t«
DrednlStvo - opravnt L|nbljin«,
Kopitarjeva 6. Teleton 4001 - 4004
McseJna naročnin« 18 Ur, u Ino-lemstvo 31-50 lit.
Če*. rnS.' L|ubl]an« 10.650 n naročnino tn 10.249 za tnserat*
WVE.NEjC
NOVEMBER 1^43
10
SREDA
■ '-mM
HI
Adolf Hitler govoril v Munchenu:
Brezpogojna vojna do končne ima
Edino Nemčija se lahko upre navalu iz vzhodne Evrope - Nemčija bo brezobzirno nadaljevala vojno z edinim ciljem, doseči zmago - Leto 1918 se nc bo več povrnilo
Miinchen, f). nov. DNB. Včeraj zvečer so se zbrali v kleti Lovvenbrau udeleženci pohoda dne 9. novembra 1923, da bi skupno preživeli te spominske ure. Med ostalimi so bili navzoči tudi maršal lteicha Giiriug, minister dr. Gobbels, šlabni vodja SA Schcpmann ter državni in pokrajinski vodjo. Dvorana in galerije so bile nabilo polne zvestih novembrskih tovarišev.
Tudi tokrat je prihitel nitler med
svoje zveste sodelavce. Viharni vzkliki so vse preglasili, ko se je prikazal. Vse roke so se dvignile v navdušen pozdrav. Vsakdo je hotel videti Adolfa Hitlerja, 1 i je v spremstvu Cliristiana Webra, Korinnnna, Himmlerja in Pavla Gieslerja korakal skozi vrste mož, ki jim pomenijo te ure višek vsega leta. Fiihrer se je
srčno rokoval z mnogimi prijatelji, ki so se zbrali okrog njegove mize.
Toda že je stopil na oder pokrajinski vodja Pavel Giesler in ko je v imenu vseh prisotnih izrekel dobrodošlico Adolfu Hitlerju, jo znova vzkipela prekipevajoča ljubezen sobojevnikov do svojega Ftlhrer-ja. Pokrajinski vodja Giesler je rekel: »Moj Fiihrer! Vsled Vaše prisotnosti postnja ta dan najlepši v letu. Preveva nas globoka sreča, da smo lahko skupaj zbrani. Vkljub ogromnemu delu ste le prišli k nam. S svojim pozdravom Vam izpričujemo, da naša vera v Vas in v Nemčijo ni bila nikdar večja kot je danes. Naša čast pa je naša zvestoba.« Nato je pričel govorili Adolf Ilitler. Miinchen, 9. nov. DNB. Pri zborovanju v kleti Losvenhrau je imel Adolf Hitler naslednji govor:
Fiihrer govori
Tovariši in tovarišice!
Člani nemškega naroda!
Komaj tretjino človeškega življenja obsega doba, ki je pretekla od dneva, ki se ga danes spominjamo in vsled katerega sem se vrnil za nekaj ur v Vašo sredo. In vendar ne vem ali je že bilo v človeški zgodovini obdobje, ki bi v dvajsetih lotili obsegalo tako velike, svet premikajočega iu zgodovino narodov kroječe dogodke.
Zato bo koristno, če si vsaj v velikih obrisih prikličemo v spomin to, kar se jo takrat dogajalo.
1914.: Nemški Reich je ustavna, torej parlamentarna demokratska monarhija. Skozi številne razpoke je prodrlo židov-stvo v državo, v politično življenje ter zlasti v tako imenovane vodilne kroge, gospodarstvo pa je na številnih področjih sploh izključno obvladovalo.
Politični načrti takratnega Reicha so stremeli le za ohranitvijo svetovnega miru. Vsled tega ni bila niti osebno niti tvarno dovolj izkoriščena narodova odporna moč. Že dejstvo, da je takratni Keich — vkljub temu, da je imel 30 milijonov prebivalcev več kot Francija — imel številčno manjšo vojsko kot Francozi, najbolje zavrača kasnejšo trditev, da naj bi bila ta država takrat ogrožala svetovni mir. Obkolitev Nemčije je bila izvedena le zaradi od številnih Angležev popolnoma javno priznanega namena, namreč vsled angleške želje uničiti lleich kot takratno organsko najmočnejšo evropsko silo, s koalicijsko vojno na isti način, kot je Anglija pred slo loti z dolgimi vojnami uničila najprej Španijo, nato Holandsko in končno še Francijo. Čeprav si jo mali britanski olok s številnimi vojnami postopoma podvrgel četrtino vse zemeljske površine, vkljub temu ni opustil ob pričetku in med prvo svetovno vojno starih, že obrabljenih moralizirajoči h fraz, ki so Anglijo spremljale doslej še v vsaki vojni in ki se glase tako nekako kot: »Boj za svobodo malih narodov«, »Boj za preureditev sveta po načelih pravičnosti!;, »Borba za demokracijo!«, »Borba za enakost rask in podobno. Vsa svetovna premoč, ki je takrat pritiskala na nemški Reich, ni mogla nikjer doseči odločilne zmage ter moramo pripisovati končni zloin bolj vplivu razkrojevalne propagande, kot pa delovanju meča. Nek ameriški predsednik je slepil takratno demokratsko Nemčijo s 14 točkami, ki naj bi predstavljale idealno svelovno ureditev. Narod je bil
premalo politično izšolan, da bi vso to spregledal, predvsem pa je preresno jemal demokratska zagotovila. Državno vodstvo so tvorili slabiči, ki so, mesto, da bi se borili do zadnjega diha, kot je bila to njihova dolžnost, raje izbrali navidezno lažjo pot pogajanj in s tem narodnega zasužnjenja. K njihovi odločitvi so jih pripravili tudi stranke in voditelji, ki niso biii le duševno, temveč tudi gospodarsko popolnoma v rokah inozemstva. Tako je prišlo do 9., 10. in 11. novembra 1918.
V zaupanju na svečano dana zagotovila je odložil nemški narod orožje ter spremenil celo svojo državno obliko. Monarh je sam zapustil armado in narod ter odšel v emigracijo. Vsled revolucije in njenih izrodkov je propadla skoro vsa podlaga resnične državne avtoritete, ki jo je zamenjala skoraj anarhistično iz-rojena demokracija. S tem so bila celo prekošena pričakovanja naših sovražnikov. V nobeni državi na svetu ni moglo slaviti židovstvo takih trimnfov, kot v takratni novembrski Nemčiji.
Nasilstva nad Nemčijo
In vendar se je pričela doba najpod lejšega kapitalističnega izkoriščanja in ropanja ter stalnega moralnega in političnega nasilstva nad našim narodom. Cilj vsega tega ni bilo le uničenje nemškega gospodarstva kot eksistenčne podlage našega obstoja, temveč uničenje naroda samega. Zaradi tega jc bila demokratska vajmarska republika od zapadnih demokracij načrtno mučena do smrti. Trditve Clemenceauja, da je v Nemčiji 20 milijonov ljudi preveč, so bile enako odkritosrčno brutalne, kot sedanje nezakrite grožnje angleških politikov, da je v Indiji 100 do 200 milijonov prebivalcev odveč. Izpolnitev teh Clemenceaujevih zahtev je bila že nevarno bljzu. Splošna osirotclost našega naroda zaradi gospodarskega propada in brezposelnost sta povzročili nezadržno padanje rojstev, zvišanje smrti in s tem vpad števila našega prebivalstva. I Temu propadu so se hoteli upreti posamezniki na raznih krajih Nemčije in so skušali najti z enako različnimi sredstvi možnost rešitve. Nepoznan in brez znanega imena sem tudi jaz kot vojak v teh dneh zloma sklenil, da se bom uprl temu razvoju, zbral narod, da ga bom ozdravil njegovih notranjih napak ter mobiliziral sile, ki so potrebne za uveljavljenje njegovega obstoja.
Rojstvo narodnosocialisticne stranke
Kaj bi bilo danes z Evropo?
Druga misel, ki nas danes navdaja, pa je ta:
Kaj bi bilo sedaj z Nemčijo in z Evropo, če ne bi prišel 8. in 9. november 1923 in če ne bi narodnosocialistična miselnost osvojila nemškega Reicha? Zakaj prevzem oblasti v letu 1933 je neločljivo zvezan z 8. novembrom 1923. Tega dne je bila prvič izvršena opredelitev duhov za mladi pokret, slabiči so bili odstranjeni, tiste pa, ki so ostali, je prevzel še večji in močnejši ianatizem. Nadalje jc prišel sedaj čas, ko je narodnosocialistična miselnost lažje kot prej osvojila ljudi. Stranka je bila ka! uresničitve naše miselnosti. Zakaj že davno pred letom 1933 je imela nar.-soc. država na milijone pristašev v ljudski skupnosti naše stranke. Kaj pa bi se zgodilo z Evropo in predvsem z našim nemškim Reichom ter z našo ljubljeno domovino, če bi zaradi pomanjkanja vere in nepripravljenosti posameznika, žrtvovati se za pokret do skrajnosti, Nemčija ostala tam, kjer je bila takrat? Demokratska država v nezavesti, vvajmarskega izvora! 2e pri po-
stavitvi tega vprašanja se danes vsak misleč človek naravnost zgrozi. Brez ozira na to, kako bi sicer Nemčija izgledala, bi namreč vzhodnoevropski — notranje-azijski boljševiški kolos dovršil svojo oborožitev in ne bi nikdar izgubil izpred oči svojega cilja, to je uničenja Evrope. Nemški Reich pa bi bil s svojo nezadostno in le sto tisoč mož obsegajočo vojsko, brez notranjepolitičnega zaslona in materialnega orožja v rokab, pred to velesilo vojaško popolnoma brezpomemben in brez potrebne sile, da bi se ji lahko uprl. Kako neosnovana pa je bila misel, da je Evropa s Poljsko dovoli zaščitena pred boljševiškim inozemstvom, tega pa nam danes ni treba dokazovati. Enako je bilo neumno zelo razširjeno prepričanje, da bi biii morda z. zanikanjem občutka lastne moči lahko pomirili bol jševiški kolos in da bi bili njegove nn-črte zn osvojitev sveta lahko odstranili mirno in z. vedno bolj razorožujočo se Evropo. Moji tovariši! Tako se mi zdi, kot če bi nekega dne kokoši in gosi lisicam svečano izjavile, da nc bodo več napadale lisic in pri tem upale, da bodo s tem lisicc postale vegetarijanke.
Samo Nemčija lahko reši Evropo
V smelem in neprestanem boju za srca in duše posameznikov mi je uspelo postopoma pridobiti najprej stotine, nato tisoče in končno desettisoče pristašev. Vsi ti so smatrali za svojo dolžnost, proglasitev nove narodne skupnosti, ki naj bi črpala svojo moč iz vse narodnosti. Ker je mednarodno židovstvo z inflacijo popolnoma razruvalo nemško gospodarstvo in obstoj milijonov ljudi, je vedno bolj raslo spoznanje, da je rešitev problemov, ki teže narod, neodložljiva nujnost. Dne 8, novembra 1923 — takrat ob zadnji uri — je bil ta korak poskušen. Ponesrečil se je. Narodnosocialistični pokret je dobil svoj najhujši udarec in svoje prve mučence v boju za ureditev novega Raicha. Stranka je bila prepovedana in razpuščena. Voditelji so bili ali mrtvi, ali ranjeni, ali kot begunci v inozemstvu, ali pa zaprti v nemških kaznilnicah. Jaz sam sem prišel v Landsberg.
Od tega 8. novembra je že preteklo 20 let. Čc se ga danes tako močno spominjamo, nas pri tem vodita dve spoznanji: prvič: kaka čudovita pot našega pokreta! Kaka moč vere naših pristaševi
Kako je vendar uspelo temu fanatizmu in neomejeni vztrajnosti v nekaj letih ne le preboleti zlom pokreta, temveč mu dati tudi novih sil za kasnejši vzpon. Zakaj koliko je bilo kasneje v Nemčiji ljudi, ki so se zlasti po prevzemu oblasti tako obnašali, kot da je bila zmaga narodno-socialistične stranke, pokreta in njegovega svetovnega nazora že od vsega po-četka samo ob sebi umevna. Toda vprav predvidevanja teh ljudi so bila ravno obratna. Oni so namreč najmanj verjeli v tako zmago. Kolikor že v naprej niso smatrali, da je pokret le začasen, oziroma v vsakem slučaju brezpomemben, so pa bili zlasti po 9. novembru 1923 prepričani, da je ta — kot so mislili — mrtva politična stranka ali ta svetovni | nazor nikdar več ne bosta oživela. Da, še celo v novembru 1932 so bili ti krogi bolj prepričani o brezupnosti našega boja kot pa navdani z vero v našo zmago. Ko bo v bodočih stoletjih nekoč zgodovina kritično preiskovala ta leta narodno-socialističnega preporoda, bo morala vsekakor ugotoviti, da je bila to najčudovitejša zmaga vere nad dozdevno brezupnim položajem.
Ta boljševiškonzijatski kolos bo to- ' liko časa napadal Evropo, dokler ne bo končno sam zlomljen in premagan. Ali pn morda kdo trdi, da je Finska ogrožala svetovni mir in vendar je bila napadena in brez nemškega posega bi bil podvržen njen obstoj že v letu 1941. novi strahotni prcizVtšnji. O smislu boljševiških akcij nam ni treba izgubljati besed. Nihče ne bo resno verjel, da so Estonci, Letonci ali pn Litavci imeli namen, osvojiti si Ural. Res pa je, da je Sovjetska Zveza sklenila, izgnati te ljudi iz njih dežel in jih odpremiti v Sibirijo. Tudi Romunija sc najbrž ni nameravala polastiti Knvkn/n in petro-lcjskih ležišč v Bakuju, dočim Rusija vztrajno zasleduje cilj, polastiti se poleg izliva Donave tudi romunskih pe-trolejskih vrelcev in sploh vsega Balkana, ki gn hoče uporabiti kot odskočno desko za svojo nadaljnjo ekspanzijo. Temu vedno znova se ponavl jajočemu in že skoraj dva tisoč let z vzhoda Evrope pretečemu navalu se lahko uspešno upre le ena sama država in to je Nemčija. In čeprav je ta boj za naš narod brezmejno tc/nk, vendar dokazuje, da bi se brez Nemčije ali pn celo proti njej nobena država ne mogla upreti tej nevarnosti, da je vse upanje posameznih evropskih narodov, 7. dobrim obnašanjem iu z duhovnim božanjem izprositi si prizanašnnje Mo-skovitov, kvečjemu otroška neumnost ali pa obupna strnhopetnost, ter da upnnjc, da bi mesto Nemčije še celo kaka izvenevropska sila prevzela zaščito tega kontinenta, ni le nesmiselno, temveč dn kaže naravnost moralno šibkost. Le popolno pomanjkanje vsakega čuta odgovornosti pri meščanskih politikih je krivo, da sc v mnogih deželah obnašajo, kot bi verjeli, da bo židovsko-plutokratski zapad premagal židovsko-boljševiški vzhod. Nc, zgodilo se bo obratno: nekega dne bo židovsko-bol.j-ševiški vzhod razrešil židovstvo zapada njegove naloge, da se šc nadalje hinavsko obnaša. Potem bo lahko popolnoma jasno objavil končne cilje. Židovska demokracija zapada bo namreč prej nli slej sama končala v boljševizmu in isti naivni ljudje, ki še mislijo, dn so našli v Stalinu človeka, ki bo šel zanje po kostunj v ogenj, bodo morda prej kot so si predstavljali, doživeli, dn jih bodo duhovi iz podzemlja, ki so jih klicali, v njihovih lastnih deželah zadavili.
Nekaj, moji tovariši, jc gotovo: nko ne bi bilo 8. novembra 1923, bi narodnosocialistični pokret nc postal to, kar je danes. Brez narodnosocialističnega pokreta pa ne bi bilo nemškega Reicha, brez nemškega Reicha, ki je brez dvo ma vojaško najmočnejša država Evrope, bi pa že ne bilo več nikake evropske bodočnosti.
Anglija, gonilna sila vojne
Da je bila v tej vojni zopet Anglija gonilna sila, da združuje vzrok, izbruh in vodstvo vojne skupno z židovstvom v sami sebi, odgovarja prvi svetovni vojni le kot ponovitev dogodkov. Da pa taki pomembni zgodovinski dogodki nimajo dvakrat istega konca, to pa je gotovo, če primerjamo sile od zadnjič s sedanjimi silami. Dn je današnja Nemčija drugačna država kot je bila Nemčija iz let 19i4-18, bi nc smelo biti
nikomur več skrito, kot tudi ne sliči 9. november 1943 9. novembru 1918.
Borba, v kateri stojimo od leta 1939, je preogromnn in preedinstvena, da bi jo presojali z merili malih državnih sporov. Borimo se že v petem letu te največje vojne vseh časov. Ko se je pričelo, je bil sovražnik nn vzhodu komaj 130 km oddaljen od Berlina. Na zapadli so ogrožale njegove utrdbe Ren, Sarsko področje je ležalo pod ognjem njegovega topništva, na belgijsko-ho-Inndski meji pa so prežali pogodbeni trubantje Anglije in Francije komaj 100 km pred našimi največjimi industrijskimi področji. Balkan jc nosil v sebi nevarnosti najhujših presenečenj. Italija pa je bila zaradi stališča kralja in njegove klike prisiljena ostati v nevtralnosti. Tako je bila Nemčija pre-puščenu popolnoma suma sebi.
Kapitulacija Italije ni rodila uspehov
In vendar, moji tovariši, je tn narodnosocialistična država /. zgodovinsko edinstvenimi silovitimi udarci razbila ta obkoljcvalni obroč in z junaštvom svojih vojakov potisnila bojišča nad 1000 km daieč od svojih državnih mej.
Naši sovražniki so postali skromni. Kar danes imenujejo zmage, so pri nas nekoč označevali kot popolnoma brez pomembne operacije. Le s temi tedanji mi brezpomembnimi operacijami pa je bilo ustvarjeno bojišče, na katerem se odigravajo v bistvu današnje borbe med narodi. Poleg našega velikega zaveznika v Vzhodni Aziji so tudi evropski narodi jasno spoznali veličino zgodovinskih nalog in so se temu primerno žrtvovali. Čc so žrtve z nami zvezane največje evrop ske države končno bile bolj ali manj brezuspešne, je tega kriva le načrtna sabotaža usmiljenja vredne klike, ki jc po dolgoletnem kolebanju končno storila dejanje, zaradi čigar nesramnosti bo nekoč v zgodovini lahko brez dvoma zahtevala edinstveno prvenstvo. Vesel sem, da nam je uspelo rešiti iz rok teh najbednejših pojav sicer tako velikega časovnega obdobja, moža, ki je vse storil, da bi nje gov narod postal velik, močan in srečen ter da bi končno lahko tudi sodeloval pri borbi, ki bo dokončno odločila o usodi in kulturi tega kontinenta. Da italijanski zlom z vsemi svojimi posledicami ni ostal brez vpliva na skupen vojaški položaj, je jasno. Toda vkljub temu so ostale nade naših sovražnikov tudi tu neizpolnjene. Ni se zgodilo to, kar so pričakovali v pričetku in n.e bo prišlo do tega, kar so pričakovali v bodočnosti. Upali so, da bodo nemške divizije v Italiji z enim samim udarcem odrezane in uničene, da bodo izgubljene nemške posadke na otokih, da jim bo padel Balkan v naročje kot zrel sad in da bodo potem z enim samim udarcem zanesli vojno na nemške meje. Naval na Brenner je postal polževa oienziva daleč južno od Rima. Plačati bo moral kfvni davek, pa nc po računih naših sovražnikov, temveč v glavnem po naših načrtih. Vsako novo izkrcanje bo vezalo vedno več ladijskega prostora. Razdrobilo bo sile naših sovražnikov in dalo nove možnosti našemu orožju. Kjer koli bo izvedeno tako izkrcanje, bo naletelo na našo pripravljenost in luuku bo spoznalo, da je — da
Sramotno
anglosaško dejanje
Ljubljana, 10. nov. 1913
Kakor je časopisje že poročalo, so se v petek zvečer pojavila nad Rimom i-nglo-aucrlška letala in s; okr .g devetih s Mislila bombe na Vatikansko mesto. Zadeta je bila svetovno znana delavnica mozaikov, kjer jc bomba prebila 80 cm debelo železobetonsko ploščo na stropu ter zelo razdejala notranjščino delavnice. Neka druga bomba je padla na guver-nersko palačo, kjer je zračni pritisk uničil vse šipe v oknih. Tretja bomba je poškodovala vodovod, četrta pa je padla v bližini bazilike sv. Petra.
Poročilo o tem divjaškem napadu sc je takoj bliskovito razširilo po vsem kulturnem svetu. Kmalu nato sc jc dvignil val obsodb in ogorčenja nc lc iz vseh katoliških krogov, marveč jc ta divjaški napad na nevtralno Vatikansko državo, na simbol zahodne krščanske civilizacijo ter nahajališče največjih umetnin vseh vrst ostro obsodil ves kulturni svet, ki sa je z začudenjem spraševal, kako se jc moglo kaj takega zgoditi. Z velikim obžalovanjem je obsodil ta napad najprej Vatikan sam, nato so prišle obsodbe, polne zgražanja iz Rima, Berlina, iz Švice, pa iz vseh evropskih držav gori od Finske in Norveške ter doli do Bolgarije in Turčije.
Obsodbi vsega kulturnega sveta nad tem lerotističnim angloamcriškim napadom na Vatikansko mesto se pridružujemo tudi mi. Pri tej obsodbi nc gre toliko za prizadeto škodo, saj so mnoga druga mesta doživela še večje in strn-hotnejše razdejanje kot Vatikan; pri tem gre za nekaj več, in sicer prvič za grdo kršitev od vsega sveta priznane nevtralnosti Vatikanske države, drugič pa za napad na tisto silo, ki pomeni simbol krščanstva in zahodne krščanske omike, za tisto duhovno silo. ki že skoraj dva tisoč lot vrši svoje veliko duhovno poslanstvo med vsemi narodi na zemlji in jim kaže pravo pot,
Krščanstvo sedaj tako divjaško napadenega Rima je dalo raznim evropskim narodem močno medsebojno voz. Vera in Kristusova postava sta polagoma spreobrnili in pobratili evropske narode ter dosegli, da je bila evropska civi!>zaci:a vsaj za nekaj stoletij postali sinonim krščanske civlizacije. Krščanstvo je vdihnilo kulturnim činiteljem eno smer in jim vlilo eno dušo, ki jo sprožila književnost, umetnost, znanost in številne druge kulturne in humane ustanovo v luči večne resnice in v ogniti neskončnega dobrota ter jih z neminljivimi silami dvigala k vedno novim plodovitim navdihnjonjem in stremljenjem.
Gonilno središče te civilizacije je bil vočni Rim, ki je zavojeval najprej romanske narode in ko so prišli pozneje v tc kraje drugi narodi ter prcraaga'i prvotne prebivalce, je bil zopet Rim tisti, ki jc preprečil medsebojno uničevanje, ki jc izmiril zmagovalce s premaganci v narodnostnih socialnih cdinicah, ki tvorijo današnje evropske narodo.
Zato je Rim, ki je na duhovnem področju bistveno sodeloval pri gradnji vsega, kar se je izoblikovalo v zahodnoevropsko kulturo in civilizacijo, tudi sedaj simbol evropske civilizatorične skupnosti, ki je ravno danes v boju na življenje in smrt s boljševizmom, ki hoče vso Evropo preplaviti ter nadomestiti evropsko civilizacijo z azijatskim barbarstvom. In ker je veljal teroristični bombni napad temu Rimu, zato ga tudi mi skupno z vsem kulturnim svetom globoko obsojamo, želoč, da bi nad vsemi raz-krajalnimi silami boljševiškega vzhoda in bogataškega zahoda, nad vsemi moralnimi in gmotnimi razvalinami, vrenji in vstajami, ki sc pojavljajo v sedanji vojni, zmagale tisto zdrave evropske sile, ki so edine sposobne in pripravljene rešiti Evropo pred popolno katastrofo.
govorim sedaj s Churchillovimi besedami — »izkrcanje v Rokavskem prelivu, v Franciji, Danski ali Norveški nekaj popolnoma drugega kot pa izkrcanje v Italiji in na Siciliji«. Takrat sc bo tudi izkazalo, ali je bila naša vzdržnost v mnogih pokrajinah šibkost ali pa zdrava pamet.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zadnja bitka bo prinesla odločitev
(Nadaljevanje 8 1. strani)
Boj na vzhodu je n&ltežji, kar jih je do sedaj moral izvojevati nemški narod.
To, kor prenašajo tamkaj naši možje, se sploh ne more primerjati s tem, kar opravljajo naši sovražniki. A vseeno sovražniki ne bodo dosegli poslednjega cilja, namreč zloma nemške tronte, ker bo kot vedno v zgodovini, prinesla odločitev zadnja bilka. To bilko pa bo dobil oni narod, ki bo pripravil z največjo notranjo vrednostjo, z največjo vzlrajnostjo in z največjim fanatizmom na odločilno uro. Zaradi tega je to, kar zahtevam od nemškega vojaka, nekaj ogromnega. Naloga bojišča je, da končno omogoči to, kar jc navidezno nemogoče, in naloga domovine, da podpira bojišče v boju proti tem navideznim nemožnostim in ga krepi, da se popolnoma jasno zaveda, kako zavisi usoda vsega našega naroda, useda žen ia otrok ia vsa naša bodočnost od dejstva, da bo z združenjem vse moči izsiljena odločitev v našo korist; da ni nobena žrtev, ki jo danes ^.oprinašamo, v nika-kem razmerju z žrtvami, ki bi jih od nas zahtevali, če ne bi vojne dobili, in da torej sploh ne sme imeti nobene druge misli kot misel na brezobzirno nadaljevanje vojne z edinim ciljem, doseči zmago, pa vseeno, kakšen je trenuten položaj in brez ozira na to, kje se bomo morali boriti. Ko jc postajalo izdajstvo ita-
lijanskega kralja, prestolonaslednika in njegove vojaške klike vedno bolj očitno, naš položaj ni bil razveseljiv, v očeh mnogih celo obupen. Oba demokratska diktatorja sta žc upala, da bosta v Wa-shingtonu lahko skupno proslavljala uničenje nemške armade in izročitev mojega prijatelja kot zabavno predstavo. In vendar je postalo to navidezno nemogoče v nekaj tednih možno. Iz skoraj neprepreč-ljive katastrofe je preko noči nastala vrsta slavnih dajanj, ki so popolnoma popravila naš položaj, da v nekaterih pogledih ga šc celo izboljšala. Ko bo nekoč ta vojna zaključena, bomo morali zaradi tega več loverja pripisati naši veri in naši vztrajnosti kot pa brezprimerni odločnosti in posameznim dejanjem.
Sicer pa naj vsak Nemec pomisli, da bi se ta vojna lahko že v začetku pričela na nemških tleh, ne da bi pri tem niti sekundo dvomili, da bi jo tudi v tem primeru izvojevali s skrajno fanatičnosljo. Kdor je obdan s tolikimi venci slave kot n»mška vojska, se včasih, če je truden, lahko odpočije. Toda: ko kliče usodna ura, morujo znova pogledati boju v oči vsak mušketir na fronti, vsak mož in vsaka žena doma, da branijo one življenjske vrednote, ki jim jih je naklonila božja Previdnost.
Nahge notranje fronte
Zaradi tega bo in mora propasti tudi propaganda naših sovražnikov. Kot v svetovni vojni ne zaupajo toliko zmagi orožja temveč se zanašajo na učinek svojih fraz, svojih pretenj in svojega blufa. Najpreje so upali v prelnje s časom, lakoto, zimo itd. Potem, da bo zadostoval za notranji razkroj nemškega naroda bombni teror. Toda dočim jo v prvi sve-lovui vojni prišel notranji zlom nemškega naroda skoraj brez vsaketra zunanjega vpliva, danes Nemci tudi pod največjo težo ne bodo izgubili svoje odporne moči. Tu je predvsem naloga na-rodnosocialistične stranke, da s svojimi vodji, podvodji in člani daje narodu vzgled. Težo vojne v domovini enako kot na bojišču morajo najvzorneje prenašati predvsem člani stranko. S tem bodo predstavljali, pa bodisi žena ali mož, element neupogljivega odpora. Pomagati morajo slabičem, podpirati one, ki obupujejo, nevrednega pozvati k pameti — in če treba — ga tudi uničiti. Kajti o nečem si moramo bili na jasnem: Ta vojna jc neizprosna. Zaradi tega so cilji naših sovražnikov primerno satanski. Če piše britanski časopis, da je treba nemški narod za toliko in toliko let izročiti ruskemu boljševizmu, da bo ta nad njim lahko izvajal svoje ukrepe, ali če prosijo angleški škofje, da bi boljševizmu uspelo nekoč decimirali nemški narod ali ga popolnoma uničili, potem lahko odgovorimo le z enako velikim fanatizmom, ki bo vsakega posameznika prisilil k izpolnitvi njegovih dolžnosti. Preveč smo žrtvovali, da bi imel kdo pravico izogniti se v bodoče tem žrtvam. Vsak naš hraber vojak, ki se bori kje v Rusiji in se več ne vrne v domovino, sme zahtevati, da se ostali bore enako junaško, kot je on to storil. Zakaj on ni padel, da bi drugi to izdali, zaradi česar se je on boril, temveč je padel zato, da bi z njegovo žrtvijo in z žrtvami vseh tovarišev in vseh članov naroda rešil na bojišču in doma bodočnost domovino in bodočnost našega naroda.
Omenil sem že, da hočejo danes naši sovražniki predvsem z blufom in s propagando omajati nemški narod ter da se tako obnašajo, kot bi bila zmaga že njihova, če bi ne bili časi tako resni, !se nad tem početjem lahko smejali. V istem trenutku, ko letajo iz ene konference na drugo, da bi premostili različne spore in ustvarili možnosti za kako skupno sodelovanje, se delajo, kot bi že bili zmagovalci. Sestavljajo komisije za »preobrazbo sveta po zmagi«. Bilo bi mnogo bolj pametno, če bi se ukvarjali z oblikovanjem svojega lastnega svela. Sklicujejo komisije, ki naj skrbijo, dn bo svet po vojni preskrbljen z živežem. Bilo bi bolje, če bi sedaj oskrbovali z živežem svoje lastne narode, ki jim grozi smrt od lakote. To je pristna nngložidov-t-ka nesramnost in držnost, če danc3 prav tako delajo, kot da bi bili sploh v položaju, da obvladajo svetovne probleme, in to tisti, ki no zmorejo vendar niti obvladati svojih lastnih problemov in so bili potrebovali vojno, da uidejo odgovornosti, h kateri bi bili prisiljeni od vojih lastnih narodov, ker so notranje odpovedali.
Država kot Amerika n. pr. je imela 1 rs milijonov
Vsekakor bi mogli ponovno organizirati kapitalistično ropanje. Da pa se pri tem ropanju uničujejo njih lastni narodi, to je pa čisto druga slvar. To jih kajpak malo zanima.
Njih propagandna smer gre isto pot, ki jo že poznamo od svetovne vojne. Najprej so bili poskušali zbuditi s papirnato poplavo v nemškem narodu in še posebno med narodi naših zaveznikov vtis, da vojna ni le že od njih dobljena in bodočnost že odločena, ampak da si tudi med samimi temi narodi široke množice želijo tak razvoj. S tega mesta bi danes podal odgovor:
Leto 1918 se ne bo več povrnilo
Ne vem, ali so med nemškim narodom ljudje, ki zares kaj pričakujejo od zmage zaveznikov. To bi utegnili bili zgolj ljudje, ki izključno mislijo na sebe same, zločinci, ki bi bili pripravljeni izvrševati rabeljsko dolžnost na svojim lastnim narodom. Vsak drugi pa, ki je povezan z narodom, ve dobro, kaj bi pomenila zmaga naših nasprotnikov. Zategadelj v Nemčiji tudi ni nikakih plasti, ki bi si želele takšno zmago. So le redki posamezni zločinci, ki nemara upajo tako bolje utegniti oblikovati svojo lastno usodo. Toda ne smemo se predajati nikakemu dvomu in nikakemu slepilu: s temi zločinci bomo mi opravili. To, kar se je zgodilo 1. 1918., se v Nemčiji več ne bo drugič ponovilo.
V	času, ki zahteva tako težke žrtve stotisočev najhrabrejših vojakov, v takšnem času se ne bomo obotavljali, da ne bi ljudi, ki niso pripravljeni dali te žrtve, spravili k pameti. Če padajo na bojišču desettisoči najboljših ljudi, naši najdražji sonarodnjaki, potem se pač zares ne bomo ustrašili, da ne bi doma brez nadaljnjega usmrtili nekaj sto zločincev.
V	svetovni vojni je bilo vsekakor drugače. V svetovni vojni je predstav ljala žrtev vojakov nekaj samo ob sebi
Prišla bo ura povračila
To je prvo, kar moram reči k temu, drugo pa je: gospodje naj verjamejo ali ne, toda ura povračila bo priSlal
Čo trenutno tudi ne moremo doseči Amerike, potem nam hvala Bogu leži ena država prljetnljivo blizu in te se bomo mi držali.
In še nekaj tretjega bi vam pristavil: mnenjo naših nasprotnikov, da bodo z njihovim letalskim terorizmom utegnili zmanjšati intenzivnost nemške volje da vojno, sloni na napačnem zaključku. Titsli namreč, ki je enkrat izgubil vse svoje stvari, ima lahko zgolj eno željo: da no bo vojna nikoli izgubljena, kajtt zgolj zmagovita vojna mu lahko nekoč pripomore k njegovim stvarem. Tako so ti sto-tisoči, ki so zaradi bombardiranja izgubili vse, avantgarda maščevanja.
Nemčija ne bo kapitulirala
In šo nekaj drugega je, s čemur naši nasprotniki še vedno operirajo, čeprav sedaj 110 več tako pogosto ko prej. To je geslo, da čas dela zanje. Ko se je vojna začela, sem dal na podlagi neke Chamberlainove izjave, da mora vojna trajati najmanj tri leta, izjave, ki mi je bila zaradi kapitalističnega mišljenja Angležev razumljiva, kajti najmanj tako dolgo se rabi, da se lahko odpišejo kapitalistične investicije, takoj izdelati program za petletko. Medtom sem dal podaljšati ta program. Kakor smo mi prej tudi delali v velikih razdobjih, tako smo tudi na tem področju storili. Sigurno nam ni prijetno vodenje vojne, to je vendar samo po sebi razumljivo; kajti mi smo imeli mirovne programe v razliko od naših nasprotnikov, ki sploh niso vedeli, kaj naj bi delali v miru. Prav žal mi je, da nisem mogel nadaljevati to mirovno delo in nisem mogel ustvariti v tem čnsu še več koristnega. Toda tedaj ko to ni več možno, ne bomo nikoli predčasno opustili boja, temveč smatrali čas za nn-šega zaveznika. Naj traja la vojna kolikor časa hoče, Nemčija ne bo nikoli kapitulirala! Nikoli nc bomo ponovili napake iz leta 15)18, namreč, da hi ob tri-četrt nn dvanajsto položili orožje.
Oni lahko gojijo upanje, da nas bodo s težkimi krvavimi žrtvami spravili na tla, vendar tokrat padajo te krvno žrtve tako, da pridejo na vsako nemško dve, tri ali štiri žrtvo naših nasprotnikov. Kakor težke so te žrtve za nas, tako nam morajo naložiti le še večje dolžnosti. Nikoli več se ne ho primerilo, da bi, kakor v svetovni vojni, v kateri smo izgubili dva milijona in so končno bile te žrtve brezsmotrne, danes tudi žrtvovali zaman zgolj enega človeka. To bo tudi razumel vojak ma bojišču, če pride po težkih urah in po najhujših naporih iz besnenja materialne bitke zopet k zavesti: žrtve, ki jih tukaj dnprir.ašamo, nc smejo biti zaman; iz njih mora irasti korist za naš narod in no zgolj za naš narod, temveč končno za vso Evropo.
In končno še nekaj: vsak teden čitam najmanj tri do štirikrat, de sem ali doživel živčni zlom, ali sem odstavil mojega prijatelja Ooringa in je GBring odpotoval v Švedsko, potem zopet me je Goring odstavil, nato je vojska odstavila stranko ali je obratno stranka odstavilo vojsko — v tem primeru ne govorijo potem o vojni sili, temveč nenadno o državni vojski — in nato zopet so izvedli generali revolucijo proti meni, nakar sem jaz zopet pustil aretirati in zapreti generale, itd. Lahko so prepričani, da je vse možno. Toda da izgubim jaz živce, to je popolnoma izključeno!
Moji strankini tovariši! Pred dvajsetimi leti smo bili stali zares pred nič
Neuer Landungsversuch siidlich Kertsch abgeschlagen
2 sowjetische Kanonenboote und ein Schneliboot versenkt Erfolgreicher Angriff siidwestlich Dnjepropetrowsk - Gegen-stbsse im Kampfgebiet von Kiew - Blutige Verluste des Feindes an der siiditalienischen Front
DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier.
Das Oberkommando der Wehrinacht gibt bekannt:
Siidlich Kertsch vvurde ein ncuer Landungsversuch der Sovvjets abgeschlagen. In der Strasse von Kertsch ver-senkte ein Sicherungsverband der Kriegs-marine erneut zwei feindliehe Motor-Ka-nonenboote some ein Schneliboot eud beschadigte ein Kananenboot schwer.
An den nordlichen Zugungen mr Krim hieltcn Unsere Truppen \vachsen-dem feindlichen Druck aueti gest.nn er-iolgreich stand,
Ein eigenes Angriffsuntcrnehmen an der Dnjepr-Front siidvvestlich Dnjepropetrovvsk verlief erfolg-reich. Der Feind erlitt erheblicho Verluste an Menscheri und Material, vviihrend die eigenen Ausfalle gering sind.
lm Kampfgebict von K i e w nahmen die Kiimpfe besonders siidlich und west-lich der Stadt an Heftigkeit zu. Wahrcnd der feindliehe Angrifi in einigen Ab-schnitten gegeniiber der entscklossenen Abwehr unserer Truppen nur langsam Bodcn gevvinnen komite, entvissen an an-deren Slellen eigene Gegnnangriffe dem iiberlcgenen Feind mehrere voriibcr-gchend verloren gegiugcne Ortschalten.
Nordvvestlich S m o 1 « n s k nahmen die Sowjets ihre Angriije vviedcr auf. Sie vvurden bis auf einige inzvvischen abgcriegelte Einbriiche abgevviescn.
Im Einbruchsrattm von N e w e 1 warf ein eigener von Siiden angesetzter Gegenangriff den Feind troti heftigen V/i derstandes aus mehrsrcn starken Stcl lungen. Wostlich und nordostlich der
den in heitigen Kampfen aufgefangen oder blutig abgevvchrt.
Die schwere Panzer-Jager-Abteilung 93. kat in den letzten Wochen im Siiden der Ostfront 153 Sowjetpanzer vernichtet u, 24 vveitere bevvegungsunfahig gesehos-sen. Sie hat damit hohen Ar.teil an der Verhinderung feindlicher Durchbruchsab-sichteu.
Bei der Bekampfung bolschevvistischer Landungsverbande in der Strasse von Kertsch hat sich ein Sicherungsverband der Kriegsmarine unter Ftihrung von Kapitanleutnant Klassmann besonders ausgezeichnet. Der Verband versenkte in der Zeit vom 4. bis 8. November, oft auf nachste Entfernung, drei Kanonenboote, zwei Schnellboote, fiinf mit Truppen beladene Landungsboote und einen Schlepper der Sowjets und beschadigte ein Schneliboot und ein Kanonenboot sclnver.
An der siiditalienischen Front vari der Feind gestern neue Krafte in den Kampf und versuehte durch starke Angrifie unsere Front durchzubrechen.
Besonders westlich und nordwest'ich des V a 11 u r n o wurde den ganzen Tag iiber um einige Hohen erbittert gekampit. Die Angriffe vvurden unter hohen bluti-gen Verlustcn fiir den Fefnd abgewiesen, ortliche Einbriiche abgeriegelt oder im Gcgcnstoss eingeengt.
Durch Storangriife weniger feindlicher Flungzeuge gegen das w e s t i i che Reichsgebiet enstanden in einigen Orten Gebaudeschaden und geringe Pcr-sonenverluste.
Deutsche Flugzeuge warlen in der ver-
Stadt griifen die Sowjets zum Teil mit gangenen Nacht wiederum Bomben auf
neu herangeiuhrten Kraiten an. Sie wur- 1 Einzelziele im Stadtgebiet von London,
«
lov izkrsevalni posksss i smo od Kerča odbit
2 sovjetski topničarki in nek brzi čoln potopljeni - Uspešen napad jugozahodno od Dnjepropetrovska - Protisunki na bojišču pri Kijevu - Krvave izgube sovražnika na južnem italijanskem bojišču
razumljivega, toda ravno tako razumljivi gtiri leta sem bil tedaj delal z gorečim so bili verižniki z mastnim zaslužkom . srcem jn imel zgolj eno misel: uspeh vojni dobičkarji in dezerterji, ali pa . našega gibanja za rešitev domovine. Da, ljudje, ki so razkrajali celokupni narod I rP3 je kazalo dva ali tri tedne, kot da in bili za to plačani od inozemstva. Ti j,; prj tem moral izgubiti zares svoje
plačan
elementi so bili nedotakljivi. Takrat se jim je prizanašalo, medtem ko je moral hraber vojak darovati svoje življenje. To je pa sedaj postalo drugače.
Vi, moji dobri tovariši se boste še spominjali, kako smo se razburjali v svetovni vojni nad takšnim stanjem. Kako smo tedaj govorili: »Svinjarija je, da je kaj takega sploh možno, da mora hraber mož spredaj pasti, doma pa paglavci ro-govilijo.« Taki paglavci so bili in so se tudi danes v posameznih primerih. Toda imajo zgolj eno edino šanso, namreč, da sc ne razkrijejo, kajti če ulovimo enega, potem pač izgubi svojo glavo. In o tem smo lahko prepričani: meni jc tnnogo težje izdati povelje za majhno akcijo na bojišču in to v spoznanju, da bodo prt tej nemara padle stotine ali tisoči mož, ko podpisati obsodbo, s katero bo usmr-fenih par ducatov paglavcev ali zločincev ali lopovov. Ta upanja so torej ničeva.
brezposelnih in vodstvo te j Razen_ tega je današnja država tako^skozi
.'•'žav*e"Jki'ni utegniloobvladati tega pro- lin skozi organizirana, da i.lema, se dela danes, kot da je v stanju 1 sploh ne morejo delati: nimajo nikakih rešiti problem brezposelnosti vsega sveta, pogojev za svoje delo.
B kratkem času bodo vstala nova mesta
Drugo sredstvo, na katero računajo, I narodu možno da v enem letu	v
■ bombna vojna. Kaj vse mora tukaj j trdnjave sest ali osem aH celo deset, mi-estati nemška domovina, je nam vsem . :iano in kaj jaz osebno čutim pri tem, io si lahko sami predstavljate. Ko se je ta vojna pričela, se jo ameriški predalnik hinavski obrnil tudi na mene s prošnjo, da ne vodim bombne vojne in mi siiio mu tudi ugodili. Toda to je pro-I zgolj za to, da bi preskrbel našim sovražnikom dovolj časa, da tudi s svojo rani pripravijo to vojno ia da nato ob dani uri napadejo.
Dve stvari bi rad pri tem izrekel: Kar me boli, so izključno žrtve v domovini, predvsem žrlve med žennmi in < iroci. Kar me boli, je dejstvo, da so ti
„. pri ____
živce. Da, nek podlež si je drznil meni očitati, da sem prelomil svojo besedo. Ko so pa ti nasprotniki tedaj mislili, da me lahko vlečejo pred preki sod, da me pred njim uničijo in ko so me obsodili un trdnjavsko ječo, tedaj nisem obupal in obiipaval, temveč sent v teh mesecih spisal »Moj boj«. Preveč podrobno sem študiral zgodovino, da ne bi vedel, da so hilo velike zntago izvojevane le po najtežjih protiudarcih. V svetovni zgodovini ni nikakih velikih junakov, ki ne bi stanovitno zdržali najtrše obremenitve. Sleherni lahko prenese sončni žarek, toda če se bliska in grmi, potem se šele izkažejo trdni značaji in potem spoznamo tudi slabiče. Čo kedaj postane težko, potem se šelo pokaže, kdo jo zares mož in ne izgubi v takšnih urah živcev, temveč ostane trden in stanoviten ter ne misli nikoli na kapitulacijo.
Previdnost tehta ljudi
Končno bi rad nekaj povedal onim, kl mi stalno govore o veri. Tudi jaz sem veren in sicer globoko veren v svoji notranjosti ler sem prepričan, da Previdnost telila ljudi in ne določi, da bi poslal velik tisti, ki ne prestane njene preizkušnjo, temveč se v njej zlomi. Že v naravi sami je neobhodno po: zboru preostanejo zgolj
Fiihrerjev glavni stan. 9. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo obroženih sil javlja:
Južno o<i Kcrča je bil odbit nov sovjetski izkrccvulni poizkus. V Ker-š k i o ž i n i je potopil nek zavarovalni oddelek vojne mornarice znova 2 sovražni motorni topničarki ter nek brzi čoln in težko poškodoval neko nadalj-no topničarko.
Na vzhodnih dohodih na polotok Krim so se naše čete tudi včeraj uspešno upirale naraščajočemu sovražnikovemu pritisku. Lastno napadalno podjetje nn Dn j ep rov i fronti jugo-zapadno od Dnjepropetrovska je uspešno poteklo. Sovražnik je utrpel občutne človeške in materialne izgube, dočim so bile lastne žrtve malenkostne.
Na bojišču pri Kijevu narašča silovitost bojev, zlasti južno in zapadno od m."sta. Dočim sovražni napad v nekaterih odsekih zaradi odločne obrambe naših čet le polagoma pridobiva na ozer.-.lju, so nn drugih krajih lastni napadi iztrgali nadmočnemu sovražniku več začasno izgubljenih krajev.
Sevcrozapadno od Smolenskaso Sovjeti znova pričeli s svojimi napadi. Razen nekaterih med tem že odrezanih vdorov so bili drugod povsod zavrnjeni.
V vdornem področju pri Nevelu je vrgel lasten z juga izveden protinapad sovražnika vkljub hudemu odporu iz številnih močnih postojank. Zapadno in severnovzhodno od mesta so napadli Sovjeti deloma z novo pripeljanimi si-
lami. V hudih bojih so bili zadržani ali pn krvavo odbiti. Težka 93. oklepna lovska skupina je v zadnjih tednih na jugu vzhodnega bojišča uničila 135 sovjetskih tankov, 24 nadaljnjih pa je onesposobila za gibanje. S tem je tudi ona precej pripomogla pri preprečenju sovražnikovih poizkusov prodora.
V bojih proti boljševiškiin izkrce-valnim poizkusom vKerski ožini se je posebno odlikovul nek znščitni oddelek vojne mornarice pod vodstvom korvetnego kapetano Klassmanna. Oddelek je potopil v času od 4. do 8. novembru, često prav iz bližine, 3 top-ničarke, 2 brza čolna. 5 s četami nato-vorjenih izkrcevalnih čolnov in nek sovjetski vlačilec ter poškodoval težko nek brzi čoln in neko topničarko.
Na južnem italijanskem bojišču je vrgel sovražnik včeraj v boj nove sile ter je poizkušal z močnimi napadi predreti naše črte. Zlasti zapadno in severnoznpadno od V o 11 u r-n n so se vršili ves dan ogorčeni boji za nekatere višine. Napadi so bili z velikimi sovražnikovimi izgubami odbiti, krajevni vdori odrezani, nli pa v protinapadu stisnjeni skupaj.
Zaradi motilnih poletov nekaterih sovražnikovih letal nad zapadnim nemškim področjem je nastala ponekod škoda na poslopjih ter manjše človeške žrtve.
Nemška letala so v pretekli noči znova bombardirala posamezne cilje na področju mesta Londona.
. ^.jcim... .............
demokratske stranke bi bil bržkone tir di obupni nad Nemčijo. Ker pa sem bil
lijonov kubičnih metrov betona, če e ka-	trebno, da pri izboru prMStnnejozgMj
komu narodu možno, da h tal izkoplje	močnejši. Nemški narod, ki sem ga spo-
tisočo oborožitvenih obratov, potem l.o	znal v množici njegovih pojavov ie v
takšnemu narodu tudi možno, da zgradi	ledru, hvala Bogu močan m zdm.
dva ali tri milijone stanovanj.	Verjemite mi: če bi bil jaz 1. 1918. član
V pičlih dveh letih po končani vojni bodo vsa stanovanja brez izjeme zopet tu, pa naj jih razrušijo kolikor hočejo.
Amerikanci In Angleži delajo sedaj načrte za obnovo sveta, .laz delam sedaj načrte za obnovo Nemčije!
Razlika pa bo: medtem ko ne bo nikoli prišlo do obnove sveta po Amerikan-cih in Angležih, h (T narodni socializem
Raiha! Kako nam je pustila obvladati tudi skoraj brezizgledne položaje, kakršen jc bil ob italijanskem zlomu! In
potem še hočemo biti tnko malenkostni in navzlic temu obupati ali obupa-vati nad to Previdnostjo.
la koncu stoji zmaga
Priklanjam se v hvaležnosti pred Vsemogočnim, da nas je tako blagoslovil in da nam ni poslal težjih preizkušenj: boja na nemških tleli, temveč da je dopustil, da smo ponesli to borbo proti svetu premoči uspešno daleč preko meje Raj Iia.
Ponosen sem, da sem Fiihrer tegn naroda ne samo v njegovih srečnih dneh, temveč ravno v težkih. Srečen sem, da lahko v takšnih dneh dojeni narodu iz sebe moč in zaupanje in mu lahko rečem: nemški narod, bodi popolnoma pomirjen. Karkoli utegne priti, mi bomo to obvladali! Na koncu stoji zmaga!
Ko se je svetovna vojna končavala in som prvič govoril pred vami. moji tovariši, tedaj sem približno sledeče izrekel: »Ne smemo nikdar tržiti z usodo. Mnogo let nas je spremljala sreča, ki jo more dati Bog zgolj svojemu izvoljencu. Kakšne zmago smo izvojevali nu zapadu. vzhodu, jugu, po celi
m uuu|<ui ..».i	-j ••	i	, van nu zapuuut v/.ii<juu, jusu, n >>
vojnk nemške vojske, mušketir men | Evropi| jn nato jc |M)sta| naš mmKl nc-milijoni tovarišev, nn je to dalo mojo )iva]ežen N„Vi5ijc tem zmagam je tedaj vero. Moj zagrizeni boj v poKrctu /■» kongno jzg„bil svoje držanje in svojo
-l..r______XI_________„ in Kirnklll ninO-	"	, . , i	' C ........
ljudje izgubili vso svoje imetje Temu i preci,n0 Vn"načrtno izvedel obnovo Nom-isproti je škoda na naši industriji da-( t.. ,
ko manjšega pomena. Ta škoda n.U ( " y (<> ^	^ mt,0?JSn(, orf,ani.
• • .. , ...___;__t« T.Jl A r\ Hn^vrin
.ajmanje ne ovira stalno naraščanje na-.ga oboroževanja. Lahko pa smo si na t Tn e m: naša mesta si bomo znova zgra ,ii, lepša kot kdaj koli poprej in siccr v najkrajšem času.
Če jc kakemu narodu možno, dn tuli
duše nemškega naroda in širokih mno žic, za milijone delavcev in kmetov, tn boj me je šele prnv ojačil. šele ta boj mi je dal spoznati najdražje, kar obstoja: nepokvarjeno moč široke množice, milijonov sonnrodnjakov, iz katerih je končno vznikniln nnrodno socialistična državna misel. Kajti le iz te je zra-tln nn rodna skupnost. Mi nismo prejeli
i.urbo proti cclemu svetu, čo je kakemu kaj koristnega.
zarije od organizacije Todt do De'ovno „,| Previdnosti ničesar drugega kot bln-
službo vključno celokupnega ostalega ; poslov. Kakšne uspehe nnm je dala, nemškega gospodarstva plus vojnih zlo- | kakšne veličastne zmage nnm jc pil-čincev. "	I stila izvojevati! Mar nismo mi v krat-
Prvič v svojem življenju bodo ti storili! kil.	S« ^ra^č;-prisiljeni po vojnih potrebah
vero ter je jiostnl slnboten. S tem pa ni več zaslužil milosti božje.«
In jaz sem govoril tako pogosto, vi se boste tega spominjali, da nas je Previdnost tepla, in sicer s pravico tepla. Ona nam je prizadejala to, kar smo si zaslužili.
Danes bodi naša zaobljuba, da se to ne bo nikoli več ponovilo, da ne bomo prevzetni v dneh najvelje sreče ia tla ne bomo nikoli obupali, če nam bo Previdnost kdaj poslala preizkušnjo. Kajti kaj drugega naj bo kot preizkušnja, čc
odstopiti kdaj za nekaj sto kilometrov, če smo pa vendar še vedno tako daleč od domovine, zmožni jo braniti.
Tu je naloga stranke in narodno socialističnega vodstva, da je prvi nosilec vere naroda. To je vaša naloga, moji strankini somišljeniki, in predvsem moje somišljenice!
Nek ameriški obzornik je nedavno pisal, da predstavljajo najhujše prt narodnem socializmu žene. Narodni socializem je brez dvoma sloril za nemške žene več ko ostali narodi. Dvignil jih je socialno. Pristopil je k strnjenju žen v ogromnih organizacijah. On pošilja žene intelektualnih stanov v tovarne, da lahko gredo delavke na dopust, itd. In te pišejo, da so kaj takega ne bi moglo zgoditi v demokratskem redu. In zategadelj se mora narodni socializem iztrebiti. Da, narodno-socialistične žene so fanatične in se ne dado poučiti.«
H koncu je Fiihrer pozval svoje poslušalce, da ohranijo fanatično vero, da sc ne more zgoditi nič drugega, kot naša zmaga! »Zato se borimo mi, zato so številni padli, zato bodo še drugi doprinesli isto žrtev. Zato živijo generacije, in sicer nc samo sedaj, temveč ludi v bodočnosti. Ta kri, ki jo sedaj prelivamo, bo našemu narodu nekoč bogato poplBČana. V novih domovališčih bo dala milijonom ljudi zopet možnosti obstanka.
S tem se spominjamo vseh naših tovarišev, ki so šli kot narodnosocialistični borci naprej pot, ki je lahko zgolj pot veličine naše domovine, veličine našega nemškega narodal
Naša narodnosocialislična stranka, naš nemški narod: naj zmaga in živi!«
Gubčevi nasledniki
Ko se Je Italija zrušila in so njeni Vojaki pometali proč orožje, je napočila velika ura OFarskih politikov. Najprej so ustanovili v Ljubljanski pokrajini majhno državico, ki so jo smatrali za osnovo bodoče avtonomne slovenske sovjetske republike, ki bi se naj žele ustanovila. Skorajšnji zlom Nemčije je bil pred vratmi. Bil je le še vprašanje dni. V Ljubljani eo pridne ženske roke šivale osvobodilne zastave z rdečo zvezdo. Bližali so se sijajni časi. Bivši ljubljanski dramaturg Josip Vidmar je govoril in pisal bodreče osvobodilne članke, ki so močno dišali po gledališču. Ljubljana in \6a Evropa sta prisluhnili.
Komunistični voditelji pa niso samo tesedičili, marveč so tudi delali. Izvedli so ogromne vojaške priprave. Ustanovili so brigade z velikimi imeni ter sestavili strah zbujajoče število divizij. Orožje, ki so ga zapustili Italijani, velikanske množine streliva in ogromno zaplenjeno vojaško blago, vse to jim je dajalo občutek nezaslišane moči. Storili pa 60 še več. Osvobodili so najprej celotno slovensko jezikovno področje ter prodrli notri na Kras in v Primorje, Gorica je bila obkoljena od treh strani in oblegana.
Za zavarovanje osvobojenega ozemlja so bili storjeni obsežni obrambni ukrepi. Gradili so se obrambni pasovi, rušili kar po vrsti mostovi in nadvozi, za ureditev zapor pa so padli celi gozdovi. Mirne vasi so postale utrdbe, krotka polja pa imponirujoče obrambne naprave. Neki iznajdljivi strateg je prišel na genialno misel, da bi množino orožja, streliva in hrane iz previdnosti skril v kočevskem Rogu.
Mogočna rdeča ofenziva se je začela proti nemškim prometnim zvezam, mostovi so leteli v zrak. Železnice so bile razrušene, celi kilometri cest so bili zaprti — nemška vojna sila je imela prav za prav edino še možnost predaje.
Ako pa si danes stvar ogledamo trezno in mirno, se marsikaj ni izvršilo tako, kakor je kazalo spočetka. Zdi se, da se Nemčija doslej še ni zrušila. Slovenska sovjetska republika obstoja doslej samo iz nekega plenuma in ia niza odborov vsake vrste.
Invazija na Kras in v Primorje je po-Tekla zelo uspešno. Nerodno je bilo samo to, da so se nekega dne pojavili na cestah demoralizirani in slabotni Nemci z nekoliko oklepnimi vozili. Operacijski štab mogočne narodne osvobodilne vojske v Primorju je sicer takoj nametal debel na cesto, toda oklepniki se niso dali motiti. Prva in edina operacija novo ustanovljenih brigad je bil beg. Tako svet še vedno čaka na zasedbo Gorice.
Ako bi vsaj v Ljubljani imeli kaj sreče, ko so se že toliko trudili. »Bolšji« krogi so poslali svoje sinove in hčere v osvobojeno pokrajino, saj so si želeli, da bi jih videli kot zmagaovalce in osvobo-dilce na pohodu v mesto. Razen tega bi zveza z močno OF nikomur ne mogla škodovati. Imoviti ljudje so darovali velikanske zneske, saj so hoteli tudi nekoliko doprinesti k osvoboditvi. Toda vse se je obrnilo. Stotine mladih ljudi iz Ljubljane odhajajo v ujetništvo v nemška taborišča; veliko število pa je neslavno končalo svoje življenje ter obležalo kje ob poti ali v gozdovih. Prav za prav je škoda te po nepotrebnem žrtvovane mlade krvi. V Ljubljano pa so prišle nemške čete. In nič ne kaže, da bi zapustile mesto v doglednem času.
Tako glasno razkričana obramba Slovenije je potekla drugače nego se je mislilo. Visoki rdeči poveljniki brigad so sicer izdajali bojevita povelja, osebno pa na boj niso polagali prevelike važnosti. Vselej, kadar so hoteli na čelu svojih po nosnih osvobodilnih čet iti v napad in v boj, se je pojavil kak nemški oklepnik in preprečil nadaljnja junaštva. Vse utrdbe, zapore in razrušitve so bile sicer gozne prometne ovire — toda seveda ne za nemške vojake. Ko so slednji v nasprotju z dosedanjimi italijanskimi navadami prodirali tudi v neprehodne gore in gozdove kočevskega Roga, jim je padalo eno skladišče za drugim v roke. Celo sicer tako vrla železničarska brigada iz Novega mesta jih pri tem ni mogla ovirati. Gubcc bi bil pred nekoliko stoletji Slovenijo vsekakor bolje branil, kakor današnji glavni stan.
Za sedaj tedaj ni nikakršne nujne potrebe, da bi rdečim poveljnikom in strategom postavljali bronaste spomenike. Preko njih bi se lahko šlo celo mirno na dnevni red, ako bi ne bilo treba nekaterih njihovih »uspehov« vsekakor poudariti. V tem boju so bile namreč žrtve v krvi in imetju. Vidmar in drugi gospod plenuma, med temi tudi mnogoštevilni politkomisarji, so se za sedaj še odpovedali žrtvi lastne krvi, toda tisoči poštenih slovenskih mož, ki so bili prisiljeni k službi v tolpah, ležo v boju ubiti ali pa 60 na poti v ujetništvo. Pri . neizogibni trdoti bojev je bilo razrušenih na stotine hiš, ki pa niso last »voditeljev« Kidriča, Baeblerja ali Kocbeka, marveč delavnih kmetov cele Ljubljanske pokrajine. Dnevi nemškega napada so prinesli marsikako nesrečo in bedo v prizadeto ozemlje — in kje so v tem času ostali voditelji pokreta? To naj bodo Gubčevi nasledniki?
OFarskih voditeljev seveda ne zadeva nikaka krivda, kajti vkljub napovedani ogromni sili slovenske osvobodilne vojske so bili Nemci seveda v premoči. To je res. Vsak nemški podčastnik je bil junak in strateg v primeri z rdečimi poveljniki divizij in brigad. Nemci so bili bolje oboroženi in bolje opremljeni. Tudi to je res. Velika množina orožja, streliva in vojnega blaga je bila vendar poskrita v kočevskem Rogu, pri Trnovcu, v Pod-stenicah, v Poljanah, v Željah, najbrž je tam vse to blago čakalo boljših časov. Kaj koristi deset milijonov strelov pehotne municije in okoli 80.000 ročnih granat v kočevskem Rogu, ako je posamezni rdeči bojevnik imel s seboj samo po 60 patronov in dve ročni granati? Nemški vojaki svoje municije niso poskrili, marveč so jo v izdatni meri uporabljali. Človek bi ikoraj prišel do prepričanj«, da
glavni stan Slovenije ni ravno srečno rešil organizacijskih vprašanj.
Toda zaradi tega ni izgubljati poguma. Saj se boj nadaljuje. Osvobodilni junaki iz Ljubljane so najprej vse noči tiskali tisoče lističev z rdečima črkama OF. Kadar so nemški vojaki naslednje jutro našli te razburljive dokaze volje po svobodi, jih je redno popadel paničen strah. Kljub temu ni preveč verjetno, da bi nemške divizije po italijanskem primeru že v najbližnjih dneh izročile svoje orožje ljubljanskih OFarskim borcem.
Toda komunistični ideali še žive. Sicer se vsak dan javljajo stotine borcev Tomšičeve, Loške in Ljubljanske brigade prostovoljno pri nemških četah in oddajajo svoje orožje Očividno še niso spoznali veličine komunističnih smotrov in rdečih voditeljev. Podeželsko prebivalstvo si tudi nič kaj ne želi da bi še nadalje oddajalo živino in žito osvobodilnim odsekom in gospodarskim komisijam. Ljudstvo se prav rado odpoveduje nadaljnjemu prisilnemu delu v strelskih jarkih in pri graditvi utrdb. Po vsej priliki ideali le niso tako močni kakor se zdi.
V Ljubljanski pokrajini so bili številni bivši angleški vojni ujetniki. Ti bi bili kot izvežbani vojaki lahko postali dragoceni sobojevniki v posameznih brigadah. Toda kaj so storili ti zavezniki? Bali so se srečania s partizani, še bolj kakor srečanja z Nemci Cele mesece so skušali kjer koli dobiti zvezo z angleškimi četami, toda niti en dan se niso hoteli bojevati na strani junaških bandi-tov. Morda bi dal lahko kaj pojasnila o tem g. William M. J„ D. C. M. u. Bar,
Major, višji britanski zastopnik. Vsekako-kor pa je bilo brezsrčno in surovo, ko je južnoafriški stotnik Griffith iz italijanskega taborišča Aquila izjavil dne 26. oktobra 1943 v ljubljanskem nemškem umetniškem taborišču, da bi bil pripravljen vsak čas bojevati se z vojaki proti Ncmccm, nikoli pa ne ramo ob rami s komunističnimi roparskimi tolpami. Kaj naj rečemo k temu?
Treba je resno premisliti, dali se izplača udeležiti se druge osvobodilne pustolovščine. Obramba po 8. septembru osvobojene Slovenije sc brez vsakega pretiravanja lahko smatra za ponesrečeno. Voditelji osvobodilne vojske nedvomno niso izpolnili vseh nad, ki so bile stavljene vanje. Morda je ljubljanski dramaturg Josip Vidmar drugega mišljenja, kakor vsi tisti, ki danes objokujejo svoje sinove in očete ali sloje pred razvalinami svojih hiš. Eno je gotovo; tudi nadaljnje poskuse komunislične vstaje bodo zatirale nemške, ne italijanske oborožene sile. To je treba premisliti. Naposled je morda le bolje živeti v miru in redu ter skupno z množico pametnih, obnove željnih Slovencev, delovati za blaginjo in zdravi nadaljnji razvoj naroda, kakor pa pod nesposobnimi, dasi morda visoko intelektualnimi voditelji bojevati se za blazne cilje. To jc treba premisliti. Po dosedanjih izkustvih je zabteva pameti, da se vsi komunistični motilci miru in reda pravočasno napravijo za neškodljive, preden bi bili potrebni ponovni obroženi ukrepi proti njim. OF lahko šc nadalje poskuša. Potem se bodo nemške operacije znova začele. Morda bo sedaj napad, ko je prišlo Nemccm v roke vse orožje in vsa municija v Kočevskem Rogu in v Veliki gori, imel več sreče s cepci in kosami proti nemškim »tigrom«. Vprašanje je le, koliko OFarskih Slovencev bi na koncu še ostalo.
Moč Evrope v ljudeh
Prof. dr. Ernest Wagemann
c. p. Nemčija, srce Evrope, se drži, kakor že večkrat v zgodovini, tudi v tej vojni svoje notranjo linije, kateri so mora sovražnik približati z ljudmi in materijalom, če jo hoče napasti. Dokler ne postane območje notranjega kroga popolnoma nvtarkno, je njegova dela-zmožnost razmeroma omejena, kar je bilo Nemčiji že v pretekli vojni usodno. Sedaj pa jo bila Nemčija žo dovolj av-tarkna, ko je izbruhnila vojna, poleg tega je okoli trdne sredine širok obroč drugih narodov, tako da dejansko sodeluje z Nemčijo največji del Evrope z vsemi svojimi gospodarskimi rezervami.
Vendar jo vkljub temu to le majhen del zemeljske površine, ki je Nemčiji na razpolago, tako da bi na prvi pogled izgledalo, da se mora Nemčija boriti proti veliki premoči. Co pa pogledamo natančneje, je jasno, da stoji nasproti nerodnemu orjaku sovražnika na nemški strani osredotočena moč, ki je vojaško in gospodarsko trdna in elastična kot jeklo. Lahko na skupaj navedemo številne faktorje nemškega vojnega poten-cijala in jih razdelimo takole: Nemčija lahko prenaša po volji produkcijske krajo industrije, more pa tudi prenašati produktivne dobrine in delovno silo od ene na drugo točko. Poleg tega si lahko pritegne delovne sile iz območja domačega in potrošnega gospodarstva v področje pridobitnega in proizvajalnega gospodarstva.
Po izkušnjah prejšnje prve svetovne vojne bi bilo domnevati, da je število zaposlenih nazadovalo tudi v tej vojni, in sicer zaradi vpoklicev v vojsko. Od leta 1914 do 1918 je dejansko število zaposlenih delavcev in nameščencev v Nemčiji padlo od približno 17 na pod 14 milijonov ljudi. Vkljub vsem naporom tedaj ni bilo mogoče nadomestiti izpada 4 milijonov moških delovnih sil z, ženskami. Le okoli 1 milijon žensk je bilo leta 1918 več zaposlenih kot v začetku vojne.
Nasprotno v primeri s tedanjimi časi pa se je sedaj število zaposlenih od leta 1939 do sedaj zvišalo od 24.6 na 29.1 milijona (vključno inozemce in vojne ujetnike). Res je ta prirastek v velikem delu v zvezi s povečanjem državnega ozemlja za časa vojne. Toda tudi na državnem ozemlju prejšnjega obsega je število zaposlenih naraslo, ne pa se zmanjšalo, kot so je zgodilo v prvi svetovni vojni. Odločilno za to je bilo dejstvo, da so v prejšnji svetovni vojni bili samo začetki organizacije delovne sile — šele polagoma so začeli delati na tem polju in razširjati delo. Sedaj pa je prišla Nemčija v vojno z izvežbano, že v delu se nahajajočo in razvito upravo delovne sile. Ta organizacija, ki je nastala v boju proti brezposelnosti, je bila dograjena popolnoma že v zadnjih letih pred vojno, ko je bilo zaradi štiriletke in oboroževanja na razpolago vedno manj delovnih sil in je bilo treba njih zaposlitev usmerjati po načelih največje racionalnosti. Najbolj pa se je obnesla organizacija dela v vojni. Njej se je v prvi vrsti zahvaliti, da ni bil samo na-doknaden izpadek delovnih sil zaradi vpoklicev v vojsko, temveč da so bile poleg tega mobilizirane lahko za oboroževalno industrijo v velikem številu nove množice delavcev in nameščencev.
Bili so v glavnem trije viri, od koder je prihajala delovna sila. Prvič je prišlo v Nemčijo več milijonov ujetnikov, ki so bili zaposleni kot delavci, iz zasedenih ozomelj, ki jih je zasedla nemška obenem z zavezniškimi vojskami. Nadalje so stopile v službo vojnega gospodarstva nemške žene in končno tretjič je bilo oproščenih v območju za vojno ne-važnega gospodarstva v izredno velikem obsegu mnogo delovnih sil za oboroževalno industrijo. Da so bili za to dani predpogoji, ni samo neposredna posledica dejstva, da drži Nemčija svojo notranjo linijo, tako da lahko po potrebi mobilizira dcl&vne sile in jih premika, temveč tudi nje posredna posledica; kajti notranja linija pomeni skup na razmeroma ozkem prostoru in s tem visoko gospodarsko intenziteto.
Na evropski celini živi, tudi če izvzamemo zavzeta sovjetska ozemlja, na
približno 4.5 milij. Km* okoli 340 milijonov ljudi. Nad 290 milijonov ljudi štejejo zavezniško in od Nemčije zasedene države. Tukaj prebiva na km* 76 ljudi. Tej kompaktni množici, večinoma sesto-ječi iz visoko kvalificiranih delavcev, ne morejo nasprotniki postaviti nič niti približno enakega. Indija in Čunkinška Kitajska štejeta sicer vsaka zase več sto milijonov ljudi, vendar bi samo norec lahko mislil, da se da vsaj številčno primerjati te primitivne kmetske množice, ki pridelajo večinoma komaj zase dovolj, s človeškimi rezervami v Evropi. Kolikor so nasprotnikom potrebni, so potrebni, vsaj v saldu, za boj proti Japonski, ki odtehta s svojimi 105 milijoni lastnega zelo sposobnega prebivalstva in z nadaljnjimi mogočo 4.">0 milijoni ljudi Mandžukuja, zavojevanih kitajskih pokrajin in zavezniških in zasedenih tihomorskih ozemelj že številčno prebivalstvo Indije in Kitajske. Tudi rezerve, s katerimi razpolagajo nasprotniki v Avstraliji, Afriki in v posameznih delih bližnjega vzhoda, drže večinoma, v ostalem pa gotovo deloma v šahu Japonci. Poleg tega mora nasprotnik še znaten del svojih rezerv, zlasti človeških, metati v boj proti Japonski.
Ravno tako se tudi osrčja nasprotni-ških držav ne morejo meriti z ozirom na koncentracijo ljudstva z Evropo. Nikjer ne razpolagajo s takim blokom ljudi, kot pod vodstvom Nemčije stoječa evropska celina. Delavske množice na nasprotni strani so razdeljene v številno manjše skupine, ki so deloma ločene od drugih s širokim prostorom nli po bojiščih sedanje vojne. Najprej leži čisto zase na vzhodu, kjer jo njeni plulokrat-ski zavezniki lahko dosežejo samo po sto in tisoče km dolgi poti, ki je težavna in nevarna, nezasedena sovjetska Unija, ki ima najbrž okoli 150 milijonov ljudi, toda razdeljenih na prostor 20.7 milij. km', tako da živi na lun' samo 7.1 osebe. Nato pride Velika Britanija, predstraža sovražnikov, ki je oddaljena od severnoameriške obale 5500 km, od južnoameriške pa 10.000 km, ima pa okoli 48 milijonov ljudi. Končno prideta obe Ameriki, ki imata s svojimi 276 milijoni ljudi sicer na zunaj veliko množico na razpolago, toda razdeljeno na ogromen prostor, ki že iz zemljepisnih razlogov onemogoča porabo delovnih sil na koncentriranih krajih. Praktično si ni mogoče misliti preseljevanja delavstva med obema Amerikama, zlasti še, ker je bila Južna Amerika vedno vse-ljevaino področje, ki je vedno trpelo na pomanjkanju delovnih sil. Tudi danes ne misli drugače, ker noče izpolniti velikih vrzeli delovnih sil v Zedinjenih državah. Tudi v samih Zedinjenih državah, ki so skoro zase celina, saj segajo od severa proti jugu 2500 km daleč, od vzhoda do zahoda pa 4000 kin daleč, kjer živi na 1 km1 16 ljudi, je prostor največja ovira ogromnega obsega za smotrno porabo delovne sile.
Da bi lahko združili okoli 320 milijonov ljudi Severne in Južne Amerike in Velike Britanije na njihovem približno osem in polkrat tolikem prostoru v tako prodorno množico kot jih je 340 milijonov ljudi celinske Evrope, je treba rešiti take prevozne probleme, ki so mnogokrat večji kot prometna vprašanja v Evropi. Razmeroma neprimerno večji del delovnih sil nasprotnikov mora služiti ne za oboroževanje, temveč za premosiitev prostornih razdalij, in to je tudi razlaga za dejstvo, da dajo zaključeni blok ljudi v Evropi veliko odporno moč evropski celini, katere ni mogoče premagati samo s številčno premočjo nasprotnika. _•
KUPITE TAKOJ
eno najlepših knjig letošnjega leta
svetovno znani Waller Scottov
zgodovinski roman
»IVANH0E« j,
Ljudske tiskarne. Broširana Izdaja
velja 35 lir, v polplatno vezana
45 lir, v celoplatno na najfinejšem
papirju pa 80 lir. — — Naroča se
V. UREDNIŠTVU »SLOVENCA..
Objava
Pokrajinska uprava v Ljubljani
razglaša:
Strankam je dostop v urade Pokrajinske uprave dovoljen samo ob delavnikih in lo zgolj od 10. do 12. ure. Izven legn časa sinejo vstopili samo one osebe, ki so bile izrečno povabljene.
Slranke smejo sprejemali razveri g. pomočnika samo gg. načelniki oddelkov in gg. šefi odsekov, g. vodja glavne pisarne in g. ekonom.
Španija odklanja spletkarjenja
Madrid, 6. nov. DNB Odkritje tajnih dokumentov, ki razkrivajo proti generalu Francu naperjena spletkarjenja pod anglo-ameriško zaščito delujočih rdečih španskih emigrantov in prostozidaiiev, je v vsej Španiji vzbudilo viharno ogorčenje. Prestolniško in pokrajinsko časopisje kliče ob tej priložnosti na boj, ki naj popolnoma uniči strup prostozidarstva. Katoliški časopis ;-Ya« zahteva, da mora biti Španija stalno v boju proti prostozidarjem, ker so ti popolno zanikanje vseh vrednot, ki tvorijo zgodovinsko podlago španskega naroda.
— II-
Moskva ne bo premotila Slovaške
Bratislava, 8. nov. DNB. Predsednik slovaške države dr. Tiso jc v soboto na velikem zborovanju pričel slovaško zimsko pomoč za leto 1943-41 V svojem nagovoru jc rekel predsednik dr. Tiso; »Za slovaško vlado politika ne pomeni pričakovanja ugodnega trenutka, temveč službo narodu. Bil bi zločin nud narodno samozavestjo,« je nadaljeval, »če ne bi spoznali, kaj vse smo storili v preteklih petih letih. Enako bi bil zločin nad narodovo vestjo in ponižanje pod človeško čast, ako ne bi priznali zgodovinskega dejstva, da st^ vprav nemški raih in njegov vodja Adolf Hitler vrnila slovaškemu narodu njegovo samozavest in mu
pomagala pri zgraditvi državne samostojnosti.«
Ob zaključku ie govoril slovaški predsednik o boljševiški nevarnosti ter jc izjavil, da se slovaško stališče do boljševizma in proti njemu naperjenega boja, ki naj reši krščansko kulturo in ohrani slovaško narodno samostojnost, toliko časa nc more spremeniti, dokler nc bo boljševiška nevarnost končno ukročena. Tudi -kremcljska politika trojanskega ko-nia nc bo prevarila slovaške politike. »Boljševizem jc in ostane naš nesprav-ljivi sovražnik,« je končal dr. Tiso, »in mi bomo ostali njegovi ncspravljivi nasprotniki.«
Schepmann - štabni šef SA
Miinchen, 8. nov. DNB. Nacionalsocia-listična strankina korespodenca javlja:
Fiihrer je z veljavo z dne 9. novembra 1943 imenoval dosedanjega posle-vodečega- šela štaba Schepmanna za šela štaba SA.
»Nevarni časi za Anglijo«
Ženeva, 9. nov. DNB. V londonskem zunanjem ministrstvu najbržc ni nekaj v redu, piše v svoji novembrski številki ongleški »National Rewiew«. Veselje, ki se je pričelo takrat, ko Anglija sploh ni imela nikakc zunanje politike, sedaj tako pada, da postajajo sodbe s'.-okovnjakov nepregledne in da ne morejo več predvideti bodočih dogodkov, oziroma si razložiti stvari, ki se odigravajo. Tudi Eden ne more več odstraniti tega veselja, ker je bil v usodnih letih preveč tesno navezan na Ženevo. Churchill se pa na zunanjo politiko sploh nc razume.
List zaključuje, da prihajajo nevarni časi. Zakaj Angliji preti zlo, pred katerim je ne bo moglo rešiti niti vse junaštvo vojakov niti odločenost naroda. To zlo po je nesposobnost in pomanjkanje idej pri njenih političnih vodjih in svetovalcih. Narod bo zgubljen, če bodo ti ljudje za zaprtimi vrati delali napake in če bodo ostali v zmoti glede njegovih resničnih koristi.
Japonski protest v USA
Tokio. 8. nov. Vzhodnoazijska služba DNB-ja Domci poroča, da je govornik informacijskega urada objavil v ponedeljek na sestanku inozemskih časnikarjev, da je japonska vlada preko španskega poslanika v \Vashingfo-nu zahtevala pojasnilo o zlostavljanju japonskih vojnih ujetnikov in internirancev ter o njihovem strahovanju s
pomočjo tnnkov, strojnic in številnih čet v internacij-kem taborišču Tule Lake v Kaliforniji. Govornik je izjavil, dn dosedaj šc ni dospel odgovor. Storjeni pn bodo vsi primerni ukrepi« čim lw) dobil Tokio točnejše informacije o ameriškem postopanju z japjj-skimi državljani.
Čungking zahteva takojšnji nastop proti Japonski
Sa nghaj, 5. novembra. (Vzhodnoazijska služba DNB.) Iz Čungkinga poročajo, da so tam zelo razočarani nad izidom moskovske konference, ker vzhodnoazijsko bojišče še vedno ni priznano za enakovredno z evropskimi bojišči. Zato čungkinški vojaški list lSao \Vang Pao« znova zabteva, naj se prične še letos zračna ofenziva skupno s suho-zemskiml in pomorskimi nastopi proti Japonski. »Skrajni čas je, da zavezniki opuste boj od otoka do otoka ter da prično z. glavnim napadom na Japonsko,« ugotavlja list in poziva »znvezni-ke«, naj se spopadejo z japonsko visoko-morsko mornarico.
Kratka poročila
Istambul, 9. nov. DNB. V časopisu »Chumhurieyt« se bavi Kadir Nadi z razgovori v Kairu in podčrtuje obrambni značaj britansko turškega pakta. Nadi smatra za neprimerne britanske kombinacije o nekaki domnevni izpremembi turške zunanje politike, ker vojni položaj ne ogroža britansko-turškega varnostnega predela. »Tnsviri Efkiar« poudarja voljo turškega naroda, voditi še nadalje dosedanjo politiko.
Naročajte reman »Ivanhoe«!
euvajmo se nalszlj. vnetja kbinega raazga
V poslednjem času jc bilo ugotovljenih v Ljubljani in okolici žc več primerov obolenj zaradi nalezljivega vnetja hrbtnega mozga. Ker gre za posebno in zahrbtno bolezen, jc prav, da damo ljudem nekaj pojasnil o tej bolezni.
Nalezl jivo vnetje hrbtnegn mozga jc težka bolezen, ki napada najraje deco v starosti od 1. do 5. leta. Neredko pa obolijo tudi starejši ljudje. Bolezen je zelo nevarna in to ne samo zaradi tega, ker umira tO do 20% od obolelih, temveč ker tudi oni, ki jim je smrt prizanesla, često ne ozdravijo popolnoma, nego ostanejo hromih rok ali nog, torej nesposobni za delo. Težke telesne napake spremljajo take ljudi skozi vse življenje. Zaradi tega moramo vedeti, kako spoznati to bolezen in kako se je čuvati.
Vzrok bolezni in način prenašanja.
Povzročitelj nalezljivega vnetja hrbtnega mozga je doslej še nepoznana drobna glivica, nevidna celo pod najboljšim drobnogledom. Iz izkušnje vemo, da je pravi vir okuženja bolnik sam in da se nahaja povzročitelj te bolezni v sluzi nosa, ust in žrela, zaradi česar se najlažje prenaša z malimi kapljicami pri knšl.janju, kihanju in govorjenju v okolico bolnika, to je na ljudi, ki pridejo v njegovo bližino, pa tudi nn razne predmete (perilo, jedilno orodje itd.). Od časa okuženja pa do izbruha bolezni preteče navadno teden dni.
Kako spoznamo bolezen?
Prvi znaki nalezljivega vnetja hrbtnega mozga niso značilni in sličijo včasih navadni gripi ali influenci: vročina (38 do 40° C), glavobol, bolečine v vratu, pri drugih zopet prebavne motnje (bruhanje, driska ali zaprtje). Skoraj nato se pojavijo znaki živčne obolelosti: bolnik občuti bolečine pri vsakem gibu, zlasti v vratu in vzdolž hrbtenice, njegova koža je zelo občutljiva. Bolnik je zaspan, včasih tudi zelo nemiren: neknteri se mnogo znoje. Nenndno nastopi ohromelost ene roke ali noge, obeh rok ali obeh nog, neredko tudi vsega telesa. Ohromelost nastopi včasih popolnoma nenndno, brez omenjenih predhodnih znakov. Nn srečo taka ohromelost pri vseli bolnikih ne ostane trajno, ohromele mišice si polagoma zopet opomorejo in truja poprava včasih cclo leto. Zal je število onih bolnikov, ki ozdravijo s trajnimi telesnimi napakami, šc vedno zelo veliko, čemur
jc pa v nemali meri kriva ljudska nevednost in brezbrižnost. Za usodo bolnika je n n m r c č največje važnosti, d n p r i d c čimprej v roke dohregn zdravnika, ki bo znal s primernimi ukrepi preprečiti težke poslcdice te bolezni.
Preprečenje in obrnmbn profi bolezni.
Vsnk primer nalezljivega vnetja hrbtnega mozga je treba po zakonu tnkoj prijaviti. Ker se nuhuja povzročitelj ie bolezni v bolniku po ozdravljenju včasih cclo več mesecev in je ves tu čas dana možnost okuž.itve zdravili ljudi, jc najuspešnejše obrambno sredstvo proti širjenju te bolezni čim dnljšn izolacija bolnika v bolnišnici. Lc kadar razpolagamo s po-sebno sobo, kamor nima nihče dostopa razen zdravnika in strežnika, moremo obdržati bolnika v domači negi. Tedaj pa moramo posvečati posebno pažnjo razkuževanju njegovih izločkov in okuženih predmetov iz. njegove bližine. Bolnik mora imeti pljuvnlnik, v katerega je treba nnliti razkužcvnlno sredstvo (5% snnitol ali lizol). Posteljnino in perilo moramo namočiti dve uri v istem rnzkužcvnlnem sredstvu in nnto prekuhati. Jedilno posodo in orodje bolnika razkužujemo s prekuhnvanjem. Vse manjvredne predmete, s katerimi pride bolnik v dotiko, moramo sežgati. Strežnik mora pri vsakem obisku bolnika menjati vrhnjo obleko in zlasti paziti na svojo osebno čistoto. Po preboleli bolezni mora desinfektor še končno razkužiti stanovanje. Zaradi velike nalczljivosti nc smejo obiskovati bolnika niti otroci niti odrasli ljudje. Ljud-je_ nnj se izogibajo lokalov, kjer se zbira mnogo ljudstva (sejmi, kino, gledališče), ker jo tnm največ prilike okuženja s strani lahkih bolnikov ali tako imenovanih bncilono=ccv, ki nosijo v sebi kužne kali, nc du bi sami oboleli.
Omenjene splošne higienske mere imajo kot obrambno sredstvo proti tej bolezni tem večji pomen, ker sc doslej šc ni posrečilo najti splošno uporabnega načina zaščitnega cepljenja kot ga n. pr. poznamo proti davici in škr-lutinki.
Hišni gospodarji I Ravnajte se po navodilih hišnega starešine, ki je predstavnik zaščitnega oblastva in odgovorni organ za zaščito v vašem poslopju
Zločinski proces tudi v Črnomlju
Proces je vodil znani ljubljanski odvetnik dr. Boris Puc — Nakane razbojnikov so bile preprečene v zadnjem trenutku in jetniki osvobojeni
Črnomelj, 8. nov.
Sedaj prihajajo z dežele že podrobnejše novice, ki poročajo o komunističnih grozodejstvih. Prav tako pa prihajajo poročila o nameravanih — sodnijskih procesih — ki so pod njihov plašč hoteli zločinci zakriti umore in zločine. Iz Črnomlja nam poročajo, da so tam komunisti zbrali za proces nad 50 nedolžnih žrtev; med njimi so bili zastopani vsi sloji prebivalstva, kmetje, intelektualci, 4 duhovniki, žene, dekleta in matere. Nesrečni jetniki so doživeli že dolgo vrsto trpljenja, preden so jih komunisti pripeljali v Črnomelj. Že na Suhorju so jih mislili nečloveško pobiti 48. med njimi dva duhovnika. Vendar so krvniki dobili navodilo, da jih mora prej zaslišati komunistično sodišče ter jim nujprej pritisniti »uradni« pečat zločin-stva, da se ne bi ljudje preveč pohujševali nad grozodejstvi. Tako so zbrali v Črnomlju nad 50 jetnikov, ki so čakali svojo nesrečno usodo. Še preden je prišlo do »sodnega« zasliševanja, so odpeljali na treh vozovih v noči od 13. na 14. oktober, povezane^ z žico, sledeče osebe iz metliške in čr-nomeljske okolice:
Gornik Bara, žena posestnika, mati
treh otrok; Penko Pavla, učiteljica v Črnomlju; Beriči Barbara.
Oven Frane, posestnik, brat žc ubitega profesorja Ovna; Nemanič Martin, posestniški sin; l.uzur Janez; Kobetič, posestnik; Tajčman Anton; Stavjel Ludvik, električar. Ivanetič Franc, mlinar; Molek Jože, branjevec; Grom Janez, orožnik: Erzetič Avgust, orožnik.
Vsi ti so bili odpeljani v smrt nekam proti Gorjancem. Splošna ljudska sodba je, da so vsi nečloveško pobiti. Vozniki so se vrnili nazaj v Črnomelj šele naslednji dan.
Dr. Boris Puc - komunistični zasliševalec
Ostali jetniki so čakali na »sodno« zaslišanje. Izpraševanje je vodil ljubljanski advokat dr. Boris Puc, ki je ob kapitulaciji italijanske kraljeve vojske šel med komuniste, elegantno oblečen, opremljen z mnogimi kovče-gi, ki mu jih je morala na blok nositi služkinja. Pri zasliševanju so bili intelektualci in duhovščina obtoženi, da so sestavljali tajno sodišče za pobijanje komunistov. Toda še preden je mogel izkoreninjeni ljubljanski advokat pokazati svoje izpraševalne zmožnosti do kraja, je prišla rešitev. Nenadoma so začela krožiti nad Črnomljem letala, zuregljale so strojnice iz oklepnih vozil nemške vojske. V vsej naglici sta pridrvela dva črnooblečena čekista v zapore ter začela streljati najbolj osovražene jetnike. Toda bilo je tudi to prepozno. Strel ie zadel do smrti Franca Alojzija, šefa metliške obveščevalne službe OF, o katerem pišemo na drugem mestu, ter^ metliškega prošta gospoda Alfonza Kleinen-čiča. G. prošt je moral prej veliko prestati. Komunisti so ga zasrumovali, pljuvali nanj in ga nečloveško pretepali. Toda strel, ki je bil namenjen g. Klemenčiču, ni bil učinkovit. Predrl mu je le lica in ga lažje ranil G. prošt je zdaj že precej okreval Tretji strel iz piiške pa naj bi zadel
g. Jermana, župnika iz Radovice. Previdnost pa je hotela, da je ta strel, čeprav je bil čekist le nekaj korakov od svoje žrtve, zgrešil cij in udaril v zid. Takrat pa so se že od blizu
O sličnih procesih, bodisi da so bili samo nameravani, bodisi da so bili že izvršeni, poročajo tudi še iz drugih krajev. Ko bodo znane podrobnosti, bomo o njih poročali, kajti komuni-
oglasile strojnice in komunisti so na-1 stično podlost ie treba razgaliti do
gin zbežali iz Črnomlja v hribe.
kraja.
Komunisti se že koljejo med seboj
Srdita borba med proletarsko ter inteligenčno strujo v komunistični stranki
obsodbe. Poveljstvo metliških komunistov so prevzeli zaupniki proletarske struje, in sicer mizar Pavlovič, Julij Kupinii in Slavo Rajmer. S prihodom nemških čet v Črnomelj so se Jakopič, Klemenčič in Klanjšek rešili in zbežali v gozd, Franca pa je prej ubil komunistični čekist.
Tako nam ta metliški primer dovolj nazorno govori, kakšna bo usoda raznih intelekutalcev, ki se udinjajo komunistom: krogla v glavo. Tega jih ne bo rešila tudi najožja povezanost s komunistično stranko, kakor ni moila rešiti stoodstotnega komunista Franca Alojzija, načelnika obveščevalne službe za Metliko in okolico.
Metlika, 8. novembra.
Kakor prava senzacija je učinkovala na ljudi novica o medsebojnem spopadu dveh struj med komunisti, ki je prišla do svojega vidnega izraza na najbolj drastičen način prav v Metliki. V komunistični stranki je že dolgo čaka tlela srdita borba med salonskim in proletarskim komunizmom. Zdaj so prišli na dan prvi vidnejši znaki te borbe. Gotovo daje to razpoloženje v sami notranjosti komunistične stranke veliko misliti šefu razbojništva Edvardu Kardelju in njegovim salonskim tovarišem.
Takoj po kapitulaciji italijanske kraljeve vojske so se Metlike podobno kakor drugih podeželskih središč polastili komunisti. Komando mesta je prevzel notar Anton Jakopč. Njegov namestnik v poveljstvu je bil inž. Ivan Klemenčič, dočim je bil poveljnik metliškega komunističnega bataljona Klanjšek. Šefa obve-ščevalie službe je predstavljal Franc Lojze, absolvent diplomatične šole. Toda kmolu po tem je izbruhnila vstaja med nasprotno komunistično strujo. Uporniki
so vse naštete komunistične intelektualce zaprli in jih skupaj z drugimi jetniki poslali v Črnomelj, kjer so čakali smrtne
V vsakem zaklonišču morn biti orodje, ki si z njim ob potrebi olajšamo izkop. Rnžen tega mora biti orodje in oprema zu gašenje tudi pripravljen« v zaklonišču. Le pesek in voda sta nn podstrešju in povsod drugod že stalno pripravljena.
— II —
ne, ne zaradi političnega zločina, čeprav so bile odeje namenjene komunistom v gozdu, lako je prišla znana amnestija kralja Viktorja Emanuela, ki je pomilostila vse nepolitične zločince, obsojene na manj kakor 5 let. Med temi je bil tudi ljubljanski profesor Stepišnik, ki se je zdrav vrnil v .Ljubljano. Dokler je bila ljubljanska meja zaprta, ni mogel med svoje tovariše v gozdovih, storil pa je to takoj po 8. septembru, ko je bil blok odprt. Komunisti na Dolenjskem so ga radostno sprejeli in mu tukoj zaupali vozne naloge, med drugim tudi to, da je zasliševal jetnike.
Kariera prof. Stepišnika se sedaj bliža h koncu. Naše ljudstvo pa si bo dobro zapomnilo take nekdanje vzgojitelje naše mladine, ki so zamenjali učni kateder s poveljniškim mestom med tolovujil
Še en zasliševalec: prof. Stepišnik
Ljubljana, 9. novembra.
Vedno več prihaja v Ljubljano raznih mož in funtov iz Dolenjske, deloma takih, ki so bili včasih člani vaške straže, pn eo jih komunisti po izdajstvu bndolievccv zajeli, deloma pa takih, ki so jih pobrali na njihovih domovih in jih prisilno mobilizirali. Tako so na primer dne 15. septembra pri Zelimljah komunisti zajeli več fantov ter jih odgnali daleč v gozdove. Nekateri med njimi so si tedaj komaj rešili življenje s plavanjem čez. naraslo Išco. Drugi so bili zaslišani in kogar so tolovaji imeli količkaj na piki, so ga ustrelili, tako na primer mladega uradnika ?.it-
straže je med drugim zasliševal znani profesor Stepišnik iz Ljubljane. Ta Stepišnik je brat znanega Stepišnika, nekdanjega uradnika Poštne hranilnice, ki je bil luni ujet pri Šmarju od legio-narjev. Prof. Stepišnik je bil po ukinitvi mestne ženske realne gimnazije dodeljen nekemu uradu v Mestnem domu. Svoje simpatije do komunistov je knj kmulu pričel kazati, kar ni čudno, saj je zet znanega komunista dr. Lemežn. Sodeloval je pri tatvini odej v Mestnem domu in je bil zaradi tega od vojaškega sodišča v Ljubljani obsojen na več let ječe, ki naj bi jih ireživel v Parmi, kamor je bil poslan
E
nika iz Ljubljane. Ujete člane vaške | Voda obsojen je bil samo zaradi tutvi-
— II —
GG
o o o
Komunistični ujetniki prihajajo v Ljubljano
V Ljubljani 9. novembra.
Vedno več komunističnih jetnikov prihaja v Ljubljano z dežele. Danes je prišla večja skupina komunistov, med njimi tudi nekaj žensk, iz Šmarja pri Grosupljem. Veliko med njimi je Ljubljančanov, ki so šc pred dvema mese-ccma gospodovali na ljubljanski promenadi v vsej eleganci; sedaj pa pričakujejo v bednih capah svoje usode, ki so si jo v svojem izkoreninjenstvu pač sami izbrali.
Glgolo pariških bcznle
Bledeli amo na obronkih Montinarta v tistih časih, ko Je človek poln romantike ln pravljičnih načrtov. Illll amo med prvimi Slovenci, ki so sc podajali v veliki Rvet na Šole In Pariz s svojimi mllljonl^lučl n| lili niti droben nič proti epoprjsklm melodijam bodočnosti, kt so v milijonih prevevale našo duše.
Parli Je bil tedaj tako lep, tam za devetimi gorami pa je naga lopa domovina, ki JI naj stkemo umetnine. katerim Homerjevl, Vergllovl ln Dantejevi epi ne bodo zmodl tekme.
Tedaj, ko si prijatelj marsikaj zaupa ln se oči na desno ln na levo obračajo k zaupljivi povezanosti. Je prihajal med nas, velik In eleganten, v noči, sam sin noči. Imel Je »čudovite« lastnosti In povrh reklamno pesniške pčl In poteze. Uli Je tudi sam Slovenec, dasi smo vedeli, da so po njegovih žilah pretaka gallcljska židovska kri.
Ostanki teh židovskih prizvokov ro mn morali lajšati sposobnost, da Je med nami na pariških pločnikih mogel spoznati take ga, ki Jc moral hiti bolj sestradan kot pa Idealistično razpoložen, bolj blizu nočnim brezposelnim azilom kot pa bogataškim bez-nlcam. Iz katerih Je sam prihajal med nas.
Nekoč v taki noči me jo potrcpljal po ramenu: »CuJ, tovariš, ali hočcS na lnlick način kaj zaslužiti... SIcer pa. saj II ne bo treba prav nič delati, postati moraš samo dopisnik danskih listov...«
»Saj ne znam danščine,« sem mn zigol-čal ...
»Tudi Jaz Je ne znam, pa sem vendarle dopisnik danskih listov...«
Tedaj sm0 sc prvič pogovorili o njegiv'h virih. Izvedel sem, da Jo dobro plačan agent komlnteri". ki relo mnogo potuje, ne il«I<s ničesar, »dopisnik« danskih listov pa Je le
zato, da se lažjo skriva pred oblastmi. •
Bllzn St. Sulplcea smo ImelP svoje redno mesečno shajališče. Naša domača kolonija se jc med tem tako pomnožila, da smo se
radi zbirali ln si povedali novice Iz domovine In svoje okolice. Ce Je kdo prlhltel med nas od tistih domačih, ki so so slučajno mudili v Parizu, nam je bilo to še posebno lepo In ljubo.
Tisti večer lil moral pripovedovati nekaj zanimivosti mlad| AlekslJ. Prihitelo je na njegovo »besedo« zlasti našo mlajše članstvo, med njimi v prvi vrsti članice. Dnevni red lil se že moral začeti, toda Alckslja od nikoder. Pa ravno tisti čas se Je govorilo med nami, da rc Je le odločil za »rednejše« življenje ln odprl gori v zaledju Moutmar-tra trgovsko posredovalnico ln pravno posvetovalnico. Marsikdo mu je hotel celo čestitati, ker so Jo vendarle odločil za resno življenje.
Njega pa nd nikoder nI bilo. Naše dame so žalovale ln zrle proti vratom. Nazadnje se Je le prhnajal njegov posredovalniškl tovariš ln povedal, da Baeblerja ne bo, ker Je Po kratkem ča*u »storil« žalosten konec. Nek Zid v bližnji soseski ga Je prijavil oblastem
zaradi poslovno goljufije.
•
Chlappeova policija Je bila za preganjanje koinnnlstov, zlasti Inozemskih, ki so živeli v Parizu z moskovskim denarjem, sijajno lzvcžhana. Od drugod so prihajali v Pariz »študirat« Chlappeove metode In strokovnjaki Iz proslule beograjske »glavnjačo« so ponižno in z občudovanjem Izjavljali, da oni s svojimi nastopi proti komunistom niso niti senca proti temu, kar ve ln zna pariška policija.
Pa je AlekseJ nekaj let nato zašel v zapore te policije. Potrebne so bile mastno Intervencije, da ro Je mogel kdo Izmotati lz takih vezi. V Španiji se je tisto leto začela generalna vaja za vse tisto, kar so sedaj dve leti naši komunisti počeli nad našim slovenskim ljudstvom.
Za Ilacblerja je prišla močna Intervencija Iz domovine, nanj se je spomnila naša (ramasonerlja In posredovala zanj, da je bil Izpuščen In poslan v šolanje v Španijo s posebnimi ozlri za uporabljanje takih metod nad slovensko »reakcijo«. In bil je Izpuščen ter odšel v šolanje. Bog ve, če samo z moskovskim denarjem.
šolo je dobro opravil. Saj se je Iz Španije vrnil kar naravnost domov In tako »JagnJe« Je dobilo celo avskultantsko mesto nn ljubljanski soduljl, kjer je bilo prlde-
ljcno preiskovalnemu sodniku, ki Je zasliševal zaprte komuniste. Seveda so Imeli komunisti takega preiskovalca silno radi Iu
v časteh.
•
AlekslJ jc umor Avgusta Praprotnlka »sijajno« organiziral. Vse je šlo kot namazano. Na vso strani so bile niti žc dobro Izpeljane ln v tistih časih, ko so komunisti tako ogorčeno ubijali Slovence zaradi nekih »vezi« z okupatorjem. Jo Baeliler žc Imel boljšo vezi kot vs| drugI z hadoglijcvsklml častniki ln policaji.
Vendar ga je pa tedaj nekaj nrezalo. Dva dni po Praprotnlkovem umoru je vojaška oblast ohdula LJubljano z žično mejo, kakor Jo šo danes, ln tedaj se Jc zgodilo nekaj nezaslišanega: vodstv0 OF od svojih zaveznikov med badoglljevcl nI bilo o tem obveščeno In skoraj vsi člani vodstva OF so bili v zaprti LJubljani zajeti. Sledile so hitre aretacije In kr. policija Je tisto prvo noč na primer zaprla in polovlla v Ljubljani nad 50 Kuharjev, Ramo pravega nI bilo med njimi.
Vodstvo OF ae Je seveda lepo skrilo ln jo debatiralo naprej v kleti državnega poslopja t sredini mesta. Vsekakor je bilo treba pobegniti Iz mesta, če žc zaradi drugega ne, pa vsaj zato, da ho OF lahko rekla, da kr. policija resnično njo preganja.
Brez sredstev pa no gre. (lani vodstva OF so navajeni udobno potovati, na blagostanje ln brezskrbno življenje, zato jc treba priti hitro do denarja.
AlekseJ Jo bil Junak dneva, spravil sc je na delo In kmalu prinesel s seboj večjo ollčlno dragocenosti, ki jih Jc kar »ukradel. Ime ukradcnca ln količino pa šc liranl zgodovina ...
čez dva dni Jc Kidrič r svojim spremstvom v uniformah kr. It. čast-nlštva prešel blok ccl0 v avtomobilu ln bil na varnem.
To Je približen ikvlr enega Junakov epopeje, ki bo no-Idol pristašev krvave epopeje slovenstva
sila naslov »Epopeja, pa taka . ..«
Živel sem mesec dni med tolovaji
Piše prisiljen mobiliziranec.
lovov na uši. Tako so delali tudi drugi. | Obljubljali so nam stalno neko mažo, Sedeli smo vsi na soncu, če je sijalo in 1 pa je ni hotelo biti od nikoder, prodirali v gube ter šive spodnjih hlač
redili posamezni starejši tovariši, enakomerno razdelila na vse tovariše. To se je zgodilo kar avtomatično. Za človeka, ki tega ni vajen, so bolhe spočetka dokaj neprijetna nadlega. Čez dan, ko se gib-lješ, jih ne čutiš toliko, ko pa greš spat, začnejo živahno migati. Bilo jih je toliko, da si obupal nad tem, da jih boš poklal, čez čas si se pa navadil nanje. Če pa je le preveč gomazelo po telesu, si se slekel, malo otresel perilo, se zopet oblekel in zaspal, kajti bil si tako utrujen, da bi zaspal, pa če bi bilo ne vem kaj.
Kmalu pa so prišli e neprijetnejši gostje. Nekega "jutra sem zapazil, da se mi za ovratnikom dostojanstveno giblje neka bela živalca, dokaj večja od bolhe. Pokažem jo sotrpinu, ki se mi prične smejati.
»Nič takega, imel jih boš še na tisoče, le čakaj, da pride zima!«
Bila je uš. Sčasoma sem spoznal tri vrste uši, belo, rdečo, in belo z rdečim križcem na hrbtu. Ta poslednja je baje najhujša. Zame so bile vse tri vrste enako nadležne.
Sotrpin se je pošalil: »Zdaj pa vidiš, da smo res tovariši; kar ima eden, ima tudi drugi, in kmalu imamo vsi.«
Kronika mojega prisilnega tolovajstva	. . _
ne bi bila popolna, če ne bi omenil ne- t in se pri tem popraskal po notranji strani
Pa ni nič zaleglo. Nek tovariš je celo pripomnil: »Seveda on lahko govori, ko ima polno čutaro vina.«
Tako so bile »žicpatrole« prepovedane. Vsak tovariš pa je gledal, da se je zvečer v temi izmuznil in smuknil v kako kmečko kuhinjo ter se vrnil z zagozdo kruha ali pa čutaro mleka. Ce je bil prisilno mobiliziran, jo je plačal, ker so se mu ljudje smilili, če je bil star komunist, pa jo je od ljudi izsilil.
Umival si se, če si se hotel. Kdor je že imel opravka z maso ljudi, bo vedel, da se vsi ne umivajo radi, vsaj pogosto ne.
Kdor je bil bolj podjeten, je sam pral, ali pa je po vaseh naprosil ženske, da so mu oprale perilo. Toda "prale "O le nerade, ker je bilo perilo le presvinjsko zamazano. Srajce, posebno pa spodnje hlače so nekateri imeli trde kot usnje. Po četah so prale tudi »tovarišice«. Toda tu se ti je mnogokrat pripetilo, da si namesto tvoje dobre dobil nazaj raztrgano, ali pa je sploh nisi dobil, ker je romala k »tovarišičini« simpatiji.
Bolhe, uši, garje
Pa še nekaj snada h komunistični romantiki. Takoj prve dni naše neprostovoljne tolovajske kariere je kolektiv	. . poskrbel, da se je zaloge, bolh, ki so jih l številnih, skoraj vsakodnevnih hajk in 1 stegna.
in srajc ter vlačili kletega sovraga iz teme na beli dan. Potem pa smo licitirali.
»Koliko si jih ujel?«
»Dvanajst,« potem je bilo petnajst, dvajset in tako naprej je število posto-pama raslo. Kmalu si jih kar z dlanjo »pospravljal«, le lopat takrat še nismo uporabljali.
Z ušmi pa je prišla še hujša nadloga. To je srbečica ali garje, po latinsko sca-bes. V glavnem jo prenašajo uši. Kmalu se je večina »tovarišev« čehljala in praskala. Tudi »tovarišicam« ni bilo priza-nešeno. Garje so sila neprijetna stvar. Še tisto bore spanja, ko smo po dolgih pohodih počepali po tleh, nam je zagrenila srbečica. Srbelo te je neznosno. Vedel si, da se ne smeš praskati in podnevi si se morda še kako premagal, toda ponoči si se premetaval in v nekakem mučnem polspanju opraskal do krvi, tako da si se zjutraj zbudil ves rdeč po telesu.
Ta stvar žre živce in izobraženci jo mnogo težje prenašajo, kot kmečki in delavski ljudje. Imeli smo pa garje domala vsi. Spočetka smo se smejali in se spraševali: »Ali jih že imaš,« potem si se pa le praskal in klel.
Javi! sem se na »lekarsko« v Kočevje, če* da imam garje in jih ne morem več prenašati. Komandant me je nekam na veličano odpravil: »Ja, porka ... saj jih imam tudi jaz, pa ne grem na »ickarsko
Zdravstvene razmere
Strahopetna kraljeva vojska je zapustila precej sanitetnega materiala. Toda prve dni razpada so te stvari ležale okrog na vlagi, v umazaniji, tako da se je mnogo materiala pok«arilo, mnogo so pa tudi stari komunisti pokradli ali po malomarnosti polomili in uničili.
Vsak bataljon ima svojega bolničarja in vsaka četa tudi. Običajno je to kaka tovarišica tolovajka. To, če si bolan, te bo tak bolničar ali bolničarka mogla le potolažiti, da bo že bolje, morda ti je nasvetovala, da si prinesi slame in leži. Če sijjo bili v kaki vasi, si dobil kak ka-melični čaj. Tudi aspirina je bilo nekaj. S tem pa je tudi konec sanitetne oskrbe.
V bolnišnico, ki so jo založili s tem, kar so nakradli v ljubljanski bolnišnici in kar so pozneje pustili Italijani, nisi mogel priti na noben način razen če si bil slar komunist in so te morali peljati.
Zaradi dolgih pohodov, spanja na mokrem, na tleh, na prepihu, je bilo mnogo bolnih. Med prisilnimi mobiliziranci je bilo tudi mnogo kroničnih bolnikov, starejših mož, ki bi jih v vsaki drugi vojski poslali domov , toda za tolovaje so bili dobri, da so jih pošiljali v prve vrste pred puške ali pa so jih vtaknili med konarje in vozarje. Kadar je prišel k pozdravu zastave vozarski ali konjarski vod, se ti je zdeio, kot da giedaš sprevod grobarjev. Bili so starejši možaki, kosmati, oči so imeli motne in držali so se sključeno.
Trafike so zopet založene
Ljubljana, 7. novembra. , 2e v četrtek so se ljudje čudili, da je večina trafik na mah založena s cigaretami, čeprav so bile prej nekatere po tedne in tedne skoraj ves dan zaprte ali pa sploh brez tobaka. Se dal|še vrste kadilcev smo pa videli v'petek in včeraj pred skoraj vsemi ljubljanskimi trafikami, kjer si lahko kupil cigaret brez pro-sjačenja in prerekanja s trafikantom.
Odkod se je neki razlil ta blagoslov tobaka na Ljubljano, zakaj je prevzela dobrohotnost skoraj vse trafikante?
Čeprav so ljubljanski dnevniki opominjali in svarili trafikante pred veriženjem in kupičenjem tobaka, vendar ni pomagala nobena beseda, dokler v četrtek ni posegel vmes Protidraginjski odsek policijske uprave, ko so njegovi organi pregledali in preiskali 11 trafik po vseh delih Ljubljane. Ponekod so ugotovili res primerne množine tobaka, drugje pa tako velike zaloge, da je prikrivanje tobaka zaradi veriženja popolnoma dokazano. Da so taki trafikanti zakladali verižnike, je protidraginjski odsek ugotovil že v trtek, saj so pri nekem zasebniku našli zalogo nad 50.000 cigaret, deloma še jugoslovanskega, deloma pa sedanjega izdelka.
Kjer po trafikah in stanovanjih trafikantov ni bilo prevelikih zalog. Protidraginjski odsek policijske uprave tobaka še ni zaplenil, pač pa je zalogo natanko preštel in zapisal zaradi nadaljnjega poslovanja.
Iznajdljivi organi Protidraginjskcga odseka so se pa oglasili tudi v znani veliki trafiki, kjer so našli razmeroma majhno zalogo. Toda gospo so povabili v njeno stanovanje, kjer sprva tudi ni bilo mogoče najti ničesar. Po preiskavanju so odkrili skrbno z obleko prikrita vrata v sobo polno tobaka. Se vedno niso bili zadovoljni in brskali so še dalje po stanovanju, dokler niso za zagrnjenimi vrati našli druge sc.be, spremenjene v pravo skladišče cigaret in tobaka.
Samo v tem stanovanju so vse pohvale vredni uslužbenci Protidraginjskcga odseka našteli 14.000 cigaret »Neretva«, 303.000 »Morava«, 35.600 »Zeta«, 57.600 »Ibar« in 76.000 »Drava«, razen tega pa tudi 6 zabojev s po 100 komadov Ameriškega tobaka za pipo. Zaloga 486.200 cigaret in 600 paketov ameriškega tobaka za pipo predstavlja lepo prodajno, seveda po zakonitih cenah zračunano vrednost 313.505 lir.
Če pomislimo, kako so morali tudi najstrastnejši kadilci po Ljubljani beračiti za tobak ali ga pa plačevati po nesramnih cenah, nam bo tudi jasno, kako malo čuta za splošnost je pri nekaterih večuh trafikantih, ki na mesec dobe več legalne provizije kot znaša najvišja uradniška plača. Na drugi strani pa vemo, da je oddajanje trafik predvsem socialna zadeva, ker z njimi monopolska uprava hoče pomagati in podpirati v prvi vrsti vojne invalide, vojne vdove in sirote ter sploh podpore potrebne in vredne ljudi. Zloraba tega načela in dobrote mono-polske uprave je zato vredna vsega obsojanja, zlasti strogo obsodbo pa zasluži vsakdo, ki se okorišča na škodo splošno-sti in s tem ustvarja slabo razpoloženje proti oblastem.
Slovenska uprava policije je torej že s prvim večjim posegom v verižniške vrste dosegla najlepši uspeh v korist splošnosti, obenem je pa tudi dokazala, da je njeno uslužbenstvo vredno pohvale in vsega zaupanja, ker s tako vnemo preganja koruocijo, verižništvo in vse sdIoš-nosti škodljive pojave.
Iz gospodarstva
Samo še šest vrst žarnic v Nemčiji. Državni urad za elektrotehnične predmete je pretekli mesec odredil, da morajo tvrdke, ki so doslej izdelovale "njrazličnejše vrste žarnic, katerih je bilo nad sto vrst, v bodoče izdelovati žarnice samo v šestih vrstah izdelavo in te sme izdelovati vsaka tvrdka samo eno v^-sto. Vijak sme biti izdelan samo iz kovin, umetne smole ali keramičnih mas v dveh načinih izdelave in se mora vsaka tvrdka odločiti samo za eno vrsto izdelave.
Državna banka za pospeševanje plovbe v Mehiki je bila ustanovljena z glavnico 100 milijonov mehiških pe-zov. Ta banka bo financirala gradnjo novih ladij in tudi izgradnjo pristaniških naprav.
Francoski frank in lira. V finančnem in trgovinskem prometu med Francijo in Italijo je bil določen tečaj lire na dva franka za eno liro. To je sporočilo francosko ministrstvo za narodno gospodarstvo in finance. Pripomniti je, da je ta te&aj obstojal že pred izbruhom sedanje vojne.
Vino v Španiji. Špansko vinogradništvo je zaradi vojne izgubilo 00 odstotkov vsega svojega izvoza, nadalje se je zaradi posledic državljanske vojne zmanjšal tudi domači konzum. Letina pa je bila lotos izredno obilna in se zato vlada trudi, da bi čimveč vina spravila v denar, kot se je to zgodilo žo leta 1036. Zato je izdala naredbo, po kateri morajo gostinski obrati pri vsakem kosilu dajati zraven še najmanj en kozarec vina. Nadalje naj gostom priporočajo po kosilu zauživanje grozdja.
(
Za zaščito najemnikov zemlje
Ljubljana, 6. novembra.
Sedaj, ko mineva za Ljubljano že trelje vojno lelo, sedaj šele v polni meri spoznavamo in vidimo, kako ogromne vrednosti je bilo za prehrano ljubljanskega prebivalstva delo malih pridelovalcev, malih vrtnarjev in rejcev malih živali. Ti skromni ljudje so poiskali vsak razpoložljiv kos zemlje, vsako zapuščeno parcelo in vsak travnik ter ga z napornim delom spremenili v plodne njivice in vrtove. Res jc, da je ljubljanski trg sedaj poln na-kupovalk in da gre prav vsaka solatica, vsaka redkvica hilro v promet, toda dvakrat tolikšen bi bil naval, ako ne bi zraslo v Ljubljani zadnja leta toliko vrtičkov in njivic. Prav srečni in zadovoljni so ti lastniki in najemniki, ko si morejo sami pridelati vso zelenjavo doma in mnogi med njimi cclo dovolj krompirja, fižola in zelja, torej glavne naše brane, ki lako izvrstno dopolnjuje oni živež, ki ga dobe na živilske nakaznice. Seveda so deležni tudi dobrohotnega zavidanja drugih — in teh je večina v Ljubljani, ki si nc morejo omisliti vrta in njivice. Vsi pa moramo pomisliti, kolikšen je trud, ki ga zahteva še tako skromen vrt ali njiva. Mestni prebivalci po večini niso vajeni takega dela, povrh tega pa nimajo niti potrebnega orodja, saj si morajo cclo motike pogosto izposojati' drug od drugega. Kdor sadi recimo krompir ali fižol, mora sam z motiko okopati več sto kvadratnih metrov zemlje, ker si ne more privoščiti orača. Težko je bilo tudi dobiti kmeta, ki bi imel konja, da bi zoral to ali ono parcclo. Primanjkuje tudi gnoja in kolikor ga ti mali ljudje imajo, ga morajo sami znositi ali s samokolnicami zvoziti na njivo.
Večina svela, ki ga ti mali obdelovalci obdelujejo, pa je najetega od večjih lastnikov, ki ga sami ne potrebujejo in ne obdelujejo. Prav v tem je pa hiba, zakaj mali pridelovalci so na milost in nemilost izročeni lastnikom zemljišč, ki morejo poljubno navijati ^najemnino in
Novi grobovi
•f Umrla jc v 72. letu starosti vpo-kojenka tobačne tovarne Antonija Až-man. Pogreb bo v sredo, 10. t. m., ob 3 popoldne iz Žal k Sv. Križu. Blago pokojnico priporočamo v molitev!
Osebne novice
Poročila sta se v torek. 9. novembra, g. Vugdragovifi Mičo in gdč. Slava Me-glič. čestitamo!	»
Zgodovinski paberki
10. listopada:
1. 1444. se je ogrska vojska pod vodstvom kralja Vladislava in Janka Hu-njadina, ki je z namenom pregnati Turke iz Evrope prodrla že do Varne ob Črnem morju, spopadla s četami sultana Murata. Nenadoma napadeni Ogri so bili popolnoma premagani, sam kralj je obležal na bojišču, le Ilunjati i j u se je posrečilo, da se je z malim delom vojske prebil v domovino. Po
jih cclo odirati, kar sc jc v nekaj primerih pripetilo v Ljubljani. Ze lani smo ugotovili, da zahtevajo lastniki zemljišč tudi po eno liro, dve, za 1 kv. meter za eno leto najemnine. Laslniki zemljišč se prav dobro zavedajo, du jim mali pridelovalci izboljšujejo zemljišča in da bodo sčasoma, ko le njivice pridelovalcu ne bodo več potrebne, saj upajmo, da bo nekoč dovolj cenenega kmečkega krompirju in fižola, zopet prav izvrstni travniki in dobre stavbne parcele. Pridelovalci so la zemljišča dobro pognojili, odstranili vso nepotrebno navlako, kakor kamenje, razbilo opeko, stare kovinske posode in podobno. S leni so tudi koristili lastnikom zemljišču.
Dogaja pa se sedaj, da nekateri — ne vsi seveda — odpovedujejo pridelovalcem zemljišča, čeprav so nckaleri prekopali oziroma zorali in jih celo pognojili. Nekateri lastniki, pa jih jc le malo lakih, nameravajo siccr sami obdelavati zemljišča ter se tako okoristiti s trudom drugih, največ pa je takih, ki računajo na večji dobiček in čim večjo najemnino. Vsa čast meslni občini in nekaterim javnim ustanovam pa ludi novini poštenim lastnikom, ki ne izvajajo take prakse, temveč puste zemljo dosedanjim pridnim obdelovalcem po dosedanji najemnini, mestna občina celo brezplačno. Vendar bi hilo potrebno, da bi sc uvedla nekakšna zaščila najemniku zemljišč, ki je s socialnega stališča in stališča prehrane Ljubljane prav tako važna, kakor jc stanovanjska zaščita. Časi so resni in skrb za prehrano velika, zalo bi bilo nujno potrebno, da bi se nekako uredilo tako, naj bi bil najemnik zavarovan pred samovoljo lastnikov zemljišč. Kdor je do sedaj pridno obdeloval zemljo, najemnina pa se nikakor ne bi smela poviševali, kakor bi sc nekaterim sebičnim lastnikom zdelo. Draženje zemljišč moramo prištevali v prav islo vrsto, kakor, divjo špekulacijo na črni borzi in ga moramo prav tako preganjati.
Za današnji dan
Koledar
Sreda, 10. listopada: Andrej Avelinski, spoznavalec; Nimfa, devica in mučenica: Trifon, mučenec.
Četrtek. 11. listopada: Martin, škof; Menas, mučenec; Veran, škof; Burtolomej, oput.
Dramsko gledališče
Cvetje v jeseni. Red I. Ob 16.30. Operno gledališče
Orfej in Evridikn. Red Sreda.
Ob 16.
Kino Union
»Moscr kot detektiv« — predstave ob 15.30 in 17.30.
Kino Sloga »Zaupam ti svojo ženo« — predstave ob 15. in 17.
Leknrniška služba
Nočno službo imajo lekarne: dr.
Kmet, Ciril Metodova 43; mr. Trn-koc/.y ded., Mestni trg 4, iu mr. Ustur, šelenburgova ulica 7.
Praktični nasveti Za sredo: led na hodnikih posujemo z žacanjem. Za sušitev perila ugodneje kot je bilo do zdaj. Za četrtek: isto.
tej turški zmagi prenehajo napndne vojne ogrskih kraljev proti Turkom, kristjani ostanejo v defenzivi vse do konca 17. stoletja —
1. 1830. je narodni kongres proglasil Belgijo za neodvisno ustavno monarhijo. Belgijo je dunajski kongres leta 1815. zvezal s Ilolandtjo v upanju, da se bosta obe deželi lažje ubranili Francozov. Toda med obema narodoma je bilo mnogo nepremostljivih nasprotij. Po večini romanski Belgijci so bili katoličani in spretni obrtniki, germanski in kalvinistični llolandci so bogateli s trgovino, se smatrali za gospodujočo plast in skušali vpeljati v vsej državi nolandščino kot uradni jezik. Belgijci so bili povsod zapostavljeni. Ko je buk-nila juliju 1830. v Parizu revolucija in pometla z Rourboni, je prišlo do vsta je tudi v Bruxellesu, v kratkem jc bila pokonci vsa Belgija. Ko se je posrečil holandski poskus s silo ukrotiti upornike, so velesile na konferenci v Londonu priznale novo kraljestvo in mu zajamčile vedno nevtralnost.
Dramsko gledališče
Sreda, II. novembra, ob 10.30: »Cvetje t Jo
srni«, Red 1. Četrtek, 11. novembra, oh 16: »Kovarstvo ln
ljubezen«. Ited Četrtek. Petek, II. novombra, ob 16.30: »Potopljeni
ivot«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Sobota, 13. novombra, ob 16.30: »Kavamlca«. Izven. Cene od 18 lir navzdol.
Operno gledališče
Sreda, II. novembra, ob 16: »Orfej In Evrl
dlka«. »ed Sreda, fetrtek, 11. nov., ob 16: »Netopir«. Rod A Potek, li. novembra: Zapr'o. Sobota, 13. novombra. ob 16: »OrTeJ In Ev rldlka«. Ited Sobota.
Poizvedovanja Zgubila som v ponedeljek denarnico manj&o vsoto denarja In potrdilo bolnišnice nn ime Burfolini Mnrijn. Najditelj «o na proSa, da vrne v upravo »Slovcnca«.
Zimske dolžnosti hišnih posestnikov
Po mestnem cestnem redu, ki ga
hišni posestniki že itak dobro poznajo, je dolžnost hišnih posestnikov in upraviteljev kidanje snega s hodnikov nli pešpotov vzdolž njihovih hiš in zem-jiše. Če zapade sneg ponoči, je treba hodnik ali pešpot otrebiti snega do sedmih zjutraj. Ce pude sneg podnevi, ga je pa treba večkrat odinetati, tako da so hodniki nli pešpoti vodno brez snega. Dolžnost hišnega gospodarja ali posestnika zemljišča je, du otrebi snep obcestno kadunjo, da snežnicn lahko odteka posebno ob od jugi. Kidanje in trebljenje snegu s hodnikov je obvezno tako zu zasebnike kakor tudi za juri-dične osebe.
Ze sedaj naj pogledajo hišni gospodarji opore snega na strehah, če so v redu, du sneg ne bo drčul ruz streli in oviral javnega prometa ali ob odjngi ^oškodoval pasante. Pregledati je treni tudi strešne žlebove in odtočne cevi, da pozimi ne bo zastujulu snežnica in tekla na hodnik.
Snega, ki zdrči raz streh ali so ga že gospodarji dali odmetati raz njih, ne smejo odmeluti nu cesto, temveč gu hišni gospodarji morajo takoj dati od-reljati nu določene prostore ob Ljub-janici.
Za odlaganje snega v Ljubljanico so loločeni naslednji prostori: na levem bregu Ljubljanice od Prulskegn mostu do izliva Grndaščice ter od kavarne Prešeren do mostu ob mrtvašnici bolnišnice; na desnem bregu Ljubljanice pa od Gruberjevega prekopa do Gallusovega nabrežja ter od Zmajskega mostu do Kodetjevcga.
Sneg je treba zmetati nn bregove Ljubljanice tako, da zdrči v strugo.
Kadar nastopi poledica, morajo posestniki hiš in zemljišč hodnike ali pešpoti posuti z žaganjem, pepelom ali peskom. Za vse nesreče, ki Iti se pripetile nu ledenem hodniku, je kazensko in civilno odgovoren posestnik ob hodniku.
Opozarjamo gospodarje, da jc uprava policije naprošena, da nujstrože nadzoruje izpolnjcvauje določil mestnega cestnega reda.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Južno, snegu neprijazno vreme.
Živo srebro je že trikrat v novembru padlo pod ničlo, to 1. novembra, nato v nedeljo in ponedeljek, v torek pa se je jutranja temperatura spet okrepila in dvignila nad ničlo. V središču mesta je toplomer zaznamoval v torek minimum + 0.2° C. Zavel je topel jug, ki ni prijazen snežni odeji, katera se hitro tali. Po cestah in ulicah je v ponedeljek nastala velika brozga. Cestno nadzorstvo je žo v ponedeljek hitelo čistiti glavne prometne ceste in ulice, po katerih je hoja sedaj že udobna, ko je pa na periferiji treba z dobrimi čevlji gaziti neprijazno brozgo, zmešano z blatom in snegom. V ponedeljek jo bil zaznamovan dnevni temperaturni maksimum + 3.0° C. Barometer se je od ponedeljka začel naglo dvigati ter jo v torek zjutraj dosegel 7GG.8 m/m.
Poznojcsenski pridelki pod snegom.
Za mnoge kmetovalce ni bil nedeljski sneg dobrodošel, ker so imeli na poljih še mnogo poznojesenskih pridelkov, računajoč, da se bodo v novembrskem vremenu še lahko bolje razvili in
je bilo za nje sedanje vreme kaj ugodno. Na mnogih barjanskih in drugih njivah v okolici je ostalo nepospravljeno še mnogo lenega korenja za krmo, krmilne pese in v glavnem mnogo zelj-natih glav, kakor tudi repe, ki jo kmetje še niso spravili v zimnice. Sedaj je pospravljanje teh pridelkov nekoliko otežkočeno, ker je sneg kolikor toliko mrzel in je delo pri tem močno težavno, ko pospravljalci trpe zaradi mraza. Kljub temu so v ponedeljek po nekaterih njivah ljudje hiteli pulit korenje, peso, repo in sekat zeljnate glave.
Mož v kuhinji.
V hudih vojnih časih postanejo možje v domačem gospodinjstvu važen faktor. Nekateri so se sedaj izvežbali v podjetne in previdne nakupčevalce raznovrstnih živil. Marljivo hodijo na trg, izbirajo tam kot pravi strokovnjaki razno zelenjavo, gobe in druge dobrine. Vsak dan nosijo domov razne priboljške. Drugi pa so se zelo izurili v kuharski umetnosti. So možje, ki vam znajo prav iz malega in iz pičlih pripomočkov prirediti kaj, če ne celo prav okusne jedi. Pred dnevi je izšla v Ljubljani lična knjižica »Mož
v kuhinji«, katere avtor g. Josip Vidmar je v njej nanizal po lastnih izkušnjah praktična kuharska navodila za moške Najprvo so objavljene zapovedi za doma čega kuharja, med prvimi je zapoved »Kuhaj samo to, kar znaš!« V deveti zapovedi pa^eli: »Med kuho ne čitaj romanov ali se ne loti pisanja itd.« Sledijo nato pregledni recepti za kuho pre prostih jedi.
It zemljiške knjige.
Zemljiška knjiga tu in lam izvede prenos lastninske pravice na posamezne posestnike, ki so prej imeli skupna zem ljišča, tako pašnike in gozdove. Razde litev skupnih zemljišč izvede oddelek fca agrarne operacije pri pokrajinski upravi. Razdelitveno postopanje dostikrat traja po več let. ker mora geometer najprej napraviti obširne mape, komisar pa nato po določenem postopniku razdeliti po samezne parcele med agrarne interesen te. Pred 100 leti so se sprva kmetje zelo upirali razdelitvi skupnih' zemljišč, pozneje so spoznali velik pomen razdelitve ter so sami naprošali oblasti, da so uvedle razdelitveno postopanje. V zadnjem času so bili zaznamovani tudi nekateri prepisi na podlagi kupnih pogodb. Tako je Martine Jakob, posestnik na Selu pri Laverci prodal Karlu Jeršinu ml., po sestniku na Rudniku št. 18, njivsko par celo št. 2011/223, kat. občina Rudnik. \ izmeri 5675 k v. m, za 15.000 lir. — Zu pančič Ignac, posestnik v Tomačevem Št. 35, je prodal Josipu Tanoeku, tovar niškemu delavcu v Ljubljani, Poljanski nasip št. 32, njivsko parcelo št. 761/2, ka. občina Moste, v izmeri 700 kv. m, za 12.000 lir. — Objavljamo ceni dveh par cel, iz katerih je očitno, kakšno vrednost ima svet v eni ali drugi kat. občini. Barjanska zemlja je še vedno primerno poceni, ko se cene zemlje v drugih krajih močno dvigajo.
Radio Ljubljana
dnevni spored za 10. november:
8.30 Jutranji koncert — 9 Poročila v netnliMnt ln slovonSčiul — 12.20 Glasbeni uvod — 12.30 1'oročiln v nem&činl in slovenščini — 12.45 Koncert glasbo zu razvedrilo — 11 Poročila v nomSčinl — H 15 Popoldanska glasba — 17 Poročila v neinSčini in slo venSčini — 17.15 Intermozzo — 17.30 OtroSkn ura — 19 Koncert Kmetskegn tri« — 19.30 ('»ročil« v slovenščini, poročilo nor„*<rg vrhovnega poveljstva
Dnevne novicc
MaSa zaduSnlc« M pok. Solon« Stanku.
člana legije domobrancev, bo bruna v četrtek, 11. t m., ob 8 v »tolnlol. Vsi, ki mu nismo mogli zaradi ovir Izkazati zadnjo časti, se združimo v tihi molitvi zanj pri oltarju.
Avtopodjetje Magister sporoča cenjenemu občinstvu, d« je po posredovanju mero-dajnlh oblasti dobilo nekoliko oglja In jo zopet začelo do nadaljnjega obratovati. Ker so cene goriva rapidno poskočile, je bilo primornno sporazumno z oblastjo ceno po-vlSatl enotno n« 1 liro na osebo. Vso kupljeno povratne vozovnico veljajo do četrtka.
Zapomnite «1 dobro, da bosto dosegli z« vaS pisalni »troj, ki ga nameravate prodati, najvIS-jo dnevno cono pri tvrdki EVEREST, Prešernova 44.
Travkar Izlili Svetovi knjigi: Carnogle »Ivak0 al pridobim prPalelJev« in dr. Kotnl-kove »Slovenske itaroivetnoitl«, sta vzbudili pri naročnikih kot tudi pri ostalih Svetovih bralcih veliko pohvalo. — Knjigi »ta vredni, da ju slehernik prebere, snj ho v njiju našel mnogo koristnega iu poučnega. Ker je Svetova knjižna zbirka nnletcla povsod na zelo ugoden odziv zarndl svojo pestrosti, lepe opreme In poučno vsebine, vabimo tudi vns, da čimprej pristopite v vrsto stalnih Svetovih naročnikov. — Knjige »o vredne, da so nn knjižni polici slehernega izobraženega človeka! — Naročite in kupu to knjigo edino slovensko poljudnoznanstvene knjižnice Sveti
nol Sa nalivna peres«, dobro ohranjonn. kupujo po najvišji dnevni ceni tvrdka Eve-rest, Prešernova 44.
OtroSkt vrtce I. deske ljudsko Sole n« Ledini prične delovati 10. t. m. oh 9.
Stlrl knjige za !• Ur! Pohitite z naročili pri Mohorjevi knjigarni. I.etoSnJo knjige «o:
■černlee (sodelovali MeSko, Dular. Cevc, Jnnežič), drugI del Quo vadisa, zbirka slovenskih ljudskih običajev: Pod vernim kro. vom ler Koledar za leto 1944. Knjigo hodo IzSle So ta mesec In hodo v nadrobni prodaji znatno dražjo. Naročila sprejema Mohorjo-va knjigarna na Miklošičevi cesti 19.
Mlnknrjeva »Izgubljen« Mart««, Igr« v
polih «llk«h z godbo, petjem In plesom, se ho uprizorila v nedeljo. 14. novembra, ob 4 popoldne v fr«nčlSkanski dvorani. Ponovljena bo v nedeljo. 21. novembra, Istotako ob 4 popoldne. Predprodnja vstopnic" za oho predstavi v trgovini Sfillgoj od srede naprej. na dan predstave pn obakrat od 9.30 do 12 In od 2 popoldne naprej pri dnevni hlngajni. Ker je čisti dobiček obeh predstav namenjen za podporo ubožnlh dijakinj ur-Sulinske gimnazije, prosimo obilnega obiska.
ved sporedn za naslednji dnn — 19 45 Mnla modlgrn — 20 Poročila v nemSčInl — 2010 Nekaj petja in neknj glasbo — 21 Olasbcna slovonSčinl, napo- | skicirka — 22 Poročila v nemSčlnl.
r./ iji	< "i i"i N* < '
Naročajte se na ..Slovenfevo knjižnico*
Nudi Vam izbrane knjige iz
domače in tuje književnosti
Kupujte novo izlilo knjigo
ARGONAVTI
Izvirno delo domačega pisatelja RADISLAVA RUDANA
Ta knjiga odleh'a najbo'j pustolovski roman, kajti lepo popisuje čudovita d<-la pogumn h grških |un> kov pod vod*t«om Jazona. ki »o šli pred da*ninn stoletji tud' ski zi niše kraje. Ta drugi del Aruouavtov opi-uje prav pot skozi naše ktaie. Preorčanl smo. da bo to delo zatovilido «se cenjtne bralce iu piitegnilo v vel ko druž no r,aiočnil<ov Slovenčeve knjižnice
še nove Slo»ence! •
i
lzS!a ;o Seiko pričakovana knjiga nafega znarega p'satel;a
JOŽETA T O M A Ž I Č A
POHORSKE BAJKE
Mladi pisa'elj, ki se je lansko leto lako uveljnvil s Pohorskimi pravljicami, nas letos še na tnnrgo bolj spreten način seznuni s Pohorskim bajksmi. Kniiga je po mnenju književnih strr kovnjakov res lepo Izvirno slovensko delo, ki mu je težko s'aviti ob stran kako drugo tovrsmo delo. Katkam pa dajejo še pr seben mik prelepe nustraciie jožeia Berantka.
Knjige dobite po vseli knjigarnah in trafike h. Ustvarite si demato knjižnico! Zato te narcii.e na Siovenievo knjlnico!
j n* i/*i ** '»*'■1 ^ * 'i * f m 'i1 ■
KULTURNI OBZORNIK
Nov prevod Bordeauxa | v slovenščino
Ravmonda. Slovenfeva knjižnica III-2,
štev. 04. Veliki francoski pisalelj Henry Bordeaux bralcem Slovenčeve knjižnice ni več neznan, saj so lansko leto v ti knjižnici meseca februarja brali njegovo lepo delo Srce in kri. Toda takrat smo vsi občutno pogrešali primernega uvoda, ki je sicer koristna navada pri tej zbirki, ker je pač predvsem namenjena čim najširšim slojem našega naroda; sedaj pa imamo v Raymondi dolg in globoko zajet uvod o pisatelju in njegovem književnem delu. Tako je pomanjkljivost iz lanskega letnika popravljena. Uvod je prevedel prof. Anton Anžič, in sicer je povzel govor H. de Regniera iz 1. 1920., govor, ki ga jo ta akademik Francoske akademije govoril ob sprejemu samega Bordeauxa v članstvo te akademijo, v članstvo, ki ga ima istočasno samo štirideset najodličnejših francoskih znanstvenikov in umetnikov. Iz tega uvoda vemo da je Bordeaux napisal nad šes'.deset knjig, zgodovinskih in iz sodobnega življenja, izmed katerih imamo v slovenščino doslej prevedena tale dela: Sirah prod življenjem, Zamotene stopin:e, Srce in kri, Poštena žona ter sedaj še Ray-monda, roman, ki je izšel leta 1010. z naslovom La Robe dc iaine (Volnena obleka).
Snov za roman je dobil pisatelj ?
angleški Tennysonovi baladi z naslovom Lord Burleigh. To balado je bral Bor-deaux še kot otrok, pa je sedaj »njeno otožno poezijo duhovito prenesel v življenje«. Balada namreč poje o pastirici, kako jo je lord Burleigh dvignil iz preproščine kot svojo ženo v grotovski stan in jo iz borne kočice povedel v prelep grad. Vendar je skoraj vsak večer, ko je ostala sama s sabo, stopila k oknu. od koder je utegnila videti svojo prejšnjo majhno, belo hišico, in je grenko jokala. Tako je nekega poletnega večera svojo glavico naslonila na okno in za zmerom zaprla svoje lepe oči, ne da bi zdravniki vedeli, za kakšno boleznijo je umrla. Samo njen mož — lord — je vedel... Zato je naročil svojim služabnikom: »Na-denite ji poročno obleko, tisto piepros'0 volneno obleko (francoski nas'ov knjige!), ki jo je nosila na večer, ko je prišla semkaj...«
In prav podobna je fabula romana samega, Letalec in milijonar Cernay se zaljubi v hčer svojega oskrbnika Mairieuxa. v prelepo Raymondo, in se z njo poroči kljub temu, da preprosta deklica že vnaprej sluti, da ta njen zakon ne bo srečen. Mož bo namreč tudi za naprej živel v svojem svetu — v velemestni, pariški gosposki družbi, ki zanjo Raymondi nikakor ni ustvarjena, marveč si zme om in zmerom žeii nazaj v svoj Deviški dvorec, ki je v njem na deželi prržvela svojo mladost kol hči preDrosleua oskrl»-
nika. In tako nikdar ne more ustreči možu, da bi bila srečna in zadovoljna v salonih mestnih gospa in gospodičen. manj pa se kot otrok narave utegne vživeti v pokvarjeno in razbrzdano velemestno pariško življenje. Prav nasprotno se zgodi: mlada žena hira iz dneva i dan; mož je ne razume, marveč jo neprenehoma sili v svet in življenje. Ray-monda si pa tako silno želi življenja v idilični samoti na podeželju, tembolj, ko povrhu vsega še spozna, da jo mož vara. Iiaymonda zboli, odpeljejo jo na deželo v Deviški dvorec in tamkaj zatisne svoje mlade, a trudne oči, ne da bi zdravniki vedeli za njeno bolezen. Le bogati Cer-nay ve, spozna, kaj mu je bila ženica in kako krut je bil do nje in kako je namenoma ni hotel razumeti pa še kako je napak ravnal, ko je preprosto cvetko hotel presaditi v okolje, ki nikakor ni bilo primerno njeni rasti... Sedaj spozna svoje zmote in ostane samec. Pri nekem poletu se ponesreči.
Glavno zgodbo je pisatelj napisal v obliki dnevnika z geslom: Kar nam jc v življenju najdražje, ubijamo... Tudi Cernay je ljubil svojo ženo, a je ni hotel povsem razumeti, marveč jo je ubijal in moril, dokler se njena izmučena duša ni ločila od šibkega telesa. Tako nam Bor-deaux odkriva v knjigi Raymonda večni boj med možem in ženo, med možem iz sveta in hrupa in bogastva in velemesta pa med ženo z dežele, iz preprostosti, otrokom iz narave, iz idiličnega življenja in skromnosti. Torej je ta roman viseka vcsciu ioni, ljubečemu srcu iu
čustvom, miru in preprostosti, obenem pa seveda ostra satira na ves moderni razburkani svet, na njegove plehkosti in razvade, pa še na nezvestobo po velemestnih salonih in na brezsrčno civilizacijo sodobnega evropskega življenja. Ta velemestni hrušč in trušo na videz izmuči mlado ženo in tako z njeno smrtjo slavi svojo zmago, v resnici pa veje iz vs. ga roman krik po miru, po ljubezni in zakonski zvestobi, ki je nanjo moderni svet tako pozabil... Saj beremo z vsake strani, da ga za človeka ni hujšega razočaranja, kot ga srčno omikanemu človeku nudi sodobno puhlo velemestno življenje in zakonska nezvestoba v njem. Poslušajmo pisatelja samega, kako govori: »Zahajal sem v salone, kjer sem se kaj kmalu razočaral. Pa to moje razočaranje ni bilo toliko v spoznanju o vero-lomnosti vseh teh ženA, ki so mi zn bežen trenutek ponujale srečo, kot v gren-kosti, ki me je obšla, ko sem videl, s kakšno brezbrižnostjo so pozabljale na vse, kar so še včeraj obljubljale, kakšna površnost in nečimrnost sta bili v njih. kako so se ponašale pred mladimi ljudmi s svojimi ljubezenskimi prigodam^ in jih skušale prepričati, da so one vse žen-štvo in da mimo njih ni drugih žend.t
In tega in takega Pariza se je preprosto dekle z dežele tako balo, ker je pač ljubilo samo svoj Deviški dvorec v gozdu j kjer jo je njeno ljudstvo imenovalo 5ni-' ša ljuba srospa iz gozda«. Zato je prosila i in prosila svojega ljubljenega moža: »Obdržite me zase! Ne razdajajte me!«. Toda mož od Lega sveU ie ta klic pre-
slišal in ga razumel in spoznal prepozno, šele ob prezgodnji smrti svoje drage žene in deloma šele kasneje. Pisatelj pa prav to ženo hvali in jo poslavlja za zgled sodobnemu ženstvu. ko piše: »Najrajši je ostajala doma. Zdaj se je igrala z malo Dilelto (svojo hčerko), ki je bila lako vesela smeha ljubljene mamice; zdaj je spet brala svetega Frančiška Šaleškega Uvod v pobožno življenje... ali pa kakšno drugo nabožno knjigo... Še vedno je uživala v preprostih zgodbah o preprostih ljudeh... Tako preprosto je tudi sama živela. In n ena preprostost in pohožnost naj bi bila zgled ..., naj bi klicala k pravi ljubezni in k luči, ki seva v svetišču — »našem somračnem in neraziskanem srcu«.
Knjiga je potemtakem resrn klic k družinskemu svetišču, ki naj bo v njem pa edino v njem žena — svečenica in mati, če hočemo, da se bo naš rod ohranil zdrav in odporen. Toda dasiprav je ta klic v Rymondi tako močan, da ga slišiš skoraj na vsaki strani, je vendarle to delo prava čista umetnost visoke kvalitete, menda najlepša in najprisrčnPiša knjiga llenr.va Bordeauxa, nrav cotovo pa najlepša od vseh njegovih knjig, prevedenih v slovenščino.
Prevod Mika Jolofnika se prav lepo bere, le pri korekturah so 11111 ušle nekatere grobe slovnične napake, ki 1»i jih v leposlovni knjigi nikakor ne smeli srečati, n. pr.: z nikomur (prav: 7. nikomer), vrvica (prav:: vrvca, ker jo to -i-«Wlanjatcvl), za čem (pruv: za čim) i. ».
F. i
Džingiskanovi Mongoli na pohodu
Ko je tako komaj končal prvi vojni pohod, se je Džingiskan že oziral po drugem. Vleklo ga je na sever.
Tam je bilo Scvernokitajsko cesarstvo. Udarec, ki ga je hotel Džingiskan zadati tej bogati deželi, je bil temeljito premišljen in še bolje pripravljen. Ze zdavnaj je Džingiskan začel pregovore z vsemi rodovi, ki so živeli vzdolž ob velikem zidu, ki je varoval kitajsko cesarstvo. Prav tako na skrivaj, kakor se je dogovarjal z obmejnimi rodovi, pa je pripravljal nemire in zmede v kitajskem cesarstvu samem. Vse ikiIiio vstaj in uporov ie v tistem času nastalo kar čez noč in vse te nevšečnosti so samo slabile osrednjo cesarsko oblast, ln tnko se je zgodilo, da je leta 120« po smrti cesarja v Pekingu napravil nesamostojen in boječ kitajski prestolonaslednik korak, ki ga njegov prednik gotovo ne bi bil. Vznemirjen zaradi večnih uporov in še bolj v skrbeh zaradi govoric o mogočnem mongolskem kanu v soseščini, je poslal prestolonaslednik j>o-sebnegn od|>oslnncn k Džingisknnu. Tn poslanik naj bi sporočil Džingiskanu iepe pozdrave in mu potrdil, du bo
Peking tudi pod novim cesarjem priznaval dosedaj pridobljene naslove in pravice.
Tedaj je bila navada, da je vsakdo v Aziji, če je dobil sporočilo od kitajskega cesarja, moral poklekniti in kleče poslušati. Ta navada je veljalu že skoraj tisoč let.
Džingiskan pa se je ob prihodu cesarjevega poslanca vedel kakor stekel pes: pljuval je mastno in prav izzivalno proti jugu. Zval je kitajskega cesarja norec. Trdil je, dn tak slabič niti najmanj ne more zahtevati, da bi ga kdo poslušal, kaj šele. da biwu bil pokoren. Na smrt se je prestrašil poslanik in zato tudi takoj odpotoval nazaj. Ves skrušen je poročal svojemu cesarju o strahotnem dogodku in nepopravljivi žalitvi.
Medtem si jc Džingiskan zadovoljno mel roko in samo čakal, kdaj bo prišla tako težko pričakovana vojna napoved. Toda kitajski cesar se ni zganil. Džingiskan je čakal še nekaj tednov, potem pa od same nestrpnosti ni več zdržal.
Z ogromno konjeniško vojsko, v kateri je bilo dve sto tisoč mož, je Džin-
giskan pojezdil skozi puščavo Gobi in nato razvrstil svojo konjeniško vojsko pred velikim kitajskim zidom. Poveljniki v posameznih trdnjavah, postavljenih ob velikem kitajskem zidu, so nemudoma začeli odpošiljati poslance v Peking s poročili o nenadnem prihodu mongolske vojske.
Kitajski cesar je bil hudo razočaran. Pa tudi preplašen. Sa j ni vendar Džingiskanu storil nič hudega! Pu prav nikdar ne! Celo hudo žalitev, ki jo je doživel njegov poslanik, je molče požrl.
Cesar sam ni vedel, kaj naj bi storil in se zmeden o/iral po krogu svojih poveljnikov in obmejnih generalov. Kur na lepem pa da zapreti najboljšega in najbolj zvestega poveljnika. (Vita mu, da je on kriv, če sc čuti Džingiskan razžaljenega! Ca pač ni dal dovolj lepo sprejeti ob prihodu pred veliki zid...
I udi ta krivična kazen ni zalegla. Džingiskan je vdrl čez obzidje in s svojimi jezdeci preplavil severne po krajine ccsarstva. Kakor vedno, se je tudi to pot moral boriti proti neverjetno veliki premoči. Toda. odkar je povodci Džingiskan svoje Mongole v tako zmagovito bitko z vozovi, jih nihče več ni mogel na odprtem bojišču poraziti. V tnko imenovanem gibljivem vojskovanju so postuli nedosegljivi moj-
stri in nepremagljivi. Kitajci so imeli
sicer čudovate Lojne stroje, da celo plamenometulce, dalje gromovilice — nekukšne puške, katapulte, todu vse zaman. Nekaj mongolskih jezdecev je bilo kar zadosti in že so bile vse te čudovite naprave, delo kitajske iznajdljivosti — zaplenjene.
štiri leta je vodil Džingiskan kaj čudno vojskovanje: zopet in zopet se je moral umikati premoči in odmiknti sc od velikegu zidu, ki je varoval kitajsko cesarstvo. Pa je zopet in zopet vedno znova udaril, vdiral v cesarstvo in ga razbijal ter mehčal.
In v resnici ga jc prav strašno zmehčal.
Cele pokrajine je opustošil tako kot doslej še nobena vojna. Strahote njegovih pohodov je dokazovalo 60 podrtih lepih in bogatih mest. V pravem pomenu besede jih je zravnal z zemljo.
V teh bojih s kitajsko premočjo je Džingiskan izumil še prav posebno strahotno vojno taktiko. Kadar koli se je lotil trdnjav in jih hotel napadati, jc dal gnati pred valom svojih napadalnih čet kitajske domačine. Branilci trdnjave so morali hočeš nočeš streljati na lastne ljudi, vkljub vsemu obupu, ki se jih je loteval. Ujetniki so namreč 6 svojimi telesi krili napadalce.
Strahote mongolskega vojskovanja so vzbudile še hujše govorice in vse kitajsko cesarstvo ni govorilo o ničemer drugem kot o mongolskih grozotah. Nič čudnega, če je to pridnim in skromnim kitajskim kmetom bilo žo res preveč. Naveličali so se večnega strahu. Kar na lepem se je skuhala mala revolucija. V tem prevratu je bil umorjen cesar. Mlad knez iz generalskega rodu pa je zasedel čez noč kitajski prestol.
Ko je bilo kitajsko cesarstvo prav zaradi teh sprememb še nekoliko bolj zmedeno se je prikazal Džingiskan pred kitajsko prestolnico. Z vprav viharno naglico je namreč Džingiskan potem, ko je zvedel, da je na Kitajskem zavrelo, zbral svojo vojsko in pridirjal pred prestolnico in jo obkolil. Bil je tako nagel v tem vojaškem pohodu, da ni prav nič zaostajal za vojsko, ki bi kaj takega izpeljala z železnicami in vlačilci.
Pa Džingiskan ni imel toko modernih sodobnih strojev. Vse, kar je premogel, je bilo nekaj stotisoč majhnih in mršavih, a hitrih in žilavih konj. Ti so ponesli svoje bojevite jezdece igraje in z največjo lahkoto in tudi naglico čez še tako hude zapreke, ki jih je postavila narava v pokrajinah.
(Dalje.)
Iz dela in življenja - od tu in tam
S Spod. Štajerskega
Simionični koncert v Trbovljah. Po
uspešnem zaključku spodnještajerskega kulturnega tedna v Mariboru jc priredil glasbeni ravnatelj Konrad S t e k 1 simionični orkester v Trbovljah. Koncert je izvajal simfonični orkester trboveljske okrožne glasbene šole.
Sprejem novih članov v stranko. V Trbovljah so imeli te dni strankino slavnost, na kateri jc devet delovnih članov Štajerske domovinske zveze prejelo znake in članske izkaznice NSDAP.
Odlikovanja. Železni križ II. stopnje sta prejela za svoje hrabro zadržanje na bojišču podnarednik Franc Kolednik iz Celja in grenadir v oklepnem oddelku Ferdinand Teršek iz Rimskih Toplic.
Povečano število rojstev na Spodnjem Štajerskem. Po zadnjih statističnih podatkih sc ie število rojstev od leta 1941. dalje na Spodnjem Štajerskem dvignilo za približno 24 odstotkov. Leta 1941. je bilo namreč rojenih na Spodnjem Štajerskem 11.379 otrok, že naslednjega leta pa 14.130.
Nezgode. Pri delu se je ponesrečil Vincenc B a u m a n v Konjicah. V Mariboru si je izpahnil roko 12 letni Franc Wiessmiiller. 39 letni posestnik Jože M a r š e k iz Zgornje Polskave si je pa pri padcu s kolesa zlomil desno nogo in roko. Pri padcu je zadobil tudi poškodbe na glavi. Vsi se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Obisk pokrajinskega namestnika v Rogaški Slatini. »Tagespost« poroča, da bo letošnji vsakoletni spopolnitveni tečaj za voditeljice nemških dekliških mladinskih organizacij to leto za vso pokrajino v Rogaški Slatini. Tečaj traja od 26. oktobra do 10. novembra. Udeleženke tečaja je pred dnevi obiskal v tamošnjem taborišču sam pokraj. namestnik dr. Ucber-reither ter je imel nanje navduševalni govor o nalogah, katerih izvrševanje jim je zaupano v dekliški mladinski organizaciji.
Jesenska nabiralna akcija na Spodnjem Štajerskem. Po zadnji pomladanski nabiralni akciji je sedaj Štajerska domovinska zveza organizirala tudi jesensko nabiralno akcijo na vsem spodnještajer-skem področju. Nabiralna akcija se vrši pod geslom: »Fronta in domovina se borita za zmago. Za čimvečji uspeh te akcije pripravlja Štajerska domovinska zveza okoli 450 zborovanj, na katerih bodo od organizacije določeni govorniki poročali o vojaškem in političnem položaju, kakor tudi o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na te kraje. Začetek nabiralne akcije je bil dne 5. novembra. Tega dne je bilo samo v Mariboru 37 takih zborovanj,
Brezplačna zdravstvena zaščita. Na
pobudo sanitetskih oblasti bodo pričeli na Štajerskem z brezplačnim cepljenjem otrok v starosti od enega do štirinajst let proti škrlatinki in davici.
Štirideset let zvestega dela. V konjiški Laurichovi tovarni za izdelovanje usnja je praznoval zadnje dni delavec Janez Černe štiridesetletnico, odkar je vstopil na delo v to podjetje.
Iz Hrvaške
Pred nadaljnjo preosnovo hrvatske vlado. Pod tem naslovom objavlja graška »Tagespost« v eni svojih zadnjih številk krajši sestavek v trenutnem političnem položaju v Zagrebu. Med drugim pravi, da bo sedanja hrvatska vlada, imenovana od 1'oglavnika pred dobrimi tremi tedni, doživela novo preosnovo, katero obseg pa trenutno še ni določen. Za sedaj je bil sporočen satuo odstop zunanjega ministra dr. Buduka, ki je vodil hrvatski zunanjepolitični resor od aprila meseca dalje, prej je pa bil hrvatski poslanik v Berliuu. Za biv. hrvatskega zunanjega ministra dr. Budnka je določen visok in važen položaj v ustaški organizaciji. Kakor je bilo že sporočeno, je bil za novega hrvatskega zunanjega ministra imenovan dr. Stijcpo Perif, hrvatski poslanik v Sofiji. Poročevalec »Tngespostot zatrjuje, da so dobro poučeni hrvatski politični krogi mnenja, da ni izključeno, da bo v kratkom prišlo do sprememb tudi v še drugih hrvatskih ministrstvih. Politični razgovori o tej vladni preosnovi pa še niso zaključeni. Predstoječa sprememba hrvatske vlade bo imela čisto notranjepolitičen razlog ter je v zvezi z razgovori z raznimi političnimi osebnostmi, ki so do sedaj stale ob strani ter se niso udejstvovalc, vendar pa napram hrvatski državni ideji zavzemajo pozitivno stališče. To so predvsem nekateri zastopniki 11SS. S pridobitvijo teb krogov namerava hrvatska vlada razširiti svojo podlago ter učvrstiti politični položaj.
Nove odredbe za vzdrževanje javno varnosti na Hrvatskem. Graška »Tagespost« poroča, da je hrvatska vlada v Zagrebu izdala nove predpise za vzdrževanje javnega reda in miru. Po določilih novih zakonskih predpisov bodo v novih primerih napadov, umorov ali kakih drugih eabolažnih dejanj lahko ustreljeni pristaši tolovajev, njihovi simpatizerji, i njihovi slariši in družine sploh, ter znani komunisti, če oblasti ne bi mogle izslediti samih krivcev. V težjih primerih bodo take osebe obešene, ali pa poslane na prisilna delovna taborišča. Njihovo premoženje bo pa zaplenila državna oblast. Sodelovanje ljudstva pri izvršenem tolovajskem napadu ali sabotažnem dejanju bo ugotovila policijska oblast, glavno ravnateljstvo za javno varnost bo pa določilo število oseb, katere bo zadela kazen za izvršeno zločinstvo. Oblasti pa poleg toga lahko kaznujejo vse prebivalce kakega kraja, v katerem bi se izvršilo kako sabotažno dejanje, rop ali umor, tudi še s skupno denarno kaznijo.
Visoko odlikovanje hrvatskega velikega župana. Poglavnik dr. Pavelič je sprejel velikega župana velike župe Mo-druž dr. Markoviča ter mu je izročil najvišje hrvatsko odlikovanje red kralja Zvonimirja z zvezdami in moči, ki daje nosilcu tega odlikovanja pravico do naslova viteza. Dr. Markovič je dobil to odlikovanje za svoje hrabro udejstvovanje proti odmetnikom in skrb za osvoboditev in prehrano ljudstva v okolici Oguli-na ter ostalih krajih modruške velike župe.
Teden hrvatske vojske. Teden hrvatske vojske, ki so ga pred kratkim sla.
vili v Zagrebu, sedaj praznujejo v vsoh hrvatskih provincijskih krajih in mestih.
Nemška trgovska akademija v Zemu-nu. Na pobudo nemške narodnostne skupino v NDII in prosvetnega ministrstva v Zagrebu bodo v Zetnunu v kratkem odprli štirirazredno nemško trgovsko akademijo.
Minister dr. Vrančič na obisku v Borovem. Hrvatski državni minister dr. Vrančič se je te dni mudil v Borovem in si je ogledal tamošnja velika Batiiia podjetja. Ob tej priliki je imel tudi več razgovorov s krajevnimi ustaškimi funkcionarji ter je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi prijateljskega sodelovanja ustaških formacij z nemško narodnostno skupino.
Obnova Dalmacije. Radi obnove nanovo priključenega dalmatinskega ozemlja NDH se je te dni mudil v teh krajih hrvatski prometni minister V o k i č. Na licu mesta je predvsem urejeval vpra-šenja dovoza hrane v osvobojena mesta. Tozadevno je izdal vsa potrebna navodila, da bodo ti pasivni kraji čimprej dobili zadostne zaloge hrane iz ostalih hrvatskih krajev.
Premestitev poštnega ravnateljstva. Hrvatski prometni minister je izdal odredbo o premestitvi sedeža poštnega ravnateljstva iz Makarske v Split.
Imenovanje novega državnega tajnika. Dosedanji veliki župan dr. Pero Gro-zdič je imenovan za glavnega ravnatelja v hrvatskem ministrstvu za narodno gospodarstvo ter zavzema sedaj položaj državnega tajnika. Dosedanji glavni tajnik v tem ministrstvu dr. Štefan Krait, svoječasni voditelj nemške narodnostne skupine v bivši Jugoslaviji in poznejši hrvatski generalni konzul v Monakovem bo prevzel važno mesto v hrvatskem vojnem ministrstvu.
Nova železniška zveza. Na železniški progi med Metkovičem ob Neretvi in mestom, ki leži ob izlivu te reke v Jadransko morje je sedaj obnovljen železniški promet. Obnovitev prometa na tej progi je važna zaradi izvoza hercegovskega bauksita.
Iz Srbije
Pojnčana borba proti komunistom v Srbiji. Srbski ministrski predsednik je imel te dni znovu govor na beograjski radijski postaji. V njem jc svojemu ljudstvu govoril samo o nevarnosti, ki mu preti od komunizma. Vse Srbe jc pozval naj se šc tesneje strnejo v enotno fronto ter pojučajo borbo proti komunistični kugi icr pred njo neizprosno branijo svoje domove, družine in vero svojih očetov. Odločno je poudarjal, da komunizem nima ničesar skupnega ne s srbskim duhom, šc manj pa s srbsko civilizacijo. Zato pa tudi mora srbsko ljudstvo brezpogojno v protikomunistični tabor ter napovedati boljševizmu vojno do njegovega uničenja in iztrebljenja.
Normalizacija življenja v Beogradu. Od pomladi letošnjega leta se je tudi zunanja slika Beograda ugodno spremenila. Vsa še preostala razdejanja vojnih dogodkov leta 1941 so odstranili ter je danes v mestu skoraj že težko najti sledove posledic aprilskih dogodkov pred dvema letoma. Tudi gospodarsko življenje se je v Beogradu prccej popravilo, za kar imajo gotovo zasluge sedanja srbska vlada in pristojne nemške vojaške ter civilne oblasti. Če upoštevamo kaos,
70. Z žalostnim smehljajem se je ozrla na grofa, mu poljubila črn koder, ki mu je bil zdrknil na čelo iri ga pre-grnila z velikim, resastim prstom. »Nihče ga ne bo našel,« si je mislila.
TEL
KINO UNION
22-21
Ncnadkriljiva burka, pri kateri se boste do solz nasmejali
»Moser kot detektiv«
V Rtnvni vlogi HANS MOSER. Sodelujejo: lepa Elfriede Datzig, simpatični VVolt Albach Retty in drugi priljubljeni
dunajski igralci! PREDSTAVE ob delavnikih ob 11.51 In 17.50.
TEU KINO SLOGA "M
Obilo prisrčnega smeha In zabave vam nndi najboljši nemški humorist lleinz Riihrmano r svojem filmu
»Zaupam ti svojo ženo«
Heinz Riihrrannn kol neprostovoljni varuh lepe lene — pomeni vrsto blaznih pustolovščini
PREDSTAVE ob delavnikih ob II In 17. ob nedeljah: 10.10, 13.10, 15.50 in ob 17.50.
ki je bil še lani glede prehrane v Beogradu, se je sedanje stanje obrnilo znatno na bolje. Po uvedbi živilskih nakaznic in racioniranju glavnih živil, so oblasti še ostreje nastopile proti črni borzi ter so jo v znatni meri zatrle ali pa vsaj močno omejile njeno udejstvovanje, ker potrošnikom ni treba več kupovati posameznih življenjskih potrebščin po zakotnih pre-prodajalnicah. Vse glavne vrste živil ljudje dobe na nakaznice in to po zmernih cenah. Ti ukrepi oblasti so takoj pokazali dobre posledice ter je n. pr. cena kruhu padla celo na črni borzi od 400 na 120 dinarjev za kilogram. Tudi cene za mast in meso kažejo znake stalnega padanja. Z zelenjavo in povrtnino so sedaj trgi dobro založeni. Prav tako s sadjem, česar vsega prej ni bilo V zadnjem času so za 20—30% padle tudi cene za pono-šene obleke in čevlje.
Kazen za izvršene tatvine. Oblasti so prijele 30 letnega Dušana Štefono-viča iz Beograda, ki se je potepal po raznih nemških mestih. Povsod je kradel različno blago. Končno je podel v roke pravici ter je za izvršene prestopke dobil dve leti zapora.
MALI OGLASI
PRODA JALCE(-KE)
iščem zn prodajo nove koristne knjige zn molke, Vidmar, Rimska 10, levo.
ŠIVALNI STROJI
pogrcz.ljivi. Šivajo naprej in nnznj, krpajo, vezejo, stnlnn nn za-Ingi pri »TRIGLAV«, Resljeva cesla 16.
Boljša NALIVNA PERESA
dobro ohrnnjena, kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka »EVEREST«, Prešernova 44.
»SINGER« šivalni stroj r. okroglim čolniikom. pro-dnm. Pred škofijo 19 — hišnica.
»TOXIN« PRAŠEK
zanesljivo nniči mrfes uši, steniee. bolite itd. »DROGERI j A KANC«. Židovska ulica št. 1.
KUHINJ. KREDENCO dnbro ohranjeno, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pnd »Krcden-ca« št. 76».
ČRNO SUKNJO prodntn. Slomškova ul. št. 23-1, desno od 9 do 12.
ZELJE V GLAVAH in REPO zn ribanje kupuje »Gospodarska zveza«, Blciweisova c. št. 29.	(k
BREZOVE METLE držaje zn lopate, orne* la itd. dobite pri Gospodarski zvezi. Blei-weisova 29 in Maistrova 10.	(I
POSODO ZA KISANJE REPE
dobite pri Gospodarski zvezi, Blciwcisova cesta št. 29.
ŠIVILJO PERILA
Izvežbnno sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »KDC« št. 7619.	(b
Bol )la
NALIVNA PERESA dobro ohranjena kupuje po nnjvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, PreSernov« 44.
NAPRODAJ: Industrijsko podjetje, pripravno ra vsako stroko, z velikim zemljiščem.
Enonadstr. hiša, trgovska, i večjim vrtom na najprometnejši cesti ob tramvajski progi. Zazidljive ploskve 200 kvadratnih metrov. Dvonadstropna hišn, nova. z 7 stnnovnnjt po dve sobi in kabinet.
Travnik t izmeri 12 tisoč kvndr. metrov, v Rožni dolini. Zemljišče, 20.000 m' in 10.000 m'. Gramozni teren, znotraj bloka. Parcele v siški in na vzhodni sfraui od lir 45.000 dalje. ZAJEC ANDREJ, rcnli-tetna pisnrna Tavčarjeva nI. št. 10.
HARMONIKE za otroke, klavirske, kromatične in dintnnič-ne, vseh velikosti, kupuje po najvišjih dnevnih cennh nli prevzame ▼ komisijsko pro-dnjo tvrdka EVEREST, Prešernova 44.
SOBO zelo lepo, oddam boljšemu gospodu s 1. novembrom. - Naslov v uprnvi »Slovenca« pod št. 7361.
KRASNE SPALNICE politirnne, orehove, je-senove še na zniogi. Medvedova 28. Odprlo v torek, četrtek, sn. bola od 13—IS. Pohištvo Malenšek.
Slonela sta na verandi in gledala proti jezeru. Nebo je bilo polno zvezd.
»Nocoj sva utrujena in zbita, j>oj-deva kmalu k počitku,« je rekla in ga vprašujoče pogledala.
Janko ji je nasmehoma pokimal in jo poljubil.
Zbudilo ju je viisoko jutranje sonce in vstala sta sveža in spočita. Jezero ju je klicalo in sta se z radostjo odzvala. Sedla sto v čoln in odveslolo proti sredini. Svetli oblački so plavali od severa in se zrcalili v čudežno čisti vodi.
Daleč na drugem bregu sta se oko-paila in se vrnila h kosilu. Po prijetnem popoldanskem počitku sta se opremila za daljšo j>ot: na Vogel po.j-deta, h koči, ki skrivnostno vabi s strme gorske stene nad Bohinjskim jezerom.
Tri ure dolga pot ju je peljala po gozdnatem pobočju, čez senožeti in skalnate strmine. Sonce je bilo že precej nad Bogatinom, ko sta dospelu
na vrli in rahlo znojna stopila v planinski dom.
Nobenih turistov ni bilo še. S tihim upanjem sta se tolažila, da jih tisti dan tudi več ne bo.
Oskrbnica ju je glcdafla in vprašala:
»Ali želite skupno sobo?«
»Prosim,« je rekel Janko, »in če je moči, naj bo obrnjena proti vzhodu.«
Bohinjsko jezero globoko v gorski dolini jima je bilo v svoji majhnosti in ljubkosti ko na dlani. V prvih sencah se je barva gladine prelivala iz sijoče modre v rdečkasto in zamolklo olivno.
Venec veličastnih belih vrhov na treh straneh se je pozlatil s toplim ru-mcnilom in nobo od zahoda je zasijalo v velikih zeleno-oranžnih pramenih, ki naznanjajo lepo vreme.
Janko in Mojco sta molče gledala , vso to lepoto spred hoče. Občutila sta I se majhna in slabotna in sta si čvrste-je stisnila roko.
Ko so zaiblestele prve zvezde, ju je prevzela zamolkla tesnoba. Odšla sta v kočo in si ogledala sobo. Janko si je pri oknu prižgal cigareto in po daljšem premisleku rekel:
»Mojca, čudovito lcjx> nama je. Ali se kaj bojiš za to srečo?«
»Ne, Jam ko, ker te imam zdaj vsega in me ni nič več strah pred taix>. Samo smrt te mi lahko vzame... saano Bog...«
/vezde so utripale v brezmejnih višinah knkor svetla srčecu nekih daljnih, nepoznanih svetov. Samo božja milost jo v molku in svežini gorskih vrhuncev, v poltemi poletne noči tiho, neslišno govorila Jani k u ni Mojci, ki sta stalo ob robu strme stene.
»Bila je dolga in težko pot do toga pokojnega večera, do te najine poročne noči, Mojca!«
»Vse se jc zgodilo, kakor je bilo usojeno.«
»Življenje si je temeljito povrnilo, knr sva mu vzela. Toda zdaj sva čista, in ta zavest je kakor dušni balzam.«
Tisočeiro božje oko je iz višin zrlo namju, sijalo je skozi njiju, ko da sta breztelesna.
»Najini zvezdi. Mojca, dovršujetn nocoj svoj krog. Bil je velik krog.«
Nič ni odgovorila. Mislila je na svoje ljudi, na čudno prepletanje u6od. Obema se je v tisti nočni uri, v milem sijaju neštetih zvezd razodela skrivnostna zakonitost življenja. Čutila sta se neizmerno bogato poplačana za ono davno odpoved pred petnajstimi leti, tam doli ob jezeru, kjer zdaj leži tema, je tedaj sijalo vroče popoldansko sonce.
Tudi Janko je mislil na svoje ljudi, na Marko Žlebnika, na Jožeta Koče-varja — in na njegovo Zorko, na Majdo... Majdo!
»Mojca, se še spominjaš najine male poštarice?«
Vproišujoče se je ozrla vanj in se ni mogla takoj domisliti.
»Tisto drobna deklica s svetlimi kitami. Majda Kovačeva.«
»Oh!« je vzkliknila. »Tista, ki ti je nekajkrat prinesla pismo, seveda. Poročena je s profesorjem... z nekim profesorjem. Ždaj živi menda v Mariboru.«
Nagnil se je k njej in jo poljubil na lice iz hvaležnosti za lepo novico. Spet je pogledal v morje zvezd in vnovič se jc njegova duša začudila in svoji ženi ni več govoril o Majdi. ,
Sc dalje so šle njegove misli: Tina,'
mati... pokojna mati... V tistem trenutku'je začutil, da je na sredini med nekim umrlim življenjem in med šo nerojenimi. Pogledal je Mojco in rekel:
»Ljuba, si še zmerom želiš Lučke?«
»Bolj kakor kdaj koli!« je vzkliknila in se mu vsa topla naslonilu na prsi.
»Tudi jaz bi rad imel sina Andrejo.«
Bila je njuna druga skupna molitev na gori. Molila sta brez besed in v dokončno pomirjenih srcih sto čutila tako blaženost, da jima je zastajal dih.
Od obzorja do obzorja so migljale zvezde. Urejene in povezane z nedo-umnimi zakoni božjega stvarstva so krožile po določeni poti. Krožila sta tudi mladi mož in žena nn ravnici pred planinsko kočo okoli nevidnega središča, ki se imenuje Bog. Molila sta za življenje, za največjo skrivnost tega sveto, zo najsvetlejšo človeško radost, ki se rodi le iz trpljenja in preizkušenj.
KONEC.
(Pisntclj jo priporočil knjižno Izdajo »Molitvo nn Korl«. KnjlRa izide v snmoza-lo/.bi prvi dni decembra.)