PRED OBlNM ZBOROM ZVEZE SLOVENSK!H ORGANjZACiJ HA KOROŠKEM Dr. Fr4Hf; Zw!Mfr vojne v Vietnamu Občni zbor kakega društva je Navadno zgoij izvedba statutarnega dotočita, da se morajo čtani Ostati v časovno dotočen) dobi, da Ptegtedajo mtnuto poslovno dobo izvoiijo vodstvo za nastednjt čas. To tore) ni nič posebnega. Občni zbor osrednje manjšinske 3'ganizacije, ki skozi desettetja zakopa dotočen det naše narodnostjo skupnosti, ki je od vsega začetno pokazata korajžo, da je zavrgta ^odicionatno ktastčno manjšinsko Potitiko in sprejeta tozadevno nov, sodobnejši koncept, in ki je inicia-Nvna soustvarjatka ter sopodpisnico Spomenice koroških Stovencev, Po nikakor ni niti ne more biti *9otj formatno izvajanje društvenega zakona, marveč pomeni zasedanje zastopstva deta manjšine, ki se mora baviti z vsemi vprašanji, s katerimi je konfrontirana sama pa t"dt naša narodnostna skupnost v cetoti. Stojimo pred odtočttvami, ki bodo gtoboko posegie v vsa podro-^io našega narodnega živtjenja. Predstoječa sprememba občinskih struktur bo v živo zadeta ne te tiste jPtiine, kjer gre predvidena prereditev mimo vseh nactonatnih a-spektov na škodo našega tjudstva, *jorveč bo močno vptivata tudi na jpttne, ki jih trenutno regionatno "očrtovanje še ni zadeto. Btižajoči *e sporazum med našo državo in tropsko gospodarsko skupnostjo je občutno zadet predvsem kmečke gospodarstvo, ki je bito skoro * rej naši zgodovini steber našega "3'odnega živtjenja. Počasno in za-"tedno reševanje našth vprašanj s 'hant vtade je prtkticato na dan "dede stte, katerih nezadovotjstvo 'e ni obrntto te proti vtadt, marveč sptošno proti tako imenovani *tnbiirani družbi v državi in tudi * Manjšini. Eskaiacija nemškega na-^enaiizma ob in po 10. oktobru ni zagrenita ie našega ijud-temveč je skoroda uničiia ves povojne dežeine poiitike, da * končno prišio do odstranitve zgo-^inskih resentimentov in do mir-^ sožitja med narodoma v de-Napovedana skromna rešitev Prašanja dvojezičnih krajevnih no-^*s°v ne zbuja ie nezadovoijnosti Prizadete manjšine, marveč kaže .***ati nov navai nepoučijivih nem-*th Šovinistov, ki jim je še ta re-^v preveč širokogrudna. *9sno, da vse to ni mogio iti brez P'^a mimo osrednje organizacije *"odnosfne skupnosti. Pri tem ne ie za .nastop miadih Turkov*, Ameriški senator Edward Ken-nedy je svetovat predsedniku Nixo-nu, naj sam obišče Vietnam in poskuša končati vojno. Toda predsednik Nixon ni potovat v Vietnam in tudi ni poskušat napraviti konec krvavi vojni; nasprotno predsednik Nixon je zapovedat novo zaostritev vojne. Dogodke v Vietnamu je seveda mogoče ocenjevati z različnih vidikov, toda vsaka objektivna ocena se bo morata prej ati štej končati v zaktjučku, da to, kar si v Vietnamu dovotjuje Amerika, pred- Mer Kreisky sprejet predstavnike stovenske m&adine Zvezni kancter dr. Kre!sky je v četrtek prejšnji teden sprejet na razgovor delegacijo slovenskih mladinskih organizacij. Zastopniki mladine so obrazložili kanclerje svoje načelno stališče k vprašanjem slovenske manjšine na Koroškem. Posebej so izrazili željo, da bi se razgovorov zvezne vlade s predstavniki slovenskih organizacij udeležili tudi zastopniki mladine, ker so mnenja, da ločeni razgovori na daljšo dobo ne morejo biti uspešni. Zvezni kancler je izjavil, da s svoje strani nima nič proti temu, da bi se teh razgovorov udeležila tudi mlada generacija koroških Slovencev, vendar je končna odločitev pri slovenskih organizacijah samih. Če pa bi se narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij izrekla proti pritegnitvi mladinskih zastopnikov, je kancler pripravljen tudi v bodoče vzdrževati neformalne stike z zastopniki mladinskih organizacij. V delegaciji, ki jo je sprejel kancler Kreisky, so bili zastopniki Kluba slovenskih študentov na Dunaju, kluba Mladje ter Kladiva. slavijo višek cinizma. Po iogiki, ki jo zasiedujejo v Washinglonu, v Vietnamu vietnamsko ljudstvo spioh nima kaj govoriti in odločati, v Vietnamu sme govoriti in odločati edinole Amerika. V Vietnamu po tej iogiki niso vsitjivci in napadalci Američani, marveč Vietnamci. Vietnamsko ljudstvo, ki se na lastni zemlji bori za svobodo svoje domovine, je agresor! To je logika, po kateri uravnava AiVashington svojo politiko in po kateri predsednik Nixon zapoveduje nadaljnjo zaostritev vojne. V začetku tega tedna ^e je sestal ameriški narodni varnostni odbor, katerega posvetovanja so privedia do novih ukrepov glede Vietnama. Že nekaj ur po tem zasedanju so ameriška vojna letala začela odmetavali pred vhodom v severno-vietnamsko pristanišče Haiphong mine, kajti v Washingtonu so skie-nili blokado proti Severnemu Vietnamu. Ameriška letala so močno povečala tudi bombardiranje najrazličnejših ciljev na severnoviet-namskem ozemlju, kamor prodirajo več sto kilometrov daleč. Nekateri opazovalci pa niti ne izključujejo možnosti, da bi Amerika izvedla proti Severnemu Vietnamu tudi napad s padalskimi enotami. Tak je v resnici odgovor Amerike na vse pozive domače in mednarodne javnosti, da bi končno napravila konec umazani vojni v Vietnamu. Taka .govorica" pa seveda postavlja na laž tudi vsa zagotovila o miroljubnosti in privrženosti načelom svobode in demokracije, kot se jih radi poslužujejo ameriški voditelji. Pri tem tudi ne morejo več zaslepiti javnosti z navideznim umikanjem čet iz Južnega Vietnama, kajti politika tako imenovane .vietnamizacije* se je razgalila v vsej svoji umazanosti kot to, kar v resnici je: namreč poskus, da bi za interese Washingtona krvavel drug narod. Tisoči ton bomb, ki jih ameriška Volitve v Italiji niso privedte do razjasnitve O' {e razborite miadince imeno- "jihov miadostni sovrstnik, am- -J* gre {osno tudi pa razčistitev **Rnih giedan) vkijučenih orga-^"t