbirko (v konkurenci so bile vse pesniške zbirke, ki so izšle med lanskim in letošnjim junijem). To je bila njegova 13.pesniška zbirka. Poimenoval jo je V živi zob. Sicer pa ta 56-letni nagrajenec poleg pisanja poezije, ustvarja tudi dramska dela, se ukvarja z novinarstvom in publicistiko. V pomoč naj vam bo del pesmi Regrat iz njegove pesniške zbirke Sosledja. Živim iz grenkobe in za grenkobo. Da bi ptice, ki me preletavajo, čebele, ki me ščegečejo, dež, ki me doji, doumeli, da je grenkoba rumena. Kar so nekoč vedele sončnice.... Sestavil Igor Gošte »LIKOVNO IZRAŽANJE JE ENA OD § * | Avtor:..................... \ 1 1 g iti oj 6 ime.................... ^ 1 I I . ■ naslov:.......................... ■ ■ ■ :....................................: _ Jy::g)y:|i:M::g:g ggBigMBgH / OSNOVNIH TEHNIK IZRAŽANJA« TA ruštvo revirskih likovnikov L/ »RELIK« Trbovlje je v sodelovanju z Zvezo likovnih društev Slovenije v četrtek, 11. septembra 2003, organiziralo razstavo slikarskih del, katerih tema je bila »Naravna in kulturna dediščina«, kakor jo zapažajo in sojo upodobili slikarji likovnih društev iz vse Slovenije. V konkurenci je bilo štiriindevetdeset gostje bil tudi predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Ljubo Zidar, ki pravi:«Marsikateri zabeležen trenutek v naravi, zapuščena hiša, ki se ruši ali pa upodobljeno vzdušje iz življenja ljudi bo tako ostalo zabeleženo v spomin mlajšim rodovom.« Komisija, kije dela ocenjevala, je iskala svežino v likovnem izrazu ob upodobitvi KULTURNI KOLEDAR 15.9.1908 se je v Veliki Polani rodil pisatelj Miško Kranjec. 17.9.1890 seje v Zakojci rodil pisatelj France Bevk. 20.9.1892 seje v Trstu rodil skladatelj Marin Kogoj. Pripravil Igor Gošte likovnih del enainpetdesetih avtorjev iz dvanajstih društev. V ožji izbor je prišlo osemintrideset del sedemintridesetih avtorjev. Komisija je podelila triintrideset priznanj, pet del pa je dobilo »certifikat«. Ti bodo podeljeni na zaključni prireditvi »ZLATA PALETA 2003«, ki bo 5. novembra 2003 v Trbovljah, v gledališki dvorani delavskega doma. Razstava nagrajenih del bo v Galeriji DD Trbovlje. Razstava na temo »naravna in kulturna dediščina«, ki je trenutno na ogled vsak dan med 17.30 in 20.30 uro, bo odprta do 25. septembra 2003. To je tretja tematska razstava v projektu Zlata paleta 2003, katere pejsažov, objektov, ulic in podobno in »škoda bi bilo, da bi bila ta tematika le ena od ostalih in v premislek predstavnikom društev bi predlagal, da bi bila to za naslednje leto RDEČA NIT za Zlato paleto, torej tudi v grafiki, kiparstvu...« je svoje misli zaokrožil predsednik ZLDS Ljubo Zidar. Zven strun, ki gaje izvabljala Martina Jerinič iz svoje kitare, je dopolnjeval vzdušje, ki ga lahko ustvari nostalgija za nečem, kar je bilo. ..in bo ostalo najverjetneje le še na umetnikovih platnih. Opisovati, kar je videti, pa bi bilo nesmiselno. Razstavo je potrebno videti! MaH VELIKA SLOVESNOST OB 20. OBLETNICI OBSTOJA PGD SVIBNO T)rostovoljno gasilsko -L društvo (PGD) Svibno je bilo ustanovljeno 18. decembra 1983 na pobudo 16-tih ustanovnih članov. vrste ostalih članov. Ob enem pa so v svoji sredi ponosni tudi na 3 člane veterane, ki gotovo nosijo veliko zaslug za celotno zgodovino razvoja PGD gasilski vaji je sodelovalo 42 operativnih gasilcev, ki so uporabili kar 8 gasilskih vozil. Z besedami: »Svibno si danes nadel je slovesno preobleko, saj PGD Svibno bogato deluje že okroglo, 20-to leto!« se je pričelo veliko, uradno praznovanje 20-te obletnice obstoja PGD Svibno. Gasilci so v postroju prisluhnili besedam poveljnika Gasilske zveze Radeče, Martinu Krajšku, kije izvedel predajo raporta županu občine Radeče, Francu Lipoglavšku. Nato pa so se skupaj pridružili ešalonu svečanih gasilskih uniform ter prisostvovali uradnemu delu slovesnosti ob 20. obletnici obstoja PGD Svibno. Sledil je kratek program, kjer sta o delovanju, uspehih in težavah društva spregovorila predsednik društva Boštjan Fajfer in poveljnik Boštjan Kavšek. Med drugimi je vsem zbranim namenil nekaj besed tudi župan občine Radeče ter obljubil pomoč pri nakupu novega gasilskega vozila v Razpeljati je bilo treba gasilske cevi prihodnjih letih. Sledila je še slovesna podelitev številnih gasilskih odlikovanj in društvenih priznanj kar 63-tim članom PGD Svibno. 20-ta obletnica PGD Svibno se je nadaljevala z veliko gasilsko veselico, ki so jo ubrano, iznajdljivo in prikupno krojili člani kvinteta Dori iz Rimskih Toplic. Besedilo in sliki: Tatjana Potrpin v- V •A W M,’ ( 7 ; Mi . . • 't, to / •' . • ‘-'i N.: • h i JIA i* ‘ i * * m \ .■mm i A Ml Najmlajši gasilci PGD Svibno ob svojem mentorju Trenutno društvo šteje 89 Svibno. članov, ki prihajajo predvsem iz vrst domačinov Svibncev. PGD Svibno je zelo ponosno, da ima kar 33 članov društva iz vrst najmlajših in mladincev. Ob tej slovesnosti sta jih pohvalila in seveda motivirala za v naprej tako predsednik kot poveljnik društva. Ostalih 53 članov društva pa sestavljajo Veliko praznovanje so pričeli z nazorno gasilsko vajo v gašenju požara na hlevu s krmo in živino v pritlični etaži. Na vaji so sodelovale vse enote prostovoljnih gasilskih društev iz gasilske zveze Radeče, to so: PGD Svibno, PGD Jagnjenica, PGD Radeče in PGD Vrhovo. V pripravljeni INVALIDI NA KORITNIKU X J petek, 5.septembra je potekalo na izkoristili za različne športne igre, nastope v V Kopitniku že tretje srečanje karaokah in ples ob zvokih ansambla hrastniških invalidov s pobratenim Pepelnjak. društvom iz Rimskih Toplic. Zbralo se je Člani hrastniških invalidov se okrog 160 udeležencev, ki so lep dan pripravljajo tudi na praznovanje 30-letnice ALPINISTIČNE NOVICE A Ipinistični odsek Planinskega društva Trbovlje je organiziral v dneh 23. in 24.avgusta zVlX.spominski alpinistični tabor v spomin na pred leti ponesrečenega alpinista Bojana Pajka. Tabor je potekal na območju Bohinjskih gora na planini Laze oziroma v Lazu. Udeležilo se gaje 12 udeležencev. V času trajanja tabora so štiri alpinistične naveze preplezale po tri plezalne smeri. To so bile naveze Dušan Košir-Karel Kodrič, Zdravko Zajc-Matjaž Kilar, Aleš Kilar-Janez Mencinger ter Jure Cencelj. Plezali so v jugozahodni steni Jezerskega Stoga v Marinkini smeri z oceno težavnosti IV, v smeri Pica za mamo in nato še kombinacija z jugovzhodnim razom z oceno IV+. Ostali udeleženci so se povzpeli na planino Krstenica in na Mali Stog. V koči TNP na Lazu so udeleženci večerne ure posvetili spominu pokojnega Bojana Pajka. Njegov lik jih že leta dolgo spremlja pri vseh alpinističnih dejanjih. Hvaležni so mu za vse kar je mladim alpinistom v času svojega življenja posredoval kot alpinistični inštruktor, predvsem pa kot odličen in zanesljiv tovariš. Spomin nanj ostaja živ še naprej. Cilj tabora je bil tudi tokrat dosežen, vodil pa gaje načelnik odseka Karel Kodrič. T.L. 7AS4vr delovanja društva, v tem mesecu pa pripravljajo še tekmovanja v ribolovu, balinanju, pikadu in šahu. -----------------------Fanči Moljk ZASAVSKI GASILCI V KANALSKI DOLINI X J nedeljo M.septembra je sodelovalo 16 V gasilcev iz zasavskih gasilskih društev pri odstranjevanju posledic hudega neurja, kije pred kratkim prizadelo Kanalsko dolino onstran meje. Gasilci (iz Hrastnika in Zagorja jih je bilo po pet, iz Trbovelj šest) so pomagali v vasi Ukva, kjer živi pretežni del Slovencev in so odstranjevali posledice neurja na tamkajšnji hidroelektrarni. Skupino je vodil Srečko Kerin iz Gasilskega zavoda Trbovlje. Obmejni organi tako na naši kakor tudi italijanski strani niso delali nobenih težav. Soglasja za udeležbo v tej akciji so dali tudi vsi trije župani zasavskih občin. Udeleženci te akcije so bili deležni vseh pohval in priznanj. T.L. • • • CE VRATA ZAPRE, PA OKNO ODPRE... T e dva dni nas še loči od svetovnega -LVdneva turizma, 27. septembra. Trbovlje so sicer BILE močno industrijsko mesto, in niso več in... To ni črnogledost, to je dejstvo. Iztekel pa sc čas ni Trbovljam!!! Eno izmed oken, ki se odpira trboveljski dolini in njenemu življu, je zagotovo tudi tisto, skozi katero se prav lepo vidijo gozdovi, planine, doline, tudi brazgotine, majhni zaselki, sramežljive male cerkvice, še manjše kapelice, planinski domovi in nekaj v nebo zabodenih stolpov - skratka tisto, kar je potrebno, da zaznamo možnosti turistične dejavnosti. In imamo v Trbovljah tudi ljudi, ki to vedo in z vso vnemo na široko poskušajo odpreti okno, da bi vse te lepote našle prostor med prebivalci in da bi vse več obiskovalcev zaznalo ta omamni vonj naravnega bogastva. (O, še ga imamo, še! Samo hoteti videti gaje treba). Turistično društvo Trbovlje deluje ima za seboj že vrsto let uspešnega delovanja, čeprav je ob njegovi ustanovitvi marsikdo zmajeval z glavo, češ, čemu nam pa bo še turistično društvo, saj se turisti (???) v Trbovljah kvečjemu primejo za nos in jo jadrno pobrišejo. Vendar ni nič naključno in tudi ustanovitev tega turističnega društva ni bila. Najprej so se res »lovili«, kaj in kako privabiti kakšnega »zabodelega« turista in mu kaj pokazati, danes pa seje spremenilo kar precej stvari (Na žalost, smo tudi ob hotel!!!) Najpomembnejša stvar je zagotovo promocija kraja in za vse prizadevne posameznike in organizacije, ki se trudijo, da Trbovlje čim bolj nazorno in pozitivno predstavijo bližnjim in daljnim sosedom, da, tudi Evropi in vsemu svetu. Za vse te pripravijo vsako leto prireditev, na kateri podelijo priznanja in seveda najvišje priznanje »ZLATO VRTNICO«. Tudi letos bo tako, ampak o tem po tem. Turistično društvo Trbovlje šteje okoli stošestdeset članov, ki z letno članarino 1.000,00 tolarjev skromno pripomorejo k delovanju, za katerega prejema društvo še občinsko dotacijo. Profesionalno zaposlenih v društvu ni, res pa je, da imajo vedno koga zaposlenega preko javnih del - enega ali več - prepričani so, da s tem tudi dajo svoj skromni prispevek k reševanju brezposelnosti v kraju. Gonilna sila je prav gotovo njihova zagnana in prizadevna predsednica Marija Juraja - Mici, ki s svojimi najbolj vnetimi sodelavkami postavi »štant« vsepovsod, kjer se kaj dogaja in tako »promovira«. Pokaže, kaj so značilnosti za krajevne želodce, od potic do drobnega peciva. slanega ali sladkega pa do.. .kdo bi vse naštel, saj njena in iznajdlj ivost njenih sodelavk, nima meja. In prav vseeno je, ali se »dogaja« občinski praznik, ali slikarska razstava ali pa »bajkerski miting« - turistično društvo je prisotno. Naj se ve, kam so prišli ljudje in kaj lahko pričakujejo od kraja in njegove ponudbe in ne nazadnje, kaj lahko tudi zahtevajo... O tem, da so pred dvema letoma organizirali natečaj za najbolj značilen spominek za kraj in da imajo tudi »izšolane« turistične vodnike, smo že pisali. Dodamo lahko le to, da ni ostalo le pri natečaju in šolanju, ampak da se vse te »zadeve« v praksi uporabljajo. Oboje - in spominki in turistični vodiči - vam je na »razpolago« na sedežu Turističnega društva v Trbovljah v Ulici 1. junija 4 (bivši otroški zdravstveni dom - za tiste »malce« starejše). Niso pa prisotni le v pisarni. Prisotni so vsepovsod s svojimi obvestili in zloženkami in pred nekaj leti izdanim katalogom z imenom »Trbovlje - kraj, kamor se vedno radi vračamo«, ki bi ga lahko ocenili kar za prestižnega, ker j e resnično tega vreden, kot je Trbovlje s svojimi okoliškimi, zares lepimi kraji, vredno takšne predstavitve. Vsake tri mesece pripravijo tudi koledar prireditev, s katerim obveščajo občane o vsem, kar se bo dogajalo v naslednjih treh mesecih in je vredno ogleda in obiska. V svojih zloženkah, kijih sploh ni tako malo za društvo, ki deluje v »milo rečeno« skromnih razmerah, seznanjajo naključne ali nenaključne popotnike, goste, morda celo čisto ta prave turiste, da so v »Zasavskem hribovju - hribi in doline za rekreativne skomine«. Pa naj bo to pohodništvo in plezanje, konjeništvo, zimski in vodni športi, kolesarstvo in jadralno padalstvo ter balonarstvo pa še razne druge prireditve. Izdelan imajo program za celodnevni izlet in ogled Trbovelj od sv. Neže na Kumu, do Lovskega dvorca in vse kar je vmes in še naprej ter vas seznanijo z možnimi športnimi aktivnostmi v samih Trbovljah. Bolj kulturno »navdahnjene« in nostalgične popeljejo v Zasavski muzej v Trbovljah, v sklopu katerega so tudi stara rudarska stanovanja, zgodovina seje pisala tudi na Kleku, kjer se bodo ob kozolcih napasli etnologi, videli čisto »ta pravo« kmetijo s konji pa tudi zgodovinarji bodo prišli na svoj račun in se srečali s spomini iz časa izpred druge svetovne vojne. Ljubitelji majhnih, ljubkih, človek bi dejal kar žepnih, cerkvic, bodo pa tako ali tako navdušeni vsepovsod po okoliških hribčkih in vrheh. Do sedaj je šlo tole naštevanje kar lepo v pozitivnem tonu, ampak...da, vedno je kakšen ampak, da je življenje pestrejše ali pa je mogoče izziv za prihodnost. Velika želja in prizadevanje Turističnega društva Trbovlje je, da bi ponovno zaživel planinski dom na Sveti Planini. Včasih je bil to Partizanski vrh in otroci smo hodili na šolske izlete -obvezno! - tja gor, kot na božjo pot. To je bil »sindikalni dom« rudarjev, skoraj tako priljubljen, kot Rab. Zdaj pa... Nikakor ne more in ne more zaživeti, tako kot bi bilo treba, kljub trudu Turističnega društva Trbovlje, da bi mu ponovno vdahnil dušo. Mogoče bi pa ob svetovnem dnevu turizma zaželeli domu na Sv. Planini, da ga »Bog pogleda skozi ta veliko okno«. V roke mi je prišla tudi zloženka, pred kratkim izdana, »Posavsko hribovje- hribi in doline za rekreativne skomine«, ki predstavlja Krajinski park - KUM na Dobovcu. Dobila sem jo v Turističnem društvu v Trbovljah. Lepa je in vredna ogleda, tako zloženka, kot tudi področje, ki ga predstavlja. Ob vsem tem pisanju o delovanju na področju turizma v občini Trbovlje, pa naj gre za Turistično društvo Trbovlje, za KO za turizem KS Dobovec ali pa Hortikulturno društvo in še vseh ostalih, ki kakorkoli ponesejo ime mesta Trbovlje izven meja občine, meje spreletelo, daje največja moč pravzaprav v slogi. Majhna skupina lahko mnogo naredi, je opažena, slika je videna. A ta vidnost vendarle ne seže tako daleč, da bi bila razpoznavna. Ko pa se mnogo malih pik združi, nastane velika slika, ki jo lahko prepozna ves svet. Običajno je že postalo, da se ob raznih praznovanjih in svetovnih dnevih priredi DAN ODPRTIH VRAT - le ta bo 26. septembra 2003 in vse občane Trbovelj in vse takrat v Trbovljah prisotne turiste, vabi Turistično društvo Trbovlje k sebi v goste. 7ASAvr MaH l--------------- Predstavitev programa Mladina v MCT Trbovlje ^ J sredo, 10. Septembra, so v prostorih Mladinskega centra Trbovlje predstavili Evropsko prostovoljno službo za mlade z manj V priložnostmi, ki deluje v okviru akcijskega programa Skupnosti MLADINA. Ustanovljen je bil 13. aprila 2000 z Odločbo št. 1031/2000/EC Evropskega parlamenta in Sveta. Program Mladina je predstavila Manca Turk iz organizacije MOVIT iz Ljubljane. Namenjen je mladim, starim od 15 do 25 let, ki živijo v eni od članic Evropske unije ali drugih programskih državah (15 držav članic Evropske unije, Islandija, Liechenstein, Norveška, 12 držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji, in nekatere druge države, »tretje države«, ki sodelujejo v okviru treh akcij programa Mladina, kamor so vključene Mediteranske partnerske države, Skupnost neodvisnih držav, nekaj držav Jugovzhodne Evrope in Latinske Amerike). Podrobne podatke o tem lahko zainteresirani najdejo na spletni strani http:// mladina.movit.si. Programje strukturiran v 5 Akcij: Akcija 1 - Mladi za Evropo, kjer v okviru mladinskih izmenjav ponujajo možnosti medkulturnega učenja, saj skupine raziskujejo skupne interese in spoznavajo različne kulture. Izmenjava lahko traja od 6 do 21 dni. Akcija 2 - Evropska prostovoljna služba, kjer imajo mladi od 18 do 25 let možnost preživeti čas od 3 tednov do 12 mesecev v tujini kot evropski prostovoljci. Sodelujejo pri lokalnih projektih na različnih področjih, kot so npr. socialno, ekološko, okoljevarstveno, umetnostno, kulturno področje, pri novih tehnologijah, prostem času, športu itd. Akcija 3 - Mladinske pobude, je namenjena podporam za izvedbo (namenjen poklicnem usposabljanju) ter MLADINA (neformalnem izobraževanju). Zagotavlja podporo pobudam, zasnovanih na komplementarni projekta na lokalni ravni, da tako razvijejo in izrazijo lastno ustvarjalnost in iniciativnost. Evropski prostovoljci lahko tako uporabijo izkušnje in spretnosti, ki sojih pridobili med prostovoljno službo drugje. Akcija 4 - Skupne aktivnosti, kjer združujejo programe SOKRATES (namenjen izobraževanju), LEONARDO DA VINCI naravi omenjenih treh programov. Akcija 5 - Podporne aktivnosti, so namenjene podpori in dopolnjevanju ostalih akcij programa MLADINA, saj utrjujejo in povečujejo njihove koristi, nadaljujejo in razvijajo inovativne akcije na ravni Skupnosti in spodbujajo kvaliteto projektov. Tako npr. izmenjujejo izkušnje in usposabljajo organizatorje projektov. Pri tem ni starostne omejitve, saj je namenjen vsem tistim, ki so organizatorji tovrstnih aktivnosti. Projekte na nacionalni ravni je mogoče prijaviti 1. februarja, 1. aprila, 1. junija, 1. septembra, 1. novembra, vsaj tri mesece pred začetkom projekta. Projekte na evropski ravni pa je potrebno prijaviti vsaj pet mesecev pred začetkom, v teh primerih so trije prijavni roki, 1. februar, 1. junij in 1. november. Projekt in aktivnost se morata začeti v okviru datumov (pet mesecev), ki so navedeni za začetek projekta. Stroški potrjenih projektov so delno ali v celoti kriti iz sredstev Evropske unije. Zainteresirani za naštete aktivnosti lahko več informacij dobijo tudi v MCT, na Rudarski cesti 6 v Trbovljah ali po telefonu na št. 5631018. Poseben gost na predstavitvi je bil prostovoljec Eduald iz Katalonije, ki preživlja svoje leto bivanja v mladinski organizaciji ŠMOCL iz Laškega. Med ostalim je dokazal tudi svoje znanje slovenščine, ki se ga je naučil pri nas. Njegovo bivanje pri nas mu bo služilo kot obogatitev življenjskih izkušenj v drugačnem okolju od domačega. Irena Vozelj Šuštarjeva 7a_, 1420 Trbovlje SREDNJA TEHNIŠKA IN POKLICNA SOLA TRBOVLJE Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje v šolskem letu 2003/2004 organizira izobraževanje odraslih za pridobitev izobrazbe za naslednje programe: * OBDELOVALEC KOVIN, * STROJNIŠTVO za poklice OBLIKOVALEC KOVIN, AVTOMEHANIK, ORODJAR INŠTALATER STROJNIH INSTALACIJ, * STROJNI TEHNIK (PTI), * ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK (PTI), * ELEKTRIKAR ELEKTRONIK. Izvajali bomo tudi tečaje ANGLEŠČINE ZA ODRASLE za različne stopnje in v različnem obsegu ur (40-90). Za zaključene skupine oblikujemo poseben prilagojen program. Informativne ure so v stari zgradbi na Novem domu 60 vsako sredo od 13.00-14.00 in od 15.00-16.00 ali po telefonu: 56 33 470. Vpisovali bomo do konca septembra. Predavatelji v vseh programih so izkušeni učitelji naše šole. Vabljeni! ZASAVSKA LJUDSKA UNIVERZA v šolskem letu 2003/2004 vpisuje v: 1. OSNOVNO ŠOLO - za odrasle in mladostnike šolanje je brezplačno 2. SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE - TRGOVEC / možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - ELEKTRIKAR - ENERGETIK / možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - KUHAR - NATAKAR /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - VOZNIK MOTORNIH VOZIL /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - BOLNIČAR - NEGOVALEC /NOVO! NOVO!/ 3. POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE - EKONOMSKI TEHNIK /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - PROMETNI TEHNIK /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - ELEKTROTEHNIK - ENERGETIK /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ 4. VISOKOŠOLSKA STROKOVNA PROGRAMA - VISOKA POSLOVNA ŠOLA - študij na daljavo /EF LJUBLJANA- študijski center Trbovlje/ - ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT - / Fakulteta za organizacijske vede Kranj študijski center Trbovlje/ ! 5. PODIPLOMSKI ŠTUDIJ - SPECIALISTIČNI PROGRAM: - ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT /NOVO!/ RUMENE STRANI SLOVENIJA TEL I N T E R MARKETING www. rumenestra ni.com Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon št : 03 56 31-190 ali 03 56 55-120. |f|6) NEOSVINČENO Obiskali smo: Avtohišo Malgaj d.o.o. Trbovlje Piše: Peter Motnikar, Fotografira: PRAV FRANCOZI PA ZNAJO! T M a razliko od prejšnjih Zasavcev, ko smo vam na dlani “servirali” avtoteste, smo se tokrat odpravili k Avtohiši Malgaj d.o.o. v Trbovljah, kjer so pretekli konec tedna svojim kupcem in obiskovalcem s ponosom predstavili nove modele in sicer Renaul megane sedan, megane grandtour ter novega Renault scenica. Enega od teh modelov bomo zagotovo predstavili v eni naslednjih številk Zasavca. Scenic preseneča z atraktivnim izgledom in veliko (praktičnimi) novostmi in združuje poteze megana z nekaterimi značilnostmi svojega “večjega brata “ espaca. Če naštejemo le nekaj bistvenih novosti: samodejna ročna zavora, nadzor tlaka v pnevmatikah, biksenonski žarometi,... Na voljo so motorji 1.4 16v(98 KM), 1.6 16v (115 KM), 2.0 16V (136 km), 1.5 dCi (80 KM) in 1.9 dCi (120 KM). Cena: od 3.753.000 SIT naprej. MEGANE SEDAN Moderno oblikovan sedan je pri obiskovalcih zbudil precej zanimanja, še posebej navdušuje visoka stopnja termičnega in zvočnega udobja, posebej pa moramo poudariti daljšo medosno razdaljo, ki zagotavlja odličen kompromis med vodenjem, odzovnostjo in varnostjo. Še paleta motorjev: 1.4 16v (80 KM in 98 Km), 1.6 16v(115Km),2.0 16v(136KM), 1.5dCi(80in 100 KM, ki bo na voljo kasneje) ter 1.9dCi(120 KM). Cena: od 3.298.000 SIT naprej. 7AS4Vf' MEGANE GRANDTOUR Po zaslugi novega prožnega in tihega podvozja se grandtour ponaša z odličnim ravnovesjem med vodenjem vozila, njegovo živahnostjo in varnostjo, navdušeni pa boste zlasti tisti, ki svoje zadovoljstvo najdete predvsem v prostornini prtljažnega prostora, ki pri grandtouru in poklopljenih zadnjih sedežih znaša kar do 1600 litrov. In paleta motorjev, ki vam bo omogočala izjemno udobno vožnjo tudi na daljših potovanjih: 1.4 16v(98KM), 1.6 16v(115 KM), 2.0 16v (136 KM), 1.5.dCi(80in 100 KM, ki bo na voljo kasneje) ter 1.9dCi(120KM).Cena:od3.453.000SlT naprej. PRIHAJA MEGANE COUPE CABRIOLET Konec novembra naj bi predvidoma na slovenski trg pri Renaultu “lansirali” tudi megana coupeja v izvedbi kabrioleta. Zelo atraktivni model bo na voljo od približno 4 milijonov slovenskih tolarjev naprej, na voljo pa bodo trije motorji in sicer 1.6 16v (115 KM), 2.0 16v (136 KM) ter 1.9. dCi (120 KM). V OZADJU SPEKTAKLA ZA BEŽIGRADOM GINTER JE SPET ZMAGAL! TV' ot pravi ljubitelji nogometa že vedo, J^sta bili v začetku septembra na (nacionalnem?) štadionu za Bežigradom dve zelo pomembni tekmi za reprezentanco Slovenije v okviru kvalifikacij za Euro 2004 na Portugalskem. Slovenija sije z zmago nad Izraelom s 3:1 že zagotovila dodatne Anton Rop, predsednik vlade RS, Ivan Zidar, direktor SCT-ja, Miloš Kovačič, predsednik uprave Krke, Nina Ledinek, hostesa, z glavnim organizatorjem VIP-a Ginterjem Kržišnikom. kvalifikacije, tako da je bila naslednja preizkušnja le prava paša za oči za prave ljubitelje nogometa. Na ljubljanski zelenici so namreč nastopili Francozi z Židanom na čelu. In če tekma praktično ni imela nobenega pravega rezultatskega pomena, pa ni bilo Na levi podjetnik Roman Kastigar, direktor GIF Betona MTO Gaber Brezovar, sicer nekoč odlični nogometni vratar s sedanjim prvim vratarjem Slovenije Markom Simeunovičem ter podpredsednikom Gip Betona MTO Jankom Goštetom. nič manj pomembno, kako pogostiti pomembne goste pred, med in po tekmi. Za to pa je poskrbel znani športni delavec in sodelavec NZS Ginter Kržišnik, ki seje še enkrat več izkazal z izredno organizacijo VIP prostora. In še ena zanimivost - Tina Zajc, ki je pred kratkim postala Miss Slovenije 2003, je tudi delala kot hostesa za Kržišnika, tako kot že tri missice pred njo, kar samo potrjuje, da ima Ginter za svoje sodelavke zelo dober okus. Ponujamo vam le nekaj utrinkov iz zakulisja... BOKS: LITIJSKI REZULTATI Rezultati dvobojev na predstavitvi boksa v Litiji: velter kategorija: Vasja Jager (Odrcd-Lj) - Bobo Vukajlovič (Barje) 2:0, poltežka srednja: David Kršič (Cestus-Litija) - Dejan Bizjak (Barje) 1:1, Kršič Ml. (Cestus Litija) - Sandi Kozarac (Cestus Litija) 1:1, srednja kategorija: Dani Cukjati (Odred-Lj) - Matevž Polak (Cestus Litija) 0:2, Alcn Petič (Kamnik) -Tomaž Struna (Odred-Lj) 1:1, Leon Softič (Kamnik) -Matej Zavašnik (Ml.Boksar Dob Pri Domžalah) 2:0, težka kategorija: David Nagode (Odred-Lj) -Tomaž Podobnik esmsmee Verjetno ne enega ne drugega ni potrebno posebej predstavljati -prvi zvezdnik francoskega in morebiti celo svetovnega nogometa Zinedine Zidane, ki od Ginterja Kržišnika prejema cviček. Nasmejana francoska delegacija. Ali zaradi piva, vina, dobre hrane, lepih hostes, zmage njihove reprezentance, kdo ve zakaj? Vsekakor pa je bil zadovoljen tudi prvi mož naše krovne nogometne organizacije Rudi Zavrl (desno). Peter Motnikar (Kamnik) 2:0, Goran Goljan (Odred-Lj) - Sašo Weixsler (Barje). 1:1, super težka kategorija: Miha Gabruč (Odred-Lj) -Boštjan Ivanušec (Borovnica) 0:2. Zlati Pas Prvakov: Matevž Polak 8. Memorjal Stanko Suhadolnik: Boštjan Ivanušec Najboljši Litijan: Matevž Polak Pokal za borbenost: Matej Zavašnik Za najboljšo tehniko: David Nagode ŠPORT MALI NOGOMET Malonogometni utrnir v čemšeniku ANTIMONU KONČNO USPELO V dneh od 13 do M.septembra je Športno društvo Čemšenik organiziralo malonogometni turnir poimenovan kar Čemšenik 2003. Na njem so lahko sodelovale ekipe, ki tekmujejo v 3. in 4.ligi MNL Zasavje ter povabljene ekipe. Tako je nastopilo 12 ekip, ki so bile porazdeljene v štiri skupine, iz katerih sta se po dve ekipi uvrstili naprej. Zmagovalci so bili ekipa Antimon, ki jim je v četrtem nastopu na tem turnirju končno uspelo osvojiti ta turnir. Naj strelec turnirja je bil s sedmimi zadetki Štefan Pervinšek, član zmagovalne ekipe. Pravico so delili Matej Ule, Albin Borštnar in Damjan Drnovšek. Zmagovalci so poleg pokalov prejeli še praktične nagrade, kijih je prispevala družba ETI d.d. Rezultati - četrtfinale: Zasavc - Antimon 1:7, Mizarstvo Zupan -Tima 1:2, Čemšenik - Amater 0:0 (po kazenskih strelih 2:3), Izlake - ZASAVSKE LIGE MALEGA NOGOMETA Uvodni rezultati tekmovanja v l.ligi kažejo, da so aktualni prvaki Škoti Ting tangi v tej sezoni na pravi poti, da naslov obranijo. Nekoliko slabše pa je s tekmovanjem začela še druga kisovška ekipa, torej Bar Slavi. V drugi ligi so po treh krogih brez izgubljene točke le še člani ekipe Trgovine Čop iz Podkuma, kar pa niti ne preseneča, saj so lani igrali v l.ligi. l.LIGA, 2.krog; Pekarna Leniči I.-Pekama Leniči II. 3:4, AM-KO Izolacije- Trgotrans Pizzerija Kukuca 2:3, KMN Juventus- Čolnišče Integral 5:3, Bar Slavi- ETI Elektroelement 2:2, Škoti Tingl Tangl-Mlinše 4:2, Supermont-Mexico l:2.Škoti-Čolnišče4:0,3.krog; ETI Elektroelement- Juventus 3:2, AM-KO Izolacije- Bar Slavi 5:3, Pekama Leniči II.- Supermont 4:2, Mexico-Trgotrans Pizzerija Kukuca 5:3, Mlinše- Pekarna Leniči I. 1:2 Lestvica: 1.Škoti 9, 2.ETI 7, 3.Mexico, Potepuhi, Juventus, Pekarna Leniči II. Po 6 točk. Strelec;: J.Kranjc -7 l.LIGA, l.krog; ES Potočnik Pizzerija Ašič- ŠD Prapreče 5:1, Buldožer- Antimon bar 914:6, Taxi Antonio- Top šport 1:5, Malo po malo- Mili bar2:4, Sepro-Trgovina Čop 1:3,NLP-TET l:l,2.krog; Trgovina Čop- Antimon Bar 91 3:1,Top šport-TET 4:4, Mili bar-Buldožer4:1, Potočnik Pizerija Ašič- Malo po malo 2:0, NLP- ŠD Prapreče 4:1, Taxi Antonio- Sepro 2:4 Lestvica: 1 .Trgovina Čop 9,2.Top šport in Mili bar 7.. Strelca: Vodenik, Domik- 6 3.LIGA, l.krog, Šentlam- bert Gamsi - Mlinše II. 4:5, Sava-Čolnišče II. 2:0, Kov.Gobovc- GD Hrastnik 2:9, Sob.Lavrač-Voung Boys 1:6, XXL-Tima 4:1, Ni da ni- Polšnik Domis 5:1. 4.LIGA, l.krog; Amater-Podkum 3:9, Medija- Izlake 8:2, Terezija- Kotredež Gasilček 8:2, Čemšenik- Zasavc 6:1, Knapi-Prapreče II 0:7, Turisti- Luka bar 1:2, Turisti- Polšnik II 1:3, Torpedo- Konjšica 5:0. VETERANSKA LIGA, 11.krog; Sepro- Mizarstvo Zupanc 4:3, Izlake-Čolnišče 7:2, Mlinše-Šentlambert 1:9, Rigl-Zlatarna Lea 0:4, Edups štulm-Udamik (preloženo). Štefan Pervinšek - naj strelec Young boys 3:5. Polfinale: Amater - Young boys 1:1 (po kazenskih strelih 4:5), Tima -Antimon 1:6. Za 3.mesto: Amater - Tima 8:9 (kazenski streli). Za 1 .mesto: Young boys - Antimon 1:4. Lestvica: 1.Sepro 28, 2. Edups Štulm 27... Igor Goste MALONOGOMETNI TURNIRJI 11 MALONOGOMETNI TURNIR PRAPREČE 2003 DOBILI PODKUMČANI V soboto in nedeljo, 6. in 7. septembra, se je na igrišču v Praprečah pri Zagorju odvijal 11. tradicionalni turnir v malem nogometu. V šestih skupinah seje med seboj pomerilo 18 ekip in odigralo skupno 24 tekem. Ob lepem vremenu in prijetnem vzdušju so gledalci lahko spremljali zanimive obračune in videli veliko golov. V četrtfinalu sta se pomerili ekipi Šentlabert-Gamsi in Tirna. Zmaga je z rezultatom 3:0 zanesljivo pripadla nogometašem iz Šentlamberta. V obračunu ekip Trgovina Čop in KMN XXL je zasluženo zmagala ekipa Trgovine Čop z rezultatom 4:0. V tretji četrtfinalni tekmi se je Juventus pomeril z ekipo iz Čolnišč. Velika borba med prvoligašema je na koncu z malo sreče zmago prinesla nogometašem iz Čolnišč z rezultatom 2:1. Domačini iz ŠD Prapreče so tekmo odigrali z ekipo Young boys. Slednji so hitro povedli, nato pa se je domača ekipa zbrala in spremenila rezultat na 2:1. Kljub temu, da so ob koncu tekme Young boys-i zaigrali z vratarjem, se rezultat ni spremenil. V polfinalu so se pomerile štiri ekipe. V prvem obračunu Trgovina Čop in Šentlambert- Gamsi. Slednji so se dobro upirali favoritom, vendar več kot častnega poraza z rezultatom 3:2 niso iztržili. Zelo napet je bil obračun med domačini in ekipo iz Čolnišč. Gostitelji so prevzeli vodstvo malo pred koncem tekme, vendar so gostje izenačili v zadnjem napadu. Po maratonskih prostih strelih so zmagali domači nogometaši. Tretje mesto je po prostih strelih osvojila ekipa Šentlambert-Gamsi. Finalna tekma ni ponudila kakovostne igre, saj so oboji čakali na napako nasprotnika. V končnici tekme je zmagoslavni gol prispeval Primož Martinčič (sicer prvoligaški vratar, ki pa je na tem turnirju prikazal tudi dobro nogometno znanje kot napadalec) iz ekipe Trgovina Čop. Domačini so poskusili z vratarjem v polju, a brez uspeha. Končni rezultat je bil 3:0. Najboljši strelec turnirja je bil Denis Glažar, član ekipe Trgovina Čop, ki seje izkazal s sedmimi goli. Omenimo še, da so si zmagovalci turnirja nastop v nadaljnem tekmovanju zagotovili potem, ko so v svoji predtekmovalni skupini po kazenskih strelih premagali ekipo Pizzerije Ašič. Lepo vreme, športna igra in odlična organizacija so dobri razlogi za vabilo na turnir prihodnje leto. REZULTATI: ČETRTFINALE Šentlambert-Gamsi: Tirna 2:0 Trgovina Čop : KMN XXL 4:0 Juventus : ŠD Čolnišče 1:2 ŠD Prapreče : Young boys 2:1 POLFINALE Šentlambert-Gamsi: Trgovina Čop 2:4 ŠD Čolnišče : ŠD Prapreče 1:1 (6:7) FINALE Trgovina Čop : ŠD Prapreče 3:0 LG. Športniki na obisku pri bolnih otrocih PRI OLIMPIJI NI VSE LE NOGOMET "X 7 torek, 16. septembra so nogometaši V KD Olimpije v družbi svojih prijateljev obiskali Oddelek službe za onkologijo in hematologijo, ki deluje v okviru Pediatrične klinike. Na drugem letošnjem obisku so se pri otrocih, ki so oboleli za rakom oglasili nogometaša KD Olimpije Marko Kmetec in Dušan Kosič, prijazna voditeljica in otroška animatorka Mojca Rabič ter predstavnika založbe Mladika Barbara in Primož Mušič. Otroke so obiskali ob začetku šole in se z njimi pogovorili o vsakdanjih stvareh. Najboljši strelec lanske lige Simobil Marko Kmetec in kapetan zeleno belih Dušan Kosič sta otrokom povedala kako sta začela igrati nogomet in kaj jima to pomeni sedaj. Otroci so poslušali in se zabavali ob anekdotah z nogometnih igrišč. Nogometaša sta otroke tudi povabila k ogledu tekme NK KD Olimpija: Liverpool FC (ki je bila včeraj) ter jih pozvala k glasnemu navijanju. » Veseli bomo vaše podpore in na igrišču nam bo lažje, »je dejal Dušan Kosič. Predstavnika založbe Mladika, Barbara in Primož Mušič skrbita za redno izhajanje otroške literature in mladinske literarne revije Kekec. Otroke sta razveselila z različnimi knjižnimi izdajami iz njihovega programa in celoletno naročnino na revijo Kekec. Predstavila sta se kot dobra vila in škrat s čarobno škatlo. Mali bolniki so bili knjig veseli. Obljubili so, da bodo pridno brali in se učili. Nato je nastopil čas za športne igre. Otroci, starši, zdravniki, medicinske sestre in gostje so se med seboj pomerili v podiranju kegljev z žogo. Najbolj so se izkazali starši otrok, ki so s svojim znanjem nogometa navdušili tudi prisotna športnika. Mladi otroci so med seboj tekmovali za lepe nagrade glasbene založbe Panika. Zmagovalci so bili vsi. Nogometne spretnosti sta nato prikazala tudi Marko in Dušan, ki sta prisotne navdušila in razveselila. Kapetan NK KD Olimpija Dušan Kosič je po koncu druženja dejal: «Preživel sem zelo lepo dopoldne. Na oddelku se bom še oglasil. Toliko veselja in pozitivne energije prejmeš malo kje.« Žiga Gombač MALI NOGOMET JUVENTUSŠEČETRTIČ Petek, 12. in soboto, 13.septembra je na Logu potekal osmi malonogometni turnir, ki ga že vse od začetka organizira KMN Juventus. Na turnirju je nastopalo 15 ekip, ki so bile razvrščene v pet skupin. Po dve najboljši ekipa iz vsake skupine sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje oziroma v četrtfinale. Poglejmo rezultate četrtfinala: Šentlambert Gamsi- Škoti 5:3, Prapreče- Mir D.C. 5:1, Juventus- Torpedo Moskva 1:0, Young Boys-Sepro 4:2, Rudnik- Mlinše 6:0. Od petih zmagovalcev četrtfinalnih dvobojev je bil žreb naklonjen ekipi Young Boys, ki seje uvrstila neposredno v finale treh ekip. V polfinalnih tekmah pa sta bila dosežena naslednja izida: Rudnik-Šentlambert Gamsi 4:2, Juventus- Prapreče 4:1. V finalu treh hrastniških ekip smo lahko videli zelo izenačene tekme, kjer pa so na koncu odločale izkušnje. Le teh pa ekipi Juventus ne primanjkuje. Rezultati finalnih tekem: Young Boys-Rudnik 2:0 (Iliševič, Bajramovič), Juventus- Rudnik 2:2 (Jovanovič 2x, Nišič 2x), Juventus- Young Boys 3:2 (Z. in B.Presečki, Mihajlik ter Bajramovič in Iliševič). Juventusu je uspelo že četrtič zapored osvojiti "svoj" turnir, za nameček pa so člani ekipe, ki jo vodi Jože Hočevar, imeli v svojih vrstah še naj strelca turnirja Stanka Jovanoviča, naj igralca Mitja Breznikarja in naj vratarja Mladena Centriha. Juventus je tako osvojil že 67. pokal. Svoje delo sta dobro opravila tudi oba sodnika, Samo Lah iz Zmagovalci (arhiv kluba) Rimskih toplic in Zdravko Zagorc iz Trbovelj. Za zmagovito ekipo so igrali: Centrih, Kazič, B.in Z.Presečki, Mihajlik, Jager, Breznikar, Jovanovič in Škoberne Zahvala sponzorjem in ostalim: Občina, KRC, 00 LDS, Forstek (vsi Hrastnik), Sindikat RTH, ŠZ Hrastnik, Point 21, Servis Enka-Urška Hribšek s.p. (vsi Hrastnik), Videoteka Lana-Mitja Jontez s.p., Majcen Dol pri Hrastniku, NK Hrastnik, ZIBTR Litija, AGM Nemec Primož s.p., Glasdecom Hrastnik, Procvet Hrastnik, Prein Trbovlje in Jure Martinčič, Jože Koprivnik, Vlado Mikša, Slavko Guček, Ivan Poljan, Boris Čeperlin, Peter Kauzer, Slavko Gornik, Franci Vidovič, Aljoša Vidovič, Gorazd Bevec, Marjan Novak, Nina Blažko, Rok Blažko, Branko Klančar, Sara Vidmar, župan Miran Jerič in Brodarsko društvo Hrastnik. I.G. VETERANSKI NOGOMETNI TURNIR DOBILI DOMAČINI Potem, ko je bil v avgustu veteranski turnir v Kisovcu, so ga minulo soboto organizirali še veterani trboveljskega Rudarja. Šlo je za lO.memorialni turnir v spomin na dolgoletnega člana Rudarja Ota Pajerja. Oto Pajer je nastopal za vse nogometne selekcije, po končanem aktivnem igranju pa se je posvetil še trenerskemu delu. Med drugim je bil tudi trener veteranov Rudarja. Na turnirju so sodelovale tri veteranske ekipa: domači Rudar, Zagorje in kisovška Svoboda. V prvi tekmi je Rudar z 2:0 premagal Zagorje, slednji so potem z 2:0 izgubili še s Svobodo. V tekmi za prvo mesto pa je Rudar s 3:0 premagal Svobodo in se ji tako revanširal za poraz na veteranskem turnirju v Kisovcu. Organizatorji so po turnirju poskrbeli tudi za prijetno druženje ob okusnih jedeh z žara. Upajmo, da bomo lahko že v kratkem poročali še s kakšnega veteranskega turnirja. Igor Gošte Primož Martinčič - vratar Gip betona se bo trudil, da bo prejel čim manj zadetkov v novem prvenstvu (slika MM) ZMAGA IN PORAZ Predpretekli konec tedna se je pričela sezona v 1.slovenski ligi malega nogometa, kjer nastopajo Svea Lesna Litija in zagorski Gip Beton. Litijani so vstopili v novo sezono kot prvi in edini favoriti za naslov prvaka, zanimivo pa bo videti, kaj zmorejo Zagorjani, ki so močno spremenili ekipo. V prvih dveh krogih so Litijani zabeležili dve zmagi, Zagorjani pa po eno zmago in poraz. V prvenstvu sedaj sledi reprezentančni premor, (pm) 7AS4vr SIVKO SE JE NASTRELJAL Edini zasavski drugoligaši, nogometaši Zagorja, so v devetem krogu prvenstva iztržili remi v Vipolžah pri tamkajšnjih Brdih. Tako so podaljšali niz neporaženosti na osem prvenstvenih krogov, toda vsekakor ostaja grenak priokus nad dvema izgubljenima točkama. Čeprav je Sivko zadel za vodstvo, so domači le štiri minute kasneje izenačili za končnih 1:1. Po poročilih s tekme je bil Sivko vsaj še šestkrat v “smrtni” priložnosti za zadetek, toda kaj ko je spet šepalo tisto, kar pri Sivku šepa že celo prvenstvo - realizacija. Sicer pa so v osmem krogu Zagorjani gostili ekipo Triglava iz Kranja in jih brez težav premagali s 3:0, zadela pa sta Maleševič dvakrat in Smrkolj enkrat. V nedeljo, 28.septembra ob 16.uri pa se na zagorskem mestnem štadionu obeta poslastica in derbi 10.kroga, saj bodo Zagorjani gostili sosede na lestvici, Dravinjo, ki ima isto število točk kot Zagoijani. Domačim bo seveda podpora s tribun prišla še kako prav. (pm) ■ : . ■ v SEPTEMBRU ZELO UGODNE CENE VOZIL MAZDA 6 i';' dMltl ■ . v mazmm Ponudba akcijskih modelov Mazda na zalooi: T orna opremljenega avtodoma ^ : » . OShU , poslovno potalu A r' dopust" w | I DEJAVNOSTI HIŠE: Pooblaščena prodaja in servis vozil Mazda, avt^kleparstvo.avtoličarstvo, avtovleka, rent-a-car, nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušmhsistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila. MMS KREDIT & LEASING macma Kržišnik Romon s p. 1410 Zogmje, Selo 65 AVTOIIISA KRŽIŠNIK www.avtohisa-krzisnik.si Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. sobota: od 9. do 13. m32”3 Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://www.tref.si, E-mail: info@tref.si Računovodsko - finančna programska oprema za podjetja in obrt. Računovodsko in finančno svetovanje. 24 mesečna garancija za naše sisteme , svetovanje oh nakupu in tehnična pomoč. Možnost nadgraditve vašega sistema ali dogovor o vzdrževanju vaših računalnikov. Servis računalniške opreme - pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor. Sistem prilagodimo vašim potrebam. Cena računalniškega kompleta že od 124.000.00 sit * DDV Asm /BLb Q ŠPORT ---1----- ROKOMET___________________ IZ TABORA RK ZAGORJE VISOKI CILJI V soboto se je začelo zares tudi za zagorske rokometašice. V domači dvorani v Zagorju so v drugem krogu rokometašice gostile ekipo RK Branik iz Maribora. Tekmo prvega kroga so prestavila zaradi šolskih obveznosti. (Pogovarjali smo se dan pred tekmo 2.kroga, op.p.). "Po enomesečnih pripravah v domači dvorani in njeni okolici ter 7-dnevnih pripravah v Savudriji so dekleta trdno odločena, da osvojijo prvi prvenstveni par točk, ki bi jim dal več volje in moči za še boljše delo v nadaljevanju tekmovanja. Cilji so postavljeni že pred začetkom priprav.To pomeni osvojitev prvega ali drugega mesta v svoji skupini ter se uvrstiti v končnico za naslov prvaka 1 ,B lige. V končnici pa priti čim višje, kar pomeni med prve tri ekipe, za kar so dekleta nedvomno sposobna," nam je povedal predstavnik kluba Danilo Lipovšek. V ekipi je ostalo vseh 19 igralk, ki so zagorske barve zastopale tudi v prejšnji sezoni.To je zelo pomembno, saj se ekipa počasi približuje ciljem, ki so bili zastavljeni pred leti, torej priti v štirih letih v prvo državni ligo. V ekipi sta ostali tudi Tina Zajec in Petra Skočir, posojeni igralki RK Olimpije. "Mogoče bo majhen problem s Špelo Peterlin, ki nadaljuje šolanje v Ljubljani. Na treningih je zaradi šolskih obveznosti prisotna le dvakrat tedensko, enako pa velja tudi za Sanjo Bola," je še dodal Lipovšek.Trener Olaf Grbec je z delom in udeležbo igralk na treningih zadovoljen. V letošnji sezoni je v 1 .B ligi prijavljenih kar sedemnajst klubov. Zato je liga razdeljena na štiri skupine . V skupini, kjer nastopajo tudi Zagorjanke, nastopa pet ekip: RK Planina Kranj, RK Branik Maribor, ŠD Polje Ljubljana, druga ekipa RK Savinjska Žalec ter kot rečeno RK Zagorje. V letošnji sezoni v klubu pričakujejo tudi velik obisk na tekmah v domači dvorani. V lanski sezoni je bil obisk za tekme v LB ligi dokaj visok. Povprečno sije tekmo ogledalo okoli 150 gledalcev. Tudi v tej sezoni pa bo obisk tekem brezplačen. Ob dobrih igrah domačih deklet pa v klubu pričakujejo, da se bo obisk še povečeval. Prav j e, da na koncu omenimo še igralke, ki bodo zastopale barve rokometnega kluba Zagorje v tej sezoni; Janja Peško, Katarina Ržišnik, Saša Bohorč, Amanda Husičič, Tina Zajec, Petra Skočir, kapetanka Tjaša Klukej, Mateja Jelševar, Ina Poglajen, Špela Peterlin, Sanja Bola, Anja Poglajen, Tamara Marinovič, Živa Repovž, Sabina Roksandič, Katja Borštnar, Maja Mervar, Hana Hribar in Alma Avdič. Igor Goštc NOVA SEZONA ZA ŠMARŠKE ROKOMETAŠE PRED VRATI v O marčani imajo letos v k3t ekmovanju prijavljenih pet selekcij: mlajše dečke B (1.1992/1993), mlajše dečke A (1. 1991), starejše dečke B (1. 1990), kadeti (1. 1987/1988/1989) in člane, ki bodo nastopali v 2. DRL. Ekipa mini rokometa bo letos prijavljena preko OŠ Šmartno. Vse te ekipe oz. selekcije vodi 8 trenerjev, skupaj pa bodo odigrale preko 100 uradnih tekem. Vse selekcije so po besedah predstavnika kluba Aleša Hauptmana pridno vadile že v avgustu in sicer na rokometnem igrišču v Šmartnem, članska selekcija pa seje septembra preselila v športno dvorano Litija. V avgustu je bila na sporedu tudi redna skupščina, kjer se je izvolil nov upravni odbor, prav tako pa so bili predstavljeni cilji pri članski ekipi in pri mlajših selekcijah. Člani tako merijo na 4. mesto v 2. DRL, pri mlajših selekcijah pa je plan vsaj dva polfinala. V mesecu septembru je članska ekipa pod vodstvom trenerja Matjaža Šikovca in njegovega pomočnika Dareta Šuštarja odigrala že tudi nekaj prijateljskih tekem (dosegla je 3 zmage, 2 poraza in 1 neodločen izid). Glede na to, da ekipa niti eno tekmo ni bila kompletna, je to kar lep uspeh. V soboto, 13.septembra, pa se je v športni dvorani Litija odvijal kvaliteten rokometni turnir “Šmartno 2003”, na katerem so sodelovale štiri ekipe in sicer RK Gorica Leasing iz Nove Gorice, RK SVIŠ iz Ivančne Gorice, RK Wellness center Bled iz Radovljice in domači rokometaši RD Šmartno 99. Po pričakovanjih so zmagali predstavniki kluba Gorica Leasing, na drugem mestu so pristali člani RK SVIŠ (oba ta kluba tekmujeta v LB ligi), tretji so bili Radoveljčani in četrti domačini, ki se jim je očitno poznala utrujenost po napornem tednu. Rezultati so bili naslednji: RD Šmartno 99 - RK Gorica Leasing 26:31 RK SVIŠ - RK Wellness center Bled 32:16 Tekma za tretje mesto: RD Šmartno 99 - RK NVellness center Bled 22:24 Tekma za prvo mesto: RK SVIŠ - RK Gorica Leasing 22:24 Najboljši strelec turnirja je bil član Šmartnega 99 Jernej Peterlin z 18 zadetki. Tekmovanje v 2. DRL za moške se prične 4. oktobra. V 1. krogu v Športni dvorani Litija že gostuje RK Cerklje, ki velja za enega glavnih kandidatov za napredovanje v LB ligo. Igor Gošte Kumska trinajst je bila čisto srečna številka v ^tirinajstega septembra je bila lepa, čeprav za ta septembrski čas, ko se poletje še poslovilo ni, precej hladna nedelja, ko seje kJdogajal tradicionalni 13 kolesarski vzpon na Kum. Vsa leta ga že prireja kolesarsko društvo Partizan Trbovlje, ki je vajeno že vsega hudega ob organizaciji in to predvsem zaradi muhastega vremena, ki jo je že precejkrat zagodlo predvsem kolesarjem in jih presenetilo tudi s snegom ali ledenim dežjem, da o strupenem mrzlem vetru ne govorimo. Vzpon na Kum je po besedah "starih" kolesarskih mačkov najtežji kolesarski vzpon v Sloveniji. Mnogi trdijo, daje težji od Vršiča, saj je proga dolga deset kilometrov, od tega je sedem kilometrov asfaltiranega dela in tri kilometre makadama. Višinska razlika med startom in med ciljem je kar 1119 metrov. Kljub takim pogojem seje kolesarskega vzpona s srečno, vsaj kar zadeva vreme in varno vožnjo, zaporedno številko trinajst, udeležilo petindevetdeset kolesarjev, od tega je bilo tudi šest kolesark. Razdeljeni so bili v šest kategorij za moške in dve kategoriji za ženske. Rezultati prvih treh po vrstnem redu po kategorijah pa so: 1. kategorija - moški do 15 let - vsi so rojeni v letu 1988 1. mesto: RokSkaza. -sčasom00:51:13 2. mesto: Matej Branda -sčasom00:58:01 3. mesto: MihaJuvan -sčasom01:02:47 2. kategorija - moški do 30 let - od 1973 do 1987 1. mesto: Matej Lovše - s časom 00:43:02 - letnik 1983 2. mesto: DejanVračič -sčasom00:43:21 - letnik 1983 3. mesto: Primož Lavrič -s časom 00:44:27 - letnik 1976 3. kategorija - moški do 40 let-od 1963 do 1972 1. mesto: MiranCvet -sčasom00:37:46 -letnik 1968 2. mesto: Andrej Čebin - s časom 00:43:56 - letnik 1971 3. mesto: Tomaž Legat -s časom 00:44:34 - letnik 1971 4. kategorija - moški do 50 let - od 1953 do 1962 1. mesto: FranciŽbogar -sčasom00:45:42 -letnik 1961 2. mesto: MaxPogačar -sčasom00:47:10 -letnik 1959 3. mesto: Brane Škoberne -s časom 00:47:24 -letnik 1961 5. kategorija-moški do 60 let-od 1943 do 1952 1. mesto: Stanko Lavriša - s časom 00:55:16 - letnik 1947 2. mesto: Vili Ošlaj -s časom 00:57:35 - letnik 1946 3. mesto: Ladislav Forte - s časom 01:17:40 - letnik 1952 6. kategorija - moški nad 60 let - do 1942 L mesto: Jože Rogina -s časom 01:04:26 -letnikl941 2. mesto: Karl Kodrič -s časom 01:12:04 -letnik 1943 3. mesto: EdvardUčanjšek -sčasom01:14.15 -letnik 1934 V ženski konkurenci sta bili dve kategoriji: 1. kategorija - ženske do 30 let - od 1973 1. mesto: Karmen PavričKunšek-s časom 01:10:24 - letnik 1973 2. mesto: LeaKovič -sčasom01:20:22 -letnik 1986 3. mesto: Maja Štorman -s časom 01:38:34 -letnik 1976 2. kategorija - ženske nad 30 let - od 1972 1. mesto: JožicaKotnik -sčasom01:12:54 -letnik 1966 2. mesto: IrenaBerčon -sčasom01:24:21 -letnik 1949 3. mesto: Zdenka Cestnik -s časom 01:34:03 -letnik 1935 Absolutni zmagovalec 13. Kolesarskega vzpona na Kum v letu 2003 je bil MIRAN CVET iz Hrastnika, ki je s časom 00:37:46 za dobrih deset sekund izboljšal dosedanji rekord proge, ki je bil, tudi njegov, lanskoletni rekord vzpona. "Takoj za njim" - to pomeni dobrih pet minut in pol, je prispel na cilj drugi najboljši, MATEJ LOVŠE, tretji pa je bil letos DEJAN VRAČIČ. To so zmagovalci v absolutni konkurenci, ne glede na kategorije in vsi so si pokale krepko zaslužili. Posebno "poglavje" letošnjega vzpona je tudi najstarejši udeleženec ROMAN KRALJ, ki je za vzpon potreboval eno uro, sedemnajst minut in čisto majčkeno sekundic in tako zasedel 73. mesto ! pozor! med petindevetdesetimi udeleženci! Letošnje leto je bilo prvič izvedeno elektronsko merjenje časa, zato so bili rezultati kar hitro znani in župan Bogdan Barovič, ki resnično ne more biti na dveh krajih hkrati - vsaj v današnji dobi še ne - je z Mrzlice, kjer je bil gost srečanja revirčanov in Savinjčanov, kolikor je le mogel pohitel še na Kum, da pozdravi najboljše in predvsem vse srčne in vztrajne kolesarje. Ker je udeležence kolesarskega vzpona že do kože prepihal mrzel veter in jih tudi sonce ni moglo ogreti, so s podeljevanjem, nagrad, to je spominskih kolajn KUM, majic z emblemom KUM 2003 in tudi toplo malico z napitkom pohiteli, vendar je županu uspelo ujeti zaključek zaključka prireditve. Prišel je in to šteje! MaH 7Atv\vr ŠPORT KARATE KARATEISTI PROSLAVILI USPEH KOVAČIČA IN SIMERLA V skladu s tradicijo Karate kluba Tika Trbovlje ob vseh večjih uspehih svojih tekmovalcev organizira družabno srečanje članov kluba, trenerjev in gostov. Tudi tokrat je bilo srečanje v gostišču Brin v Trbovljah in sicer v petek, 19.septembra. “Krivca” za tokratno srečanje sta bila Miha Kovačič in Jernej Simerl, ki sta v mesecu od leve proti desni): trener Borut Markovšek, srebrni Jernej Simerl, bronasti Miha Kovačič in trener Bogdan Simerl Trboveljski župan podeljuje praktično nagrado Mihi Kovačiču, v sredini predsednik Karate kluba Tika Trbovlje Franjo Glavica, skrajno desno direktor Zavoda za šport Trbovlje Roman Vodeb juliju na 12.svetovnem pokalu Kobe Osaka International na otoku Evi a v Grčiji v svojih kategorijah osvojila tretje oziroma drugo mesto, o čemer smo obširno poročali že v julijski številki Zasavca. Pri Brinu smo tako lahko videli svečano podelitev diplom s strani njunega kluba, župan občine Trbovlje Bogdan Barovič pa je obema tekmovalcema predal še praktično darilo. Po uradnem delu seje razvilo prijetno kramljanje ob izredno okusni hrani in izbrani pijači, za katero so poskrbeli v gostišču Brin. Peter Motnikar, sliki PRAV KINOLOŠKO DRUŠTVO ZAGORJE: AGILITV POKAL SLOVENIJE Končni vrstni red A2 Largc Jvrstitev Vodnik Pes Kinološko društvo dosežen čas Kazenske točke 1 Bukovnik Darja Kita KD Naklo 69,40 0,00 2 Marekovič Alen Pupy KOSSP Zagreb 72,04 0,00 3 Gregorič Tjaša Dollv KD Agility Ilirija 76,88 0,00 Končni vrstni red A2 Madium Jvrstitev Vodnik Pes Kinološko društvo dosežen čas Kazenske točke 1 Trkman Silva Simply KD Agility Ilirija 64,28 0,00 2 Trkman Silva Vedette KD Agility Ilirija 68,57 0,00 3 Pezič Ines Šlngl KD Fido Hrušica 73,49 0,00 Končni vrstni red A2 Small Jvrstitev Vodnik Pes Kinološko društvo dosežen čas Kazenske točke 1 Frkovič Zvonimir Nero KOSSP Zagreb 67,66 8,66 Končni vrstni red Al Small Jvrstit Vodnik Pes Kinološko društvo dosežen čas Kazenske točke 1 Svetanič Ivanka Lino KD Fido Hrušica 74,40 0,00 2 Patcrnost Petra Petanus Coco shanel SKD Postoina 93,44 2,25 2 Kirik Ivana Eni KD Agility Ilirija 62,45 5,00 Končni vrstni red Al Medium Jvrstit Vodnik Pes Kinološko društvo dosežen čas Kazenske točke 1 Oštarijaš Finko Gala KD Naklo 57,20 0,00 2 Trbiža n Neja Kuki KD Ljubljana 58,67 5,00 2 Pezič Ines Mrk KD Fido Hrušica 64,63 5,00 Končni vrstni red Al Large Jvrstit Vodnik Pes Kinološko društvo dosežen čas Kazenske točke 1 Bucik Rafko Rea ŠKK Vrtojba 53,03 0,00 2 Lazič Tjaša Miša KD Agility Ilirija 72,83 0,00 2 Tahaj Roberto Sultan Agility Club Udincsc 75,47 0,00 'jAsAvr Na zagorskem poligonu vzreje psov za službene in športne namene so 6. septembra marljivi člani kinološkega društva Zagorje priredili tekmovanje v agilitiju. Udeležili so se ga tekmovalci iz Slovenije, Italije in Hrvaške, skupaj čez sto. Ta tekma je ena zadnjih pred velikimi nastopi za evropsko prvenstvo. Tekmovali so v težavnostnih stopnjah A1 in A2, seveda v vseh treh kategorijah: veliki, srednji in mali. (MM) Rezultati pa so sledeči: KRONIČNO ---------h Ob pomoči zvestih frkerjev, aufbiksarjev, ravbarjev ter “taplavih” pišet Peter Motnikar Aufbiks • 05.09.2003 ob 20.30 uri so bili policisti PP Litija obveščeni, daje prišlo do pretepa v gostinskem lokalu na Trgu na Stavbah v Litiji. Na kraju je bilo pri razgovoru z oškodovancem ugotovljeno, daje do njega v lokalu pristopil znanec, kateri gaje brez razloga s pestjo udaril v obraz in ga poškodoval. Oškodovanec je iskal zdravniško pomoč v ZD Litija, na PP Litija pa je podal predlog za pregon kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe. Policisti bodo opravili razgovor z osumljencem tega dejanja in zoper njega napisali kazensko ovadbo. • 06.09.2003 ob 22.10 uri so bili policisti obveščeni, da leži v Šmartnem pri Litiji na cesti neznani moški. Na kraju je bila ugotovljena identiteta moškega, kateri je kazal znake duševno motene osebe. Odpeljan je bil v ZD Litija, kjer gaje pregledal zdravnik, kateri je odredil prevoz v PHP Ljubljana, kjer je moški ostal na zdravljenju. • 08.09. ob 17.45 uri so policisti intervenirali v gostinskem lokalu v Kisovcu, kjer je P.M. kršil javni red in mir. Zoper njega bo podan predlog SP-ju. • 09.09.2003 ob 17.50 uri so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v stanovanju v okolici Šmartna pri Litiji. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do spora in zmerjanja med materjo in sinom. Pri tem je sin poškodoval tudi ključavnico na vratih garaže. Pred prihodom policistov je kršitelj kraj zapustil, zato bo razgovor z njim opravljen naknadno in po vseh zbranih ugotovitvah zoper njega napisan predlog SP. • 12.09.2003 ob 22.45 uri so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v stanovanju v okolici Kresnic. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do spora med družinskimi člani, ker je prišel oče pijan domov. Pri tem je prišlo tudi do fizičnega obračuna med zakoncema v katerega je posegla tudi hčerka. Pri tem je oče med prerivanjem padel po tleh in se lažje poškodoval vendar zdravniške pomoči ni iskal. Po prihodu policistov so bili pomirjeni in napoteni na nočni počitek. Zoper kršitelja sledi predlog SP. • Dne 13.9. ob 21.40 uri so policisti intervenirali na Dolu pri Hrastniku na parkirnem prostoru ob stavbi Jutranjke. Na kraju so policisti ugotovili, da so se besedno sporekli in nato pretepali O.G., P.R., G.R., Z.T., J.D., B.E. Zoper vse so policisti podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. Dne 14.9. ob 1.15 uri so policisti intervenirali ob kršitvah javnega reda in miru s strani pijanega Z.T., kateri je v lokalu Shakes razbijal steklovino in se nameraval pretepati. Ker se kljub opozorilom policistov ni hotel pomiriti, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve na PP Trbovlje. Ob 1.40 uri so se pred lokalom Shakes sprli K.D., M.A. in P.A., pri čemer sta K.D. in M.A. pretepla RA. Zoper njiju bo podan predlog za uvedbo postopka o prekršku. Kradejo kot srake Dne 07.09.2003 ob 20.00 uri seje na PP Litija oglasila občanka, katera je prijavila tatvino mobilnega telefona, katero naj bi ji izvršil bivši fant. Ob 21.15 uri so policisti po prehodnem obvestilu oškodovanke osumljenca izsledili in mu zasegli odtujeni mobilni telefon. Z osumljencem je bil opravljen razgovor in bo zoper njega podana kazenska ovadba. Mobilni telefon je bil vrnjen lastnici. Dne 09.09.2003 ob 14.40 so bili policisti obveščeni o tatvini denarja v stanovanju M.M. Dva neznana storilca sta se zglasila do M.M. in se predstavila za prodajalce čistil. Ob nepozornosti M.M. sta iz predala odtujila denar v višini 35.000,00 SIT. Policija storilca še išče, ob tem pa pozivamo občane, predvsem so tarče starejši ljudje, da so previdni pri sprejemanju oseb v stanovanje, saj so v zadnjem času beležili več podobnih primerov. Dne 15.09. zjutraj so zagorski policisti obravnavali dva vloma in sicer prvega v Kisovcu, kjer je neznanec vlomil v vozilo last EVJ in iz njega ukradel več orodja in drugih predmetov v vrednosti 500.000 SIT, drugega pa v gostišče Kum, kjer je ukradel nekaj denarja in cigaret v vrednosti 20.000 SIT. Zasavski frker IZGUBIL OBLAST NAD MOTOCIKLOM Hrastnik, 6.9. ob 13.28 uri seje na Dolu pri Hrastniku zgodila prometna nesreča s telesnimi poškodbami. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje I.S. vozil motorno kolo po regionalni cesti v smeri Marnega. V levem nepreglednem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad motociklom in trčil v hišo tik ob vozišču. V prometni nesreči je dobil hude telesne poškodbe, zaradi česar je bil s kraja odpeljan z reševalnim vozilom. Zoper njega bodo policisti podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. DVA MRTVA, DVA HUDO RANJENA Hrastnik, 14.9. ob 3.50 so bili hrastniški policisti obveščeni o prometni nesreči s telesnimi poškodbami pri TKI Hrastnik. Na kraju so policisti ugotovili, da se v vkleščenem vozilu nahajajo štiri osebe, pri čemer S.R., potnik na zadnjem levem sedežu, ob prihodu policistov ni več kazal znakov življenja, ostali trije pa so bili v nezavesti. P.D., S.R. in R.A. so bili s kraja odpeljani z reševalnim vozilom, pri čemer je nato zaradi telesnih poškodb v bolnišnici umrla tudi voznica R.A. Pri nadaljnjem ogledu prometne nesreče je bilo ugotovljeno, daje vzrok nesreče neprilagojena hitrost voznice, ki še ni opravila izpita za vožnjo vozil B kategorije. ČEH NIUPOŠTEVAL PRAVILA Litija, 07.09.2003 ob 13.28 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, katera seje pripetila na Bregu pri Litiji. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je prometno nesrečo povzročil državljan Češke, kateri ni upošteval pravil o prednosti v križišču. V §§ KRONIČNO ------------------ nesreči je nastala le manjša materialna škoda. Državljan Češke je bil odpeljan k dežurnemu sodniku za prekrške v Litiji v takojšnji postopek. Sodnik za prekrške mu je v postopku izrekel denarno kazen in ga po končanem postopku izpustil. VOZNICI PLAČILNI NALOG Litija, 10.09.2003 ob 20.07 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, katera se je pripetila pri športni dvorani v Litiji. Na krajuje bilo ugotovljeno, daje prišlo do prometne nesreče zaradi nepravilnega premika voznice osebnega avtomobila. Pri tem je nastala manjša materialna škoda na vozilih udeležencev. Povzročiteljici nesreče je bil izdan plačilni nalog. NEPRILAGOJENA HITROST Litija, 12.09.2003 ob 17.31 uri so policisti na kraju nesreče na Dolnjem Vrhu ugotovili, da je prišlo do nesreče zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo voznika osebnega avtomobila, kateri je zapeljal izven vozišča in se z vozilom prevrnil na streho. Pri tem je bila ena oseba lažje telesno poškodovana, na vozilu pa je nastala materialna škoda, katera znaša po nestrokovni oceni 1.000.000 SIT. Zoper povzročitelja nesreče sledi predlog sodniku za prekrške. OBČAN NAKNADNO ISKAL POMOČ Litija, 13.09.2003 ob 13.30 uri so bili policisti iz ZD Litija obveščeni, daje pri njih iskal zdravniško pomoč občan, kateri naj bi bil udeležen v prometni nesreči v okolici Dol pri Litiji. Policisti so pri opravljenih razgovorih in ogledu kraja ugotovili, daje prišlo do nesreče že zjutraj in sicer zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. V prometni nesreči je bila ena oseba lažje telesno poškodovana na vozilu pa je nastala manjša materialna škoda. Zoper povzročitelja nesreče sledi predlog SP. IZSILIL PREDNOST Litija, 13.09.2003 ob 14.25 uri seje pripetila prometna nesreča pripetila v okolici Gabrovke. Na krajuje bilo ugotovljeno, da je prometno nesrečo povzročil voznik osebnega avtomobila, kateri ni upošteval pravil o prednosti in pri vključevanju iz neprednostne ceste izsilil prednost voznici osebnega avtomobila, katera je pripeljala po prednostni cesti. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, nastala je le manjša materialna škoda. Zoper povzročitelja nesreče sledi predlog SP. NEPRILAGOJENA HITROST Litija, 16.09.ob 14.45 uri so bili policisti obveščeni, da seje na Kidričevi cesti v Litiji zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da je voznik kolesa z motorjem vozil v smeri Dobrave z neprilagojeno hitrostjo, zato je zapeljal desno na rob vozišča, kjer je zaviral. Med zaviranjem je izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil ter se lahko telesno poškodoval. Sledi prijava sodniku za prekrške. UJETI V DVIGALU Dne 07.09.2003 ob 17.45 uri so bili policisti PP Litija obveščeni, daje v dvigalu stanovanjskega bloka v Litiji ujetih več otrok. Na krajuje bilo ugotovljeno, da sta dva mladoletnika zaradi okvare dvigala ostala v dvigalu. Sama sta odprla vrata dvigala, katero je ostalo med nadstropji in prišla iz njega. Nato pa sta obstala pred zaklenjenimi vrati stopnišča kjer sta nekaj časa čakala, nato pa sta razbila steklo in splezala skoznje. Pred drugimi zaklenjenimi vrati pa sta počakala, da jih je odklenil stanovalec. Pri plezanju skozi vrata sta dobila praske po rokah in nogah. Pri razgovorih z stanovalci je bilo ugotovljeno, da prihaja večkrat do okvar dvigala in so že pred prihodom policistov obvestili serviserja. RDEČI PETELIN 11.09.2003 ob 16.24 uri so bili policisti PP Litija obveščeni o požaru do katerega je prišlo pri novogradnji v Dolnjem Vrhu. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je prišlo do požara zaradi udara strele. Pri tem je pogorela lesena baraka, v kateri je bilo več gradbenega materiala. Pri tem je nastala materialna škoda, katera znaša po nestrokovni oceni 500.000 SIT. O zadevi sledi poročilo na ODT. 12.09.2003 ob 23.05 uri so bili policisti obveščeni o požaru na stanovanjski hiši v Jelenski Rebri. Na krajuje bilo ugotovljeno, daje prišlo do požara na stanovanjski hiši, katera je kljub posredovanju gasilcev pogorela skoraj v celoti. Požar so pogasili gasilci okoliških gasilskih društev. Pri požaru ni bil nihče telesno poškodovan. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni približno 6.000.000 SIT. Policisti PP Litija so kraj pogorišča zavarovali do prihoda kriminalistov, kateri so ogled kraja opravili tekom dneva 13.09.2003. Zadevo obravnavajo kriminalisti UKP PU Ljubljana. NISTA HOTELA PLAČATI VOZNE KARTE 14.09.2003 ob 11.16 uri so bili policisti PP Litija zaprošeni za pomoč s strani sprevodnice na vlaku. Na krajuje bilo ugotovljeno, da dva potnika nista hotela plačati vozne karte. Policisti so opravili identifikacijski postopek z potnikoma in podatke na upravičeno zahtevo posredovali sprevodnici. POOSTRENI NADZOR PROMETA Policisti PP Litija so ob začetku šole (to je med 01.09.1003 in 12.09.2003) opravljali poostren nadzor prometa v okolici šol. Pri tem so bili izvedeni naslednji ukrepi: izrečena so bila 4 opozorila, izdanih je bilo 59 plačilnih nalogov in napisanih 9 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Najvišja stopnja alkoholiziranosti pri vozniku je že zjutraj znašala 1.59 g/kg v organizmu, naj višja izmeijena hitrost pa je bila 68 km/h, kar je zelo vzpodbudno. Policisti pa so kontrolirali tudi 12 vozil za organiziran prevoz otrok. V prometnih nesrečah ni bil udeleženih ali poškodovanih otrok. Vsi skupaj si želimo, da bi tako ostalo tudi preko celega šolskega leta. Vse voznike pa ponovno opozarjamo na previdno vožnjo v okolici šol in igrišč. MALI OGLASI - OBVESTILA ► mali oglasi Oglase za Zasavca, ki izide 9. oktobra, sprejemamo do petka, 5. oktobra 2003. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za k pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. i fiepRimičnint Ulica 1 junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03/56 26 242, Fax: 03/ 56 32 242 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. HIŠE - PARCELE KUPIM novejšo enodružinsko hišo, lokacija Izlake ali bližnja okolica, GSM: 031-83-63-78,tel.: 57-26-319 RAZNO IZPOSOJAM prikolico za prevoz živine - registrirano, A-test, naletna zavora, cerada, tel.: 56 65 105,041/443 245 ali 041/ 419095 PRODAM dnevno omaro in sedežno kotno za 29.000 SIT ter posteljo z omaricami za 19.000 SIT, tel.: 56 26 427 ali 040/767 PRODAM rolete, poceni, tel.: 031/626-772 PRODAM zamrzovalno skrinjo 100 litrov, staro 3 leta, cena 30.000 SIT, tel.: 56 23 223 KUPIM hyundai pony 1.5, kratki model, letnik 1991, tel.: 040/607-519 PRODAM kombinirani otroški voziček peg-perego in stajco, tel.: 041/597 569, ali 56 35 564 PRODAM bikca-simentalca ca 180 kg, možna brezplačna dostavado40km, tel.: 5671 297 ali 041/893 217 PRODAM novjogi, 190-90 in kuhalnik s pečico, tel.: 031/ 555 117 V MORAVSKIH TOPLICAH, 300 metrov od bazenov damo v najem minihotel (10 sob s kopalnico, 25 ležišč), z vso opremo za dalj Časa, primemo za turizem, dom ostarelih, razna društva ali firme, tel: 041/404-648 ali 02/5261-434 V VARSTVO vzamem otroka, tel.: 040/639-924 NUDIM kvalitetne in poceni inštrukcije matematike za OŠ in SŠ, tel.: 041/458-435 INŠTRUIRAM matematiko za OŠ in SŠ, tel.: 031/619-822 OSEBNI STIKI PRODAM skrinjo-omaro (6 predalov), tel.: 56 27 617 STORITVE Iščemo žensko, pošteno, iskreno, ki bi nam prala, likala, kuhala in skrbela za nas. Bivanje in hrana brezplačna, žepnina, tel: 56 69 882 ali 040/665-553 PRODAM plemenskega zajca ter zajce stare 2,5 meseca, tel.: 040/319-386 PRODAM računalnik 366 MHZ, vvindorvs 98, tipkovnica, monitor, miška+printer, tel.: 041/ 205693 OBVESTILA Občina Redeče in Janez Perenič, kipar samouk, vabita na razstavo, ki bo na ogled do 5.oktobra v razstavišču Jadran v Radečah. OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA Mladinski center Trbovlje nadaljuje s ciklusom filmskih večerov. V petek, 26. septembra 2003 ob 20.00 bo v svojih prostorih na Rudarski 6, predvajal film Cvetje v jeseni. Mladinski center Trbovlje prireja 32 - umi tečaj francoskega jezika, ki bo potekal oktobra in novembra ob petkih od 16.00 do 17.40 in sobotah od 9.00do 10.40, v prostorih MCT-ja. Pričetek tečaja bo v petek, 3. oktobra 2003 ob 16.00. Vsi zainteresirani dobijo dodatne informacije in se lahko prijavijo v MCT-ju vsak delavnik od 12.00 -20.00, ali po telefonu: 03 56 31 018. LITERARNO DUHOVNI VEČER Ljubitelji poezije lepo vabljeni na literalno-duhovni večer ob izidu knjige z naslovom Zapleši z Menoj. Pesniška zbirka prinaša izbor 108 divje sladkih pesmi največjega perzijskega pesnika sufijskega mojstra HAFISA, kije ustvarjal v 14. stoletju. Slovenski prevod njegovih pesmi je pripravila predavateljica in učiteljica na duhovni univerzi Barbara Škoberne, ki nam bo dne 25.9.2003 ob 19. uri Antona Sovreta predstavila pesnika in njegovo poezijo. Vljudno vabljeni! OBVESTILA KLUB BORILNIH VEŠČIN PON DO KWAN ZAGORJE VPISUJE NOVE ČLANE V SEPTEMBRU (vsak ponedeljek in četrtek ob 18.00 uri v dvorani na RUDNIKU ZAGORJE »VAŠHAVA«. K VPISU VABIMO VSE, KI IMATE RADI BORILNE VEŠČINE, NE GLEDE NA STAROST. URNIK VADBE: PONEDELJEK - ČETRTEK od 18.00 do 19.00 ure. VABLJENI!!! http://WWW.PONDOKWAN-KLUB.SI Odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje pripravlja zanimiv literarni dogodek, ki bo potekal v 4.oktobra ob 11 .uri v planinskem domu na Mrzlici. Predstavljena bo nova knjiga pravljic in pesmi Vinka Pfeiferja z naslovom Mrzlica v srcu. Vabljeni! Zasavski muzej Trbovlje vabi v četrtek, 2.10. ob 11 .uri na otvoritev gostujoče razstave ARHIMIR TE POPELJE SKOZI PRETEKLOST. Arhimir je maskota pedagoškega oddelka Arheološkega muzeja v Zagrebu. Po otvoritvi bo na poučen in zabaven način (muzejska delavnica) predstavila razstavljene predmete avtorica razstave Mila Škarič. Razstava bo odprta do 15.11.2003. ŠD Suzana vabi na turnir v biljardu (mednarodna osmica), ki bo 3.10. ob IS.uri. Karate klub TIKA Trbovlje vabi k vpisu dekleta in fante vseh starosti. Vpisujemo v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje na Mestnem trgu 6, vsako sredo in petek v septembru med 17. in 19.uro. NK Svoboda Kisovec vabi vse mlade na treninge nogometa, ki potekajo od ponedeljka do četrtka od 17. do IS.ure. Informacije lahko dobite pri trenerju Marjanu Ocepku na treningu samem ali po telefonu 041/641-688 (Hari Scvšck). Društvo za mlade Ptica v Hrastniku organizira razne kreativne delavnice za mlade, nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,... Svetovanje je osebno ali po telefonu. Uradne ure: delavnik od 8. - 14., njihov naslov Novi dom, Hrastnik-bivši vrtec, elektronski -naslov: drustvo.za.mlade.ptica@siol.net, tel. št.: 03/56 46 971. KC Delavski dom Zagorje vabi na ogled slik domače ljubiteljske likovne skupine DOM. Razstava bo dopoldne odprta po želji prijavljenih skupin, popoldne pa v času drugih prireditev do 15.oktobra 2003. ŠD Izlake prireja 27.septembra zaključni timir lige v tenisu -žrebane dvojice od 9.ure dalje, prav tako od te ure dalje pa prireja turnir v hitropoteznem šahu C3. % Karate klub Pon-do-kwan Izlake sporoča, daje vpis novih članov ob ponedeljkih in petkih ob 17. uri in ob sredah ob 18. uri v telovadnici OŠ Ivana Kavčiča Izlake. Vabljeni! 27|9|2003 ob 19.00. Kotredež (fuzball plac)lj lokalnih regee DJ-ev performansi, tam tam sesion," projekcije priporočeno:; tam tam noiseoprema] KIJI) KNAP NAŠA BODOČNOST ---------------h Modrost sestoji iz tega, da vzameš življenje tako kot je in samo včasih sanjaš o tem, kakšno naj bi bilo. (Pearl S. BUCK) V času od 7. pa do 20. septembra 2003 imamo še enajst »modrih« več - pet modrijanov in šest modrijank. 07. 09. 2003 Maja Prašnikar, Cesta 20. julija 37, Zagorje - sin Anže Nataša Hren, Veliko Širje 18, Zidani most, Laško-sin Gal Lambergar 10. 09. 2003 Jasmina Grahek, Rudarska c.2, Kisovec - hči Eva Golob 12. 09. 2003 Tanja Alt, Novi Log 19b, Hrastnik - sin Patrik Grešak 16. 09. 2003 Mateja Možgon, Jesenovo 38c, Čemšenik, Zagorje-hči Nika 17. 09. 2003 Tjaša Navratil, Loke 14, Kisovec, Zagorje - sin Lan Navratil Slavica Tripunovič, Cesta zmage 22, Zagorje - sin Stefan 18. 09. 2003 Karmen Gorjan, Čopova ulica 5, Žalec - hčerki Kaja in Lara Topolovec 19. 09. 2003 Mateja Brinovec, Pmovše 22 a, Radeče - hči Klara Titovšek 20. 09. 2003 Besireta Muratovič, Vodenska cesta 6, Trbovlje -hči Majda VSEM ISKRENO ČESTITAMO! \_________________________________________________/ v/egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 • 18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 \ KINO PROGRAM ZAGORJE 25.9. - 28.9. ob 19.00 in 20.00: ENA NA ENA (drama) 25.9. - 30.9. ob 18.00 in 19.00: TOMB RAIDER 2.DEL ZIBELKA ŽIVLJENJA (akcija) TRBOVLJE 25.9. - 28.9. ob 20.00: AGENT CODY BANKS (akcija) 26.9. -30.9. MEDVEDEK PU IN PUJSKOVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA (animirani družinski) HRASTNIK 25.9. -28.9. ob 20.00 uri: DO GROBA (akcijski triler) 26.9. -28.9. ob 18.00 in 20.15 uri: LIZZV BO POPSTAR (komedija) V DOL 25.9. ob 1 S.uri: DO GROBA (akcijski triler) IZLAKE 28.9. ob 20.15 uri: TOMB RAIDER 2.DEL: ZIBELKA ŽIVLJENJA (akcija) J Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 8.oktobra 2003 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 19/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko. Praktične nagrade, ki vas čakajo, podarja Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 17/2003: l.Žan Klinc, Polje 15,1410 Zagorje ob Savi Z.Zala Drnovšek, Kotredež 23, 1410 Zagorje ob Savi 3.Štefka Steban, Farčnikova 59, 1410 Zagorje ob Savi 7As4vr NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA JALAPA: mehiška rastlina ASAD: sirski predsednik KARIZMA: izžarevanje osebnosti LAON: mesto v Franciji Vicoteka Igrica Mlada punca se je, utrujena od dolgega sprehoda po parku, usedla na klop in se zleknila nanjo. Mimo je prišel klošar, sedel poleg nje in jo vprašal: "Punčka, ali si razpoložena za kakšno igrico?" “Sram naj vas bo. Kaj pa si mislite o meni?" “Kaj neki pa naj bi si mislil, saj si vendar v moji postelji!" Indijanci Kanibal vpraša drugega kanibala: "Kako to, da v zadnjem času ješ samo še Indijance?" “Zdravnik mi je rekel, da mi primanjkuje rdečih krvnih telesc!" Invalid Klošar berači sredi Ljubljane: “Dajte mi za kruh, dajte, usmilite se me, dobri ljudje!" "Zakaj pa ne greš delat? Saj imaš obe roki in nogi!" se jezi mimoidoči. "Kaj naj si dam roko ali nogo odrezati, da naprosjačim kakšen cekin?" Ivo In nuna Po cesti se vozi Ivo in čez okno vpije: "Jaz sem Ivo, ki podre vse živo!" To petkrat ponovi in ob cesti zagleda, da štopa nuna. Ustavi ji in jo pelje. Čez nekaj časa Ivo spet zavpije: “Jaz sem Ivo, ki podre vse živo!” Ivo vpraša nuno, če gresta seksat. Nuni je prav. Ko prideta nazaj, Ivo spet zavpije: “Jaz sem Ivo, ki podre vse živo!” Na koncu nuna spregovori in reče: "Jaz sem pa Bruno, preoblečen v nuno!" PABERKOVANJE Teksaški milijarder je prosil direktorja nekega angleškega znanstvenega laboratorija, naj klonirajo njegovo ljubljeno psičko Missy - za morebitni "uspeh” je bil pripravljen odšteti celo premoženje. Nemški umetnik Christian David bi rad prepričal ženske, naj se odrečejo običajnim lakom za nohte in si omislijo bolj "ustvar- jalne" rešitve, npr. reprodukcije slavnih platen oziroma portrete zgodovinskih osebnosti ali osebnosti iz sveta glasbe in filma. Američan Eddie Gaedel, ki je v šestdesetih let preteklega stoletja užival precejšen sloves kot igralec bejsbola, ni bil visok niti 110 centimetrov. Poleti 1996 so v italijanskem Torinu peki naredili ogromen, 326,4 metra dolg sendvič. DNEVNIK PERA BRKO VIČA ^ J nadaljevanju si lahko preberete sedmi del dnevnika, ki V ga za vas piše Pero Brkovič. V telovadni vnemi je prejšnjega prepozno napisal oziroma ga je dostavil na naše uredništvo, ko je bil Zasavc že v tisku. Tildi zaradi tega je moral (kot nam je dejal) minuli teden marsikateremu znancu pojasniti, da še ni obupal, torej, da še vedno redno obiskuje fitnes center SPIN na Izlakah in da še vedno hujša. (I.G.) "SPREMEMBE SO RESNIČNE" Moji treningi se iz dneva v dan stopnjujejo, zato tudi ni čudno, da so spremembe na moji zunanjosti vse bolj opazne. Niso pa to edine spremembe, ki jih opažam. Gre tudi za spremembe, ki jih drugi, ki ne obiskujejo fitnes centra na Izlakah, le stežka opazijo. Sam opažam, da sem v vse boljši telesni kondiciji. Le-te imam mnogo več kot sem jo imel pred dobrimi tremi meseci, ko sem začel s hujšanjem. Seveda me to zelo osrečuje in mi daje moč, da vztrajam na poti, ki me bo pripeljala do bolj zdravega življenja. Če se samo spomnim, kako sem se potil na prvih treningih... Sedaj pa se moram na fitnes napravah že zelo potruditi, da mi po obrazu spolzi kakšna kapljica znoja. Tudi srce mi med vajami nič več ne razbija tako močno kot sprva. Seveda pa budno pazim tudi, kaj pojem, ter koliko in kolikokrat. Tudi matematiko vse bolj obvladam, če se malce pošalim, saj že nekaj časa intenzivno seštevam in odštevam, množim in delim vse kalorije, kijih zaužijem in tudi, koliko od teh moram pokuriti. Sem že omenil, da sem tudi ponosen? Če nisem, bom povedal sedaj: "Ponosen sem, da uspevam, da dokazujem, da se marsikaj da premakniti, če je le volja. Brez nje bi težko zdržal, saj je moj dnevnik res pester in zahteven. Treniram tri do štirikrat tedensko pod budnim očesom trenerja in še dvakrat sam, ko prav tako ne zabušavam. Tudi ko je težko, vem da moram potrpeti. Ne boste verjeli, a z vsakim dnem v fitnesu se počutim mlajši. Vas zanima, koliko sem v tem času shujšal? Za nekatere malo, sam pa vem, da za velikih 17 kilogramov. Igor Gošte AKCIJA Q ---------------- “NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Mateja Borišek, Frizerski salon Narof Izlake 1060 2. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 530 3. Simona Flere, Salon Cveta Zagorje 405 4. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 266 5. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 260 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 249 7. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagorje 209 8. Darja Knez, Frizerski salon Darja 185 9. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje 179 10. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 173 11. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 132 12. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje 101 13. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje 82 14. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje 76 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagotje 59 16. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje 58 17. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje 54 18. Fani Pohar, Frizerski salon Paž 50 19. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 49 20. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagoije 48 21. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagorje 46 22. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik 43 22. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 43 24. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik 40 25. Nina KajiČ, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 26. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 30 27. Marjana Majhenič 27 28. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje 26 28. Matjaž Krauskopf, Zagorje 26 30. Irena Jere, Studio Las, Zagorje 21 31. Saša Kem 15 Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizeije oziroma frizerke: Marta Bartol, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lepoldina Lindič. r ^ Kupon - Naj frizer Zasavja Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona Ime in priimek glasovalca/ke V- ■ - ^ 25. KIMOVEC 2003 mHNmmRHMRhNH 2) ZDRAV DUH + TXolgo je že odkar sem se nazadnje nasmehnila. In dolgo je že odkar sem videla JL/svetlobo v mojem življenju. Vse je prekrila tema, nikogar več ni. Našla sem pot v pekel, a poti ven ne najdem. Ni več nobenega smisla, le gola, pusta, siva vsakdanjost, ki ne prinaša ničesar. Morda bi rada živela, morda ne. Postalo je vseeno. Le kje sem tako skrenila s poti življenja? Vse v meni umira, a pomagati si ne znam. Trudila sem se po svojih močeh, a očitno je bilo vse zaman. Zakaj bi drugače padla tako nizko, zakaj bi me življenje tako kaznovalo? Takšne in podobne misli so znak duhovnem smislu življenje ni doseganje depresije, stanja s katerim se skoraj vsi srečujemo. Nekateri bolj pogosto, drugi manj. Pri nekaterih so depresije bolj intenzivne, pri drugih spet manj. Vsekakor pa je vsaka oblika depresije neprijetna, morda zastrašujoča, ne glede na to kakšen je razlog za to stanje in kakšen naj bi bil končni cilj. Kako se soočati s takšnimi stanji, kako spoznati njihov namen in kako iskati izhod iz le-teh. Kljub temu, da se počutimo nemočne nam je težko priznati to nemoč, obup. Zato se pogosto, največkrat nezavedno, upiramo tistim, ki nam želijo dati vzpodbudo. Poskušamo najti argumente, da se »upravičeno« počutimo tako kot se. Borimo se proti tistemu, kar bi nam lahko dalo voljo. V resnici pa se borimo z lastno nemočjo, z lastnimi strahovi. Kako premagati nasprotnika, če se bojuješ sam s seboj? S tem se le izgubljamo v samopomilovanju, ki pa je kot pitje slane vode. Z vsakim požirkom smo bolj žejni. Dokler si te nemoči ne priznamo se kriza le podaljšuje. Naj nas ne bo sram priznati sebi, da smo se znašli v »peklu«. Takrat bomo lahko moč in energijo usmerili v iskanje nove poti namesto v upiranje. Vendar pa bo potreben čas. Čas, da se »prekuha« tisto kar se je nabralo v nas, čas, da si priznamo tudi negativno, ki je v vsakomer izmed nas. Transformacija oziroma preobrazba se lahko prične ko se umirimo in začnemo sprejemati nastalo stanje. Le v tej umirjenosti bomo lahko videli prave slike, ki so v nas in naš pravi obraz. V vodi, ki je razburkana so podobe popačene, ko pa se umiri pa vidimo pravo sliko, kot v ogledalu. Tako kot je potreben čas, da voda vzvalovi, je potreben tudi čas da se umiri. Zato nikar nasilno ne prekinite procesa, ki se odvija. Kriza in depresija je transformacija, ki nam prinese nove načine bivanja, nove poglede, transformacija v kateri »odmre« neuporabno. Če se ne izvede do konca smo zopet na stari poti in situacija se slej kot prej ponovi. Tega kar naj bi »odmrlo« pa pogosto ne spoznamo tako lahko. Ker nam je dogajanje neznano, to v nas tudi sproži strahove. Zato je pomembno, da ne bežimo od tistega, česar ne razumemo. Prav je, da iščemo ne pa, da tekmujemo (ne s seboj, ne z drugimi). Če ni tekmovanja ni ne zmage ne poraza. V zmag, temveč iskanje harmonije s seboj in z vsem kar obstaja. Zmaga je mehanizem za ločevanje, za neenakost. Človek je v sebi enako pomemben in nepomemben. Nekdo t je mlad, drugi star. Nekdo poslovno uspešen, drugi ne. Ali te stvari spremenijo človekovo naravo, ki si jo delimo. Pomembnost in nepomembnost je v vsakemu izned nas, če le pogledamo kaj je pod površino. Smisel življenja, pomen našega obstoja ... so vprašanja, ki si jih v takšnem obdobju zastavljamo. Poskušajmo najprej razumeti ta vprašanja, preden začnemo iskati odgovore. Pravi odgovori na napačna vprašanja so neuporabni. Pogosto se sprašujemo »Kdo sem jaz?« Takšno vprašanje v resnici pomeni »kako se lahko primerjam z ostalimi člani družbe glede uspešnosti?«. Za samorealizacijo, katero preobrazba, ki se odvija skozi depresije in krize, zahteva je to precej neuporabno vprašanje, zato nam tudi odgovor ne bo dosti koristil. S tem želimo spoznati merila družbe in se podrediti tem merilom za »višji cilj«. V obdobju preobrazbe pa nas to ovira, da pridemo v globlji stik s seboj, temveč se osredotočimo na to kaj družba »pričakuje« od nas. Takšna vprašanja si lahko zastavljamo šele ko si odgovorimo na vprašanje »Kaj sem?« jaz kot človeško bitje? Lahko rečemo, da ima človek tri plati. Tisto kar misli, da je, tisto, kar drugi mislijo, da je in tisto kar v resnici je. Če se drugi motijo o nas in če se sami motimo o sebi, kdo potem ostane, da nam pove kaj v resnici smo. Zato poiščimo v sebi kaj v resnici smo. Kvaliteta življenja je sorazmerna s kvaliteto namenov, ki jih držimo v sebi. In preobrazbe, ki nastopijo so med drugim tudi evolucija notranjih kvalitet. To je tisto kar nam daje občutek notranje polnosti. Ko smo v takšni osebnostni krizi se moramo soočiti tudi z zlom, ki ga doživljamo. In to zlo pogosto poskušamo projecirati na druge, največkrat v obliki pripisovanja krivde. Zdi se, da sprožilci za nastalo stanje, za nastop depresije, pridejo iz zunanjega okolja, da našo krizo sprožijo drugi. A vendar to pride iz naše notranjosti, iz osebne podzavesti. Sprejmite dejanja drugih, a najprej sprejmite svoja. To zlo s katerim se moramo soočiti je naše, čeprav težko VASAV/P ugotovimo kaj. Za miš je zlo mačka, kajti lahko jo ogroža. Za gazelo je zlo tiger, on je plenilec, ki ubija. Ko smo v depresiji pa niti ne vemo kaj nas ogroža, razen nas samih. Torej smo zlo sami sebi, zato imamo moč in možnost, da to prekinemo, da se ne počutimo več ogrožene. Kljub temu, da nam je v takšnem stanju najpomembnejše najti izhod, pa to ni vse, kar naj bi se zgodilo. Pomembno je tudi, da odkrijemo pomen in namen preobrazbe, ki je nastopila. Soočiti se s seboj in v naši notranjosti spoznati tisto, kar nas je pripeljalo do te točke. Vendar se ne ustavimo samo pri preteklosti, ne bivajmo v tistem kar je že minilo. Če človek biva v preteklosti se oropa sedanjosti. Toda, če zanika preteklost, se lahko oropa prihodnosti. Semena naše usode so vendarle vzgojena z koreninami naše preteklosti. Zato se soočimo s preteklostjo in stopimo na novo pot. Da kamorkoli pridemo je vedno potrebno storiti prvi korak. V obdobju takšne osebnostne krize je prav, da stremimo k malim dejanjem in ne k velikim in dolgoročnim ciljem. Namesto, da se »branimo« pred svetom, ki nas obdaja, ga začnimo opazovati. Človeka spoznamo tudi po orodju, ki ga uporablja. Gozdar uporablja sekiro, nekdo, ki koplje uporablja lopato. Jeza ni orodje za nekoga, ki išče mir. Vzemite si čas zase in za drobna opravila in dejanja, ki vam bodo olajšali »preživetje« skozi obdobje krize in preobrazbe. Vsakdo lahko poišče nekaj kar ga umirja. Naj bo to umetnost, narava, morda meditacija ali kaj drugega. Pomembneje da iščete stik s seboj. Pomembno je, da spoznate, da ste vredni. S potrpljenjem boste začeli čutiti življensko moč, ki je v vas, ki je v vsakemu izmed nas, le da jo včasih prikrije nemoč in obup. Kar pa ne pomeni, da te moči ni več. Ko sprejmete nastalo situacijo, tudi strahovi sčasoma izginejo. Strahovi so naši, če jih vidimo v drugih je to le naša projekcija. Ko strah postane dovolj močan je kot, da bi bilo v nas drugo bitje ki se z nami bori za svoje preživetje. Če posejemo riž, bo zrasel riž, če posejemo strahove, strahovi bodo zrasli. Dolgoročno načrtovanje je v takšnem stanju težko. Poskusimo si življenje napolniti z malimi dejanji. Z malenkostmi za katere prej ni bilo časa. Sreča vendarle leži bolj v življenju kot v dejanjih. Majhni koraki so pot do velikih ciljev. In največkrat ni pomemben ta cilj, pomembna je pot, ki smo jo do njega prehodili. Prvi korak v neznano je težak. Zato se po tem prvem koraku se soočite z neznanim in pojdite naprej. Stopite tja kamor ste sc vi odločili. Adrian KRIŽ KRAŽ ( Nova akcija Zasavca: ZBIRAMO NAJ FOTKO! T)ridno nam pošiljajte JL fotografije za našo akcijo. Tokrat objavljamo naslednjih pet: Še vedno pa do konca septembra sprejemamo fotografije s počitniškimi motivi na naš naslov. Poleg fotografije morate priložiti kupon, ker v nasprotnem primeru fotografije ne bomo mogli upoštevati, l.nagrada: fotoaparat Konica Z Up 60 e, l.nagrada: 10 filmov Konica 36/200 centuria, 3.nagrada: Izlet v Gardaland za eno osebo. Vsak udeleženec prejme majico Zasavca. Prijetna osvežitev pred skokom v bazen - foto Anja Hlebec Tako sva pa midva prišla rešit “težave" na Hrvaško - foto David in Žan Klinc SIS Podmladek Siddharta - poletne vaje na terasi -foto Nives Macerl ^ Pozdrav z najlon plaže - foto Jan Guna Žeja je huda stvar... - foto Majda Bizjak NAJ F6TKA Ime: Priimek: D Naslov: (Pošta: Davčna številka: Podnapis za sliko: SEPTEMBRSKI SKRITI ZASAVC - 2.del HPokrat bomo skritega Zasavca JL najprej odkrivali po službeni plati. Že en mesec pred odhodom v vojsko si je zagotovil službeno mesto v eni naj večjih izvoznih tovarn v Zasavju. Ta mu je pri športni karieri tudi stala ob strani. Ko pa je 1993.leta nehal veslati, je dobil delo v organizaciji, kjer skrbi za delovanje vseh športnih društev v občini, za športne prireditve, tekmovanja... Trenirati je začel pri 15-ih letih, ko je začel obiskovati ESŠ v Trbovljah in bil enajst let v državni reprezentanci. In naj večji uspeh? Peto mesto na svetovnem prvenstvu leta 1977. Naj povemo še športno panogo? Kajak na divjih vodah -slalom. Po njegovih športnih stopinjah hodi tudi njegov sin z enakim imenom in priimkom... (fm) Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mal: htegal.zagoije@siol.net Internet hčp/A/wvwjrtegakagoije.si “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 ___________GSM: 041/616 348, 041/633 107___________ HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA ”DIANA " Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! NEDELJSKA KOSILA -1.600,00 SIT! DNEVNA KOSILA -1.500,00 SIT! VEČERJE-1.300,00 SIT! DNEVNI KROŽNIK-1.200,00 SIT! MALICE-800,00 SIT! Z veseljem vam bomo postregli tudi na prijetni hotelski terasi s čudovitim razgledom! Vabljeni oh petkih in svetkih od jutra do večera! 11® A z? 18 TELEFON-RECEPCIJA: 01-7233-610! TASAvr C' 2/09 KUPON Oseba na sliki je: v. a ii t«< i i i« t • » i i t it t i i i t i st i i Moji podatki: Ime in priimek;....................... Naslov:.............................. Telefon:......................... v NAGRADA! Hladna predjed: - HOBOTNICA V SOLATI Glavna jed: - MEŠANO NA ŽARU Homa. TROJANE Priloga: - KROMPIR PO KMEČKO, ZELENJAVNA PRILOGA Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - PALAČINKE Z MARMELADO IN OREHI Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: - CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, 1. 2000, suho Pijača pri Sladici: - CHARDONAV, Hlebec, Kog, 1. 2000, polsladko AKCIJA »...KO OB OKUSNI HRANI ŽLAHTNEM VINCU,IZBRANE GLASBE ZVENU, V DOBRI DRUŽBI VAM SRCE VZDRHTI.« Kje? V Hotelu Trojane, Restavraciji Diana, seveda! Čudovit razgled ponoči zamenjajo zvezde na jasnem nebu, kije ponoči na Trojanah tako blizu. Mlada simpatična zvezdica in naša nagrajenka Janja Kmetič, pa se je na Trojane pripeljala z Integralovim taksijem. Uganila je, kdo je bil julijski skriti Zasavc, ki se je tako ponosno naslonil na nekdaj priljubljenega Tička. Že takrat seje videlo, da bo nekoč vozil veliko boljši avtomobil. In srečala sta se. Brane Omahne, direktor zagorske občinske uprave, nekdanji košarkar, ki košarke še vedno ni čisto zapustil in Janja Kmetič, iz Radeč, učenka prvega letnika turistične šole v Zagorju. Oba sta bila zelo točna in pričel seje spontan pogovor kot, da sta stara znanca. Brane se je prijazno pozanimal, kam Janja hodi v šolo, kako je tam in kaj bo potem.. .Ugotovila sta še, da imata skupne znance, da...no saj vsega res ni potrebno povedati. Postrežba je bila kot se spodobi za Diano. Kvalitetna, prijazna prijetna in OKUSNA. Cviček od fare se je lepo podal k dimljeni postrvi, pa k mesu divjega prašiča s suhimi slivami, praženem krompirju in pečenim paprikam v smetani. Za sladico so postregli sadno kupo in za zaključek Šipon s Koga, izbor Hlebec, letnik 2000. V nadvse prijetni družbi čas kar prehiteva. Janjo je Integralov taksi zapeljal do Radeč, Brane pa je odhitel v objem svoje družine.Drugi dan so ju že čakale številne obveznosti. Janjo šola, kar se pa Braneta tiče, vemo kako mu je. Želimo obema veliko uspeha v bodoče in da jima Trojane ostanejo v prijetnem spominu. St. Radunovič, foto: MM ZASAVCI PRI MOJCI ZA OSEMNAJSTI ROJSTNI DAN Enemu članov ansambla Zasavci je prišlo na uho, da se Mojci zasvetijo oči, ko sliši njihovo glasbo in tako da vedeti okolici, da ji vzbuja prijetna čustva. Žal je njena komunikacija z okolico zaradi visoke stopnje invalidnosti hudo okrnjena. Zasavci so si 9.septembra vzeli čas in skupaj s svojci pripravili Mojci prijetno presenečenje. Za osemnajsti rojstni dan soji igrali na domači zabavi in ji privabili na obraz očitno zadovoljstvo. Čestitke Mojci Mojca in Zasavci ' MALI OGLAS: ^ V Zagorju takoj najamem sobo ali manjše stanovanje. Sem dijakinja zaključnega letnika, nekadilka in pripravljena pomagati v gospodinjstvu. Telefon 031/ 576-496 v______________________________________J 7AS4svr Številka :346-1/01 Datum:10.09.2003 Republika Slovenija OBČINA ZAGORJE ob Savi Cesta 9. avcjuste.S.^MIO Zagorje fax 03-56- 64-011 e-mail:obcina.zagorje@zagorje.si Na podlagi 3. člena Odloka o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 21/2002) Komisija za sestavo seznama upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Zagorje ob Savi POZIVA končne upravičence za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Zagorje ob Savi, da do 30. oktobra 2003 posredujejo potrebne podatke in dokazila za ugotovitev osnove za vračilo vlaganj in višine deležev, sorazmernim vlaganjem posameznih upravičencev. 1. Končni upravičenci za vračilo vlaganj so fizične in pravne osebe, ki so kadarkoli same, preko občine ali krajevnih skupnosti sklepale pogodbe o investicijah v telekomunikacijsko omrežje na območju občine Zagorje ob Savi, in sicer s pravnimi predniki Telekoma Slovenije in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za PTT promet. 2. Zavezanec za vračilo vlaganj postane Občina Zagorje ob Savi z dnem, ko prejme zneske vračila vlaganj od Republike Slovenije in bo pričela vračati vračila v 30 dneh po prejemu vračila iz sklada Republike Slovenije. 3. Pravico do vračila vlaganj imajo tudi pravni nasledniki upravičencev, ki morajo dokazati obstoj pravnega nasledstva. 4. Komisija bo seznam fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci, objavila v Uradnem vestniku Zasavja, na oglasni deski v avli Občine Zagorje ob Savi ter v krajevnih skupnostih v roku dveh mesecev po sklenitvi pisne poravnave med Občino Zagorje ob Savi in pristojnim pravobranilcem ali po pravnomočno končanem sodnem postopku za določitev odškodnine. 5. Potrebne podatke je potrebno do določenega roka dostaviti v tajništvu Oddelka za gospodarske javne službe Občine Zagorje ob Savi na posebnem obrazcu, ki je priloga temu pozivu, skupaj s kopijami listinskih dokazil. Komisija za sestavo seznama upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Zagorje ob Savi Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 tegral.zagorjeffisml.net internet: bttp://wr\v\v.integral-zagorje.si ZDAJ JE PRAVI ČAS REZERVACIJ ZA ZAKLJUČENE SKUPINE NIKJER TAKO UGODNO! NOVOLETNA KRIŽARJENJA Z RAZKOŠNIMI LADJAMI PO KAR1BIH IN SREDOZEMLJU ŽE NA VOLJO! ! Super ugodno! PRI NAS VAM PRESKRBIMO DESTINACIJE TUDI V ZADNJEM HIPU : EGIPT ŽE ZA 99.000 SIT TURČIJA ZA 59.990 SIT Hvar, osem dni, z avtobusnim prevozom vred, le za 45.900 sit VABLJIVE PONUDBE NA ZAKLJUČKE POLETJA VZDOLŽ JADRANSKE OBALE: OD ISTRE DO DUBROVNIKA! KATALOGI ZIMA 2003 ŽE NA VOLJO! POVPRAŠAJTE PR! NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MAURICIUS, KUBA, PERU, BOLIVIJA, SLAPOVI IGUACU... LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU! PODJETJA, DRUJBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! TANI NON STOP ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, Ml ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOV! DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK PETEK 06:00 16:00 SOBOTA 09:00 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK PETEK 07:30 12:30 in 16.00 18:00 SOBOTA 08:00 12:00 So potovanja in.........so potovanja z Integralom. fINTEGRALOV KOTIČEK Oglasili smo se v poslovalnicah Integrala Zagotje, kjer so nam posredovali podatke o voznih redih. Tokrat predstavljamo vozni red po Trbovljah in v Hrastnik: Trbovlje Žale - Trbovlje Jele/nitka nostaia Ž: odhodi z Žal G: odhodi z Gabrskega K: odhodi s Komunale odhod: Žale od ponedeljka do petka 4.30 (K), 5.17 (G), 5.55 (G), 6.25 (G), 6.55 (G), 7.25 (G), 7.55 (Ž-Zagorjan), 09.00 (Ž), 10.16(Ž), 11.16(Ž), 12.16(Ž), 12.55 (G), 13.25 (Ž), 13.55 (G), 14.25 (Ž), 14.55 (G), 15.25 (Ž), 15.55 (G), 16.25 (Ž), 17.16 (Ž), 18.16 (Ž), 19.20(K), 20.20 (K) • ob sobotah, nedeljah in praznikih 09.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 vsi odhodi so iz Žal (vozi Zagorjan) Trhnvlie železnlžka nostaia - Trbovlje Žale Ž: vožnja do Žal G: vožnja do Gabrskega K: vožnja do Komunale odhod: Železniška postaja • od ponedeljka do petka 4.40 (G), 5.40 (G), 6.10 (G), 6.40 (G), 7.10 (G), 7.40 (Ž), 9.40 (Ž), 10.40 (Ž), 11.40(Ž), 12.40(0), 13.10(Ž), 13.40(G), 14.10(Ž), 14.40(G), 15.10(Ž), I5.40(G), 16.10 (Ž), 16.40 (Ž), 17.40 (Ž), 18.40 (K), 19.40 (K), 20.40 (K) Trbovlje Iskra - Hrastnik Rudnik K: vožnja od Komunale 1: vožnja od Iskre • od ponedeljka do petka: 5.I0(K), 5.38(1), 6.08(1), 6.37(G),7.10(K), 7.37 (G), 8.10(K), 8.40(K), 9.10(K), 9.40(K), 10.10(K), 10.40(K), 11.I0(K), 11.40(K), 12.10(K), 12.40(K), 13.10(K), 13.38 (I), 14.08 (1), 14.40(K), 15.08(1), 1S.40(K), I6.40(K), 17.40(K), 19.I0(K), 21.10(K), 21.40(K), 22.08 (1) • ob sobotah: 6.08 (I), 7.37(G), 9.40(K), 11.40(K),14.08(1), 15.40(K),17.40(K), 19.10(K), 21.10(K), 22.08(1) Hrastnik Rudnik - Trbovlje Iskra K: vožnja do Komunale 1: vožnja do Iskre • od ponedeljka do petka: 5.10(1), 5.40(1), 6.10 (G), 6.40(K), 7.10 (G), 7.40(K), 8.10(K), 8.40(K), 9.10(K), 9.40(K), 10.10(K), 10.40(K), II.IO(K), 11.40(K), 12.10(K), 12.40(K), 13.15(1), 13.40 (1), !4.10(K), 14.40(1), I5.10(K), 15.40(K), 16.10(K), 17.10(K), 18.10(K),20.10(K), 21.40(1), 22.10(K) ■ ob sobotah: 5.10(1), 7.10 (G), 9.10(K), 11.10(K), 13.15(1), 15.10(K), 17.10(K), 18.10(K), 20.10(K), 21.40(1) Piikcl iMcmo/ciijskili za\