ffU^-, 22. septembra 1978 gLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC izdaja CELJSKI SEJEM ie pfad nami in trka na vrata. Odprli mu jih bodo danes dopoldne v dvo- rani Golovca. In potem bodo na staža] odprta vse dni do vključno nedelje, Uktobra. Torej, Celjski sejem, ozirona enajsti sejem obrti, male indu- ^^•■ije in trgovine, od 22. septembra do 1. oktobra. začenja se torej druga letošnja jese iska sejemska prireditev v mestu ob ^inji. Na vsak način največja, tista, ki je že doslej privabljala na deset- ''soče ljudi. Lani, na primer, si je deseti jubilejni sejem obrti ogledalo kar '^0 tiscč ljudi! ^ kako bo letos? ^^av gotovo več, saj gre za razširjen program, za dosti večjo udeležbo "Mnikov, obrtnih delovnih organiza-ij in organizacij združenega dela s Nročja male industrije. Vseh teh bo okoli 550. In potem še enajst tujih razstavljalcev iz štirih držav, ki bodo zastopali 23 tujih firm. Torej, velika' mednarodna prireditev, ki pa ima letos že svojo specializacijo. Zdaj ne gre] samo za razstavo izdelkov, marveč tudi za ponudbo strojev, orodij in re-: produkcijskega materiala za potrebe obrti in male industrije. Celjski sejem dobiva po vsem tem novo obleko, zlasti pa velik poslovni,; komercialni poudarek. V tej živahnosti bodo imele posebno nalogo Obrtne j nabavno-prodajne zadruge, prav tako Združenja samostojnih obrtnikov,; Poslovna skupnost za malo gospodarstvo »Formator« Celje in še in še.j To pa je tudi čas za razgovore o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo obrt in; malo industrijo, čas, na katerega te^^ko čakajo ne le obrtniki, člani kolek-' tivov male industrije, marveč tudi drugi, zlasti še številni obiskovalci. Zato vsem tudi naš pozdrav in iskreno dobrodošlico! NOVI TEDNIK^ FOTO: DRAGO MEDVED 2. stran — SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK; 22. september ig^j ^2. september 1978 SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK — stran 1 CELJSKI BLAGOVNI TERMINAL NOVO IME-NOVE NALOGE RACIONALIZACIJA PRI PRETOKU BLAGA JE EDEN NAJPOMEMBNEJŠIH DEJAVNIKOV UČINKOVITEGA GOSPODARJENJA Različni premiki blaga v procesu proizvodnje, vse od nabave reprodukcijskih materialov, po preko proizvodnje same in vseh procesov v njej, do dostave proizvodov trgovcem in po- trošnikom, predstavlja več kot polovico vrednosti proizvoda. Takšne so ugotovitve logistike — vede o premikanju blaga. To spoznanje pa daje misliti še zlasti ob dejstvu, da smo doka; dovzetni za vse inovacije in racionalizacije v proizvodnji sami, pri transportu, premikanju blaga med delovnimi mesti, skladiščenju in podobno, pa je te dovzetnosti najpogosteje konec. Zato pri vseh stroških, povezanih s takšnim ali drugačnim transportom, še vedno mislimo, da so zanemarljivi. Zato toliko neorganiziranosti, razsipnosti, poškodb že izgotovljenih iz- delkov, tradicionalizma pri premikanju blaga, da naprej ne naštevamo. Prav premik v misel- nosti o pomembnosti vseh oblik premikanja blaga in transporta je osnovno orožje nosilcev zamisli o drugačni miselnosti pri transportu, ki v Celju prodira pri uresničevanju študije o integralnem transportu, kot pomembnem delu proizvodnje. Še zlasti pa je ta premik v mi- selnosti in obnašanju očiten pri kolektivu Javnih skladišč — kolektivu bodočega Celjskega blagovnega terminala. Imenujmo kolektiv Javnih skladišč z njego- vim bodočim imenom Celjski blagovni terminal. Povedali smo že, da je ta kolektiv eden od nosil- cev razvoja pri uresničevanju zamisli, o integral- nem, enovitem, bolje zasnovanem, predvsem pa bolj organiziranem transportu in premikanju blaga na- sploh na celj-skem območju. Osnovna zamisel te- melji na drugačnem obnašanju vseh, ki sodelu- jejo v vseh oblikali premikanja blaga. Preprosto povedano, gre za to, da se kar najbolj smotrno uporablja premikanje blaga, njegovo skladiščenje in embaliranje. Gre za to, da blaga ne odpremlja- mo več v razsutem stanju, ampak organizirano, pravilno embalirano, paletizirano, v kontejner- jih. Gre torej za uporabo že preizkušenih in ko- ristnih dognanj pri transportu blaga, ki bistveno vplivajo tako na kakovost končnega izdelka, kot na izkoriščenost prevoznega sredstva, stroške transporta in podobno. Da pa se to izpelje, je po- trebno sodelovanje vseh, ki sodelujejo v verig^i transporta blaga ali izdelkov. Torej proizvajalcev, prevoznikov, grosistov in trgovcev na drobno. Zimislim, kot jih skušamo opisati in za kakr- šne se tako močno zavzema kolektiv celjskega blagovnega terminala, je dal izvršni svet celjske občinske skupščine polno i>odporo in tudi zadol- žil organizacije združenega dela, da podprejo takš- na prizadevanja in pospešijo svoje delo na tem področju. Tako so vlogo nosilca na področju bolj organiziranega pristopa k obvladovanju bla- govnih tokov v občini in na celjskem območju zaupali kolektivu Celjskega blagovnega terminala, za nosilca organiziranega transporta blaga pa iz- brali kolektiv Prevozništva. Če želimo tu hitrejši napredek pa je pred- vsem pomemben premik v mLselnosti, zlasti v smislu, da premikom blaga in transportu posveti- mo več pozornosti. Prav premiki in transport so dragi in zapleteni postopki zato, ker nova mi- selnost, racionalizacije .in boljša organiziranost vse prep>očasi prodirajo v konkretno prakso. Po- vejmo še en primer. Ce predstavlja klasičen na- čin transporta neko izmišljeno ceno 100, pred- stavlja transport enakega blaga s pomočjo kon- tejnerja le 35 do 40. Toliko namreč prispeva smotrno izkoriščen prostor in preprostost pri pre- mikanju. Pa lahko vendar le na prste naštejemo vse tiste, ki v transportu pri nas že uporabljajo kontejnerje. Današnja Javna skladišča so res šele zametek bodočega blagovnega terminala, pa vendar je za- vest o novih nalogah pri kolektivu in njegovem delu že prinesla bistvene spremembe. Vse manj je namreč klasičnega skladiščenja blaga, ampak skladiščna hala vse bolj predstavlja instrument izravnavanja med količino proizvodnje in tržni- mi potrebami. Klasičnemu skladiščenju blaga za daljši čas, ki le zavzema prostor in pomeni »mrtvo vrednost«, se želijo že letos dokončno od- povedati. Nmnesto tega bodo vso pozornost po- svetili komisioniranju blaga, njegovi pripravi za odpremo bodisi v proizvodnjo ali pa na tržišče. S takšnim načinom dela bodo vse bolj odpadale potrebe delovnih organizacij po velikih skla- diščnih prostorih. Svojo proizvodnjo bodo (kot to na primer že dela Gorenje) kompletirali v bla- govnem termmalu, kjer bo vselej na zalogi kom- pletna ponudba, pripravljena vsak trenutek za od- premo na najsodobnejši način (paletizirana, ali v kontejnerjih ipd.). Podobno je tudi s surovinami, ki laliko najdejo mesto v enakih terminalih in bodo delovne organizacije morale le sporočati svoje dnevne potrebe po določenih siu"ovinah, ki bodo primerno uskladiščene v blagovnem termi- nalu, pripravljene za dnevno dostavo do delovne- ga mesta ali manjšili, priročnih skladišč ob pro- izvodnih dvoranali. Taka je torej osnovna zamisel, ki ji želi sle- diti kolektiv bodočega celjskega blagovnega ter- minala, zamisel, ki je privlačna v svoji preprosti logičnosti in racionalnosti in ki bo zaradi vseh svojih prednosti preprosto morala prodreti. Da pa bo kolektiv sposoben za bodoče zahtev- ne naloge, nujno potrebuje večje in ustreznejše skladiščne prostore. Vse je že nared za izjemno pomembno naložbo tega kolektiva, s katero bodo pridobili najsodobneje opremljeno 14.600 kvadrat- nih metrov prostorno halo, ki bo kolektiv velja- la okoli 90 milijonov din. Denar za naložbo bodo pridobili s pomočjo bank in združevanjem sred- stev zainteresiranih delovnih organizacij, zavaro- valne skupnosti Triglav ter izvajalcev gradbenih del. Medtem, ko je finančna konstrukcija naložbe že domala zaključena in je urejena že tudi vsa potrebna dokumentacija, v kolektivu nestrpno Čakajo na 15. oktober, ko bodo odprli gradbišče in na 29. november, ko bodo svečano položili mor- da najpomembnejši temeljni kamen v svoji zgo- dovini. Mnogo več zaposlenih, dva in polkrat več uporabnih površin, sodobna telinologija in pred- vsem premik do drugačnega obravnavanja in ravnanja z blagom, so osnovne dobrine, ki jih od te naložbe pričakujejo. Ob tem pa seveda tudi lep in urejen center v industrijskem in doslej razmeroma zanemarjenem predelu Celja. Urejena okolica, parkirišča za kamione, taksi postaja, ser- vis za pregled vozil, v prihodnosti še poštna podružnica in banka — to so delčki mozaika, ki bo prispevek k lepši in bolj urejeni podobi Celja tudi na tem področju. Skratka veliki načrti malega, a pridnega delov- nega kolektiva, nosilca novih zamisM pri racional- nejšem pretoku blaga. 4. stran — SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK: 22. september 22. september 1978 SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK — stran 5 PRODAJNI CENTER LESNINE V LEVCU ALI: LEPOTICA LESNINE IZ LJUBLJANE V LEVCU Vse bližji je dan, ko bomo na celjskem območju bogatejši za objekt, ki ga bomo brez dvoma vsi vese- li^ zlasti pa še tisti, ki si opremljajo stanovanja in jjise. Gre za objekt, ki ga že nekaj mesecev gradi v Levcu celjsko gradbeno podjetje INGRAD in to za ljubljansko LESNINO. Slednja se je iz večih razlo- gov odločila, da zgradi objekt, ki bo več kot samo sodoben in ki bo v največji možni meri zadovoljil tistega, ki bo vanj prišel kupiti kakšno stvar za sta- novanje ali hišo. To bo objekt, ki ne bo stisnjen med stare hiše in brez bližnjega parkirnega prostora, am- pak bo objekt, ki jih v zadnjih letih zlasti v tujini izredno veliko gradijo. Objekte postavljajo iz- ven strnjenih naselij, kjer je možno poleg ostalega zagotoviti tudi dovolj parkirnih prostorov. Saj vemo, kako je danes s časom: premalo ga imamo. In tistega, ki ga imamo, bi radi čimbolje iz- koristili. jjlf Leveč je naselje, ki je bilo doslej v glavnem zna- no po letališču, treh gostilnah, kjer pripravljajo ribe in še kaj, prizadevnem gasilskem društv;i in tem, da pod njim (Levcem namreč!) teče pitna voda za žejna celjska grla. Od prihodnjega meseca dalje bo Le- fec še bolj obiskan in še bolj znan, saj na njegovem robu v smeri proti Celju že stoji velika betonska koc- ka, ki bo bodoči prodajni center pohištva in vsega tistega, kar spada zraven za opremo stanovanja ali hiše. ZAKAJ V LEVCU? Pavle Brglez, namestnik glavnega direktorja Le- snine: ;/o časom moramo naprej. Majhne trgovinice, ki jiii pDneiiod še iniarno, ze doigo ne zadoščajo več za aobio predstavitev in razstavitev tistega, kar proda- jamo in kar imamo. Dalje so naše trgovinice v ozkih delih mesta, kjer ni dovolj parkirnih prostorov. Sko- raj bi lahko rekel, da smo v Levcu našli idealno lo- kacijsko mesto z vsem tistim, kar za postavitev so- dobnega prodajnega in skladiščnega objekta pohištva in osLalega potrebujemo. Takoj moram tudi povedati, da smo našli odličen stik z občani Levca pa vsemi ostalimi do gradbenega podjetja Ingrad, tako da ni- smo imeli nobenih težav.« H Kakšna je bila pot do začetka gradnje tega ob- jekta? Dolgo smo izbirali in se končno odločili za naj- novejše in to specializirano trgovino izven centra ob vpadnici v mesto. Ob prodajnem prostora bodo tudi številni spremljajoči objekti, kot otroška igrišča, pe- skovniki, klopi...« Pavle Brglez je še omenil, da rabijo čimbolj »pro- ste« površine, ker jim to za razstavo pohištva najbolj odgovarja. Gre za velik prostor, kjer uo možno veliko ponuditi. Izjemna prednost pa bodo tudi velike par- kirne površine, to pa pomeni, da se boš z avtom lah- ko pripeljal ob vsakem trenutku, našel prostor, si ogledal razstavo pohištva, izbral kupil in se odpeljal. Ste zadovoljni s prodajo na celjskem območju? »To je dober trg, imamo pa tudi seveda dober kolektiv,« je napol zares in naipol v šali povedal Pavle Brglez. LEGITIMACIJA RAZSTAVNEGA PAVILJONA Tone Ivanič je vodja oddelka za raziskavo trga: »Razstavni paviljon bo meril 50x77 m, skladiščni prostor pa 48x72 m, torej skupno okoli 4500 kv. m. V novem prodajnem centru bo v začetku zaposlenih okoli 30 delavcev.« Kaj vse bo možno kupiti v vašem novem razstav- nem paviljonu? »Vse, kar je trenutno na i>odročju pohištva.« In ostalo? »Prodajali bomo tudi tako imenovane polfinalne izdelke od ploščic, tapet, sanitarij, ladijskega poda itd.« če prav razumem, bo pri vas možno kupiti vse, kar rabiš za »lepoto« in funkcionalnost stanovanja? »Tako je.« S kolikimi proizvajalci sodelujete? »Samoupravni sporazum imamo sklenjen z 87 proizvajalci.« Kje boste imeli vse to spravljeno? »V skladiščnem prostoru in bo vedno možno ku- piti.« Ste se dobro oborožili s podatki o »kupni moči« terena, kjer odpirate nov, sodoben prodajni center? ; »Smo! Poglejte: v celjski regiji trenutno živi oko- h 232 tisoč prebivalcev v 69 tisoč gospodinjstvih. Let- no se zgradi okoli 2000 novih stanovanj, da bomo do konca prihodnjega leta imeli prometa za okoU 40 mi- ' lijard. V bodoče naj bi v celjski regiji pokrivali okoli , 25 odst. celotne prodaje pohištva in vsega, kar sodi zraven.« Kaj vas vodi pri gradnji centra v Levcu? »Samo potrošnik in to, da ga najbolje zadovolji- mo.« PRODAJALEC — SVETOVALEC Tonetu Ivanicu smo ob obisku postavili tuoi vpra- šanje, icako bo s prodajalci tistega, kai- boao iineii v prodajnem oz. razstavnem centru: »Prizadevamo si, da bodo naši prodajalci pohi- štva tudi 111 predvsem svetovalci za notranjo opremo. Sole za takšne profile pri nas ni, mi pa pripravljamo interne tečaje. in to vse v želji, da potrošnika čim- bolj zadovoljimo.« To pomeni. »... da mora biti prodajni kader na določenem nivoju v prid potrošiiiiia.« SODELOVANJE S KRAJEVNO SKUPNOSTJO Vsi trije sogovorniki Pavle Brglez, Tone Ivanič in Gabrijel L«>lob (.slednji je vodja marketinga pri Le- snini) so izstrelili kot iz »topa«: »Odhčno!« In v čem je ta »odUčno«? »Že takoj v začetku so nas sprejeU za »svoje«, na vsakem koraku nam pomagajo, za otvoritev pri- pravljajo kulturni program in vse je tako, da bomo dobro sodelovali.« JAKI JE PRIŠEL SAM Jakija ni treba posebej predstavljati. To je mož, ki ima sicer atelje v Nazarju, ustvarja pa povsod. Doma in v tujini. Prišel je in nekako takole rekel: »Zmianja stena prodajnega centra je prazna. Kaj mislite, kako bi bilo, če bi jo poslikal?« Pa so se dogovorili. Podpisali sporazum. Trije so se odločili, da bo vsak prispeval po 10 starih milijo- nov za stensko fresko, ki jo bo (jo je že!) izdelal Jaki. Naročniki umetmškega dela so (iz teksta »Spora- zum o izvajanju umetuiškili del na fasadi objekta Lesnine v Levcu«): Lesnina, tozd NT prodajna mreža Ljubljana, Ingrad, gradbeno industrijsko podjetje in Skupščina občine Žalec. Dalje: »Podpisniki sporazuma so si edini, da bo umet- nina predvidena na fasadi objekta Lesnine v Levcu obogatila njeno arhitekturo in dala pozitiven pečat okolja, v katerem bo stala. Obenem so mnenja, da je to pomemben kulturni prispevek ljudem Savinjske doline kot tudi širši slovenski javnosti.« Tako je Jaki s pomočjo delavcev po svoji zamisli obogatil steno Lesninine stavbe v Levcu v velikosti okoli 400 kvadratnih metrov. ŽE PRIHODNJI MESEC Tako. Velika stavba LESNINE v Levcu je po- stavljena. Zdaj hitijo delavci z urejevanjem notrajo- sti razstavno-prodajnega prostora in seveda tudi zu- nanjosti. Uradno otvoritev »načrtujejo« za konec no- vembra in prav je tako. Pomembno delovno zmago je treba proslaviti na dostojen način in zato je v bližnji prihod.nosti več kot samo primeren dan prav 29. november. Z delom pa bodo seveda začeli že prej. Torej zaželimo pozdrav in vse najbolje »štirim L«! 6. stran — SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNfK 22. september ^%y^ 22. september 1978 SEJEMSKA ŠTEVILKA — MOVI TEDNIK — stran T Olil) je otok, ki je od Zadra oddaljen 28 milj. Dolg je 11 lun, širok 1450 m, na njem pre- biva 250 ljudi (kadar ni turistična sezonal) ... Od leta 1914 dalje število prebivalcev »pa- da«, saj je Se leta IHl? bfl.^ na otoku 2030 prebivalcev. Na otočku so zdaj v glavnem sta- rejši ljudje, ki se pretežno ukvarjajo z ribolovom in kmetijstvom, »CHibčani« so »razstre- geni« po vsem svetu Na Olibu deluje turistično društvo, hotela nimajo, prijeten je kamp, oddajajo nekaj sob ... Otok so leta 1476 naselili Cetinjani, ki so prišli iz Cetinjske Ivrajine. Olib je najbolj znan po tem, da je tam sredi viharnih vojnih dni padel naš narodni heroj Vlado Bi^irat, kateremu so pred leti oilkrili sponiisisko plo.ščo na pomolu, samo nekaj metrov vstran od mesta, kjer je ugasnilo v morju njegt)vo življenje. Ilovik je tretji otok, ki si ga je moMio og^ledati na enodnevnem ladijskem križarjenju s otoka Lošinja. Ilovik je znan po tem, da se tu ljudje rod.jo >na morju-«, živijo »na morju« in so tudi pokopani »v morju«. Namreč vedno so na dven otočkih in nik'>li na celini. Pa še to: živijo na enem otoku, kjer ni pokopališča, potem pa jih mrtve prepeljejo na soi«ednji otok in tam pokopljejo. Ob tem pa lahko o Iloviku zapišemo samo to, da je to otok čudovitega cvetja in zelenja pa v pristanu »parkiranih« najsodobnejših jaht z vsega sveta. Ni hotela, ni prometa. Imajo odlično in poceni vino pa v slaščičarni dober sla- doled in torte. Živijo svoje živl.jenje! Njihova predstava traja okoli tri mesece, ko so pri njih turisti, potem pa se zaprejo vase kot školjke in čakajo na prihodnje poletje . SUba je od Oliba oddaljena (če računamo vožnjo z malo Teč jo barkačo) 35 minut. To je otok, kjer Imajo »registri- ranih« 214 »penzionerov«! Otok je manjši od Oliba, prej pa je bil poznan po odličnih mornarjih in ovčjem siru. V času »avstroogrske« je bila na Silbi »navtična« šola. To je zdaj mesto zdravnikov, ki dežurajo za vse bližnje in daljnje otoke. Tudi tu ni hotela, ni avtomobilov, je samo nekaj tujskih sob, trgovina in ena sama gostilna, ki pa sploh nima nobene zunanje »oznake«, tako da praktično deluje T Ilegali. Sredi naselja je velik stolp, za katerega je vodič Kvarner ekspresa povedal zbranim turistom, da ga je dal postaviti neki mornar svoji ženi, da je ta z njega gledala, kdaj se bo mož vrnil z dolgih morskih popotovanj. Vo- dič, mlad fant, je vedel povedati to pravljico, ni pa omenil, da je taisti stolp znan po tem, da so 22. 12. 1943 s.Mbiški partizani uničili nemško vojno ladjo Nioba. No in isti vo- dič je na Olibu tudi pozabil omeniti spominsko ploščo za Vlada Bagata. Pa še recite, da nI čuden ta naš turizem ... Detalj z otoka Suska pred Lošinjem. »Stara« in »no- va« moda, ki se ob nede- ljah spremeni v cvetoča rdeča krila. Susak je otok mivke, vinogradov, zapu- ščene ribarnice, miru, spo- menika žrtvam padlim med NOE ... To je otok, kjer je vsaka hiša »trgo- vinica« sliv, fig, vina, si- ra, travarice, prijazne be- sede ... To je otok, kjer vlada izjemen mir in ga objema čisto ter toplo morje. Je otok brez ho- tela, ampak s številnimi prijetnimi in domačimi sobami. To Je otok, kjer se spočiješ in k.}er ti ob večerih ne mučijo bobnl- čev »droiarji«, ampak ču- dovit ansambel »škrža- tov«. Spominjal se je poletja: Tone Vrabl. ŠE OKUS PO KONČANEM POLETJU 78 (LAHKO PA JE TU&l PONEKOD OBRATNO) Tako. Poletje 78 je končano, s tem pa je končana tudi »glavnina« naše turistične sezone. Pravijo, da bomo po dosedaj zbranih podatkih lahko z njo zadovoljni in da nam je natrosila veliko »cvenka«. Prepotrebnega »cvenka«! Tokrat v tem zapisu, ki smo mu povsem namerno dali naslov »Naš turi- zem je čarovnik ali drugače, da so pri nas »čarovniki«, ki čarajo turizem!« ne bomo pisali o »pre- bukiranih« (beri lažje in bolj domače: PREVARANIH!) turistih, zmotljivosti natakarjev pri računanju, sumljivih informacijah o različnih stvareh itd., ampak se bomo predvsem v sliki in besedi še enkrat spomnili na vseeno lepe poletne dneve. Naj tokrat velja pozornost otokom Lošinju, Susku, Olibu, Iloviku in Silbi. Medtem ko se na prvem v glavni turistični sezoni kar tre avtomobilov pa na vseh ostalih štirih domačini in turisti vedo samo za kolesa, konjske vprege in ladje ter čolniče. Avtomo- bilov enostavno ni in zagotavljajo, da jih tudi ne bo. Namesto asfalta so ulice po tistih štirih otokih »prevlečene« z MIVKO in KAMNOM. V teh otokih je še nekaj tiste preproste domačnosti, ki jo tako pogrešamo v mondenih in z betonskimi bloki ter hoteli opremljenih letoviščih. Vse je naravno in enostavno, nič ni umetnega in vsiljivega, kar bi motilo človeški mir med poletnim lenarjenjem. Res je! Težko je priti do Lošinja (čakanje na trajekt, polna cesta itd.), vendar lažje je potem na vse težave pozabiti med bivanjem na Susku, Silbi, Iloviku, Olibu ... Opica na otoku in to v Čunskem na Lošin^, dCvSet kilometra pred Malim Lošinjem! In ta kraj čunski. kjer je največ Celjanov, 2alčanov in sploh Slovencev, ni poznan samo po tej opici, ampak tudi po veliki zeleno pisani papigi, kanarčkih, fazanih, jelenih, oslih, pseh, nuičkah, ovcah in tudi samo včasih kačah! Opica je la-st vaškega gostilničarja, ki ima tako ali tako ob hiš! skoraj ves živalski vrt. Opica Kičo in papiga Tošo sta sploh glavna turistična atrakcija Ciuiiskega, zJasti seveda za otrok?. Sicer je pa že tako, da si je v teh majhnih krajih, ki še niso okusili osiadnosti mondenega turizma, bolje og-ledati vsaj nekaj takšnega življenja, kot pa ničesar. In če sem odkrit, celo prijetnejše je to. O Čunskem pa še samo to: t neposredni Uižind so pred desetletji imeli farmo za zname- niti »astrahan«, v Zabudarskem so takšne pečine, da se v njili ob izsuSevanju mor,ia po- javlja prava morska sol... VčasJh .so ljudi, ki so nabirali to sol, preganjali, danes so to »ohrt« opustili in če te je vo4jsi, si laliho soil naberež, koJJkor te je vnHja. Sam sem Jo nabral več kot deset kilogramov! O meduzah ne bom pisal, ker so jim že drugi naredili preveliko reklamo, še bi lahko pisali ▼ podpisu pod to sliko, vendar naj bo dovolj. Vseh lepot hI prijetnosti p«i navsezadnje tudi ni treba izdati, kajti ronmkrtn hna »roj..« 8. stran — SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK ^ 22. september 1971 GRADISOVA MONTAŽNA HIŠA »GMH« — V sklopu sejma obrti bo podjetje Gradiš pred- stavilo obiskovalcem enega od številnih objektov, ki jih pripravlja in razvija v namene In- dividualne gradnje. To bo montažna hiša GMH, ki se jo bo zaradi njene enostavnosti in prikupnosti razveselil marsikateri Individualni graditelj. Gradisova montažna hiša »GMH« Je postavljena na ogled v 2alcu, kjer si jo lahko vsi zainteresirani tudi pobliže ogledajo. CENTRALNA PRALNICA CELJSKE BOLNIŠNICE — Gradiš zelo uspešno razvija tudi svoje sisteme montažnih objektov, ki so uporabni in prilagodljivi za izgradnjo vseh vrst industrijskih in javnih objektov. Ti sistemi sodijo v okvir Vello. In prav po enem od Vcllovih sistemov je zgrajen nov objekt v celjski bohiišnici, v katerem bo centralna pral niča. Gradiš je z gradbenimi deli na objektu že zaključil, sedaj bodo t njem le še moiti tirali potrebno opremo. POSLOVNI KOMPLEKS OB SAVINJI — In še eno gradbišče Gradisa naj predstavimo. Ob Cuprijski ulici v Celju gradi to Industrijsko in gradbeno podjetje velik poslovni kom- pleks, v katerem je že nastanjen celjski Razvojni center lii restavracija »Pri mostu«. Sedaj Gradiš z izgradnjo kompleksa še nadaljuje, v njem pa bodo našle prepotrebne poslovne prostore številne celjske delovne organizacije. BLOK MALIH STANOVANJ NA HUDINJI — Te dni je Gradiš zaključil z gradnjo bloka malih stanovanj na Hudinji, v katerem bo 92 troposteljnih garsonjer. Večino teh stano- vanj bo Gradiš sam odkupil in jih namenil v uporabo svojim delavcem. Ob stolpiču malih stanovanj so tudi že postavili športno igrišče, ravnokar pa urejajo še zelenico, ki b« celotnemu objektu dajala še lepši videz. ZDRAVSTVENI DOM V VOJNIKU — Podjetju Gradiš so zaupali tudi izgradnjo zdravstve- ne postaje v Vojniku. Zgradili so jo s sredstvi drugega samoprispevka, v njej pa so štiri splošne ambulante, tri zobozdravstvene organizacije, laboratorij, rentgen, lekarna in drugi prostori. V tem času urejajo še okolico zuxav8tvene poe>taje, v ki^kem pa bodo vanjo vstopili tudi prvi pacienti. STANOVANJSKI BLOKI V ŽALCU — Industrijsko gradbeno podjetje Gradiš — tozd gr»* bena operatlva Celje se s svojim sistemom stanovanjske grgadnje uspešno uveljavlja ludi zunaj meja celjske občine. Tako je v Žalcu to podjetje ravnoliar zaključilo z izgradnja pnega izmed treh stanovanjskih stolpičev, v katerem bo našlo svoj dom 120 stanovalcev- Do zaključka letošn,iega leta bo Gradiš zgradil še ostala dva stanovanjska stolpiča, v p** budjojem leUipa DOi^tavil še euesa s kajfmiieUi 120 stauovajoj. g2. september 1978 SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK — stran 9 10. stran — SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK i 22. september 197^ 30 LET USPEŠNEGA Delovna organizacija je bila ustanovljena dne 23. 6. 1948 X odlokom ministisiva za promet pri vladi LRS kot po- djetje za generalria, srednja in tekoča popravila avtomobi- lov Avtoobnova Celje. Delovni prostori so bili delovni or- ganizaciji dodeljeni v bivšem mlinu na Spodnji Hudinji pri Celju. Preureditev dodeljenih delovnih prostorov je bila izvršena pretežno z udarniškim delom. Zaradi prostorske utesnjenosti je bila delovna organi- zacija leta 1954 preseljena v prenovljene prostore bivše sodarne v Medlogu pri Celju. Tu so se skladno z rastjo potreb dozidavah delavni.ški prostori, zaradi pomanjkanja denarja pa se je veliko uredilo tudi z udarniškim delom. Lokacija v Medlogu je delovni organizaciji omogočala stal- no prilagajanje zmogljivosti rastočim p>otrebam po avto. remontnih storitvaii. Delovna organizacija je koncem pet- desetih let je postala avtoremontna delovna organizacija v celjski občini ter je postala nosilec povezovanja avtore- montne dejavnosti v občini. V naslednjih treh, štirih letih so bile vse obstoječe avtodelavnice družbenega sektorja priključene delovni organizaciji. V letu 1963 se je delovna organizacija preimenovala v Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi »Avto Celje« ter razširila predmet poslovanja na trgovanje na debelo in drobno z avtomobili, rezervnimi deli in opremo za avto- mobile. Leta 1965 je bil izdelan dolgoročni investicijski razvoj- ni program delovne organizacije do leta 1980. Na tej os- novi se je leta 1966 začela izgradnja I. faze servisno re- montnih kapacitet v Celju ob Ipavčevi ulici, ki je bila zaključena leta 1968. Leta 1970 je bil zgrajen objekt za teh- nične preglede motornih vozil, leta 1971 prodajalna v Ve- lenju, leta 197.'i prodajalna v Ljubljani ter leta 1974 tudi II. faza servisno remontnih in prodajnih zinoeljivosti ob Ipavčevi ulici, leta 1976 je bila urejena nova prodajalna v Radečah ter leta 1977 izvršena modernizacija avtopralnice, servisno remontne opreme, rekonstrukcija kurilnice in ob- novitev jedilnic. S taksnim razvojem je delovTia organizacija dosegla svoj osnovni cilj — postala je ena najmodemeje oprem- ljenih kompletnih prodajno servisnih organizacij Grafični prikaz indeksov celotnega prihodka dohodka in števila zaposlenih za obdobje i:)6T—1977 (18(i7 100) GLAVNE ZNAČILNOSTI Osnovna značilnost je v tem, da delovna organizacija v vseh 30 letih obstoja ni širila predmeta poslovanja izven avtostroke, temveč vršila kompletiranje predmeta poslo- vanja znotraj avtostroke. kar je razvidno iz naslednjega pregleda; — leto 1948 — popravilo vseh vrst motornih vozil — leto 1952 — uvedba servisiranja avtomobilov TAM — leto 1955 — uvedba servisiranja avtomobilov Zastava — leto 1960 — uvedba teliničnih pregledov vseh vrst motornih vozil — obdobje 1%0—1960 — uvedba servisiranja avtomo- bilov renault, NSU, škoda, wartburg in IMV — leto 1963 — razširjen predmet poslovanja na trgo- vanje z motornimi vozili in rezervnimi deli na debelo in drobno — leto 1969 — ukinitev popravil motornih koles — leto 1973 — prehod na specializacijo poslovanja; de- lovna organizacija se je specializirala kot prodajno servi- sna organizacija (trgovanje z avtomobili, rezervnimi deli ter servis in remont) za avtomobile zastava in TAM — leto 1977 — uvedba zamenjave rabljenih avtomobi- lov za nove avtomobile zastava in TAM. Delovna organizacija je bila stalno usmerjena v izo- braževanje lastnega kadra. Izobraževanje kadra poteka po petletnih planih kadrovanja, prvi plan kadrovanja je bil izdelan leta 1965. Izobraževanje kadrov poteka v dveh smereh: — izobraževanje bodočih kadrov — štipendiranje učen- cev za poklice: avtomehanik. avtoklepar. ličar, avtotapet- nik, avtoelektričar, karoserist. struear in prodaialec ter štinendiranie najboliših učencev Iz naštetih poklicev na rednih sredniih, višjih in visokih šolah za potrebe delov- ne organizaciie — donolnilno izobraževanje obstoječih kadrov v obliki: — strokovnih seminarlev pri proizvajalcih avtomobilov — izohrpTPvanie ob rl<^lu na delovodskih, komercialnih. ekopoTncViv, in tehničnih sredniih šolah ter na višjih in visoT^i> Šolah. lovna orr^ani^aciia lp strat^^oriio in nofranio struktu- ro Rf^ino ^--iiofrflioia m^ti oi-i^nlienosti nroViivpititva z mo- ■Rast števila osebnih avtomobilov v občinah celjske re- ffije: Iz tabele je razvidno, da znaša tržni delež avtomobilov zastava v celjski regiji približno 51 odst. oziroma, da je bilo leta 1973 skoraj toliko avtomobilov zastava v uporabi kot je znašalo leta 1970 skupno število avtomobilov vseh znamk, kar je delovni organizaciji omogočilo prehod na specializacijo. Specializacija pa je bila za delovno organi- zacijo deloma tudi nujna, ker je zaradi uvoznih omejitev odpadla možnost večje nabave uvoženih avtomobilov ško- da in wartburg pri uvoznih delovnih organizacijah. Delovna organizacija je tako leta 1973 prišla v situ^ cijo, da lahko začne vplivati na dogajanje na tržišču, (j^ tega obdobja se je morala stalno prilagajati vplivom 'tr^ šča. Tega leta je bila izvršena temeljita analiza pii-Uniet^ poslovanja z ozirom na posamezne proizvode, na osnovi zaključkov analize je bila izdelana nova strategija delov ne organizacije, ki je v kratkem naslednja: — dolgoročna poslovna in samoupravna povezava s pxo. izvajalci avtomobilov in avtomobilske opreme — .širjenje obsega poslovanja s povečevanjem tržnega deleža na področju širše celjske regije, — krajevno približevanje blaga in storitev kupcem — poslovanje na osnovi zadovoljstva kupcev. Poslovni uspeh delovne organizacije na podlagi spe cializacije, ki je pogojevala novo strategijo in strukturo prikazuje naslednja tabela. Prikaz uspešnosti specializacije delovne organizacij^ (v baznih indeksih) TEMEUNI DOLGOROČNI CILJI Delovna organizacija je izdelala analizo razvoja tržišča širše celjske do leta 2000, iz katere je razvidno, da je pri- čakovati velik porast potreb po motornih vozilih, rezen. nih delih in servisnih storitvaii. Na osnovi ugotovitev tržne analize je delovna organizacija pričela s pripravami za iz. delavo novega dolgoročnega programa razvoja za obdobje 1980 do 2000 ter srednjeročnega programa razvoja za ob. dobje 1980 do 1985. Temeljni dolgoročni cilji delovne organizacije »AVTO CELJE« Celje na osnovi tržne analize so: — razviti se v eno najmočnejših prodajno senisnih organizacij avtostroke v SR Sloveniji, — usmerjenost v specializacijo poslovanja ter pove- čevanja tržnih deležev na tržišču širše celjske regije, — rast velikosti delovne organizacije s pravočasno iz. vedenimi investicijami ter na podlagi izobraževanja lastne- ga kadra, — razvijanje samoupravljanja in samoupravne struk ture skladno z rastjo delovne organizacije, ~ stalno izboljševanje tehnične opremljenosti dela in tehnološkega postopka, — povečevanje finančne moči delovne organizacije l skrbnim gospodarjenjem z družbenimi sredstvi in — povečevanje življenjske ravni članov delovne skup. nosti. Za uresničitev teh dolgoročnih ciljev pripravlja de. lovna organizacija opredelitev nalog in metod za usklaje- vanje posebnih razvojnih politik: — razvojne finančne politike z nalogo zagoto\itve fi- nančnih sredstev za razvoj na osnovi ustrezne finančne miselnosti zaposlenih, — razvojne tržne politike z nalogo zagotovitve poslo- vanja po konceptu marketinga in povečevanja tržnih de- ležev, — razvojne kadrovske politike z nalogo zagotovitve potrebnih strokovnih in vodstvenih kadrov, — razvojne investicijske politike z nalogo zagotovitve stvarnih vlaganj v potrebnih rokih. Poslovanje in razvoj delovne organizacije v preteklih 30 letih potrjuje, da je delovna organizacija vodila pra- vilno razvojno politiko. Največje bogastvo delovne orga- nizacije je strokovni kader, katerega je delovna organiza- cija pridobila z ustaljenim sistemom izobraževanja lastne- ga kadra, kar pa je tudi jamstvo, da bodo uresničeni dolgoročni cilji delovne organizacije. Delovna organizacija AVTO CELJE, CELJE — je so- delovala na vseh dosedanjih sejmih obrti v Celju in sode- luje tudi letos na celjskem sejmu. Zato velja naše vabilo bralcem Novega tednika, da n« obiščete na na.šem razstavnem prostoru. y2.september 1978 SEJEMSKA ŠTtVILKA — NOVI TEDNIK — stran 11 12. stran — SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK 22. september 197^ ^ sepf&mhBr 1978 SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK — stran 13 63000 CELJE STANETOVA 22 b OBSEŽNA PALETA USLUG Vsem, ki iimaite aivtomobil aLi morate v okviru delovnih dolžnosti skrbeti za radrževanje motornih vozil, ponuja svoje usluge obrtno proizvodno iin storditveno podjetje VuLkanizaoija Celje. Podjetje pa se ne ukvarja le s servisno dejavnostjo, kot bi po njegovem imenu lahko napačno soddili, ampak v okviru svoje razvejane dejavnosti proizvaja tudi različne gumija- ste in tehnične izdelke. A poglejmo najprej pobMže, kaj vse nam Vulkanizacija Celje ponuja v okviru svoje servisne dejavnosti. V Vulkanizacija, oziroma njenem servi- su, opravljajo vse vrste vzdrževalnilh del na motornih vozilih. Tako sodi v okvir tega dela njihove dejavnosti menjavanje avtomobilskih gum, centriranje koles, po- pravila vseh vrst avtomobilskih plaščev in zračnic, prodaja protektiranih avtoplaščev 2a osebna vozila, izdelava in spajanje trans- portnih trakov in oblaganje železnih valjev z gumo. Vsa našteta dela pa delavci Vul- kani2aciije ne opravljajo le v svojem ser- visu, ampak po želja strank tudi na terenu. In kar je za vse zelo pomembno: odpiralni čas servisa je od 6. do 19. ure, razen ob sobotah, ko je servis odprt od 6. do 13. uire. Kot smo že uvodoma dejali, pa se obrt- TiO proizvodno in storitveno podjetje Vul- kanizacija Celje ukvarja tudi s proizvod- ryo gumijastih tehničndh izdelkov. V tem obratu Vulkanizacije so se sipecialaiziralii za izdelovanje vseh vrst gumi-tehničnih iEsdelkov, ki jih v največji meri uporabloB- jo kot nadomestne dele pri vzdrževanju. Poleg t^ pa uvajajo tudi serijsko proiz- vodnjo gumijastih izdelkov. Tako napri- mor delajo najrazličnejša tesnila, podstav- ke, oblivajo železna kolesa in izdelujejo amortizerje za prevozna sredstva in v uporabo strojegradnji. Večina izdelkov, kn jih izdelajo v obratu za proizvodnjo gumi- jastih in tehničnih izdelkov, izdelajo za potrebe industrije in obrti. Razvejana dejavnost Vulkanizacije, pred- vsem pa lokacijska razdrobljenost podjet- ja, narekujeta tudi smelejše načrte za Jelo v bodoče. V okviru sedanjih delovnih prostorov se namreč dejavnost, s katero se sedaj ukvarjajo v Vulkanizaciji, ne mo- re več širiti, zato je nujno, da že sedaj razmišljajo o no-vx)gradnja. Ta bi podjet- ju omogočala boljšo organizacijo deJa, ki je sedaj zaradi lokacijske razdrobljenosti še zelo nepopolna, obenem pa odprla nove možnosti za razširitev celotne dejavnosti. Prvi načrti novega objekta so že priprav- ljeni, čeprav o njih še niso razpravljali znotraj najbolj odgovornih družbenopodi- tičmh in gospodarskih teles v občini. A kljub temu v Vulkanizaciji računajo, da bo težko pričakovani objekt pričel rasti že kmalu. In dogovorili so se že tudi, da bi ^ postavili v obrtni coni Celja. Obrtno proizvodno in storitveno pod- jetje Vtilkanizacija Celje se vam priporoča s svojiim uslugami, če pa vas zanimajo kakršnekoli ixxirobnejše informacije o nji- ho\d dejavnosti, lahko pokličete telefon- sko številko 24-131 in radi vam bodo odgo- voriM m. vaša vprašanja. PROIZVAJAMO MOŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO TEŽKO KONFEKCIJO PO NAJNOVEJŠI MODI Delovna organizacija KORS Rogaška Slatina zaposluje ca 500 delavcev. Proizvodni program obsega izdelova- nje kvalitetne moške, ženske In otro- ške konfekcije po najnovejši modi (plašči, kostimi, kompleti, obleke in hlače). Proizvodnjo klasičnih oblat dopolnjuje s proizvodi smučarskih in tenis hlač — vrhunske kvalitete, ka- terih pretežni del izvozi v ZR Nemčijo ter ZD Amerike pod znamko HEAD, kar daje jamstvo visoke kvalitete in designa ter zaupanje v tridesetletno tradicijo. 14. stran ■- SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK 22. septemtk&r LIBELA CEUE ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^ IZREDEN PRODOR PRI UPORABI MIKROELEKTRONIKE ' S smoti-no odločitvijo, da bodo še bolj kot doslej razvijali svoje znanje, ter v proiz- vodnji na račun prodaje znanja zmanjšali delež prodaje dela in materiala, so si v celjski Libeli široko odprli vrata napredka. Osvojili so uporabo mikroprocesorjev in mikroračunal- nikov ter digitalnega merjenja in izračunavanja, razvili lasten računalnik za potrebe pro- gramiranja merjenja in tehtanja ter s tako usmerjenim razvojem na področje mikroelektro- nike dosegli pravo revolucijo v uporabi sodobnih metod in načinov tehtanja in merjenja, uravnavanja procesov, doziranja ipd., skratka vseh procesov, ki so neločljivo povezani s smotrno proizvodnjo v domala vseh Industrijskih vejah. Od načrtov, na katere je še pred dobrim letom marsikdo gledal skeptičrto, so prišli do tega, da prvi proizvodi, ki temeljijo na uporabi lastnega znanja pri računalništvu, mi- kroelektroniki in elektroniki, rprovajajo že v prakso in s tem v redno proizvodnjo. Zato tudi vsako leto več novih proizvodov, ki so ne le novost ampak korist in želena ter zah- tevana pomoč tako v programu široke potrošnje kot tudi težkih in industrijskih tehtalnih in merilnih naprav. Zato naslov, da so v Libelinem tozdu tehtnic krenili naprej z velikimi koraki, povsem stoji. ] Celotni proizvodni program tozda tehtnic v Libeli bi bi- lo izredno težko našteti, saj bi bila zanj potrebna že za- jetna knjiga. Zato smo se v pričujočem zapisu odločili predvsem za predstavitev ne- katerih najpomembnejših, recimo jim kar revolucionar- nih novosti v proizvodnji tehtalnih naprav Libele. V razvojnem oddelku, kjer snujejo najbolj koristne no- vosti in izboljšave, so izred- no ponosni na elektronsko računsko tehtnico, ki so jo kot prototip predstavili že lani, letos pa bodo do kon- ca leta že izdelali prvo se- rijo takšnih tehtnic v raz- ličnih izvedbah, v redni pro- iavodnji. To je tehtnica, ki s svojimi lastnostmi navdu- šuje. Uporabnost je izredna. Tako v trgovinah, na poštah in drugod, se je že veselijo. Tehtnice so štiri ali 20 kilo- gramske, njihova točnost je izjemna, saj napak domala ne dopuščajo. Opremljene so z digitalnim ekranom, na katerem pokažejo vse zahte- vane podatke, kot so pač programirane. V trgovini, na primer, pokažejo odtehtano količino, ceno za kilogram in končni znesek, ki ga je treba plačati. Z dodatkom printerja pa vse podatke še zapišejo in jih dajo kot ra- čun, torej so v bistvu že tu- di registrska blagajna. Na poštah, na primer, odčitajo težo pošiljke, tarifo in koh- čni znesek. Skratka, gre za izjemno koristne, hitre in natančne tehtnice, ki kupcu in trgovcu znatno olajšajo prodajo oziroma nakup. Druga pomembna novost je digitalna mema naprava 8000, ki so jo v Libeli raz- vili sami za potrebe pri tež- kih cestnih, vagonskih, skla- diščnih in industrijskih teht- nicah. Izjemna natančnost do 8000 razdelkov (pri 8 to- nah torej do 1 Kg natančno) in možnost preklopa na več tehtalnih mostov, daje iz- jemne lastnosti tej napravi. Tudi ta digitalna mema na- prava prikaže vse podatke, jih avtcHnatično zapiše, vrh vsega pa se še avta vrste novosti na področju dozirane tehni- ke, pri katerih so s smotr- no in doma domišljeno upo- rabo elektronike bistveno iz- boljšali vrsto procesov od registriranja potrebnih |» datkov, do natančnosti t zanesljivosti merjenja, hitro sti vseh teh procesov in » tomatizacije, pa bodisi 4 gre za možnost priključit« na računalniške sisteme «* pa za avtorriatizacijo pro» sov. v Libeli so s sodobnin j pristopom do področja tet talne, merilne dozime * procesne tehnike smelo zato račili na pot hitrejšega, ' sodobnejši jutrišnji dan » zrtega razvoja. Elektronska računska tehtnica LIBEXE, velik dosežek^ demonstrira uporabnost računalništva t tehtalni t«**^ Zanjo je Libela, med drugim, dobila na mednarodnem ^ grajskem sejmu tudi nagrado za dizajn. „ ^september 1978 SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK — stran 1i 16. stran — SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK 22. september ig^j SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA ŠTORE železarna Štore je eno najstarejših jugoslovanskih podjetij črne metalurgije. Njeni začetki segajo v leto j 1845, ko so v neposredni bližini začeli kopati črni premog. Južna železnica Dunaj — Trst je bila odločilnega j aomena za obstoj in razvoj železarstva v Štorah. ! Hitrejši razvoj pa se je pričel po drugi svetovni vojni, predvojna proizvodnja pa je bila presežena že i leta 1946. S proizvodnjo litoželeznih valjev je postala železarna prvi in edini proizvajalec tedaj povsem od i uvoza odvisnega artikla, tako potrebnega naši Industriji. Z izgradnjo elektroplavža tipa TH je bila zagotovlje- \ na surovinska baza za livarne. Prednost tega plavža je v hitri menjavi proizvodnega programa, sicer pa se vi njem pridobiva specialni grodelj v večih kvalitetah za pridobivanje sive in nodularne litine. Danes so Štore i edini proizvajalec v SFRJ v proizvodnji surovega železa za nodularno litino. Na ta način je tudi nadomeščen uvoz 20.000 ton za potrebe jugoslovanskih livarn, za kar je bilo potrebno odšteti 5 milijonov dolarjev. To je ; bila dobra osnova za nadaljnji dinamični razvoj železarne. Naslednji velik razvojni skok se je začel leta 1%3 ^ z izgradnjo nove moderne tovarne ŠTORE II. Tudi na novem prostoru so našle svoje mesto: nova livarna, ' nova valjarna, obdelovalnica valjev, nova jeklarna, jeklovlek in prav lansko leto nova tovarna traktorjev kot j plod sodelovanja s FIATOM. Omeninuo naj še gorilnike VARIO, ki so izključno delo strokovnjakov železarne in sodelavca Metalurškega instituta iz Ljubljane. Čistilne naprave v Storah JI za potrebe nove jeklarne so rezultat stalne skrbi štorskih železarjev z* zmanjševanj« onesnaževanja zraka in okolja. V skupini livarskih proizvodov je poleg proizvodn,je sive litine najpomembnejša nodulama litina. Le-ta .se uporablja za potrebe avtomobilske industrije, za proizvodnjo traktorjev, slro.jev za gradl)euištvo kot na primer bagre, buldožerje, dvigala itd. Siva litina je potreb- na v proizvodnji viličarjev in ostale strojegradnje. V to skupino proizvodnega programa spada še proizvodnja kokil za potrebe črne metalurgije, štorska železarna je pri tej proizvodnji specializirana v okviru Slovenskih železarn. Proizvodnja lito železnih valjev za potrebe črne metalurgije, barvaste metalurgije, g"" niarstva in mlinarstva in druge panoge. V Železarni .štore proizvajajo štiri kvalitctn« grupe val,)ev: trde, nodularne, indefinltne in poljeklcne val.jc. Dobavljajo jih v polobdC' lanem in dokončno obdelanem stanju, odvisno od narotnrkove želje. Razpon kosovne tež« pa je od valjev težkih 150 kg do 15.000 kg. V to skupino spada še proizvodnja gorilnike« \ ARIO, katerih kapaciteta zajema območje od IZ.hm do 1.500.000 kcal/h. Valjani, brušeni in vlečeni proizvodi predstavljajo posebno skupino proizvodnega progra- ma. Poudariti kaže, da je Železarna štore glavni proizvajalec jekla v SFRJ za proizvodn,jo kamionskih vzmeti in vzmeti za vagone. Sicer pa proizvaja brušeno .jeklo za spiralne vzmeti, specialne profile v toplovaljanem stanju ali hladnovlečeneni. Velik delež imajo profili za izdelavo varovalnih obročev pri kamionskih kolesih, starterjev in dinam v avto- mobilski industriji. Za potreb« slovenskega gradbeništva proizvaja tudi rebrasto betonsko ieleso. Nova tovarna traktorjev je nastala kol plod sodelovan.ja s FIATOM. Razprostira se površini 15.000 kv. m in se idealno staplja z ostalimi objekti železarne. Kooperacija ' proizvodnji dveh tipov traktorjev z močjo 30 oziroma 42 KS — modela 402 in 404 . sčasoma omogočila letno proizvodnjo preko 10.000 traktorjev. 2e sedaj pa štorski trak*"'' uspešno osvajajo jugoslovanski trg, veliko pa jih gre tudi v Izvoz. Železarna je s tem svojim finalnim proizvodom postala tudi ekskluzivni zastopnik FIATA IRATT^''^ t SFRJ. ........" ^2 september 1978 SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK — stran 17 j gradben?Itvii PURPEN je enokomponentna poliuretanska pe- na. Na zraku se prične takoj strjevati s pomočjo vlage. Po 25 minutah je površina PURPENA že nelepljiva. V času uporabe naj bo tem^peratura doze med + 20 in +25 stopinjami Celzija. Ce je doza hladna, jo moramo pred uporabo segreti v vodni kopeh (topli vodi). Če bi delali s hladno dozo, bi zelo zmanjšali volumen iztisnjene pene. Prostor, ki ga bomo napolnili s PURPENOM, naj bo z ene strani odprt, da lahko zračna vlaga pride v kontakt s peno iai z njo reagira. Ker pena dobro tesni, vam zniža stroške ogrevanja. Nanašati sme- mo največ 4—6 cm debel sloj pene. Ce je plast debelejša, se tvorijo limkerji v peni. VAŽNO! Pred uporabo moramo dozo 20—30- krat močno stresti, da se vsebina dobro premeša^ Pri uporabi doze mora biti ventil spodaj, če med delom doza 5 minut miruje, jo moramo pred upo- rabo zopet pretresti. Priporočamo, da po uporabi ventil očistite s kapljico razredčila, če doize ne izitrošite takoj. Zamašeni ventil lahko očisitamo tudi z lesnim vijakom tako, da očistimo cevko strnjenih delcev pene. Roke in obleko moramo očistiti z razredčilom v času 5 minut. PURPEN idealno zatesni fuge med gradbenimi elementi, špranje pri montaži, odprtine pri napeljavah in instalacijah. Služi kot sredstvo za montažo oken- skih in vratnih okvirjev ter kot toplotni izolator. Tesni in izolira proti mrazu, zvoku in vlagi pri vseh trdih podlagah kot so kamen, les, beton itd. pri temperaturi od —15 do 100 stopinj C. Pena po nanašanju v času treh ur poveča volumen za 30—59 odst. in se popolnoma strdi. Razvojni center Celje Razvojni center Celje stopa v tem ča- su v novo lazo lastne vsebinske organi- ziranosti. Drugačne, predvsem pa bolj učinkovite oblike organiziranosti išče z namenom, da bi v bodoče lahko še bolj široko odprl vrata neposrednemu pove.^viUiju z združenim delom, krajev- nimi skupnostmi in širšimi družbeno- političnimi skupnostmi. Takšna razvoja in programska usmeritev Razvojnega centra seveda ni naključna, ampak po- meni z iskanji ustreznejših oblik notra- njega organiziranja le odziv na razvojne potrebe širšega družbenega prostora. Razvojna oziroma programska po- dročja Razvojnega centra Celje, ki jim bo dana tudi smiselnejša organiziranost, pa bodo naslednja: 1. družbeno planiranje v širšem smi- slu besede (ekonomsko, socialno pro- storsko) 2. energetika 3. učinkovito in skladno graditeljstvo (industrijski objekti, stanovanjski ob- jekti, objekti družbenih dejavnosti, tu- ristično-rekreacijski objekti, komunalno- infrastruktumi objekti) 4. učinkovito samoupravno gospodar- jenje, uvajanje, racionalizacija in orga- nizacija proizvodnih in poslovnih pro- cesov, novi tehnični in delovni postopki, organizacija dela, usposabljanje ob in za delom, delitveni sistem, svetovanje, odločitev) 5. menjava dela in dohodkovni od- nosi 6. integralni transport 7. učinkovito in skladno družbeno ra- čunalništvo ter izgradnja informacijskih sistemov. Ta razvojna področja bodo pomenila osrednjo vsebino dela Razvojnega cen- tra v prihodnjih treh oziroma sedmih letih, ob tem pa ne bodo zapirala kroga njegovega delovanja. 2e sedaj se nam- reč odpirajo še nekatera druga področ- ja kot so bivalna kultura, ekologija, proizvodnja hrane, ki jim bodo v Raz- vojnem centru začrtali ustrezno delov- no usmeritev. Pri uresničevanju ciljev slehernega razvoja naloge bo sodelovalo več temeljnih organizacij združeneg-a dela Razvojnega centra, saj bo potreb- no najprej programsko začrtati naloge slehernega razvojnega področja, oprede- liti izvajak-e nalog in seveda spremljati rezultate programskega in izvajalskega dela. Tako bodo na primer v uresniče- vanju razvojne naloge na področju ener- getike sodelovale kar štiri temeljne or- ganizacije ' in sicer tozd Urejanje, ki bo obenem tudi domicilna temeljna organizacija za to razvojno področje, nadalje tozd Planiranje, Ekonomika in tozd Projektiva. Pri uresničevanju vseh zastavljenih razvojnili področij se v Razvojnem cen- tru ne bodo upirali le na lastne sile. 2e sedaj uveljavljajo stalno prakso tes- nega sodelovanja z različnimi strokovni- mi institucijami, s katerih pomočjo lah- ko učinkovitejše in bolj temeljito opra- vijo določeno delo. Kot primere naj navedemo prostorski plan občine Celje, ki ga izdeluje Razvojni center v sodelo- vanju z Inštitutom za urbanizem SRS in Inštitutom za sociologijo in filozofijo. Tudi pri izvajanju zahtevnega progra- ma šole za gospodarstvenike, katerega nosilec je Razvojni center, sodelujejo številni ugledni strokovnjaki iz vse Slo- venije. Tozd IRC (Informacij sko-raču- nalniški center) pa na primer izvaja določene naloge skupaj z republiškim računalniškim centrom. In še bi lahko naštevali. Seveda pa je za strokovno odprav- ljanje zahtevnih nalog še kako pomem- bno tudi izobraževanje kadrov, ki dela- jo v Razvojnem centru. Da bi lažje ob- vladali razvojne naloge bodo organizirali več izobraževalnih akcij, prva pa bo v celoti namenjena področju prostorske- ga planiranja. Drugačna oblika organiziranosti Raz- vojnega centra bo v bodoče terjala tu- di ustreznejšo obliko organiziranosti po- rabnikov njihovih storitev. Ti so bili doslej organizirani le v skupščini in sve- tu družbenega dogovora o vlogi, mestu in položaju Razvojnega cetra, odslej pa bodo organizirani v projektnih svetih. Novo oblikovani sveti organiziranih po- rabnikov bodo imeli odločilno besedo pri oblikovanju strokovnih usmeritev in bodo spremljali tudi končno kvaliteto opravljenega dela. šir|e oblikovani de- legatski organi pa bodo še naprej di- rektna samoupravna in strokovna vez med Razvojnim centrom in porabniki. 18. stran — SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOVI TEDNIK 22. september 19^^ Mcstovi na Vltavi. Tudi Vltava teče nekalto otožno. POTEP PO ČEŠKOSLOVAŠKI otožna lepotica praga MALA NOČNA GLASBA - STARO V NOVEM, TODA VENDARLE STARO IN ŽALOSTNO Fredno smo odšli na pot v deželo v srcu Evrope, v deželo, ki je bila pred vojno ▼ vseh pogledih med prvimi, me je kolega opozoril, češ da naj pazim, kako se bom obnašal na meji, da naj bom pripravljen na temeljite pre- glede, čudne poglede in pred- vsem na čakanje. Ob vstopu v Češkoslovaško se niti ena njegova napoved m uresniči- la. Vse kar lahko zapišem, je to, da doslej še na niti enem mejnem prehodu ni- sem doživel toliko prijazno- sti naenkrat. V ČSSR smo se pripeljali z novo škodo in prav z zanimanjem so nas ogledovali njihovi cariniki ter spraševali, če smo s škodo zadovoljni. Kolega, lastnik škode jim je pritrdil. Sicer pa — nisem še videl šofer- ja, ki ne bi hvalil svojega av- tomobila ... Vsega skupaj smo se na mejnem prehodu zadržali petnajst minut. Mi- mo vojaških straž, ziorane zemlje, zapornic in oborože- nih vojakov smo potem za- peljali v državo, kjer so še nekdaj z velikim zanosom go- vorili o neizmernem prijatelj- stvu z Jugoslavijo. Še dolgo naj vam živi Tito Pr jatelji so mi pravili, ka- ko radi imajo Cehi Jugoslo- vane. Tega nisem mnogokrat občutil. Nekajkrat pa ven- darle in to tako temeljito, da tega ni enostavno pozabiti. Ceiioslovaška je vsaj za Ju- gfoslovane in še za koga, iz- redno poceni dežela. Nikdar še nisem šel v svet, da bi kupoval. V Pragi sem kupil čudoviti lovski nož. Dvajset dinarjev sem dal zanj. Res je, da sem moral zanj čaka- ti v vrsti skoraj petnajst mi- nut, toda izplačalo se je. Ne le zaradi noža. Takoj, ko sem ga dobil in si ga potem sredi ulice še enkrat ogiledal, je za menoj prihitel moža- kar, ki je stal v trgovini za mano v vrsti. Pogledal je na levo in desno, me na hitro vprašal. Ti Jugoslovc?, in še predno sem mu dodobra us- pel pK>trditi je rekel: še dol- go naj vam živi Tito! Zaupal mi je še, da je poletne dni pireživel v Jugoslaviji in da tega nikdar ne bo pozabil. Se nekaj besed sva sprego- vorila, v glavnem o tem, ko- liko zaslužimo pri nas in ko- liko pri njih, kako živimo mi in kako oni in že se je poslovil. Vse skupa« je traja- lo morda dve minuti, toda v tal«) kratkem času sem zve- del toMko stvari kot malo- kdaj. Samo nekaj korakov sem šed naprej po ulici, pa me je že ustavil možakar ter v srbohrvaščini nagovoril, če mu prodam dinarye. 2e vrsto let je poročen na Češkem, žena je Cehinja, on Hrvajt. Predno smo se poslovili, mi je zaželel: Nek vam še dugo živi vaš Barba! še nekajkrat sem doživel takšna srečanja in vedno sem se ob njih spomnil dogodka, leto dni nazaj. V Mongoliji sem bil takrat. Blizu Terelža, njiho- vega turističnega centra, sem zašel v eno izmed jurt tam- kajšnjih pastirjev. Povedal sem jim, da sem iz Jugosla- vije in v trenutku so pričeli vzlMikati Titovo ime. Takoj sem moral z njimi spiti ko- zarec kumisa. Ni minilo dol- gp, že je bilo okrog gostite- ljeve hLše vse polno ljudi iz njihovega naselja in vsi so vzklikali Tito — Jugoslavija, Jugoslavija — Mongolija! Od- krito, veselo, sproščeno. V Pragi so Titovo ime vzklika- li. Toda ne sproščeno, odkri- to, vseeno pa z globokim spo- štovanjem. Vsenaokrog pa parole o svobodi, ljubezni do osvoboditeljev na večne čase, globoki hvaležnosti za svobo- do in napredek, ki brez osvo- boditeljev ni bil mogoč ... Sokovi desetkrat cenejši kot alkohol Kako preproste in enostav- ne se včasih zde stvari! 2e vrsto let tarnamo pri nas, da so brezalkoholne pijače predrage. Steklenička soka stane približno toliko kot ko- zarček žgane pijače, pivo je menda cenejše od sokov, vi- no prav tako. Na Cehoslovar škem lahko za kozarček vi- njaka (še bolj aktualen je konjak, npr. sovjetski Ara- rat) dobimo deset stekleničk soka. Razmerje je torej pri- bližno ena proti deset. Pri nas ena proti eni. Ena, proti ena, za koga? Poglejmo ok- rog sebe. Ne spomnim se, da bi videl pijanega človeka. Ceha ali Slovaka. Ne za to, ker jim pijača ne bi prijala. Zato ne, ker je to zanje luk- sus. Spomin nekaj mesecev nazaj. V daljni Sibiriji sem videl precej okajenih ljudi. Morda so mi še bolj padli v oči, ker tega nisem pričakO: val. Gostinski lokal pri nas ob devetih zvečer? Bil sem v Brnu, Pragi, Plz- nu ... V lokalih vlada never- jetna tišina. Kot da bi bili ljudje nemi. Nikakršnega ve- selja ni v njihovih očeh. Kot da so skonoentrirand le na kozarček piva pred sabo in obremenjena kdo ve s kakšni- mi problemi in mislimi. Ne- verjetno, kako čudni smo iz- padli, ko smo se nekajkrat na ves glas nasmejali. Tudi ljudske pesmi izražajo zna- čilnosti naroda. Češke in slo- vaške narodne pesmi so še kako vesele ... Težko si je predstavljati, da bi jih peli in na njihove takte plesali ljudje, ki sem jih videl v lokalih. Pretep le za trenutek Zaželeli smo si plesa. Konč- no smo v restavTaciji na Va- clavskih namjestih našli ču- dovito restavracijo s plesno glasbo. 2e smo mislili, da končno ne bo problemov za- radi prenapolnjen osti, ko smo se pošteno ušteli. Res je bila restavracija napol praana, toda povsod, kjer so bile praane mize, je pisaLo Zadano (Rezervirano). 2e | smo se mislili E>oslovibi, ko nas je vratar vprašal, če smo Jugoslovani. Z ene izmed miz j je snel U&tek Zadano in po- sedU smo okoli nje. Presene- čenje. In potem drugo pre- senečenje. Ansambel, ki je skrbel za plesno glasbo in dobro razpoloženje. Naj mi naši Vokali (za katere oseb- no menim, da so lahko za. z^led marsikomu pri nas) ne zamerijo, če jih bom upo- rabil za primerjavo. Ce so našli Vokali dobri, potem so vrli praški glasbeniki več kot odlična. Toda ne le odlični, tudi aktualni. Med starejši- mi skladbami v njihovem re- pertoarju je bila Rivers of Babylon. Mimogrede sem po- tem izvedel, da glasbeniki in pevke (kot je bila ta pri tem ansamblu) ne cenijo preveč. So amaterji brez vsakršnih šol. Pevci zabavne glasbe na Cehoslovaškem morajo ime- ti gHasbene akademije, če se hočejo profesionalno ukvarja- ti z zabavno glasbo, še tako dober glas in stas brez ura- dnega papirja ne pvomenita nič. Nehote sem se spomnil naših junakov lahkih not Mi- ška, Duška, Džoja, Monike, Ljubke... Si predstavljate, kaj bi v tem trenutku brez njih? Osebno sem sicer pre- pričan, da nismo na Sloven- skem žiiveli nič slabše, dokler še nismo v:adihovali o ix>Iet- nem nasmehu in o tem, da nam brez ljubezni več živeti ni, toda časi se spremirya- jo... Spet pa je res, da v določene pevske in glasbene kvalitete nekaterih naših pevcev in glasbenikov ne gre dvomiti, pa čeprav še nikdar niso niti šli mimo glasbene akademije. Mimo se lahko kosajo s svojimi češkimi in slovaškimi akademsko izobra- ženimi kolegi. Do eruih zjut- raj smo plesali. Ansambel je zaigral tri pesmi in komaj smo dodobra prišli do svo- jih miz, že je začel igrati no- vo »rundo«. V restav-raciji smo bili v glavnem turisti, tuji študenti in nekaj doma- čih deklet. Eno izmed njih sta dva naenkrat osvajala, čez čas sta si skočila v lase in še predno je komu uspel udarec v stilu Johna Wayna ali našega Partova, da o udarcih s štajerskih veselic niti ne govorim, sta prišla d(va možakarja in v nekaj minutah je bilo vse mimo. Pogrešali smo le dva pete- linčka, ki sta ju odpeljala možakarja. Zahodni Nemoi pri sosednji mizi pa so v vrste postavljali steklenice šampanjca, kakršnega pri nas po domače povedano, še po- vonja nihče. V Pragi so pač imeli priložnost, da so lah- ko pokazali kdo so in od kad, kaj vse si lahko privo- ščijo in da so še vedno Nem- ci, škoda, ko si lahko kaj takega privoščijo le na če- škem! Pri nas so že, vsaj kar se vina tiče, malce bolj podobni sami sebi. Kdo . so, pa ni bilo težko uganiti. Eno- stavno povedano — napihnje- ni. Hans, ki se je v začet-ku najbolj šopiril, je bil na kan- cu najbolj nebogljen. Izobraženci imajo manjše plače Kako živijo Cehi, koliko za- služijo? 20(X) kron je menda kar lepa plača. Inženir, na začetku svoje službene pobi dobi precej manj, zato pa delavec brez šol v primerja- vi z njim precej več. Nasploh so boljše plačani ljudje brez šol. Res se to sliši neverjet- no, toda vsak zakaj ima sivoj zato. Precej več kot zaiašajo povprečne plače, so pflače miličnikov in oficirjev. Tudi pri Flefcu smo biU. Cmo pivo, pečenko s slad- kim zeljem ter knedličke — to smo si privoščili. Ves ve- čer smo uživali v tem in ob koncu smo štirje z napitnino vred plačah 150 kron. Za tri- sto dinarjev smo na meji dobili 124 kron. Na ulici ve- lja menjava dinar za krono. Nešteto miz, gostov, piva ... Predvsem smo pii Fleku vi- deli mlade ljudi. Dolgolase, v čudno znošenih starih oble- kah kombinirane z oguijendm jeansom. Mladi kot pač pov- sod po svetu. Bolj umirjeno je v prostem, kjer za dobro voljo poleg temnega piva skr- be tudi člani tamkajšnjega kabareta. Ogledali smo si predstavo o zgodovini gra- mofona, gledali in posiy^ plese in pesmi od kavboijsw časov do Ramone in vejšdh hitov. Res zanimaivo j| bilo videti ta kabaret, (j koncu so ga zaključili 2 ^ no češko narodno in slai^ s člani kabareta so jo j( pevali pri Fleku. S pe&n^ je bdlo vse zaključeno, kajkrat je violinist še šed ( mize do mize in igral na ] IJo gostov iz različnih eivjx) skih dežel in — konec. V ^ telu, kjer smo stanovali, skok v bar, ker pa tam kaj početi (razen piti 86| da), je bilo na vrsti spa^ Sploh je s hoteli proble Prenočišče je izredno tež dobiti. V sami Pragi so oer hoteli, vendar jih je u lo. Stari so, kot pač je siUi Praga in kakšnega posebn« ugodja v njih ni. So pa p nočišča izredno poceni, in tudi nekaj velja. Praga ostaja otožna Prvič sem bil v deželi ^ sirou Evrope. Tako blizu j« na primer zflata Praga, pj vendarle tako daleč. Kot tu j jec se mi je zdelo to lepo mesto, ki mai ne najdeš I ra. Celo Hradčani me ni« , mogli povsem prepričati. 7 kaj? Ne vem, v kaj bi m« morali, toda še takšna lepo tica me ne more pcrevzeti, « se čudno drži, če v njej & tim žalost in hrepenenija Vsaj malce upanja mora no siti v svojem srcu. Morda tfr ga slednjega nisem občutS, ker sem bil v Pragi premalo časa. Na gramofonu se vrte pilo šče Helene Vondarčkove i" Hane Hegerove, poslušam češke instmmentalne prired be evergreenov in zdajle, Wl pišem zadnje misli, me spW letava ob poslušanju klasih nih del v modemi priredi)' In petju Karla Gotta. Otresla zbor, orkester in petje Kari* Gotta. Mozartova Mala no* na glasba. Rondo. Kdo t* kolikokrat se je že odvrti tale Rondo. Sem povedal Is^ novega? Ne! JANEZ VEDENiS Mtava. Hradčani. Vaclavske namesti, Flek, pivo ... Lepote na vsakem koraku. Niso prepričale. Kdo ve, zakaj? Veličastna katedrala Sv. Vita na Hradčanih je najpogostej- ši ciij turistov iz vsega sveta. 92^eptember 1978 SEJEMSKA ŠTEVILKA — NOV! TEDNIK — stran 19; PO DaKOVINI jugoslovanska nizozemska POLJE IZTRGANO JEZERSKIM VODAM Vsak osnovnošolec ve, da je Nizozemska dežela, kate- re dobršni del so ljudje iz- trgali morju z gradivijo je- zov in svojevrstnega sistema kanalov. Romantik bo vedel povedati, da na milijone tu- lipanov cvete tam, kjer so pred desetletji še valovale vode slanega morja. Tudi pri nas imamo več takih primerov. Zlasti po vojni so pri nas Izsušili mno- ga močvirja in jih spreme- nili v plodna tla. Taki po- dvigi pa so tem bolj drago- ceni tam, kjer je zemlja sko- po odmerjena ljudem. Re- cimo y Dalmaciji, kjer ljud- je po prgiščih zbirajo zemljo v ograjene vrtičke, da bi pridobili plodne površine sredi razbeljenega kamenja v vročih poletjih. Ena takih pridobitev je Vrhgorsko-metkoviška kotli- na. Kje je? Leži v Dalmatinski Zagori, za planinskim masivom Bio- kova in se razprostira od Ljubuškega do Metkoviča. če bi jo naj primerjali s kak- šnim področjem v Sloveniji, bi lahko rekli, da je kotlina podobna celjski od Vranske- ga do Vojnika. Tudi približ- no tako velika je. Za razliko od Savinjske doline, Vrhgorsko-metkovi- ško polje obdajajo kamniti, s krmežljavim grmovjem po- rasli hribi, kjer tu in tam vidimo čredo ovc, sicer pa je divja v vroči pripeki po- leti in kraj silnih vetrov v zimi. Dolina, oziroma raz- sežno polje pa je pravo na- sprotje kamnitemu okvirju. To je zelena, sončna in z bogato prstjo obložena ra- van, kjer raste vinska trta, kjer bogato obrodijo smo- sve in od koder gre v ob- morske kraje, odkar imajo dobre ceste, na tone sočivja in vrtnin. Pred desetletji še ni bilo tako. O nedavni preteklosti pričajo v bregove ob ravni- ni stisnjene kamnite hiše, v katerih so preživljali revni dalmatinski Zagorjani svoje turobne dni. V čem je stvar? Od pamtiveka je to raz- sežno ravan zalivala voda si- cer skromne rečice Matice, ki je v deževnih, predvsem zimskih obdobjih močno na- rasla, ko so z Biokovega pri drli hudourniki, valeči se preko izlizanih kamnitih strug. Vrhgorsko-metkoviško polje je tipična kraška kot- lina. Reka Matica v vzhod- nem predelu ponikne in teče proti Pločam v Neretvo. Ka- dar je obilica vode prisilila reko, da je stopila čez bre- gove svoje struge, je vsa kotlina postala jezero. Nekaj takega se dogaja z znanim presihajočim jezerom pri Cerknici na Notranjskem. Matičin požiralnik je bil ozek in voda je mesece sta- la in zalivala vso kotlino, jo spreminjala v jezero in moč- virja. Pod jezerskimi valovi je ležala zemlja, ki so jo hudourniki znosili z obsež- nih blokovskih planin. Le- žala je tam in čakala na poseg človeka. V tridesetih letih sta nek frater in nek poslanec vzela v bisago kruh narejen iz sir- kovega zrnja in odpotovala na dvor v Beograd. Ponudi- la sta kralju ta nesrečni sir- kov kruh in ga vprašala, če metkoviško kotlino privreli vrelci hitrejšega napredka. Na obsežnem polju, ki mu še danes pravijo Jezero, so z melioracijami uredili plan- taže od vinogradov, do smo- kvinih nasadov in njiv z vrtninami. Tudi s tobakom so nekoliko manj uspešno poskušali. Kotlina pa se je odprla v svet šele z izgradnjo Jadran- ske magistrale, z izgradnjo proge Sarajevo—Ploče in no- vimi modernimi cestnimi po- vezavami iz obalnega pasu v notranjost. Šele pred desetimi leti so se prebivalci začeli seliti iz svojih kamnitih koč brez stropov in pravih oken v no- ve hiše, ki so jih postavili na nekdanjem jezerskem tlu. Danes so vasi na tem obsež- nem področju bolj podobne vojvodinskim vasem. Nove hiše in gospodarska poslop- ja se kot ogrlica nizajo ob cesti, za njimi pa je v nek- danjo jezersko stran bogato polje, ki ga marsikje že umetno namakajo. Ovčje črede je zamenjalo govedo. Nekdanje ograde s ščepci ka- menja iztrgane zemlje je pre- raslo trnje. Ob tako bogatem polju v dolini se ljudem ne splača več obdelovati skopih zaplat ograjenih s kamniti- mi mejami. Tudi stare koče, kjer so kuhali na odprtem ognjišču in se je dim valil skozi rešetasto streho, so opustili. Zgodba o fratru, vaškem vojvodi, kralju in sirkovem kruhu zveni danes bolj kot pravljica. Pravljica o jezer- skim vodam iztrgani zemlji. JURE KRAŠOVEC TELESNA KAZEK v nekaterih državah, zlasti muslimanskih deželah Azije in Afrike je še vedno v ve- ljavi telesna kazen. Po na- čelu zob za. zob, glava za glavo, si telesne kazni zelo različne, od sekanja ušes do sekanja glav, od lomljenja rok do bičanja do n'>,zavesti. Na naši sliki je prizor iz Pakistana, kjer je državni mojster biča dobil v obde- lavo nekega Sarwarja, ki je zlorabil otroke. Storilca privežejo na ne- kakšno ogrodje, mu zaščitijo trebuli in pokrijejo z blazino hrbet, da bi ga težki udarci usnjenega biča ne poi-k:K.o\'dr li (v tem je napredek). Sle. čejo mu hlače in na spodnji- co narišejo veliko črno pi- ko, da bi-bičar bolje merlL Baje že po tretjem ali naj- več petem udarcu storilec pade v nezavest, zato pri kazni z bikovko ne prisodijo preveč udarcev, ker jih kaz- novani v nezavesti niti ču- til ne bi več. Sivček — od pamtiveka v revnih krajili zvesta jezdna in tovorna žival, imenovana tudi »dalmatinski džip« vse poredkeje pestri podobo krajev v Dalmatinski zagori. Zamenjali so ga traktorji in avtomobili. ŽENINA VRNITEV Nekemu možu je žena pobegnila, čez nekaj ted- nov se je skesana vrnila in milo prosila: — Ljubi možek. Mi od- pustiš, da sem pobegni- la? — To ti oprostim, ne pa tega, da si se vrnila. POŽAR V ŠOLI K prodajalcu na ben- cinski črpalki nenadoma pridirja gruča otrok z ve- dricami. — Hitro bencina! — Kaj vam bo? — Naša šola se je vžga- la! TOLAŽBA Milijonar umira, še en- krat se vzpne in zašepeče svoji ženi: — Moram ti priznati. Tvoj nakit ni bil ukraden — prodal sem ga. Imel sem tvojo sestro in spal z našo služkinjo. Žena pa mirno: — Pomiri se. Tudi jaz ti moram priznati nekaj. Arzenik v tvoji juhi, to je moj greh. F!LM I6RA MIVl Slavna MM (Marilyn Mon- roe) je po smrti dobila dvoj- nico. To je Linda Karridge, 23-letna Avstralka. Njena po- dobnost s slavno dvojnico je tako prenetljiva, da ji j8 filmska družba »Orphec« po- nudila glavno vlogo o fini©- riški igralki, sex idolu MRt Da bi bila MM še bolj ver- na podoba, se zdaj uči igrft plesa in petja. Tako se zgodilo, da so padle v vodo namero in upanja slavnih ig- ralk, kot sta Lana Tumer in Lauren Bacall, Ici so-ju oW imeli za glavni kandidatih pri snemanju filma o Mari* lyn. Na gornji sliki je Lind* v tipični drži MM. se kje v krajevini ljudje je- do tak kruh. In po tistem so začeli ob spodnjem toku reke Matice vrtati v iztekajoči se masiv Biokova predor, ki je dolg skoraj tri kilometre. Po tem predoru se je ob po plavljenih obdobjih stekala odvečna voda v slikovita Bačvanska jezera pri Pločah. Življenje v Vrhgorsko-met- koviški kotlini pa se je le počasi spreminjalo. Ob ve- likih nalivih je predor bil preslab, da bi pogoltnil vso vodo. V vsej Dalmaciji ni bilo ustrezne ceste. Kaj je ljudem pomagalo, da sicer res niso več jedli sirkov kruh, toda životarili so še naprej, ker kar so več pri- delali, niso imeli komu pro- dati. Vrh tega pa je nasta- la nova nadloga. Izsušeno je- zersko dno je bilo sicer pol- no plodne zemlje, toda v suš- nih obdobjih je vsaka sadika ovenela, vsako seme zakrne- lo v naročju presušene prsti. Mimo pa je tekla Matica in od nje so imeli ljudje sa- mo eno korist. Včasih so ulovili v njej po nekaj ki- logramov rib. Med zadnjo vojno je bilo področje prekrvavljeno v težkih bojih. Na svojih ka- zenskih pohodih so požigali po kotlini Nemci, Italijani, ustaši in četniki. V samotnih nočeh so ljudje v dolgih ko- lonah nosili hrano v strmine Biokovega, kjer se je borilo na desetine enot, odredov, brigad. Naj samo omenimo, da je blokovsko območje da- lo v NOB okoli 40.000 bor- cev. Tudi po vojni je še dolgo trajalo, da so v Vrhgorsko- NOVI TEDNIK — Glasilo občinsKih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pn Jelšah in Zalec — Or imiOl/il Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavni in odgo- otJtlVioK/l urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Fran jo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko QTri/l| B/i Strašek, Mitja Umnik, Janez Vederuk, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopi- uIlVILIV,'! sov ne vračamo — Cena pos. štev. 4 din — Celol. naročnina IRO din, polletna 90 din. Za inoz. je cena dvojna, štev. žiro rač.: 50700-603-31198 — CGP Delo Ljubljana. TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi m naročnina: 22-369, 23-105.